Potrditev spomenice
narodnih skupnosti
PLESNI TEATER IKARUS
vabi na predstave
Die dritte Frau Tretja ženska
Sovraštvo in ljubezen Ingeborg Bachmannove
Koreografija Zdravko Haderlap
Sreda • 28. 5. Četrtek • 29. 5.
Petek • 30. 5. Sobota • 31. 5.
v Celovcu »klagenfurter ensemble« Südbahngürtel 24
■ Vstopnina 160 šil., Aje in dijaki 100 šil., P'*' cena v skupini (najmanj pet oseb) 120 šil.
^POMENICA (ali memoran-Jdum), ki so jo v dveh mesecih sestavili člani sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti in ki vsebuje predloge za nove-lizacijo zakona o narodnih skupnostih, je v javnosti močno odjeknila, saj se je zgodilo prvič v zgodovini, da so manjšine sestavile skupni akt zahtev. Večina narodnih skupnosti je
spomenico že potrdila na sejah posameznih sosvetov. Prvi so bili Madžari, sledili so jim Romi in Hrvati na Gradiščanskem, Slovaki pa ob redakcijskem zaključku SV seje še niso imeli. Potrdili sojo tudj Čehi. Pričakovati je, da bo zvezna vlada oz. parlament sledil predlogom novelizacije. Sosvet za Slovence bo zasedal 2. junija
na Dunaju, pri tem pa je že zdaj jasno, da bo Narodni svet koroških Slovencev spomenico zavrnil oz. se o njej ne bo hotel pogovarjati. To je precej neprijetna optika v sklopu skupnega delovanja vseh manjšin v Avstriji, saj se je prav tu jasno pokazalo, da zna »potegniti skupaj« pet in pol manjšin v Avstriji.	Stran 3
Zanimive možnosti projekta Interreg
■JRETEKLI torek so se v Ce-■ lovcu na poklicni šoli 11 srečali predstavniki poklicnih šol, šolske oblasti, ministrstva, podjetij, delovnih uradov ter znanstveniki iz obeh držav (slika zgoraj), na začetni konferenci Interreg projekta na temo »Mobilnost delojemalcev in kooperacija med poklicnimi šolami na Koroškem in v Sloveniji.«
Jože Picej od Slovenske gospodarske zveze, ki je nositelji-ca tega zanimivega projekta, je uvodoma pozdravil vse sodelujoče v tem prekomejnem projektu, ki je razdeljen na dve fazi. Cilj prve faze naj bi bil ugotoviti, na katerih področjih je možno sodelovati in kako doseči različno zastavljene cilje skupnega projekta. Da bi ta cilj tudi dejansko dosegli, so na celovškem srečanju strokovnjaki predstavili sistem poklicnega izobraževanja in razvojne tendence tu in onstran Karavank.
Na zaključni razpravi so se prestavniki poklicnih šol tudi še dogovorili o drugi fazi projekta, v kateri naj bi poglobili medse-
bojno sodelovanje na ekspertni (seminarji in delovne skupine) in praktični ravni (izmenjava učiteljskega osebja, učencev, vajencev in sodelovanje posa-
meznih poklicnih šol). V tem projektu sodeluje tudi poklicna šola iz Velikovca, partnerji iz Slovenije pa so pretežno iz občine Slovenj Gradec. M. Š.
PREBLISK
»Petindvajsetodstotna klavzula velja le za topografske napise, preostala manjšinska zaščita pa ni vezana na nobene številčne omejitve.«
Dr. Christof Zematto za ljubljanski Dtmruk
■ Časopise iz Slovenije moramo torej prebirati, da zvemo, kako dobro nam gre. Mi pa tarnamo, ker je osnovno šolanje za prijavljene otroke dvojezično samo prva tri leta, ker je predšolska vzgoja otrok razen nekaj izjem še vedno samo v nemščini, ker moramo na večini občinskih uradov govoriti samo nemško, ker nam izstavljajo dokumente, pošiljajo vabila in obvestila v nemščini, ker naši kmetje v Kärntner Bauer ne dobijo niti ene slovenske strani, ker do
nas ne pride tv-program iz matice, negodujemo, da je koroški tedensko polurni prekratek, zahtevamo razširitev oddajnega časa tudi za skopo odmerjen radijski program v slovenščini, pa še pa še. Koro-
ška pa je detela manjšinskih pravic. Vse je dvojezično, pa če se pojavi le en sam Slovenec!
Je morda delelni glavar govoril v imenu Slovencev? Vsaj tako kale. Naše prireditve so dvojezične, vabila in obvestila tudi, v zasebnih vrtcih je nemščina vsaj enakovredna, otrokom vcepljamo spoštovanje do naroda in jezika sosedovega le v zibel. J. R.
Odstotki in pravice
Zaostreni odnosi med Hrvaško in BiH
Odnosi med republiko Hrvaško in Bošnjaško-hrvaško federacijo v Bosni in Hercegovini so se spet močno poslabšali. V nedeljo je bila namreč v hercegovskem letoviškem mestecu Neum ponovno ustanovljena hrvaška Herceg-Bosna, separatna država po zgledu Republike srbske v BiH, katero pa so Hrvati po daytonskem sporazumu morali razpustiti. Toda to so tedaj storili le navidezno. Bosanski politiki Zagrebu upravičeno očitajo, da za tem stoji hrvaška politika,
kar se je izkazalo tudi z močno politično delegacijo ob ustanovitvi, ki jo je vodil sam hrvaški obrambni minister Gojko Šušak, po rodu hercegovski Hrvat in ob tem tiger v desnem krilu Tudj-manove vladajoče stranke HDZ.
Kljub temu pa so mirovne sile najavile, da bodo v glavnem hercegovskem mestu Mostarju kljub razdeljenosti mesta v jeseni izvedle občinske volitve, kar bo temperaturo med Hrvati in Bošnjaki spet pognalo do vrelišča.
50-letnica Marshallovega plana
V nizozemskem Haagu te dni potekajo svečanosti ob 50. obletnici Marshallovega plana, programa ekonomske pomoči Združenih držav Amerike evropskim državam po drugi svetovni vojni. Plan se je imenoval po ameriškem generalu in v letih 1947/48 svetovalcu ameriškega predsednika Roosevelta Georgeu Marshallu. Združene države Amerike so tedaj (od leta 1948 do 1951) Evropi pomagale z nepovratnimi darili in dolgoročnimi krediti v višini približno 14 milijard dolarjev, kar je desetkrat več kot znaša sedanja letna pomoč ZDA nerazvitim deželam. Zanimivo pri Marshallovem planu pa je, da sta največjo pomoč prejeli prav poraženki, Nemčija in Italija. Za tem namreč tiči po-
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO BOROVLJE vabi na koncert
»JAZZ SESSION«
Harry Stojka
v soboto, 7. junija 1997, ob 19. uri
v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati
■
Harry Stojka povezuje harmonije klasičnega jazza z glasbo »heavy metal« in elektronskimi efekti. Ekstaza na odru in med poslušalci! Prisrčno vabljeni!
litično ozadje plana, kajti ob delitvi sveta in nastajanju obeh velikih političnih in vojaških blokov so Združene države tudi pod močnim vplivom Churchilla hotele prav poraženki iztrgati iz vpliva tedanje Stalinove Sovjetske zveze.
Svečanosti se poleg ameriškega predsednika Clintona udeležuje še nekako 55 šefov držav članic KEVS. J. R.
Iz vsebine
SLOVENIJA Volitve predsednika
Predsednik Slovenije Milan Kučan bo ponovno kandidiral za to mesto na naslednjih volitvah. Tako seje odločil prejšnji teden in vse kaže, da ne bo imel resnega tekmeca. O vzrokih in dejstvih za njegovo priljubljenost piše A. Kardelj
na strani 2.
KOROŠKA Odnosi znotraj manjšine
Konsekventno odklanjanje pogovorov med obema političnima organizacijama s strani Narodnega sveta še naprej otežuje položaj za celotno narodno skupnost na Koroškem. Zveza slovenskih organizacij apelira na NSKS in objavlja dokaze za svojo pripravljenost na strani 3.
PLIBERK
Gledališka premiera
O pomenu gledališke dejavnosti za Koroško in o nedavni premieri »Lažnivke« v Pliberku piše Jože Rovšek na strani 4.

nno VPRAŠANJE M. je slišati vedno znova, od ljudi na Koroškem, ki spremljajo razkol med Zvezo slovenskih organizacij bolj ob robu, do tistih iz Slovenije, ki bi radi videli lepo deželo ob Zilji in Dravi enotno, predvsem slovensko in prevlečeno s patino slovenske karantanske državnosti.
Je že tako, in tega se ne da in tudi ni treba spreminjati, da so v demokratičnih družbah doma različne idejne smeri in vsaka naj bi imela v okviru zakonov pravico do žitja in bitja. V demokraciji gre za sporazum, za dogovor, za komuniciranje. Ali - kakor je rekel Voltaire: čeprav nisem tvojega mnenja, se bom zavzemal, da boš svoje mnenje vselej lahko povedal.
