emona proizvodnja trgovina turizem engineering k informator LETO 3 , 21 Ljubljana avgust 1972 glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana Lucijan Krivec, ti|fektor obrata Prašičereja Parma Ihan obstoja 14 'et in letos slavi 13 let pol-J6 proizvodnje. To je za farmo zelo pomembno ob-^0bje, ker je dejansko bila P^a industrijska farma na ®vetu z lastno reprodukci-J0' ki ni bila poizkusna, atlapak od vsega začetka na ekonomskem računu s trž-no Politiko cen močnih kr-'Pil brez prelivanja sred-®tev i2 poljedelstva v prašičerejo. Prav zaradi tega Je bila prisiljena iskati tehnološke rešitve, ki so zastavljale njen obstoj. Rojstvo farme datira v Sdobje takozvanih »udru-2enih usevov« v poljedelcu, bančnih odprtih hle-V0V v govedoreji, halskih lri drugih primitivnih objektov v prašičereji, skratka v obdobje vsesplošnega fokmovanja, vulgarizacije ^etijske proizvodnje. Ta Vsosplošna takratna jugoslovanska vnema, farme bon ni zavedla, ampak je videla svojo pionirsko vlo-S v prašičerejski industrij-skl proizvodnji, ki jo lahko odigra v jugoslovanskem 11 izvenjugoslovanskem ob-Se9u. Zanimivo je, da je Cno resen pristop farme ^ iskanju poti v industrij-sko proizvodnjo zbegal premožni del strokovnjakov v rŠ2nih institucijah, ki naj bi I' pomagali. Program far-C so eni pomiljevali, dru-9I pa oprezno sodelovali ali stali ob strani, ker so Catrali, »če bo šlo« je še Šodno čas, da se vključijo Iti potem prikažejo svoj PREDSTAVLJAMO VAM OBRAT PRAŠIČEREJA Pogled v prasilišče, kjer je vzreja pujskov do 28 dni starosti glavni delež pri organizaciji industrijske proizvodnje. Pri vsem tem je farma uspešno organizirala industrijsko proizvodnjo, tako pitovnega kot plemenskega materiala. V teh letih je prodala preko 40.000 plemenskih živali na jugoslovanskem trgu in izven meja. Na farmi so se šolali kadri iz vseh večjih farm v Jugoslaviji ali pa so se posluževali izkušenj Ihana na področju prehrane, selekcije, dokumentacije in gradbenih rešitev. Tehnologi farme so projektirali največje novejše farme v Jugoslaviji in v inozemstvu. Vrsta vidnih strokovnjakov je v dizertacijah obdelalo bogat material, ki ga je farma v teku proizvodnje strokovno registrirala. Med njimi so doktorirali dr. ša-lehar Andrej, dr. Sviben Marjan, dr. Černe Franc, dr. Urbas Joža, dr. Miha Janc, dr. Tornov iz Stutt-gart-Hohenheima in dr. Bučar Franc. Ravno zaradi pionirske vloge ihanske farme je zanjo vladalo splošno zanimanje najbolj vidnih inozemskih institucij, ki so z rednimi obiski zasledovali zdravstveno in splošno stanje na farmi. nim posledicam stalno prisotnih bolezni v populaciji. Praksa je dokazala, da je ravno industrijska proizvodnja sposobna vzdrževati močan strokovni kader, ki stalno izpopolnjuje tehnologijo proizvodnje in drži v rokah vsa dogajanja na farmi ter izvaja dosledno veterinarsko sanitarne ukrepe, ki omogočajo izolacijo farme navzven. Nadalje je praksa dokazala, da pri prašičih ni potrebna izolacija starostnih grup kot pri perutnini, temveč je zaželjeno, da podmladek čimprej ustvari imuniteto proti mikro flori, ki je na farmi prisotna. Zato je edina pravilna pot farmske proizvodnje z lastno reprodukcijo za lastne potrebe, lahko pa se proizvaja večje število podmladka tudi za druga individualna pitali-šča, ki pa se morajo polniti istočasno z živalmi iz ene in iste populacije. V nobenem primeru ni tako uspešna individualna proizvodnja tekačev za polnjenje industrijskih pitališč. Centri reprodukcijskega materiala, ki je istočasno najbolj konjunkturno blago naj bodo v rokah močne strokovne službe, ki je sposobna proizvajati egaliziran plemenski in pitovni material za lastna ali za večja ali manjša pitališča, tako družbenih posestev, zadrug ali individualnih proizvajalcev. Največja vrednost podmladka, vzrejenega na industrijski farmi, ni samo izenačenost, ampak ena in ista provenienca živali z mikrofloro, na katero je odpornost že ustvarjena in to pasivna preko matere in aktivna v času vzreje. Naselitev pitališč s podmladkom iz samo ene takšne populacije izključuje obolenja, ki so znana v pitali-ščih, naseljenih s pitovnim materialom heterogenega porekla. VZGOJNA METODA Razlike v uspehih pitanja živali, ki izhajajo iz ene in iste take proizvodnje na farmi in pitanje živali, ki so prišle iz različnih dvorišč je tako očitna, da nam nobene druge vzrejne metode ne nudijo boljše ekonomike. Nadaljevanje na 2. str. PO DESETIH LETIH Po desetih letih je ihanska farma skupaj z drugimi sorodnimi farmami v Jugoslaviji dala tudi v kapitalističnem svetu zaupanje, da je tudi v prašičereji mogoče aplicirati koncepte velike serijske proizvodnje, ki jih je pred tem osvojila perutninarska proizvodnja. V primerjavi s perutninarsko proizvodnjo je prašiče-rejska industrijska proizvodnja predstavljala večji riziko zaradi večjega vlaganja v osnovna sredstva, osnovno čredo, večje zaloge nedovršene proizvodnje oz. večjega obratnega kapitala, češ da je permanentno izpostavljena vnosu kužnih bolezni in negativ- Predstavljamo vam obrat prašičereja Nadaljevanje s 1. strani Pri organizaciji industrijske proizvodnje smo našli sorodnost našim hotenjem pri prof. dr. Catronu iz IOWA. Na njegovem »Life cycle svvine nutrichen« sistemu smo gradili svojo tehnologijo tako v prehrani kot v profilaksi v izgradnji. Tehnologijo smo na naše pogoje in živali modificirali in dopolnili. Največ je farma uspela na organizaciji dela in na ureditvi gradbenega prostora, katerega je podredila proizvodnemu ciklusu živali. Osnovni koncept je bil ena populacija v vseh proizvodnih