Spomenica, ki so jo izdelali predsedniki in podpredsedniki sosvetov manjšin (razen mag. Pippa, ki ni hotel sodelovati), ima prav gotovo pomembno mesto v predlogih za noveliza-cijo zakona o narodnih skupnostih. Navsezadnje so sodelovale vse manjšine v Avstriji (vsaj tiste priznane). Zato je
tembolj neodgovorno od funkcionarjev Narodnega sveta, da so zavrnili sodelovanje.
To ravnanje pa ne kaže na nič drugega, kot na dejstvo, da se NSKS očitno dobro počuti v vlogi žrtve, ki jo hoče za vsako ceno obdržati: glejte, kako smo zatirani, vsi so proti nam. Vehementno pritoževanje, da spomenica ne vsebuje
zahteve po zastopstvu za manjšine v zakonodajnih telesih, ne prepriča, saj so se na seji sosvetov pred ustanovitvijo komisije pritoževali, da nočejo imeti problema na dnevnem redu in da so ta predlog itak že umaknili. Prav tako ni razumljivo, da niso hoteli sesti za skupno mizo z Zvezo slovenskih organizacij. Preden je bila spomenica izdelana, je bil argument: že spet komisija, ki bo vlekla zadevo v nedogled. Potem ko je bila spisana, se sliši: tako na hitro narejeni predlogi ne morejo biti dobri. Želeli bi si več konstruktivnosti in resnosti.
Sonja Wakounig
Zakaj se ne morete zediniti?
Aleš Kardelj
nREDSEDNIK JL Republike Slovenije Milan Kučan se je odločil, da bo konec leta ponovno kandidiral za ta položaj. Ko je prejšnji teden potrdil to novico, so se razblinili številni dvomi, ugibanja in celo že tiha evidentiranja posameznih strank in lobijev, kdo bi bil najprimernejši politik naslednjih pet let na čelu slovenske države. V kuloarjih in celo v tisku so se že pojavljala nekatera bolj ali manj znana imena, predvsem iz vrst desnih in sredinskih političnih prepričanj.
Ob razpravi v	ij '"I	-
državnem zboru o KJCIlOdI SG JG ■■■
šega protikandidata. Ne glede na preteklost in »partijski« staž, ne glede na visoke funkcije in zadolžitve, ki jih je opravljal v bivši SFRJ, je ostal v spominu kot človek, ki je kot vizionar videl in še vidi dlje od premnogih politikov. Ljudje ga imajo radi.
Nobena od strank, pa tudi nihče od vodilnih politikov v Sloveniji vesti o ponovni kandidaturi ni želel glasno komentirati. Je preveč tvegano; tako za tiste, ki mu že tradicionalno mečejo polena pod
pridruževanju Slovenije EU in NATO, razprtijah v politiki in celo že komičnemu nastopanju slovenskih politikov ob enem najbolj odločilnih vprašanj po osamosvojitvi in oblikovanju mlade države, je odločitev predsednika Kučana številnim državljanom pa tudi tujim politikom in diplomatom povrnila kredibilnost in zaupanje v Že izrečeno usmeritev vrha slovenske politike. Tako eni kot drugi vedo, po kateri poti se bo Slovenija razvijala naprej in s katerimi politiki na čelu ...
Volitve bodo predvidoma šele ob koncu leta in res je tudi, da Milan Kučan na njih še ni zmagal, vendar je tudi res , da noben resen politik, ne doma ne v tujini, zaenkrat ne vidi resnej-
noge, kot tudi za tiste,.ki so v zadnjih petih letih tega mandata bili bolj ali manj ignorantski do njegovih mnenj in razmišljanj.
V demokraciji je pač tako, da bodo šteli le glasovi volil-cev in da po nekajkratnih izkušnjah večstrankarskih volitev tudi volilci ob volitvah za predsednika države ne bodo slepo verjeli strankarskim prvakom.
Zato ni pričakovati vroče predvolilne kampanje. Milan Kučan je ne potrebuje. Niti razkošne niti tiste z nizkimi udarci in tudi tiste osladno obljubljajoče ne. Ve se, Kučan je moder politik in razmere v Sloveniji so takšne, da kličejo po strpnosti in modrosti.
ŽENSKE V ÖGB
Preti kratenje socialnih pridobitev
Na enodnevnem seminarju o položaju žensk v delovnem procesu znotraj EU pod naslovom »Nove možnosti za ženske« je Ilse Mertel, predsednica žensk v ÖGB na Koroškem (Österreichischer Gewerkschaftsbund - Avstrijski sindikat) poudarila, da se je delovni trg v Avstriji in vsej Evropi z rastočo brezposelnostjo za ženske dramatično poslabšal. Maastrichtsko pogodbo da je treba revidirati v toliko, da bodo ženske resnično imele enake možnosti kot moški (Chancengleichheit). Ta enakopravnost mora na vsak način postati cilj Evropske unije.
Še vedno je najpomembnejši faktor izobraževanje in v zadnjih letih je vendarle opaziti
Menda so ga nadzirali že nekaj mesecev, 62-letnega Gerharta Z. iz Nižje Avstrije. Z zgodnjo jutranjo preiskavo prejšnji teden je policija našla pri njem računalnike, v katerih je imel pisma, ki so lani in letos burila javnost in ki so bila podpisana z »Baju-warische Befreingsarmee, Graf Emst Rüdiger von Starhemberg.
Preiskovalni organi so prepričani, da Z. ni razpošiljal pisemskih in drugih bomb, ki so doslej terjale štiri» mrtve v Zgornji Borti na Gradiščanskem ter 17 ranjenih, med drugimi so to bivši dunajski župan Zilk, urednica pri ORF Silvana Meixner, pa tudi celovški policist Kelz. Vendar je kljub temu zanimivo, daje vselej v pismih napovedal nadaljnje pisemske
večje možnosti izobraževanja za ženske po svetu. Posledica tega je, da je več žensk zaposlenih, pa tudi več zaslužijo kot nekoč. Ob vedno večji brezposelnosti pa so kot vselej najprej prizadete ženske.
»Ček za oskrbo«
Mertlova pa je tudi ostro nastopila proti predlaganemu »Čeku za oskrbo« (Betreuungsscheck), s katerim naj bi družine dobile 6000 šilingov, če imajo otroke, ki so v starosti za obisk otroških vrtcev. (Vsota velja za družino in ne na otroka!) Opozorila je, da ta vsota ne pomeni dodatnega denarja, pač pa bi v zameno črtali karenčni denar, zvišani karenčni denar, finančno pomoč
bombe, ki so potem resnično bile razposlane: tak slučaj bi bil seveda nenavaden, pa tudi nelogičen. Znano je tudi, s katerimi ljudmi istega kova se je Z. družil in tudi, da so skupno povezani v okolju desnega ekstremizma.
Gerharta Z. opisujejo kot tipičnega avstrijskega naduteža (»Herrenmensch«), ki sovraži tujce in se ima za izbranca. Poznan je kot prepirljivec, ki zalaga sodišča s tožbami in prijavami.
Očitno pa ima eksekutiva še težave z določanjem, katera pisma so »avtentična« ali pa jih je pisalo več piscev, ki so se prav tako hoteli profilirati kot branilci domovine s - čeprav le verbalnim - terorjem. S. VE.
pri delni zaposlenosti, pomoč za ponovno vključitev v delovni proces, možnost davčnega odpisa, če je zaposlen samo eden, pomoč pri izobraževanju brezposelnih, pomoč pri izdatkih za varstvo, povrh pa še deželne otroške doklade. Od teh 6000 šilingov pa bi bilo treba plačati še socialno zavarovanje, tako da bi pod črto ostalo 5100 šilingov. Ta vsota pa je nižja od doslejšnje podpore v karenčni dobi in pod izredno pomočjo (Sondernotstand). Družine bi imele na razpolago bistveno manj denarja kot danes.
Zagovorniki tega »čeka« pravijo, da bo ženskam olajšana izbira med družino in zaposlitvijo. Največji problem bi nastal tam, kjer ni možnosti obiskovanja otroških vrtcev in bi čeka ne mogli niti vnovčiti!
Nazaj za štedilnik!
Ta predlog oz. ček imenujejo že »Pascha-Scheck«, saj bi z njim zacementirali tradicionalno vlogo ženske kot gospodinje, češ: saj imaš svoj denar in ostani doma (5100 šil.)! Delo v družini pa bi moralo biti opravljeno na partnerski osnovi in ne, da se eden od obeh ne čuti pristojnega!
Zenske zato zahtevajo pospeševanje za družine deloma v realnih ponudbah, deloma v denarju, poleg tega pa še izgradnjo otroškega varstva, pravico do deljenega delovnega časa do otrokovega šestega leta, zvišanje karenčnega denarja in podaljšanje dobe, ko se ženska lahko vme na delovno mesto po porodniškem dopustu.
S. W.
BOMBNI TEROR
Odkrili pisca grozilnih pisem
Ima z dvojezičnostjo probleme samo SPÖ?
»Dvojezičnost je za SPÖ še vedno velik problem«, naslavlja NT v svoji zadnji številki.
V	dobrolski občini je namreč prišlo pri razdelitvi referatov do koalicije med ÖVP, FPÖ in EL. Do koalicij med ÖVP, FPÖ in EL je prišlo tudi v Žitari vasi in v Škocjanu se je tamkajšnja Volilna skupnost povezala z ÖVP in FPÖ.
Predstavniki EL oziroma Volilne skupnosti to utemeljujejo s tem, da so s to povezavo dosegli določene napredke (namera, da se ustanovi dvojezično otroško skupino v Dobrli vasi ter večjezični pozdravni napis v Škocijanu ipd.)
V	Železni Kapli je npr. socialdemokratska večina že pred leti uredila dvojezično otroško skupino v občinskem vrtcu ter tudi večjezično pozdravno tablo. Tudi bilčovski socialdemokrati so to že zdavnaj uredili. V Pliberku in Šmihelu so se te stvari uredile v širokem konsenzu občinskih strank. V nasprotnem primeru je treba ugotoviti, da so svobodnjaki v marsikateri občini preprečili ureditev dvojezičnosti in to ponekod še vedno počnejo.
Ni skrivnost, da s sklepanjem dobrolskih socialdemokratov v zadevi dvojezične otroške skupine nisem srečna. Potrebno bo še veliko prepričevalnega dela.
Ne strinjam pa se s tezo, da je dvojezičnost za SPÖ velik problem. Prav socialdemokrati so v preteklosti še največ storili
Stavka
železničarjev
Začela se je že prejšnji teden, vendar se je zaostrila, ko je generalni direktor suspendiral kar 75 članov stavkovnega odbora. Železničarji so ustavili ves promet, razen mednarodnih vlakov in prevoza živine. Stavka najbolj prizadene luko Koper, kje je v skladiščih nakopičenega preko pol milijona ton blaga za Slovenijo in srednjeevropske države in naloženih prek 800 vagonov. Železničarji zahtevajo zvišanje plač za 14 odstotkov, večje denarno nadomestilo za dopust in boljše delovne pogoje. Po hudi zaostritvi so se v torek vendarle začela pogajanja med upravo in stavkovnim odborom.
za dvojezičnost in za vzdušje v deželi. V enih občinah več, v drugih manj. Za tiste, s katerimi je EL zdaj v koaliciji, tega ni moč trditi. Toda o tem bodo sodili volilci.
Ana Blatnik, Delovna skupnost avstrijske narodnosti v SPÖ
Podpisana Pariška listina
V torek so v Parizu podpisali t. i. Pariško listino širjenja Nata proti vzhodu, čemur se je Rusija sicer dolgo upirala, zaradi ekonomske šibkosti pa je morala popustiti. Iztržila pa je klavzulo, da v na novo vključenih državah ne bo Natovih oporišč z jedrskim orožjem, embargo za vključevanje v Nato pa še vedno velja za baltiške države in nekdanje države Sovjetske zveze. V prvem krogu bodo v Nato zagotovo vključene Poljska, Češka in Madžarska, v primeru, da bo krog sprejetih več držav, pa po vsej verjetnosti še Slovenija in Romunija.
Narodnostna politika
30. maj 1997 3
OŽE MARKETZ, član slovenskega sosveta, v zadnji številki Nedelje »javno apelira na oba tabora, zlasti še name in na Nantija Olipa, da bi se pred sejo sosveta še enkrat resno potrudila za usklajeno besedilo, ki bi ga lahko podpisali obe organizaciji in potem predložili članom vseh avstrijskih sosvetov v glasovanje«.
Ker javnost najbrž ne pozna vseh ozadij, naj sprva objasnim nekatera dejstva:
1.	24. marca 1997 sem s priporočenim pismom (glej priloga 1) povabil predstavnike NSKS in cerkve na pogovor. Vabilu se je odzval le Marketz, od NSKS ni bilo niti odziva niti opravičila ali česa podobnega.
2.	12. maja 1997 sem ponovno s priporočenim pismom povabil predstavnike NSKS na pogovor (glej priloga 2). Mar-ketza sem povabil telefonsko, vendar se mi je opravičil, da se iz terminskih razlogov ne more udeležiti. Od NSKS ni bilo odziva. Na dan termina sem čakal in ob pribl. 14.30 uri poklical predsednika NSKS Nantija Olipa in ga vprašal, ali se bo udeležil sestanka. Odgovor je bil negativen.
Ta ozadja Marketz seveda pozna, zato 'se mi zdi čudno, da apelira name, naj sedem za skupno mizo s kolegom Olipom. To sem poskusil z dvema priporočenima pismoma.
Izhajam iz tega, da je odgovor, kakršenkoli že, pozitiven ali negativen, vprašanje bontona in splošne vljudnosti in da na priporočeno pismo lahko pričakujem odgovor. Še posebej, ko gre za pomembna vprašanja, ki zadevajo celotno narodno skupnost oziroma vse avstrijske narodne skupnosti.
Kar zadeva tako imenovano spomenico predsednikov in podpredsednikov sosvetov, pa sledeče:
Že nekaj let teče razprava o reformi zakona o narodnostnih skupnostih. Da bi preverili želje in zahteve vseh avstrijskih manjšin, je slovenski sosvet soglasno sprejel sklep, da se skliče seja vseh sosvetov. Na tej seji (8. 4. 1997) smo se dogovorili, da naj bi komisija predsednikov in podpredsednikov sosvetov izdelala dokument skupnih zahtev in želja do avstrijske vlade in parlamenta. Predstavniki vseh sosvetov so intenzivno delali in pripravili osnutek spomenice vseh avstrijskih narodnih skupnosti, le predstavnik NSKS in podpredsednik slovenskega sosveta Marjan Pipp je zavrnil sodelovanje v tej komisiji. NSKS je torej tudi v tem primeru zavrnil pogovor.
Tudi ta ozadja gospod Marketz dobro pozna. Zato bi bilo bolj primerno, da bi kolegom od NSKS predlagal binkoštni seminar o bontonu.
V vseh sosvetih trenutno teče intenzivna razprava o spomenici. Madžarski sosvet jo je kot prvi že v celoti soglasno potrdil. Slovenski so-svet jo bo kot zadnji obravnaval 2. junija 1997. Vsakdo bo na seji lahko vnesel svoje poglede in pripombe. Tudi predstavniki NSKS.
Seveda bi bilo bolje, če bi to storili Že v komisiji. Ker v njej niso sodelovali, sem jim posredoval osnutek spomenice in jih povabil na razgovor za torek, 20. 5. 1997. Tudi te priložnosti niso izkoristili, zato imajo možnost, da svoje poglede izrazijo na seji sosveta prihodnji ponedeljek. Vrata za pogovor so torej še vedno odprta, čeprav z dneva v dan bolj škripajo.
Dr. Marjan Sturm
Usklajevanje je mogoče, le hoteti je treba
SEJA ODBOROV ZSO
Za spomenico in koordinacijski odbor med osred. organizacijama
Upravni in Nadzorni odbor ZSO sta v petek, 23. 5. 1997, na skupni seji obravnavala osnutek spomenice predsednikov in podpredsednikov sosvetov ter razpravljala o aktualnih vprašanjih sožitja v deželi.
Na podlagi poročila predsednika ZSO in sosveta dr. Marjana Sturma o vsebini spomenice in nastajanju le-te, sta oba odbora po izčrpni razpravi soglasno potrdila osnutek spomenice.
Dr. Sturm je v svojem poročilu obžaloval dejstvo, da je predstavnik NSKS v sosvetu mag. Marjan Pipp zavrnil sodelovanje. Delo v komisiji je bilo namreč izredno konstruktivno in pričakovati je, da bodo sosveti osnutek spomenice tudi potrdili. Kot prvi pa jo je sosvet za madžarsko narodno skupnost že soglasno potrdil. V tem tednu bodo spomenico obravnavali ostali sosveti, slovenski pa bo kot zadnji zasedal v ponedeljek, 2. junija. Potem bo na potezi zvezna vlada, ki ne bo mogla ignorirati tako široko zasnovanega kataloga zahtev in želja avstrijskih manjšin. Dr. Sturm je še poudaril, da je s spomenico uspelo priti iz slepe ulice, ker je
namreč vlada svojo neaktivnost glede reševanja odprtih vprašanj utemeljevala z neenotnostjo avstrijskih manjšin.
Predsednik ZSO je tudi kritiziral ravnanje vodstva NSKS, ki na dva pisna poziya ZSO na razgovor sploh ni reagiralo. Pripravljenost za razgovor je minimalna oblika demokratičnega ravnanja.
Po dolgi in izčrpni razpravi sta odbora ZSO sklenila, da naj se ZSO še naprej prizadeva za dialog in razgovor z Narodnim svetom koroških Slovencev kot drugo osrednjo organizacijo koroških Slovencev. Kot za to primeren forum se ZSO zavzema za koordinacijski odbor, ki naj zagotovi enakopraven in strpen dialog med obema organizacijama. Le tako bo mogoče ustvariti vzdušje zaupanja in sodelovanja. Vsekakor pa ZSO odklanja vsako obliko oblastnega boja znotraj narodne skupnosti. Prav zadnja leta so pokazala, da taka pot ne pripelje nikamor.