fazah na enem mestu, ki naj bo izolirana samo navzven. Tak koncept omogoča koncentracijo objektov do maksimuma. Racionalno izkoriščanje zazidalne površine pa omogoča pocenitev vseh komunalnih priključkov, elektrike, vodovoda, kanalizacije, cestišč in skrajša notranje transporte, med ostalim preseljevanje živali, ki zahteva pri velikih koncentracijah visok delež delovnega časa. Posamezne objekte smo podredili strogo posameznim fazam proizvodnega in življenjskega ciklusa živali. V teh obdobjih se razlikujejo hranilne potrebe živali glede na njene fiziološke funkcije. Prav tako pa lahko s prehrano z vsebino in količino stimulativno vplivamo na posamezne faze proizvodnega ciklusa. Tako po odstavitvi s postom pospešimo izgubo mleka, s povečanjem obroka do ponovnega estruša (gonjenja) pa s takozvano flushing metodo vplivamo na število ovuliranih jajčec. Po pripustu (osemenitvi) pa obroke postopoma zmanjšujemo, da žival v času inplantacije oplojenih jajčec ne vznemirjamo. Po 10 dneh preidemo na minimalno vzdržno krmo, ki traja do zadnjega meseca brejosti. Za to obdobje, ki traja 10 dni pred in 10 dni po pripustu, smo predvideli pripustišča. To je v pra-šičerejski praksi nov objekt, kjer je skoncentrirana vsa dejavnost reprodukcije z umetnim osemenjevanjem, ki pomeni novo in hitrejšo pot do napredka v selekciji. Uradilev objekta nudi živalim v tem času optimalne pogoje. Zato je pripustišču individualna drža, s katero smo dosegli po 10 dneh po odstavitvi 26 % več oplojenih živali kot pri združenih odstavljenih svinjah. živali se odstavijo točno na 28. dan. Ker je pri industrijski proizvodnji osnova kontinuirana proizvodnja, z določenim dnevnim številom pripustov, točno odredimo število dnevnih prasitev. Manjkajoče število pripustov odstavljenih živali od števila, ki ga zahteva indeks prasitev za kontinuirano proizvodnjo, dopolnjujemo z mladicami. Vse živali so pred ponovno osemenitvijo pod kontrolo zdravja, kondicije, posebno pazimo na potek estrusa, da bi ugotovili najprimernejši čas osemenitve. Za uspešno oplodnjo je v pripustišču prirejen tudi sestav krme, tako po hranilni vrednosti, ki naj čimprej živali adaptira, kakor tudi po dozi vitaminov, ki naj živalim pospešijo hormonalne funkcije. Pri takšni tehnologiji uspemo pripustiti vse tiste živali, ki so po prasitvi uspešno adaptirale organizem. Vse živali, ki v tem času niso prišle v estrus, so vezane na nenormalne pojave hormonskega ali bolezenskega značaja in zahtevajo posebno tretiranje. Druga proizvodna faza v življenjskem ciklusu svinje je gravidnost. Iz pripustišča pridejo živali 10 dni po osemenitvi, ko je normalno inplatacija jajčec že zaključena in se grupirajo po datumu pripusta, velikosti in kondiciji. Namen čakali-šča je dati brejim živalim optimalne pogoje in racio-nirati prehrano tako, da držimo vse živali v plemenski kondiciji. V ta namen je v čakališču individualna prehrana s tako zvanimi »individual feederji«. Krmljenje v individual feeder-jih nam omogoča objektivno presojo odmerjenega obroka za posamezno žival tako po teži, kondiciji in stopnji gravidnosti in ne obstaja bojazen, da ji bo obrok prikrajšala sosedna žival. Ta investicija je upravičena, ker nam omogoča maksimalno racioni-rano prehrano, ki se odrazi Pitanje prašičev od 25 do 105 kg žive teže ekonomsko in od dobre individualne priprave plemenskih živali v času brejosti, zavisi celotna proizvodnja od števila in rojstnih tež pujskov do odsta-vitvene teže odstavljencev in uspeh pitanja pitancev. K vsaki osnovni enoti boksa pripada odgovarjajoče število celic — feeder-jev s stabilnim in gibljivim delom, ki žival v času krmljenja zapre, da poje v miru svoj obrok do kraja. Pod temi feederji so tudi rešetke, da žival v času obroka blati ali moči direktno v kanal. Po končanem obroku pa se gibljivi del feeder-ja nad rešetkami dvigne in postanejo rešetke sestavni del ležalnega dela boksa in služijo svojemu namenu tudi v času, ko žival ne hranimo. Poleg navedenih rešitev je v izvedbah poudarjena funkcionalnost objekta za maksimalno izkoriščanje prostora pri omejeni možnosti združevanja brejih svinj v različnem času brejosti. Ta funkcionalnost temelji na izvedbi elastičnih boksov, katere povečujemo Vzreja pujskov od 7 do 10 kg teže v treh etažah ali zmanjšujemo glede na število živali, ki jih vhlevi-mo v boks. Iz čakališč selimo živali v prasilišča. V prasilišču se zaključi proizvodni ciklus plemenske svinje. Prvi pogoj za dosego dobrih rezultatov je, da imajo mati in pujski optimalne pogoje, pri katerih njihove genetske odlike (plodnost, hitra rast), lahko pridejo maksimalno do izraza. Ustvarjanje teh pogojev, med katere štejemo namestitev z. mikro in makro klimo, higieno, prehrano in organizacijo ostalega tehnološkega procesa, podrejenega fiziološkim potrebam živali, pa je draga; plemenska svinja npr. zahteva največ prostora in to najdražjega. Pujsek pa zahteva drage klimatske pogoje dokler je pri materi in največ človeškega dela. Tem postavkam se ni mogoče izogniti. Pocenitev proizvodnje je treba poiskati v čim hitrejšem obračanju dragega prostora in čim boljšem izkoriščenju drage svinje matere v racionalni prehrani obeh in čim večji delovni storilnosti delovne sile. K pocenitvi doprinaša vse, kar doprinese k zmanjšanju mortalitete in zboljšanju zdravstvenega stanja črede. Štiri dni pred preselitvijo se preselijo istočasno iz čakališča vse živali, ki bodo zaporedno prašile od naslednjega četrtega dne dalje in ostanejo po prasitvi v prasilišču še 28 dni. Specialno grajeni boksi omogočajo