Odborniki so soglasno podprli predlog dr. Sturma, da ponovno povabi Naroni svet k ustanovitvi koordinacijskega odbora.
š 1 s	Name	
	Bestimmungs- ort	Poetkritzehi °)olo
Wert missnB		
Aufgabe- nummer		Gewicht
		kg
A		ZI
Gebühr /		Besondere/' VermejMe
S ,	rg	
/		,Z

•61 011 500. OZ 27 349/HKV8V - 0«terr. Steetedruckersi. 5681 5 edS/O
Narodni svet koroških Slovencev 10. Oktober Straße 2S/IV A-9020 Klagenfiirt/Celovec
GANIZACIJ NA KOROŠKEM
ibK Organisationen in Kärnten
ovec, Tarviserstraße 16 fax: 0463-514300-71
Bitte Rückseite beachten I
24. marec 1997 ZSO-03244213
Zadeva I Isklaievanie proračuna
Spoštovani!
Na sestankih, na katerih smo se dogovorili glede predloga za razdelitev finančnih sredstev zvezne vlade na Dunaju, smo se tudi dogovorili za usklajen predlog slovenski vladi glede razdelitev finančnih podpor slovenski manjšini na Koroškem
Dne 17.3 1997 meje predsednik NSKS Nanti Olip po telefonu obvestil, da NSKS odstopa od že dogovorjenega skupnega predloga slovenski vladi.
V prilogi Vam pošiljam kopijo pisma, ki sem ga poslal 19.3.1997 uradu zveznega kanclerja v vednost.
Urad zveznega kanclerja me je dne 21.3 1997 obvestil o tem, daje finančni minister zaukazal nadaljne varčevalne ukrepe, kar bi lahko imelo za posledico, da bo moral sosvet na novo obravnavati predlog za porazdelitev finančnih podpor.
Zato Vas vabim na razgovor, na katerem bi dokončno uskladili predlog R Sloveniji in hkrati tudi preučili nastalo situacijo na Dunaju
Predlagam, da se dobimo 3. 4. 1997, ob 10.00 uri, v prostorih ZSO.
Prosim za potrditev termina.
Z p i: Urška BrummC
Prilnoft
Lep pozdrav
Dr. Marjan Sturm, l.r. predsednik
dr. Marjan Sturm________________
Predsednik sosveta za slovensko narodno sk Vorsitzender des Beirates für de seowenisci
Exp.: ZSO, A-9020 KJagenfurl/Celovec, Tvvisar Straße 16
Narodni svet koroških Slovencev 10. Oktober Straße 25/IV A-9020 Klagenfurt/Celovec
Der Absender wird gebeten, den 9tark umrandeten Teil auszufüllen
_______•—___________Aufgabeschein___________
s s ! UJ	Name	k)Sti$
	Bestimmungs- ort	Postleitzahl	, j - r
«61 011 500. GZ 27 349/IH-41/61. - Gsterr. Staatsdrucksrei. 5681 5 ads/o
12. Mai 1997 VBR-05124901
Spoštovani!
V prilogi Vam posredujem “Memorandum avstrijskih narodnih skupnostih avstrijski vladi in parlamentu”, ki ga je izdelala komisija predsednikov in podpredsednikov sosvetov, v vednost.
Seja sosveta, na kateri bomo obravnavali zgoraj omenjeni Memorandum in poleg tega še vprašanje objektivizacije finančnih podpor ter razdelitev finančnih sredstev za leto 1997 (zaradi krajšanja sredstev) bo 26.5.1997 v Celovcu.
Vabim Vas na razgovor, da bi se uskladili glede zgoraj omenjenih vprašanj.
Predlagam sledeči termin: torek, dne 20.5.1997, ob 14.00 uri, v prostorih ZSO. Prosim za potrditev termina.
Z lepimi pozdravi!
Dr. Marjan Sturm, predsednik
Nedeljska dvojezična maša v Borovljah je bila res nekaj posebnega. Bila je pravi koncert liturgične glasbe.
BOROVLJE: DVOJEZIČNA MASA
Slovensko petje navdušilo vernike
|^AR je še pred nekaj leti Izbilo oz. zgledalo, da je v Borovljah zelo težko uresničljivo, je minulo nedeljo, 25. maja, postalo veliko versko, kulturno in medčloveško oz. medob-čansko doživetje in dogodek, ki bo še dolgo v tej in drugi obliki odmeval: Komorni zbor SPD »Borovlje« in Mešani pevski zbor iz Sel, oba pod vodstvom Romana Verdela, sta ob spremljavi skupine članov Slovenske filharmonije in orgelskega mojstra Bruna Petrischka izvajala Troštovo »Deveto mašo«. Mozartov »Ave verum«, Marijina pesem »Dajte mi zlatih strun« (solo Marija Oraže) ter Artače-vi »Sedlški zvonovi« pa so dopolnjevali liturgično petje, v katerem sta se zbora in sprem-
ljava zlili v čudovito enoto. Verniki in poslušalci v nabito polni cerkvi so bili od petja in maše vsekakor prevzeti in navdušeni.
Boroveljski mestni župnik dr. Jakob Ibounig, ki je z diakonoma Hermanom Kelichom in Siegfriedom Muhrerjem vodil bogoslužje, je nedeljsko dvojezično mašo teološko utemeljil s prvinami krščanstva, kot sta medsebojno spoštovanje in ljubezen do bližnjega. V pridigi, ki je bila tudi dvojezična, je naglasil, daje skupnost treba iskati in razvijati najprej v domači okolici, če hočemo, da naj sožitje in mir zavladata po širšem svetu.
V Borovljah so nedeljske dvojezične maše prava izjema,
slovensko in nemško bogoslužje sta namreč časovno ločeni. Prva maša (ob sedmih zjutraj) je slovenska, ob pol desetih pa nemška. Tokrat pa je slovensko bogoslužje izpadlo in obe maši sta se zlili v dvojezično in skupno. Zasluga za ta korak k dialogu gre med drugim zborovodji Romanu Ver-delu, ki je mašo predlagal, ter župniku Ibounigu in članom župnijskega sveta, med njimi Simonu Čertovu, ki so zamisel podprli in omogočili.
V boroveljski cerkvi bo v okviru spremljajočega programa k deželni razstavi še nekaj maš, posamezne termine pa boste lahko izbrali iz prireditvenega koledarja SV.
POSOJILNICA-BANK
PRI CINGELCU NA TRATI
Zaključni koncert oddelka glasbene šole
Prejšnji teden so dijakinje in dijaki boroveljskega oddelka slovenske glasbene šole na letošnjem zaključnem letnem koncertu pokazali, česa vse so se v preteklem šolskem letu naučili. Posamično in v parih so stopili pred številno občinstvo in ob krepkem navijanju staršev in prijateljev korajžno in predvsem vešče odigrali napovedane skladbe. V drugem delu pa sta učitelja Janez Gregorič (kitara) in Roman Verdel (prečna flavta in klavir) pripravila snop skladb, s katerima sta se tako rekoč zahvalila vsem za zaupanje in sodelovanje.
Manfred Oraže iz Borovelj je že odličen harmonikar
Na Bledu je preko minulega konec tedna potekalo jubilejno, 30. mednarodno srečanje PEN. v katerega so povezani literati iz vsega sveta. Med preostalimi dejavnostmi in poglobljenimi razpravami je Mirovni komite mednarodnega PEN (predseduje mu slovenski pesnik Boris A. Novak) pripravil okroglo mizo pod naslovom Vojna kot video igra. Uvodno predavanje je opravil sekretar mednarodnega PEN, francoski pisatelj Alexandre Blokh. Seveda se je večina razpravljal-cev vrtela prav okrog nedavne vojne v Bosni in Hercegovini. Čeprav si iz filozofskega vidika o postavljeni temi niso bili vsi udeleženci enotni, pa je bilo skupno sporočilo enotno - brezkompromisna obsodba vojnega hujskaštva.
Marijino petje v Ločah
Na binkoštni ponedeljek je bilo v farni cerkvi v Ločah zdaj že tradicionalno Marijino petje. Pobuda za to vsakoletno prireditev je že pred leti prišla od SPD »Jepa-Baško jezero« in se v nadaljnjem vse bolj razvila v majniško svečanost, ki jo oblikujeta v glavnem oba kulturna dejavnika v fari - Slovensko prosvetno društvo »Jepa-Baško jezero« in Dorfgemeinschaft iz Loč. Naše društvo sta letos zastopala moški zbor in tamburaših ansambel, vaško skupnost pa njen mešani pevski zbor. Kot gost je sodeloval tudi cerkveni zbor iz Šlandersa na Južnem Tirolskem. Prav ta pa je s svojim zahtevnim programom močno navdušil številno občinstvo. Z ubranimi glasovi je pod vodstvom Johanna Hohen-eggerja dovršeno podal vrsto umetnih in tudi ponarodelih
Marijinih pesmi; na orglah pa gaje spremljal Wolfgang Mair.
Zbor vaške skupnosti sta z veščo roko vodila mag. Josef Urschitz in Heidi Binter; pesmi so bile zapete občuteno.
Tamburaški ansambel pod taktirko Erike Wrolich je spet pokazal svojo vsestransko sposobnost ter dobro kvaliteto in tudi društveni moški zbor, ki ga že leta vodi mag. Aleks Schuster, seje izkazal kot steber društvene pevske dejavnosti. Danica Urschitz in Adolf Weisch sta z občutenimi besedami povezovala spored v obeh deželnih jezikih.
Zaključna ugotovitev je bila, da je tudi tokratno Marijino petje v Ločah pomenilo lepo notranje doživetje, ne nazadnje pa je bilo tudi ponoven povezovalni člen med obema narodoma sosedoma v občini. F. Č.
Pretekli četrtek sta v Celovcu gostovala ruska glasbena umetnika - pianistka Irina Rjumina in violinist Mihail Gantvarg (slika), oba iz St. Petersburga. Umetnika sta med drugim koncertirala že v Nemčiji, ZDA, na Švedskem, v Izraelu itd. Številni publiki sta mojstrsko zaigrala Sonato v d-duru G. F. Händla, Sonato štev. 1 v f-molu S. Prokofjeva, Sonato štev. 3 J. Brahmsa, navdušila pa sta z Rapsodijo »Ciganka« M. Ravela.	Foto:sv
M. Š.
■ Kulturne novice
V od 15. maja dalje trajajočem mesecu evropske kulture je od koroških slovenskih umetnikov ob Valentinu Omanu, ki razstavlja v galeriji Inštituta Jožeta Stefana v Ljubljani, preteklo nedeljo v skupini slovenskih študentov na Mozarteumu v Salzburgu nastopil tudi Toni Kernjak s Trebinje pri Šentilju. Koncert v Cankarjevem domu je bil na visokem umetniškem nivoju in je med razvajenim slovenskim občinstvom izval bučen aplavz.
Na Koroškem so se konec preteklega tedna mudili člani Kluba koroških Slovencev iz Maribora. Ogledali so si razstavo oblačilne kulture v Svečah, razstavo o divjem lovu v k & k centru v Šentjanžu, pa še razstave v Borovljah ter kulturni dom
pri Cingelcu na Trati. Pozdravili sojih predstavniki ZSO, KKZ in ŠPZ. Člani kluba so povečini že potomci nekdaj po plebiscitu izseljenih Slovencev ali pa so jih v matično domovino pripeljale druge okolnosti.
Pretklo soboto je SPD »Bilka« v avli ljudske šole v Bilčovsu pripravilo prijeten večer pod naslovom »Al' me boš kaj rada ‘mela, ...«, ki sta ga v igri in s petjem izvedla Metka Dulmin in Leon Leskovec z Jesenic po izboru in priredbi režiserke Bernardke Gašperčič. Pesmi so bile uglašene na ljubezen in so predstavljale dialog med fantom in dekletom. Kot take so prav sodile v maj. Zadovoljni obiskovalci so po prireditvi še posedeli in s pevcema skupno zapeli.
Simpatična lažnivka (na sliki desno) je vsem po vrsti delala sive lase ...
... še najbolj pa svojemu očetu
Foto: SV
PREMIERA ODRA 73
Pretkana pliberška »Lažnivka«
E V ENI gledališki sezoni ^*na koroških odrih vidimo dve premieri iste komedije, se nam nehote vsili primerjava. Resda je ta zelo subjektivna, kajti upoštevati moramo, da so jo Kotmirčani še lansko leto postavili na oder v mladinski zasedbi z v poprečju manj izkušenimi igralci, tudi z manj namazanimi jeziki, Pliberčani pa z dokaj rutinirano ekipo. Jezik in njegova pomenskost, konverzacija, izraznost, ob tem, da nanj sploh nimamo časa misliti, je bistvo francoske komedije. Tega pa se najbrž režiserji premalo zavedajo. Toda, kako prebroditi to težavo? Gledališče (pri nas) je šola jezika, in to vse bolj, ko je njegova siceršnja (osveščevalna) vloga okrnjena. In prav zato, ker ga v sili razmer pojmujemo v tem smislu, je pliberško predstavo treba vsekakor pohvaliti. Njen
izraz je bil namreč v gostobesednosti, ki je nekako kar prehitevala preostalo gledališko izraznost.
Komedija je pač komedija. Ljudje se morajo smejati, sicer je zanič. Smejati se ob pravem času, ob zares pravih, gledališko dobro izdelanih dovtipih. V Pliberku so se smejali, vendar premalo. Komedija »Lažnivka« francoskega avtorja Jeana-Jac-quesa Bricaireja pa to lahko doseže le ob briljantnem in tekočem jeziku, ki ga spremlja interakcija igralcev, potrebno odigravanje in preigravanje in ne le drvenje skozi tekst. Tega ima ta komedija preveč in v tem tiči tudi nevarnost, da se dramaturški lok skrivi, ki pa ga
je zelo težko spet upogniti v komedijsko napetost. Vsaj ena tretjina teksta je odveč.
Režiserka Anita Hudi si je iz te pasti pomagala z dobro mizanscensko postavitvijo, z razširitvijo prostora dogajanja pred oder in celo v dvorano, z vmesno klavirsko glasbo, ki je gladila prehode med prizori, in še z nekaterimi gledališkimi pomagali. Oder so igralci dobro polnili, gibali so se dinamično, scena, sicer zelo klasična, jim je dobro služila, rekviziti tudi.
Tudi jezik jim je tekel. Predvsem zaljubljenemu Petru (le zakaj je bil tudi v trenutkih nebogljenosti tako osoren?) in pa lažnivki (mitomanki) Janji. Malo bolj okorna sta bila njen
oče Bernard in pa Janjina sestra Fini. Prvi je imel nekaj težav s tekstom in je zato deloval nesproščeno, druga pa je ob svojih pavzah nekajkrat pozabila igrati. Imenitna gospa Koko je delovala izjemno, le da take gospe običajno ne vreščijo. Malo več umirjenosti, a hkrati prefinjenosti bi ji bolj pristaja-
lo.	Stric iz Janjine mitomanske fantazije je bil nezmotljiv, vse dogajanje je s svojo pojavitvijo postavil na glavo, a na srečo čisto na koncu.
Ni kaj reči, predstava je glede na zahtevnost delovala sveže. Čutiti je bilo veliko napora, preveč za dejanski efekt! Jezikovno jo je skupina dobro speljala in s tem izpolnila svojo
odrsko ambicijo. Celostno bi bila lahko seveda boljša, če, če ... Te čeje pa tudi Anita Hudi zelo dobro pozna.
Igralci: Peter - Vladimir Buchwald (čestitke za debut!), Janja - Klavdija Melhior (bravo, jezik!), Bernard - Franci Kuežnik (rutina), Fini - Vera Sadjak (ozki eji). Koko - Silvija Merva (za dva tona niže!) in Franc Picej (perfekten v tekstu).
Ob predstavi je razveselil Matej Hudi s svojo scensko glasbo in odlično reprodukcijo v krajšem odmoru. Sceno je izdelal prizadevni »Tedi« Picej, razgibane kostume sta pripravili režiserka Hudlova in Anita Koletnik, ta je tudi neslično šepetala, za lučnim pultom pa je sedel Jožko Hudi.
Predstavi želim mnogo ponovitev in polne dvorane!
Jože Rovšek
GALERIJA ROZEK
Vecchietova čarobna piščal
GOSTOVANJE PDG NOVA GORICA
Profesionalna predstava v Šentjanžu
Foto: arhiv
»Oče, ki je trpinčil sina, mu je po smrti kot darilo zapustil čarobno piščal, instrument razumevanja med ljudmi, ljubezni med moškim in žensko, simbol človeškega sožitja.« Ta napis je del instalacije Franca Vec-chieta, tržaškega Slovenca, ki svoja dela razstavlja v Šikoro-
njini Galeriji Rožek. Z naslovom »Čarobna piščal« je ta razstava spet eden od viškov te galerije.
Franco Vecchiet je subtilen umetnik, ki se se odziva na tokove časa. Njegov najnovejši cikel se imenuje Pekel in Teror; črno-bele slike, ki ponazarjajo
sodobni kaos s črnimi, grozečimi lisami, ki kot vesoljske črne luknje požirajo vse, kar nastaja okoli njih. Ta pesimizem umetnik relativira, ko pravi: naprej pride pekel, potem vice, končni cilj pa so nebesa. Največji dar človeškega življenja pa je dar sporazumevanja, zmožnost, da se odpreš ljudem. Umetnik to počne še drugače kot povprečen smrtnik: njegovo sporočilo so čustva do čustev, mimo besed, ki nikoli ne zmorejo prenesti vsega, kar človek čuti. »Čarobna piščal« pač.
Z glasbo za kitro in prečno flavto pa sta navdušila Janez Gregorič in Kristijan Filipič in galeristka Marija Šikoronja ju je kar »angažirala« že za prihodnjo otvoritev ... Na ogled so velike in majhne instalacije, že omenjeni črno-beli cikel ter slike v nenavadnih pastelnih barvah. 20. junija bo umetnik za vse, ki se zanimajo, v okviru posredovanja umenosti sam predstavil svojo tehniko ročnega tiska.