ukleščevanje svinj samo prvih 5—8 dni brez dodatnih pregrad, ker iste služijo za ukleščevanje in kot pregrada med boksi, ko je svinja ponovno osvobojena. Prednost tega boksa pred ostalimi sistemi ukleščevanja je v tem, da je tu žival ukleščena samo v času, ko obstoji nevarnost poležanja malih neokretnih pujskov do 7 dni starosti in ji ne omejujejo gibanja v celem času dojenja. V prvih sedmih dneh po prasitvi omejevanje gibanja svinja ne občuti, ker v tem času traja adaptacija njenega organizma. Po 5— 7 dneh pa je gibanje p°' trebno, zato tudi žival osvobodimo. V tem je prednost ihanskega sistema od klasičnega »crate sistema«' ker traja vkleščevanje v mejah optimalnih zahtev pujskov in doječe svinje ia ne gre na škodo enega ali drugega. Izvedba boksov s poševnim ukleščevanje^ omogoča izkoriščanje pi-0' štora, saj je širina boksa 1,60 m po funkcionalnosti ekvivalentna boksu s širino 2,60 m, pri katerem je vzporedno vkleščevanje-Poševno vkleščevanje nudi boljši pregled nad živalmi in celotnem dogajanju v boksu. Nizka konstrukcij3 boksov in funkcionalna lokacija posameznih detajlov, kjer se živali zadržuj®" jo, omogoča hiter in direkten pristop do živali. To je bistveno važno za zmanjšanje izgub po subjektivnem faktorju, ker so dani pogoj1 za vse češče in hitre intervencije ter lažje vzdrževanje higiene. V prasilišču, kjer želim® čim boljše dojenje živali-smo uvedli prehrano P° želji, kar omogoča boljšo produktivnost in aplika®'' jo popolne avtomatizacij® krmljenja. Avtomatska prehrana, ukleščevanje po pr3' sitvi, preglednost dogajanja v objektu, direkten j11 hiter dostop do živali in rešitve, ki omogočajo dobre higienske ukrepe, omogočajo oskrbo do 150 doječih svinj s pujski po osebi. Istočasno s povečano produktivnostjo zaposlenega delavca je funkcionalnost objekta zmanjšal3 subjektivni faktor pri vzreji pujskov na minimum. PLEMENSKI PODMLADEK Proizvodnja plemenske ga podmladka ali pitance se prične v prasilišču. Za to se odvija v vzrejali^® druga proizvodna faza, pa je v največji odvisno3 z razvojem pujskov v Pra silišču. Odstavljeni pujs® ^ ki pride v vzrejališče, je re zuitat dela oskrbovalca 1 pogojev, ki jih je Puisetj imel v prasilišču in ma v prasilišču ter čakališ® v Nadaljevanje na 3. str' Nadaljevanje z 2. strani Pri tem mislimo na mikro klimo, higieno in prehrano. Ker je prva faza proizvodnje zaradi dragih objektov in drage prehrane matere najdražja, moramo plemenske svinje najbolje izkoristiti tako, da dobimo v času njenega izkoriščanja od nje čimveč pujskov. Zato smo prešli do klasičnega odstavljanja na 56. dan na rano odstavljanje pujskov, na 28. dan. Sedaj prehajamo že na 21. dan. S tem smo število prašitev na leto po živali povečali od 2 na 2,4-kratno in večkratno Prasenje, zmanjšali pa smo odstavitveno težo pujskov 0cl 15—17 kg na 5—8 kg. Zmanjšanje odstavitvene tože, katera predstavlja startno težo samostojne oskrbe pujska, pomeni veliko zahtevo od mladega organizma, da se prilagodi novemu okolju, novi enostranski prehrani in da se zoperstavi eventualnim raznim vzrejnim ali drugim boleznim. Ker je kritična teža pujska, pri kateri je sposoben za uspešen raz-Voj, 4—5 kg, so izgubljeni Prirastki v prasilišču usod-ni za nadaljnji razvoj pujska v vzrejališču. Zato je vzrejališče poleg prasilišča najzahtevnejši objekt, ki mora nuditi mladim preseljenim živalim najboljše Pogoje od okolja, maksimalno higieno in prehrano, ki mlad organizem ne zadovoljuje samo kot vir onergije za razvoj, ampak So v njenem sestavu tudi komponente, ki povečujejo odpornost in delujejo pro-blaktično zoper ev. obolenjem. Zato je v tem obdob-iu važna prehrana kot naj-važnejši faktor, ki mora nadomestiti delno materino mleko in omogočiti hiter razvoj, da pride odstavljenec čim prej iz kritične dobe. Zato mora biti hrana °kusna in bogata, polna hranljivih snovi. Ker je v kjer se grupirajo živali po namenu proizvodnje od kategorije za pitanje, za pleme, za poskusna pitanja in ostalih poskusih selekcije. Objekt je sinhroniziran s prasiliščem in vzrejališče je dalje sinhronizirano s pitališčem. Pri plemenski vzreji pa še remontom in progenotestno postajo. Tako je začetek turnusa proizvodnje v prasilišču podaljšan preko vzrejališča do končne faze proizvodnje pitanca, plemenskega podmladka ali ostalih testiranih živali. Ker je vzrejališče ob naselitvi najmanj obremenjen objekt po živalskih enotah, je tu tudi proizvodnja ani-malne temperature najnižja. To nam dopušča, da pri ščanju krme in gradbenega prostora. V ta namen so se iskali različni sistemi prehrane in drže živali. Vsa avtomatizacija prehrane se je razvijala na zahodu za potrebe familijarnih farm s poprečno kapaciteto 500 pitancev. Pri tej kapaciteti je farmar dnevno zaposlen v pitališču največ 2 uri, preostali čas pa na drugem delovnem področju. Zato je tu proizvodnja prepuščena izključno avtomatizaciji. V industrijski proizvodnji pa se velikost pitališča poveča, da predstavlja celodnevno delovno mesto oskrbovalca. Zato se od njega zahteva več kot kontrola avtomatizacije. Avtomatizirano prehrano dopolnimo z individualno. Ker nismo zagovorniki vlažnega hranjenja po ceveh, ampak vlaženja v koritu, smo skonstruirali kombinirane dozatorje, ki avtomatično spuščajo v korito osnovni obrok. Po končanem obroku pa oskrbovalec iz dozatorjev ročno dodaja krmo tistim boksom, kjer so živali s povečano ješčnostjo hrane čisto in hitro pojedle. Takih živali je na farmi dnevno pri staležu 30.000 pitancev najmanj 3.000, pri katerih z dodatnim obrokom povečujemo dnevne priraste. Naš nov način krmljenja je vezan z istočasnim doziranjem vode v korito v odnosu 1 kg krme, 1 liter vode. Krmo v takem odnosu živali najraje vzamejo in je Imenovanje direktorjev direkcij in obratov Za mandatno dobo 4 let je od 1. 7. 1972 na razpisana vodilna delovna mesta Odbor za kadrovske zadeve in organizacijo dela delavskega sveta podjetja imenoval naslednje delavce: Ljubo Filipan — pomočnik generalnega direktorja Ivan Muhič — direktor direkcije za splošne in ekonomske zadeve Mitja Svetelj — direktor direkcije za finančne zadeve Mirko Pregl — direktor direkcije trgovine na debelo Pavle Godec — direktor direkcije trgovine na drobno Branko Bregar — direktor direkcije zunanje trgovine Rado Linzner — direktor direkcije za engineering Davorin Ferligoj — direktor direkcije za turizem Franc Goršič — direktor obrata Poljedelstvo-gozdarstvo-govedoreja Lucijan Krivec — direktor obrata Prašičereja Marjan Munda — direktor obrata Perutnina Dušan Oset — direktor obrata Tovarna močnih krmil Jože Tavželj — direktor obrata Mesna industrija Zalog Sklep o imenovanju direktorjev na vodilna delovna mesta je Odbor za kadrovske zadeve in organizacije dela sprejel na svoji seji dne 10. julija 1972. urejenem klimatu povečamo obtežbo hleva s tro-etažnimi boksi in zmanjšamo število objektov na tretjino. Pitališče je zadnja faza pitancev. Uspeh pitanja je odvisen od razvoja živali v prejšnjih fazah proizvodnje, tj. v prasilišču in vzre-jališču. Zato je v prejšnjem obdobju zamujeno v pitališču, težko nadoknadimo. Z ozirom, da je življenjska doba pitancev zelo kratka, se je tehnologija pitanja najbolj industrializirala. Ta industrializacija je eliminirala vse ekološke faktorje. Velika škoda zaradi toče in neurja Huda toča, ki se je usula po posevkih v ponedeljek 10. julija, je tudi na posestvih Emone povzročila zelo veliko škodo. Pšenica, ječmen, oves, silažna koruza, koruza za zrnje in detelja, vse je klonilo pod udarci debelih ledenih kroglic. Naslednji dan, v torek, so nameravali začeti z žetvijo pšenice. Najbolj je toča prizadela posevke na Pšati, v Vodicah in Zadobrovi, malo manj pa v Smledniku in Mengšu. Na Pšati je s pšenico posejanih 114 hektarov, od tega je potolčenih skoraj 80 odstotkov. Pri ovsu pa bo pridelek manjši za kakih 50 odstotkov. Tudi silažna koruza na 113 hektarih je zelo poškodovana. V Vodicah je za 50 odstotkov škode na pšenicj in prav toliko na ječmenu, oves je skoraj čisto uničen, koruzo za zrnje pa je toča potolkla 40 odstotno. V Smledniku je škoda manjša, pri ječmenu kakih 15 odstotna, pri ovsu pa 10 odstotna. Tudi na mengeških površinah je toča nekoliko bolj prizanesla posevkom. Pšenica je poškodovana 15 do 20 odstotno, ječmen 15 do 25, oves 10 do 15 in koruza 15 do 25 odstotno. V Zadobrovi je pri pšenici, koruzi za zrnje in silažni koruzi 30 odstotna škoda. Če vse to preračunamo v denar, znaša skupna škoda v vseh enotah 150 starih milijonov dinarjev. Delno bo škodo povrnila zavarovalnica. Da bi bila mera polna, ni ostalo le pri toči. V petek 14. julija je divjalo neurje in škodo še precej povečalo. Pri avtomatizirani opremi za prehrano dobijo živali osnovni obrok, ki odgovarja večini pitancev. Dnevno pa imamo na farmi najmanj 10 % živali s slabo in prav toliko živali s povečano ješčnostjo. Ker je doziranje dnevnih obrokov prirejeno za normalno vzema-nje hrane, izgubimo krmo dano živalim, ki trenutno slabo konzumirajo hrano. Istočasno pa nam avtomatizacija onemogoča, da po končanem krmljenju povečamo obrok tistim živalim, ki imajo povečano željo po hrani. Tako se nam na farmi zaradi trenutnega razpoloženja živali, permanentno pojavljajo samo negativne posledice zmanjšanega konzuma hrane, od katerega so odvisni dnevni prirasti in izkoriščanje krme, zlasti v višjih težah pitanja. tudi za prebavo najbolj ugodna. V moderni proizvodnji ne govorimo o velikih pitali-ščih prašičev, temveč o farmah s proizvodnjo plemenskega materiala in pitancev. Ekonomsko upravičeno je izkoristiti prednosti velike populacije v selekciji. Organizacija velike farme, ki ima v rokah lastno selekcijo, lahko programsko usmerja proizvodnjo tržišča, plemenskega materiala in klavne industrije. Naloga selekcijske službe je načrtno parjenje preizkušenih živali, da dosežemo hitrejši napredek. Zato je progenotestna postaja sestavni del industrijske farme, kjer preizkusimo plemenske živali. Tu ugotavljamo na potomcih plemensko vrednost očetov in mater na bazi pitov-nih in klavnih lastnosti. Na progenotestni postaji, kije locirana na farmi, so rezultati testiranja bolj točni, ker so okoliški vplivi zmanjšani zaradi proizvodnje na enem in istem mestu in uporaba sorodne tehnologije prehrane kot v pitališčih. NEZAVIDLJIV POLOŽAJ Pri vsej pionirski vlogi na naši farmi kot prvi industrijski farmi na svetu in da je vedno sledila razvoju, saj se je leta 1967 rekonstruirala in povečala produktivnost za 100 % ter da je po proizvodnih rezultatih in zdravstvenem stanju osnovna čreda v primerjavi z drugimi farmami na zavidljivi višini, pa je zelo v nezavidljivem položaju glede gospodarjenja. Temu vzrok je nevzdržna politika cen osnovne krme, to je koruze, to stanje pa poslabša še pomanjkanje finančnih sredstev podjetja. Tako kupujemo to najvažnejšo surovino od rok do ust po najvišjih cenah. Kot najbolj enostaven primer naj navedemo svetovne cene koruze in spitanih prašičev. Koruza stane danes 58 dolarjev za tono, to je 0,98 din za kg. V so- sednji Avstriji je cena prašičev 19 šilingov za kg, to je 13,66 din. Tako lahko nabavi proizvajalec v Avstriji za 1 