Razstava je odprta še do 22. junija vsak teden od srede do nedelje med 15. in 19. uro.
S.	W.
Ne bi verjeli, a res so vsi moški!
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je pretekli petek v k & k centru v Šentjanžu uprizorilo že pred dvema letoma nastalo predstavo Plešasta pevka in Delirij v dvoje. Zal čas in kolizija mnogih prireditev nista bila najbolj ugodna za večji obisk, ki bi si ga predstava nedvomno zaslužila. Anti-drami Eugeneja Ionescoja, ki stajo v dovršeno enoto spojila režiser Vito Taufer in drama-
turginja Marina Poštrak, je na gledalce vplivala sveže, nudila pa je velik umetniški užitek. Io-nescojeva ironija absurda je zadovoljila v vseh pogledih, posebnost režije pa je celo v tem, da absurdnost doseže z igro moških v ženskih vlogah. Igralci Janez Starina, Ivo Barišič, Radoš Bolčina, naš dobri znanec kantavtor Iztok Mlakar ter Stane Leban in Peter Mu-sevski so nas navdušili. J. R.
PRIREDITVE
PETEK, 30. 5.
CELOVEC, pri Joklnu - KSŠŠK
20.00	Indijanska glasba s skupino »Pachakuti«
ŠENTJAKOB, v dvorani višje šole - Višja šola za gospodarske poklice
20.00	Sklepna prireditev. Tema letošnje prireditve je: »Oh, ta šola«
SOBOTA, 31. 5.
ŠKOFIČE, v dvorani nad Posojilnico - SPD Edinost
14.30	Koncert sodobnih pesmi o ljubezni in življenju. Poje: Stanka Macur; spremlja: Janko Avsenak; povezuje: Toni Schellander
DOBRLA VAS, v kulturnem domu - SPD Srce
19.30	Vigredni koncert in prvi ples. Sodelujejo: MoPZ France Marolt z Malečnika; otroški zbor SPD srce; MePZ Spd Srce; MoPZ Trta
PLIBERK, v farni dvorani - SPD Edinost
20.30	Komedija »Lažnivka«. Nastopa »Oder 73«; režija: Anita Hudi
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD v Šmihelu
20.30	Klasični koncert
NEDELJA, 1. 6.
PLIBERK, v farni dvorani - SPD Edinost
20.30	Komedija »Lažnivka«. Nastopa »Oder 73«; režija: Anita Hudi
PETEK, 6. 6.
BOROVLJE, na Glavnem trgu - občina Borovlje
16.00	Kmečki trg; prodaja kmečkih pridelkov
SOBOTA, 7. 6.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
19.00	Jazz - Session s Harryjem Stojko
OBIRSKO, v gostilni Kovač - SPD Valentin Polanšek
20.30	Koncert in veselica. MoPZ »Valentin Polanšek« predstavlja svojo novo CD-zgoščenko; sodelujejo: Feldbacher Vokalisten; kvartet Rož; trio Pavlič
NEDELJA, 8. 6.
GLOBASNICA, v ljudski šoli - Otroški zbor Živ-žav
14.30	5-letnica otroškega zbora Živ-žav ter prezentacija nove CD
PETEK, 13. 6.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
20.00	Koncert »Vom Schtetl in die Ungewißheit«. Igrajo: 10 Saiten 1 Bogen;
SOBOTA, 14. 6.
LJUBELJ, - Društvo »Mauthausen Aktiv Kärnten«
9.30	Mednarodna spominska svečanost in polaganje venca pri nekdanjem koncentracijskem taborišču Ljubelj - sever
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
20.00	»Krank zu werden ist nicht schwer, krank zu sein dagegen, sehr«; kabaret: Herwig Seeböck
LOČE, v farni cerkvi - Krščanska kulturna zveza
20.00	Schubertova maša v ES-duru op. D950
NEDELJA, 15. 6.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
18.00	Gledališka prestava »Divji lovec«. Nastopa: Gledališka skupina SPD Borovlje
ŠENTPRIMOŽ, v farni cerkvi - Krščanska kulturna zveza
20.00	Schubertova maša v ES-duru op. D950
ČETRTEK, 19. 6.
CELOVEC, Mondscheingasse 16 - Contrapunkt
18.00	»Fest gegen Ausgrenzung«.
Prireditev bo ob vsakem vremenu
SOBOTA, 21. 6.
PREVALJE, v farni cerkvi - Krščanska kulturna zveza
20.00	Schubertova maša v ES-duru op. D950
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
20.00	Open Air »Ostbahn Kurti«
NEDELJA, 22. 6.
ŠMIHEL, v farni cerkvi - Krščanska kulturna zveza
20.00	Schubertova maša v ES-duru op. D950
TOREK, 24. 6.
LJUBLJANA, v stolnici - Krščanska kulturna zveza
20.00	Schubertova maša
ČETRTEK, 26.6.
BOROVLJE, v mestni hiši - SPD Borovlje
20.30	Koncert orkestra Camerata Labacensis
PETEK, 27. 6.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje Workshop z Nežiko Novak - ustvarjanje z glino za šolarje in dijake; workshop traja do 2. 7.
SOBOTA, 28. 6.
BOROVLJE, v mestni cerkvi - Krščanska kulturna zveza
20.00	Schubertova maša
PONEDELJEK, 30. 6.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ »Literarna delavnica« za mladino; sodeluje tudi skupina iz Slovenije; delavnica traja do 2. 7.1997
SPD »SRCE«
vabi na
vigredni koncert in prvi ples
v soboto, 31. maja 1997, ob 19. 30
v kulturnem domu v Dobrli vasi.
Sodelujejo moški pevski zbor z Malečnika, otroški zbor SPD »Srce« ter MoPZ »Trta« iz Žitare vasi
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO »CELOVEC«
vabi na 26. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev
v nedeljo, 8. junija 1997, pri Erjavčevi koči na Vršiču Ob 8. uri zbiranje, nato kratki pohodi, ob 13. uri slovesnost s kulturnim programom
KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KIS vabi na ekskurzijo
»Avstrijski dan travništva in živinoreje«
pri zveznem zavodu za alpsko kmetijstvo, Grumpenstein, Štajerska (Bundesanstalt für alpenländische Landwirtschaft)
■	ogled strojev in razstava, sodobno travništvo
■	ogled poskusov: strokovno vodeni ogledi pridelovanja, žlahtnenja krmilnih rastlin, konzerviranja krme, predelave gnojila, gradnje hlevov itd.
■	Ogled živali; najbolj obetajoče krave vseh pomembnih pasem, ovce, koze
KDAJ: v petek, 13. junija 1997, odhod iz Pliberka ob 6. uri, možnosti pristopa v Globasnici, Miklavčevem, Galiciji, Šmarjeti v Rožu; povratek pribl, ob 21. uri zvečer
STROŠKI: 400.-šil. SOPRIREDITEU: Strojni krožek Podjuna
PRIJAVE: najkasneje do ponedeljka, 9. junija pri KIS, 9020, Paulitschgasse
9,	tel. 0463/54 8 54 ali Strojni krožek Podjuna, Franc Wutte, tel. 04230/692.
DRUŠTVO CONTRAPUNKT VABI NA
»Fest gegen die Ausgrenzung«
v Celovcu, Mondgasse 16, v četrtek, 19. junija 1997, ob 18. uri. Programske točke • Egyd Gstättner (branje) • second hand modna revija • koncert s Tschuschenkapelle • razstava fotografij »Schauplätze sozialer Widersprüche« • skeč sodelavcev Contrapunkta. • Govoril bo prof. dr. Walter Schuppich, predsednik avstrijske lige za človekove pravice, Gerlinde Müller Grohotolsky, predsednica društva Contrapunkt.
CLUB TRE POPOLI in PUAK
Stično
prirejata izlet v LIK-I /Uz ogledom cistercijanske opatije.
ČAS: v nedeljo, 8. junija '97; odhod iz Celovca ob 7.30, vrnitev okoli 20.00. STROŠKI: za vožnjo 200 šil. ■ Prijave sprejema: PUAK, 10. Oktober Str. 25IIII, tel 0463/54079-22 (Milka Hudobnik)
O	Tl f
—J	u
F-	l/l uzej protifašistič-
ln	^ “ nega odpora pri
LU	Peršmanu v Podpeci
>	obvešča, da je od 1. maja
cü	dalje spet redno odprt.
	Priporoča se za obisk!
KPD ŠMIHEL
vabi na koncert v farno dvorano v soboto, 31. maja, ob 20.30
•	IVAN ARNŠEK,
bariton
•	ANDREW WILLIAM
BROWN, kontrabas
Maria Schein iz Lovank - 60. rojstni dan; Elizabeta Miki z Zgornjih Rut na Radišah - 84. rojstni dan; Kati Piček iz Semi-slavč - rojstni dan; Stanko Vrečar iz Stranj - rojstni dan; Rozi Keuschnik iz Šentpetra -rojstni dan; Johana Krainz iz Vogrč - 50. rojstni dan; Mojca Koletnik iz Pliberka - rojstni dan; Angela Wutte iz Podgrada - 80. rojstni dan; Hani Ogris iz
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 29. 5.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen Kärnten (Monika Novak).