kilogram prašiča 13,9 kg koruze. Pri nas pa stane 1 kg koruze na neurejenem tržišču 1,6 din, 1 kg prašiča pa 9,8 din. V tem odnosu je vrednost prašiča pri nas le 6,1 kg koruze za kg žive teže. Zaradi takšne tržne situacije se je krma od marca lanskega leta podražila od 1,39 din na 2,07 din in prašiči od 9,21 na 9,80 din. Na farmi je poraba krme 14,720.000 kg in proizvodnja prašičev 3,841.000 kg. Povečani izdatki za krmo znašajo 10,090.000 din in povečanje dohodkov za prašiče 2,260.000 din. To pomeni poslabšanje gospodarjenja za 7,830.000 din in je farma, ki je bila v prejšnjih letih visoko aktivna, prišla v finančno neugodni položaj, za kar je kolektiv nemočen in je trenutna rešitev samo v nakupu koruze v najugodnejšem času, to je po žetvi proti takojšnjemu plačilu. Ing. Lucijan Krivec, dir. obr. Prašičereja BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI Vedno več ljudi je, ki prosijo za posojila in vedno manj možnosti je, da jih tudi dobijo. V našem podjetju je vsekakor v veliko pomoč BVP — blagajna vzajemne pomoči. Mesečno prispe prošenj za posojila kar za skupno 10 do 12 milijonov starih dinarjev. Vsem seveda ne morejo ugoditi, saj so odvisni od števila članov, ki plačujejo mesečne zneske. Če bi bilo več članov, bi bila skupna vsota večja in tako bi bila tudi posojila lahko večja. Od maja letos se je število članov BVP povečalo le na 850, kar je vsekakor skromno v 5000-članskem kolektivu. Blagajna vzajemne pomoči ni posojilnica, ki bi le dobivala denar in nato delila posojila vsevprek. Blagajna vzajemne pomoči je blagajna solidarnosti in tovarištva, pripravljenost pomagati ljudem v stiski. Nekateri to seveda izrabljajo, špekulirajo, izkoristijo ugodnost in možnost, za tovariško pomoč in vključevanje v BVP so njihova ušesa gluha. Razen posojil dobe člani Blagajne vzajemne pomoči v primeru smrti družinskega člana 500.— dinarjev brez povračila. Gesta, ki je vredna pohvale! če bo članov BVP več in bo tako tudi več denarja, nameravajo tudi porodnicam, ki določen čas vplačujejo v blagajno, podariti po 500.— dinarjev. Tudi maksimalno vsoto posojila, ki je sedaj 3000.— dinarjev, bodo potem lahko zvišali na 5000.— dinarjev. Pridružimo se torej članom BVP, da izkažemo svojo pripravljenost pomagati tovarišem v stiski, saj bomo morda tudi sami kdaj potrebni podpore! ^m obdobju rastni poten-cial živali največji in ni nežnosti zamastitve, pač Pa pri večjem konzumu dosežemo hitrejšo rast, ima-Jtio v vzrejališču hrano po *elji. Vzrejališče je objekt, ki so potrebni za kasnejšo starost živali. Iskale so se tehnološke rešitve, ki bi čim bolj zmanjšale proizvodne stroške, predvsem z zmanjšanjem človeškega dela in čim boljšem izkori- Izgubili smo Danico Andoljskovo Izgubili smo tovarišico, prijateljico, sodelavko Danico Andoljškovo. Pred očmi nam je njen lik delavca, tovarišice In človeka, ki ga težave v življenju niso spravile iz ravnovesja in komaj lahko verjamemo, da je ni več med nami, da je njeno mesto prazno. Po uspešno opravljenem izpitu za prodajalko v letu 1950 je nadaljevala življenjsko pot, ki jo je v letu 1961 zanesla tudi v naše podjetje, kjer je videla svojo nadaljnjo ustvarjalno perspektivo. 1. 1. 1961 je nastopila delo kot namestnica poslovodje v marketu na Titovi 25, ki je bil takrat prvi preizkus nove prodajne tehnike, brez katere si danes ne moremo več predstavljati trgovine na drobno. Že po petih mesecih je bilo jasno, da se v Danici Andoljškovi skriva neverjetna volja in čut za organizacijo in prevzela je vodstvo novega marketa v Vojkovi ulici. Že 1963 smo odpirali market na Celovški 63 in spet je bila Danica tista, ki je opravila pionirsko delo. Leta 1966 je prevzela mesto poslovodje v marketu v Hubadovi. Pred kratkim je bil dograjen market Na jami, prst se je tudi tokrat ustavil na njenem imenu in soglasna odločitev je bila, da je Danica tista, ki bo opravila tudi to delo. Vedno smo lahko računali z njeno vestnostjo in sposobnostjo, vedno je bila polna ustvarjalne, organizacijske sile, pri tem pa ni nikoli pozabila, da so njeni sodelavci ljudje. Drugo področje njenega dela je bila vzgoja mladega naraščaja v našem podjetju. Kakšne uspehe je imela pri tem, lahko ilustrira podatek, da je sodelovala pri praktičnih izpitih preko 600 naših učencev. Pri tem delu je Danica uporabljala vso človeško toplino ter zamisel za komuniciranje z ljudmi, ki so stopali v življenje. Tu jo bomo vedno pogrešali. Še posebno pa jo bodo pogrešali učenci, ki bodo potrebovali še vrsto nasvetov in napotkov na delovnih mestih in v privatnem življenju. Nikdar ni prišla v spore s podrejenimi, ker je znala vse delo organizirati smotrno ter bila pri delu vedno v prvih vrstah, za zgled vsem ostalim. Zmerom je bila vesela in razpoložena, nikoli ni pokazala, da ima tudi sama težave. Izgorevala je v želji po večjem znanju in prenašanju svojega znanja na druge zaposlene, nesebično in človeško. Ni torej slučajno, da jo je delavski svet maloprodaje izvolil za svojega predsednika, saj so vsi člani v njej videli zagotovilo za uspešno delo. Ob uveljavljanju ustavnih dopolnil in s tem v zvezi statusa nove organizacije maloprodaje kot temeljne organizacije združenega dela Emone, je vložila vse svoje sposobnosti, da ta organizacija dobi v okviru podjetja tisto mesto, ki ji pripada. Vedno ji je bila osnovna misel obdržati organizacijo enotno in pri tem upoštevati človeka kot ustvarjalca z vso njegovo individualnostjo. Vse njeno delo pa je ostalo nedokončano. Nadaljevati ga moramo z vso prizadevnostjo v njen spomin. Neusmiljena usoda ji je pretrgala nit življenja v času njene največje ustvarjalnosti. Bila je polna novih idej, pa jih ne bo mogla uresničiti. Slava njenemu spominu! Prenovljena trgovina v Podpeči Pravzaprav bi lahko rekli, da so Podpečani dobili čisto novo trgovino. Prej je bila klasična, zdaj pa je v prenovljenem prostoru lepa samopostrežba. Tudi skladiščni prostori so ta-korekoč novi. Otvoritev samopostrežbe v Podpeči je bila 8. julija letos. Navzoče vaščane in predstavnike Emone je najprej pozdravil direktor direkcije trgovine na drobno tovariš Godec. Dejal je, da pomeni podpeška trgovina svojevrsten rekord, saj je od dne, ko so začeli z deli pa do dne otvoritve minilo samo mesec in 23 dni! Nato je zaželel kolektivu marketa v Podpeči velik promet in mnogo zadovoljstva pri delu. Predsednik krajev, skupnosti Podpeč tovariš Šilc pa se je v imenu sovaščanov zahvalil kolektivu Emone, ki je uredila nov market v tako kratkem času. Po ogledu lepe prenovljene trgovine so odprli vrata za podpeške kupce, ki so že nestrpno čakali, da se razgledajo po polno založenih policah in si sami v košarice naberejo, kar želijo. Emona market v Podpeči Za prvega kupca — žensko, se pa res spodobi, da dobi skromno darilce! Mmm, kako lepa salama! Prijetno je, če sl lahko sam nabiraš v košaro Skrbimo za varnost pri delu Izpolnjevanje prijav nesreče pri delu Vedno pogostejši je pojav, da delavci, ki so utrpeli nesrečo ali nezgodo na delu, na poti na delo in z dela, iščejo prijavo o nesreči pri delu (obr. ER-8), nekaj dni po nesreči največkrat pa po ozdravitvi. Pogosto se tudi dogaja, da izpolnjenih prijav odgovorni vodje ne podpišejo ali opremijo z žigom in jih zato Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev zavrača in s tem podaljšuje rok rešitve. 2 ozirom na to, da je z Zakonom o varstvu pri de-io (čl. 73) in internim pravilnikom o varstvu pri de-lu podjetja (čl. 34) točno določen postopek za izdajo prijave o nesreči pri dejo in potreba po ažurnem in dejanskem prijavljanju nesreč, bodo morale od t- 9. 1972 vse organizacijske enote same izpolnjevati prijave nesreč pri de- lu. Službi za varstvo pri delu, NO in CZ pa bodo redno pošiljale po en izvod prijave zaradi tekoče centralne evidence in analitične obdelave vzrokov nesreč in nezgod za podjetje kot celoto. Prepričani smo, da izpolnjevanje prijav nesreč pri delu ne bo predstavljalo težav, ker so bili vsi poslovodje in vodje delovnih enot na preteklih tečajih varstva pri delu s tem seznanjeni, nekatere organizacijske enote (maximar-ket, supermarket, proizvodni obrati) pa že sami izpolnjujejo prijave. V vsakem primeru pa bo bolj ažurno in objektivno ugotavljanje vzrokov, kraja in časa nesreče ali nezgode ter evidenca nad stroški in izgubljenimi dnevi v okviru same organizacijske enote. Da pa z izpolnjevanjem le ne bi bilo nejasnosti vas želimo opozoriti na vsebino v vrsticah 14 (vir nesreče), 15 (vzrok nesreče) in 16 (kratek opis nesreče), ki zahteva ločevanje nekaterih pojmov. Predvsem je treba med seboj ločiti vire in vzroke nesreč oziroma nezgod. Med vire štejemo lahko vsako delovno pomagalo (delovno orodje, stroj ali naprave, material, pogonsko energijo, živa bitja, delovno mesto), kakor tudi neko višjo silo (poplava, potres, požar, strela in podobno). Pri vzrokih pa v glavnem razlikujemo dve vrsti vzrokov: — materialne, to je objektivne, — človeške, to je subjektivne. Med materialne vzroke spadajo: neustrezna lokacija objektov, delovnih mest, neustrezno urejena razsvetljava, prekomeren ropot, vibracija, slaba mikroklima, slabo zračenje, neustrezna temperatura, vlaga, nevarnost sevanja, nevarnost električnega toka, neprimerna kvaliteta in oblika materiala in podobno. Med subjektivne vzroke pa lahko štejemo vse tiste, ki se nanašajo na psiho delavca, na njegovo telesno in duševno kondicijo ter na njegovo razpoloženje in vedenje (neprevidnost). Nezadostna poklicna in varnostna sposobnost je v okviru teh eden od poglavitnih vzrokov nezgod. V vrstici 16 pa je potrebno v skrajšani in razumljivi obliki opisati posamezen primer in potek nesreče ali nezgode. Primer izpolnjenih podatkov v vrsticah 14, 15 in 16 za nesrečo, ki jo je utrpel delavec na delovnem mestu: Vir nesreče (zunanji vzrok nesreče): urez z nožem. Vzrok nesreče (zakaj se je pripetila): neurejeno delovno mesto — mastna tla. Kratek opis nesreče: Pri izkoščevanju govejega stegna mu je zaradi mastnih tal spodrsnilo, tako da je omahnil vznak. Pri padcu si je z nožem močneje poškodoval (urezal) laket leve roke. Nudena mu je bila prva pomoč in odpeljan je bil na polikliniko Ljubljana — nezgodni oddelek. Na vsa vprašanja v obrazcu je treba jasno odgo- voriti, kot to zahteva vsako vprašanje. V glavi prijave je treba navesti zaporedno številko iz knjige poslanih prijav, katero mora voditi vsaka organizacijska enota za sebe, registrsko številko zavezanca za prijavo (5026010933) in šifro dejavnosti (612-13) v vrstici 2 in vse ostale za htevane podatke. Kolikor pa se pojavijo v zvezi z izpolnjevanjem prijave o nesreči pri delu kakršnekoli nejasnosti, se obrnite na Službo varstva pri delu, NO in CZ, Proletarska 4, številka telefona 315-133, ki vam bo nudila potrebna pojasnila. Vodja službe za varstvo pri delu, NO in CZ CERŠAK Andrej O sladkorju, medu Če človek ve to in ono o svojem zdravju in bolezni, mu je prav gotovo samo v korist. Laže se ob- Vpisovanje v drugi raz-fed jesenske izmene bo v ponedeljek, dne 28. avgusta 1972 od 10. do 12. ure. K vpisu naj učenci prinesejo: a) čitljivo izpolnjeno prijavo na obrazcu DZS 1,50; b) spričevalo 