PETEK, 30. 5.
18.10 Kulturna obzorja,-SOBOTA, 31. 5.
18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca.
NEDEUA, 1.6.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. K. Einspieler). 18.00 6x6.
PONEDEUEK, 2. 6.
18.10 Kratek stik
TOREK, 3. 6.
18.10 Otroška oddaja.
SREDA, 4. 6.
18.10 Glasbena mavrica.
21.04 Večerna oddaja
PRAZNUJEJO
Branče vasi - rojstni dan; Feliks Wieser st. iz Slovenjega Plajberka - 75. rojstni dan; Stanko Kraut iz Šmihela -osebni praznik; Hanzi Stefelz s Suhe pri Beznici - rojstni dan; Nuža Dovjak - Žnidar iz Sel -rojstni dan; Angela Roblek -Pušelčeva iz Sel - rojstni dan; Angela Mak s Kota - rojstni
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 1. 6.
13.30	ORF 2
PONEDEUEK, 2. 6.
2.50 ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I »Oh, ta šola!« - sklepna prireditev Višje šole za gospodarske poklice Šentpeter I »Pri nas na Koroškem« -otroški zbor Živ - žav iz Globasnice deluje 5 let I Delegacija kitajske radiotelevizije na Koroškem: spoznali so deželo in ljudi I Ljubljana v žarišču pozornosti: »Evropski mesec kulture«
I Iskanje spoja med stalnim gledališkim izrazom in novim navdihom: »Vsiljenka« Gledališča senc iz Šmihela I Več kot 50 knjig letno knjižne produkcije Mohorjeve
dan; Hanzej Smolnik iz Šent-lipša - 40. rojstni dan; člani društva upokojencev Pliberk: Stanko Kraut, Valentin Sri-enc, Gretka Knewolf, Marija Hiitter in Alojz Krištof - rojstni dan; Amalija Sadovnik iz Celovca - 70. rojstni dan; Pepca in Herbert Posegger iz Žirovnice - 25. obletnico poroke; mag. Geli Schellander iz Celovca - rojstni dan.
SLOVENSKI
VESTNIK
Usmerjenost lisla
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 » faks -71
DEŽURNA TE ŠTEVILKE.........Sonja Wakounig
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo
Mirko Štukelj (-32).............šport, oglasi
Sonja Wakounig (-34)... politika, manjšinska družba
Poslovodstvo.............Mirko Messner (-50)
Tajništvo................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba..........Milka Kokot (-40)
Prireditve............ Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
------------------VSI-------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
PROJEKT EVROPSKE UNIJE
Poglobitev sodelovanja med ženskami
Slovo od Mikulove matere
S projektom »Ženska - Identiteta - Manjšina - Umetnost«, ki je potekal od oktobra lani in ga je podprla Evropska unija, sta si Zveza slovenskih žena in Slovenska prosvetna zveza zastavili cilj, da vzpostavita stike med ženskami v Avstriji, Sloveniji in Italiji in razvijata nadaljnje sodelovanje.
Na ženskem seminarju lani novembra smo iz različnih vidikov (zgodovinskega, jezikovnega, osebnostnega) obravnavale temo »samozavest«. Neposredno s samozavestjo povezana je identiteta in delo, o čemer so ženske razpravljale na seminarju lani decembra. Poleg tega so se ženske in dekleta v delavnici »Gib - Telo - Ples« in na predavanju »Samoobramba žensk« učila samozavestnega nastopanja in gibanja, vpogled v umetniško ustvarjanje žensk je omogočila razstava likovnih umetnic iz omenjenih treh držav. Gledališko so se s temo spoprijeli: igralka Magda Kropiunig z monodramo »Dialog odra z živjenjem«, skupina Werkraum iz Gradca ter »Die Niederträchtigen« s kabaretom »Ženske - Umori - Radosti«. Aprila letos so ženske, ki delajo v iniciativah proti nasilju v Avstriji, Sloveniji in Italiji, predstavile delovanje svojih organizacij.
Žaključek projekta je bilo delovno srečanje v Prosvetnem domu na Opčinah preteklo soboto, kjer so.se organizatorke in referentke srečale, da bi se domenile za nadaljnje sodelovanje in razpravljale o skupnem projektu v naslednjem
letu, ki je posvečeno človeko- nih inštitucijah. Kot možno vim pravicam. Glede na različ- skupno temo so izbrale nasilje ne interese in gledanja v posa- (npr. nacionalno, strukturalno) meznih državah so se udeležen- iz različnih vidikov. Začetki ke zmenile, da bodo v delovnih navezovanja stikov so vsekakor skupinah v posameznih drža- uspeli, nadaljnjo poglobitev s vah pripravile predloge, jih skupnim delom si želijo vse, ki nato skupaj prediskutirale in so doslej sodelovale, kot projekt vložile pri pristoj-	Vida Obid
15. maja je po daljši onemoglosti v 95. letu starosti preminula Ludmila Oschgan, roj. Pöck -Mikulova mati, ki je vsa svoja zadnja leta živela pri svoji hčerki in zetu na Ločilu pri Pajovcu. Izhajala je iz znane Mikulove rodbine v Rutah, ki je vsled svoje dosledne narodne zvesto-
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je svečano odprl veliko razstavo evropskih mojstrov v Narodni galeriji. Na ogled je 155 del, ki so nastala med 14. in 20. stoletjem. Med njimi so tudi zelo znani avtorji kot n. pr. Luca Giordano, Giovanni Francesco da Rimini, Peter van Kessel, Martin Johann Schmidt (ki ga v Avstriji bolje
poznamo pod imenom Krem-ser-Schmidt), Renato Birolli in Giorgio Morandi.
Slike sta zbrala umetnostni zgodovinar prof. Franco Zeri in kustosinja dr. Ksenija Rozman, razstava je tako plod petnajstletnega dela. Umetnine so bile »raztresene« po raznih ustanovah in pri privatnikih, zdaj pa naj bi to ostala stalna razstava in
sicer v rangu nacionalnega spomenika. Zatika se pri vprašanju lastnine - denacionalizacijski proces pa še ni končan. Umetnostni zgodovinarji apelirajo na lastnike (in tudi tiste, ki to niso čisto zagotovo), da prepustijo dragocenosti varnejši in ustreznejši hrambi v Narodni galeriji ter tako omogočijo dostop tudi široki javnosti.
VODORAVNO: 1. pogled s strani, tudi ime avstrijskega tednika 6. kraljevina v Južnoafriški republiki 11. dvanajst mesecev 12. ime pesnika Grudna 14. sedež v šoli 15. podoba golega telesa 16. trščice 18. glavni štev-nik 19. kemijski znak za vanadij 20. antikviteta 22. glavna igralna karta 23. avtom, oznaka za koper 24. dobivanje rdeče barve 26. industrijski obrat, fabrika 29. čebelji panj 31. nadležen insekt, ki piči 32. kroženje tekočine 33. nadležno, zoprno 34. pas ob robu gozda 36. virusna bolezen zadnjega desetletja 37. pipa 38. kratica za nogometni klub 40. kadar 41. živalska šapa 42. zaporedni črki v abecedi 43. vek, plakanje 45. smrdak, južnoameriška vrsta kune 47. tekočina v žilah 48. rimski bog ljubezni 50. panj, samič 51. ptič naših krajev 52. velikan iz grške mitologije 53. posebej, izvan-redno
NAVPIČNO: 1. del ribjega telesa za plavanje 2. večja tekoča voda 3. avstrijska igralka (El-friede) 4. italijanski dramatik (Dario) 5. obrat v železarski industriji 6. tuje žensko ime, po-manjševalnica 7. Stanko Kristl 8. vzklik pri bikoborbi 9. 1000
kg 10. pas z naboji za orožje 13. oblika imena Gertrud 16. Ivan Tavčar 17. glavno mesto Tirolske 20. železniški vagon s posteljami 21. šiitski verski voditelj 23. odmerjen delež 25. Ljubljana v rimskih časih 27. pas pri kimonu 28. velik grški otok (orig. pisava) 30. naziv ameriškega predsednika Eisen-
howerja 32. tesanje, kjer odpadajo oblanci 33. samec plahe gozdne živali 35. metal 39. trgovski vajenec 41. etui, tulec 42. obrtnik, ki popravlja ure 44. vrsta bacila, povzročitelj gnojenja 46. kopica 47. žival, ki rije pod zemljo 49. avtom, oznaka za Luksemburg 51. Vraz Stanko
BOROVLJE
Manj
dohodkov za občino
Dohodki iz komunalnih dajatev se v Borovljah vse bolj znižujejo. To je pokazalo poročilo nadzornega odbora na občinski seji pretekli ponedeljek. Pri kanalu, odvozu smeti in vodnini in pri davku na pijače je občina lani imela več kot 800 tisoč šilingov primanjkljaja, kar je za komuno, ki je odvisna od stalnih doklad in podpor dežele, kar precejšnje breme. Nadzorni odbor pa je kot izhod iz te denarne zagate našel »genialno« rešitev, namreč krepko povišanje pristojbine za kanal. Ta je že sedaj zelo visoka in bi v primeru povišanja občane še bolj udarila po žepu. Zastopnik Volilne skupnosti Peter Waldhauser je ugotovil, da bi namesto dodatnih obremenitev bilo bolje, če bi nadzorni odbor predlagal pametne in sprejemljive rešitve.