1. razreda; c) zapiske. V jesenski izmeni bodo obiskovali teoretični pouk učenci naslednjih bivših Prvih razredov (kot smo že sporočili z dopisom, razen 1- a razreda): Šolski center za blagovni promet obvešča 1 oddelek živilske stroke — 1.b razred; 3 oddelki mešane stroke — l.e, 1. j, l.k razred; 2 oddelka oblačilne stroke — 1. n in 1.o razred; 1 oddelek kemične stroke — 1.s razred; 1 oddelek tehnične stroke — 1.v razred. Pričetek pouka bo v petek, 1. septembra 1972, ob 8. uri za šolo za prodajalce, za oddelke za odrasle pa v torek, 5. septembra, ob 15. uri. Popravni izpiti: petek, 25. avgusta, ob 7. uri: za vse učence, ki imajo izpit iz tujega jezika in trg. računstva (pismeno); ob 9. uri: za učence prve izmene (ustno); sobota, 26. avgusta, ob 7. uri: za učence druge izmene (ustno). Vpisovanje slušateljev v oddelke za odrasle je v ponedeljek, 4. septembra od 13. do 15. ure za: 2. razred KŠ 2. razred pš 2. in 3. razred ŠZP. Globtour tudi v domačem turizmu Globtour je bil ustanov-Jen predvsem zaradi ino-2ernskega turizma, sedaj Pa bodo tudi domači turi-spravili na odgovarjali nivo. Odprli bodo več a°vih poslovalnic, med ka-erimi bo največja v Maxi-J^arketu, kjer bo tudi se-aež za domači turizem. To bo pravzaprav druga faza 'zgradnje Globtoura, ko bo-dopolnili dejavnost v Poslovanju. Globtour se zavzema za sPecializacijo nekaj aranžmajev v skupnem programu jugoslovanskih turi-stičnih agencij. Usluge bo-lahko solidnejše, kvali-etnejše, če ne bodo vsi ^Se9a delali, ampak se bo-u° turistične agencije pre-Združenja jugoslovan-s'Š S« K/) "O Štev. čekov “D ^ O co n'* as •• CC in «3 2 CO v Q.= .2 > Znesel čekov n“> CO •• 10 10 Direkcija za splošne-ekonomske zadeve 72 72 50 69,4 170.552,69 147.718,50 86,6 10 20 Elektronsko-računski center 45 45 35 77,8 103.217,41 88.002,80 85,3 10 40 SEP 36 36 4 11.1 72.608,96 35.290,10 48,6 10 10 Direkcija za finančne zadeve 105 105 103 98,1 220.866,24 216.292,50 97,9 10 30 HKS 6 6 6 100,0 14.171,61 13.821,80 97,5 15 Družbeni standard 26 26 1 3,9 41.692,59 15.901,70 36,2 21 Poljedelstvo — govedoreja Domžale 327 326 59 18,1 552.937,49 304.676,60 55,1 22 Prašičereja Ihan 108 108 f86 79,6 194.752,68 174.712,70 89,7 23 Perutnina Zalog 256 256 17 6,6 443.562,10 179.606,20 40,5 24 Kooperacija Ljubljana 32 32 15 46,9 62.064,64 45.671,— 73,6 25 TMK Ljubljana 117 117 110 94,0 195.941,88 215.188,10 109,8 26 MIZ Ljubljana — Zalog 487 487 91 18,7 842.826,81 406.866,70 48,3 30 Direkcija trgovine na debelo — skupne službe in uprava 152 152 12 7,9 253.397,51 105.419,60 41,6 31 Grosist — Sektor 1 12 12 2 16,7 26.167,32 13.325,90 50,9 32 Grosist — Sektor II 64 63 7 11,1 112.372,40 52.204,50 46,5 34 Grosist — Sektor III 105 105 2 1,9 168.654,59 58.341,20 34,6 35 Grosist — Sektor IV 77 77 59 76,6 135.439,03 121.693,80 89,9 36 Grosist — Sektor V — pražarna 69 69 15 21,7 101.215,66 61.271,90 60,5 37 Grosist — Sektor transport 118 118 2 1,6 227.653,72 77.658,90 34,1 38 Grosist — Sektor prodaje 54 54 20 37,0 195.225,09 93.988,— 48,1 39 Grosist — Sektor VII — Konsignacija 15 15 5 33,3 48.518,32 27.623,50 56,9 40 Direkcija maloprodaje — uprava 83 83 17 20,5 179.291,39 84.636,10 47,2 41 Direkcija maloprodaje — marketi 577 575 141 24,5 935.049,31 495.511,30 53,0 42 Direkcija maloprodaje — klasične trgovine 209 209 13 6,2 341.274,33 134.765,20 39,5 43 Direkcija maloprodaje — bifeji 185 185 35 18,9 263.217,83 128.567,40 48,8 44 Direkcija maloprodaje — Fontana 6 6 — — 8.234,75 2.500,— 30,4 45 Direkcija maloprodaje — SM (Ljubljana, Osijek, Bled) 372 371 90 24,3 582.199,97 305.414,60 52,5 46 Direkcija maloprodaje — SM Maribor 123 121 1 0,8 155.065,13 55.160,30 35,6 47 Direkcija maloprodaje — maloprodaja Koper 117 117 2 1.7 231.972,58 80.309,70 34,6 48 Direkcija maloprodaje — MM Ljubljana 441 441 197 44,7 620.802,42 479.795,60 77,3 49 Direkcija maloprodaje — maloprodaja Rijeka 6 6 — — 9.851,06 3.320,— 33,7 50 Direkcija zunanje trgovine — uprava 39 39 16 41,0 89.026,50 60.166,20 67,6 51 Direkcija zunanje trgovine — Sektor 1 37 37 18 48,7 95.199,85 58.015,80 60,9 52 Direkcija zunanje trgovine — Sektor II 13 13 11 84,6 32.373,21 31.129,80 96,2 53 Direkcija zunanje trgovine — Sektor III 95 95 15 15,8 211.654,13 89.201,30 42,1 54 Direkcija zunanje trgovine — Sektor IV 20 20 14 70,0 50.207,77 43.514,30 86,7 60 Direkcija za inženiring 28 28 28 100,0 75.387,98 73.194,10 97,1 61 Direkcija za inženiring 4 4 1 25,0 1.799,98 1.139,90 63,3 70 Turistična agencija Globtour 17 17 5 29,4 40.215,85 26.427,90 65,7 72 Globtour agencije 81 81 4 4,9 186.510,43 54.714,20 29,3 80 Vila Bled 34 34 — — 63.966,93 20.170,— 31,5 90 Bernardin v gradnji 1 1 1 100,0 3.599,96 3.842,30 106,7 Skupaj 4771 4764 1310 27,5 8,360.740,10 4,686.772.— 56,1 PROMET BLAGAJN HKS V MESECU JUNIJU Blagajna Supermarket Šmartinska Vižmarje Šentvid Zagorje Opatija Osijek Koper Stražišče Bled Litija Dol Vir Mengeš Kamnik Škofja Loka Sežana Jesenice Kranjska gora Nova Gorica Gornja Radgona Črnomelj Hrastnik Velika Nedelja Razkrižje Rijeka Beograd Maribor Tovarna močnih krmil Mesna industrija Zalog Perutnina Zalog Prašičereja Ihan Govedoreja Domžale Kooperacija Ljubljana Kooperacija Kamnik Kooperacija Domžale Kooperacija Lukovica Perutnina Duplica Pršutarna Lokev Vodice Gozdarstvo Mengeš Miklošičeva Maximarket Trbovlje Dvig Vloga 1469.261,10 1346.835,55 502.030,20 541.130,15 11.117,15 9.410,00 23.845,30 22.684,05 14.025,50 11.279,50 11.990,00 7.975,90 73.109,30 73.763,35 103.613,05 112.767,30 5.548,96 9.853,60 26.740,00 18.032,00 1.156,05 5.058,60 4.870,00 4.310,00 27.487,50 16.946,50 5.180,00 9.334,30 24.000,00 8.320,00 6.000,00 8.980,00 6.921,50 15.430,00 9.340,00 7.428,40 39.936,00 36.298,60 34.197,50 62.509,00 33.990,00 30.574,50 22.070,45 26.262,40 15.145,10 9.040,90 2.900,00 2.190,00 2.138,65 4.460,00 19.970,00 22.501,05 15.570,00 13.330,20 60.838,00 48.981,50 243.516,60 255.724,00 334.117,60 336.355,35 80.737,00 92.730,60 163.023,20 171.860,10 68.167,70 43.590,90 40.191,00 51.988,65 35.506,50 59.283,00 50.900,00 25.692,30 4.840,00 47.978,78 38.620,90 16.370,00 14.215,00 41.676,95 3.740,00 43.160,00 32.857,50 83.893,30 125.293,45 461.303,85 467.001,05 11.110,00 8.540,00 Skupaj 4294.643,29 4217.993,15 Prevarano srce Ne Joči za njim, ubogo srce, ker solze to so krvave. Za njim zaman se oziraš, zaman za njem hrepeniš, solza krvava ga tvoja ne gane, noga njegova ob tebi ne stane. Ne joči, ne toči solza za njim, ubogo srce, saj pota so prava mu tuja. H e Ljudski vremenar Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo jesen drži. Če na Veliki šmaren sonce sije, vino samo v sode lije. Z zadnjim dnem srpana je vsa jesen podana. AFORIZMI Ha-Ha! Velika ušesa imaš. Res je, za človeka imam prevelika ušesa, toda pritrdil mi boš, da so tvoja premajhna za osla. Na vprašanje, zakaj ima rad lepe ženske, je filozof Aristotel odgovoril: To vprašanje je vprašanje slepca. Filozof Zenon je rad gledal za mladimi dekleti. Ko ga je nekdo zbodel, češ da se to za filozofa ne spodobi, je Zenon smehljaje dejal: Lepotice bi se mi res smilile, če bi jih ljubili samo tepci. Tudi Tolstoj je rekel, da vse slabo na svetu poteka od žensk. Seveda, celo vi, moški, potekate iz nas, je odvrnila na kratko ženska. Romanopisec Balzac je zalotil svojega služabnika na laži, pa ga je poučil: Zapomni si, svojega bližnjega ne smemo nikoli nalagati! Zakaj pa potem, gospod, sporočite vselej, kadar pride sodni izterjevalec, da vas ni doma? Sodni izterjevalci pa niso naši najbližji! Glasilo delovne skupnosti pod]et|a Emona, Ljubljana — Izdaja delavski svet podjetja — Izhaja enkrat mesečno — Ureja urednlikl odbor: Velikonja Janko, Novljan Jasna, Dolinar Franc. Kepa Janez, Žunko Franc — Odgovorni urednik: Janko Velikonja — Glavni urednik: Jasna Novljan — Uredništvo: Ljubljana, Kersnikova 2, telefon 310-655, Int. 224 — Tiskarna PTT Ljubljana Manjka nam sile in priložnosti, da bi opravili vse dobro in zlo, ki smo ga nameravali. Osupli strmimo, kadar vidimo, da smo ponovno padli in da nas celo nesreče niso izmodrile. Kdor je odkritosrčen, odpre srce. Takšni pa so le redki, večina odkritosrčnost le hlini, da si izvabi zaupanje drugih. ženske spravljajo v zakon, preden je kaj iz njih in preden more iz njih kaj biti. Mož je nekakšen rokodelec, ki dokončno zmr- cvari ženino telo, skvari duha in izpridi dušo. Če bi hoteli biti samo srečni, bi to kaj kmalu dosegli. Toda srečni hočemo biti bolj kot drugi, to pa je vedno težko, ker mislimo, da so drugi srečnejši, kakor so v resnici. S starostjo se množe hibe v duši kakor gube na obrazu. Tudi tope glave lahko zaostrijo položaj. Dve stvari godita naši naravi: krepost lastne soproge in slabost tujih mož. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi mojega moža Mirka Trebušaka, elektrotehnika, se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in mi ustno ali pismeno izrekli sožalje. Iskrena hvala Blagajni vzajemne pomoči za denarno pomoč. Trebušak Marija z Vlastico France Vezenšek: Emona V davnini slovela je rimska Emona, današnja Emona njen čuva ugled, že se razvila v mogočno podjetje, sloves Emone širi v svet. V silnem razmahu je proizvodnja in trgovina bujno cvete, poleg turizma še engineering širijo v svetu naš renome. Rasti, razvijaj se naša Emona! Mi smo ponosni na tvoj razvoj. Za tvoj procvit bomo dali vse sile, vse za tvoj silni, stabilni razvoji Slovenski pregovori Kadar imajo otroci in norci denar, imajo kramarji dober semenj. Kar človek sam prisluži, najbolje obrne. Kar od srca pride, se srca prime. Drži se novega pota in starega prijatelja. Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka. Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laže. Da ne bomo v zadregi Uh, vroče! Vreme je sicer muhasto kot aprila, a vendar so vroči dnevi kljub vsemu pogosti. Odveč so jopiči in suknjiči, nogavice in kravate. In kaj svetuje bonton za prikupno Evo in korektnega Adama v tem času? Kar zadeva poletne Evine obleke za službo, naj ne pretirava niti v sramežljivosti niti v sproščenosti. Zaveda se, da je služba služba in da je ne gre zamenjavati s kopališčem ali izletniško točko. Evina obleka naj bo izraz njene osebnosti in vseh tistih posebnosti, značilnih za sleherno Evo. Ni pa moderna Eva, če se brez kritične misli podreja vsem modnim muham! No, bolj ali manj se Eve v poletni vročini laže znajdejo. Kaj pa korektni Adam? V večini primerov je v hudi vročini res čisto normalno posedati ali hoditi okrog brez suknjiča. Saj poznate nesrečnika, ki je zjutraj oblekel suknjič, odhitel na delo, ga v avtobusu vrgel čez laket, ga pred vrati podjetja spet oblekel, v pisarni slekel, potlej je šel v suknjiču na sejo, vi- del, da so vsi v srajcah, suknjič slekel, ga po končani seji oblekel in šel, P° opravkih v mesto, med P0" tjo skočil na kavo — i[1 moral plačati mali ogla3 na rovaš izgubljenega suknjiča. če vaš poklic terja, da tudi poleti kot predstavnik svojega podjetja sprejemate stranke, potlej se nikai" ne poslovite od suknjiča-In nikar v sami srajci aa gledališko predstavo ali koncert, pa čeprav je Ra prostem! Sicer pa se zanesite na svojo presojo!