Občinski svet je sklenil tudi prvi dodatni proračun za letošnje leto, ki po redni plati znaša 116,5, po izredni pa še 43 milijonov šilingov. __________________A
be v času nacistične strahovlade dala visok krvni davek za te svoje ideale. Mati in brat sta končala v zloglasnih taboriščih smrti, drugi brat, partizan, pa je padel po izdaji v sosednjem Dobju. Pokojna matije bila takrat poročena na Foltčevem v Dvorcu pri Stebnu. Ko je bila domačija v Rutah osamela, je rajna po svojih močeh soupravljala tudi to posestvo ter se po moževi smrti dokončno preselila nazaj in tam s sinom kmetovala, dokler Mikulovo ni prišlo v mlajše, vnukove roke.
Danes že pravnuka poživljata zavedno slovensko domačijo pod Karavankami in gospodar Jožko Wutti z ženo Margit umno vodi kmetijo, ki je kot prej steber našega življa.
Veliko žalnih gostov je rajno Mukulovo mater spremljalo na njeni zadnji poti na loškem pokopališču. Žalne obrede je vodil domači župnik mag. Stanko Olip skupaj s sobratoma Janezom Zittererjem ter Petrom Olipom. Cerkveni pevci iz Loč in društveni moški pevski zbor sta verske obrede olepšala z ganljivimi žalostinkami. Za njeno narodno zvestobo, za žrtve in vse njeno prizadevanje se je ob odprtem grobu poslovil in izrekel besede zahvale tudi predstavnik SPD »Jepa-Baško jezero«.	F. Č.
NOVICI IZ TRSTA
Primorski dnevnik se rešuje
Potem ko je dnevnik »Republika« takorekoč umrl, pa so tržaški Slovenci napeli vse sile, da rešijo »Primorski dnevnik«, ki je v hudih finančnih težavah. Strukturo časopisa so popolnoma spremenili, se pravi, da so iz njega naredili delničarsko družbo, v kateri je lahko vsak akcionar, ki se udeleži vsaj s
50.000	lirami. Odgovorni urednik Bojan Brezigarje poudaril željo po čim širši pluralizaciji, izredno pomemben pa je seveda finančni načrt, ki bo zagotovil nadaljnje izhajanje tega edinega slovenskega zamejskega dnevnika.
Izvirna slovenska komedija
Boris Kobal, režiser, ki je režiral tudi že pri nas, je napisal in zrežiral novo slovensko satirično kmedijo z naslovom »Afika ali Na svoji zemlji«. Kaže, da bo to uspešnica leta, če ne še več, saj imajo že zdaj rezervirano rekordno število predstav, v Trstu kar 57.
V komediji je avtor vzel na piko življenje med manjšino, ki verjetno ni veliko drugačno kot pri nas. Tekst in uprizoritev sta si pridobila naslov najžlahtnejše slovenske komedije. Upamo, da bodo zašli kdaj tudi na Koroško.
Osebje tržaškega gledališča, ki že od januarja ni dobilo plač, ima po dolgem času vsaj en vzrok za veselje...
Uspešna posadka (z leve): I. Lukan, M. Velik, skiper A. Vanjaka, G. Werner in L. Kos na poti k srebrni kolajni. Foto:Lukan
na
POSADKA z Marjanom lt Velikom, Ivanom Lukanom in Lojzetom Kosom je za Avstrijo osvojila senzacionalno 2. mesto mednarodni novinarski regati vzdolž dalmatinske obale.
Največje mednarodno jadralno tekmovanje novinarjev v Evropi, t. i. Dalmatia cup na Jadranskem morju na Hrvaškem, se je končalo z izrednim uspehom novinarjev slovenskih medijev z obeh strani Karavank. V razredu Elan 431 (dolžina ladje 14 metrov, višina jamborja pa 12!) je v končni razvrstitvi osvojila prvo mesto Slovenija z olimpijskim zmagovalcem iz Atlante 1996 Dušnom Puhom, senzacionalno drugo mesto pa v zadnjem trenutku sestavljena amaterska ekipa iz Avstrije, v kateri so sodelovali Marjan Ve-
JADRANJE/ DALMACIJA CUP 97
Srebrna medalja!
lik (ORF, slovenski sporedi), Ivan Lukan (dopisnik Dela, Primorskega dnevnika in Standarda), Lojze Kos (dopisnik RTV Slovenija) ter Celovčan Gerhard Werner. Posadko je okrepil odličen skiper Ante Vanjaka iz Splita. Slovenija sije zmago zagotovila šele na zadnji od skupno štirih etap, kajti koroško-slovenska novinarska ekipa je po treh etapah celo vodila!
Avstrijska ekipa je presenetila ža kar na prvi etapi od Bio-grada do otoka Žut: po hudem boju s Slovenijo in z Italijani je osvojila drugo mesto ter ponovila ta izreden uspeh tudi v drugi etapi od Velikega Drvenika
do Splita. Tretjo in najdaljšo etapo od Splita do Bola na otoku Braču pa je dobila avstrijska posadka. Četrto in odločilno etapo od Jelše (Hvar) do Makarske sta odločili večja izkušenost ekipe Slovenije in tudi sreča. Avstrijci, katerim je za zmago v končnem obračunu zadostovalo drugo mesto, so dve tretjini proge jadrali zmagi naproti, preden jim je »totalna flavta« prečrtala vse račune. Korošci so na tej etapi dosegli četrto mesto. Veselje med člani avstrijske ekipe je kljub temu bilo veliko, saj so pustili za seboj ekipe iz 12 držav! Avstrijska posadka, ki je na veliki slovesnosti v Tučepih prejela srebrno kolajno iz rok hrvaškega ministra za turizem Buliča, je bila vrhu tega razglašena za najbolj simpatično posadko. I. L.
ODBOJKA
Na evropskem prvenstvu v Padovi
Od 7. do 11. maja sem se udeležila evropskega prvenstva odbojkarskih moštev, ki so vključena v mednarodno katoliško zvezo telesne kulturne (Union FICEP).
Poleg mene so sodelovale še štiri igralke iz Salzburga, dve iz Nižje Avstrije ter ena igralka z Dunaja (letnik 81 in mlajše). Na tekmovanje smo se odpeljale brez pričakovanj, kajti zavedale smo se, da proti državam kot so Italija, Francija, Poljska, Češka in Nemčija nimamo nobenih možnosti. Prav tako so na tem prvenstvu tekmovale tudi moške ekipe. Pri moških so igrali tudi trije igralci, ki so v pretekli sezoni tekmovali v dresu Doblja-nov, in sicer: G. Gressmann, Ch. Reiter in R. Schaumberger.
V prvem krogu tekmovanja smo nastopile proti ekipi iz Italije in tekmo izgubile s 3:0. Vendar smo jim v prvih dveh setih le tesno podlegle (16:14 in 17:15). Drugo skupinsko tekmo smo odigrale dan navrh proti Francozinjam in brez večjih težav zmagale s 3:1. Še isti dan smo imele križno tekmo proti Poljakinjam, ki so premagale Nemčijo in Češko. V tej tekmi smo igrale izredno motivirane in tudi zmagale. V finalu smo se spet pomerile z Italijo. Italijanke so se dobro pripravile in nam na zunanji poziciji, kjer smo imeli zelo dobre napadalke, postavile močan blok.
Težišče naših napadov smo morale preložiti v sredino, vendar nekoliko prepozno, in seta zelo tesno izgubile. Skoraj smo se že vdale, še enkrat smo zbrale vse sile in bile v naslednjih dveh setih uspešne. V petem setu smo igrale zelo zbrano in set dobile s 15:10. Veselje po tekmi je bilo nepopisno. Zame je bila to ena najlepših zmag in tekma polna emocij. Še večer poprej nam je legionar Mark, ki je preteklo sezono igral pri Salzburgu, rekel: »Uživajte vsak trenu-
tek tekme. Kdo ve, ali boste še kdaj igrale v kakem finalu.«
Tudi moški so igrali v finalu, vendar so podlegli s 3:1. Ženske pa smo osvojile odlično tretje mesto. Kot država smo dobro odrezale in preživele smo prečudovite dneve v Padovi, čeprav nam vreme ni bilo ravno naklonjeno. Bili so to dnevi v znamenju prijateljstva in spoznavanja ljudi iz drugih držav. To prvenstvo mi bo zagotovo ostalo za vedno v lepem spominu.	Mira Trampuš
Prizadeti in šport
Cela vrsta znanih vrhunskih športnikov, med njimi C. Strobl, W. Franz, H. Kuttin, in številne druge organizacije aktivno in gmotno podpirajo »Special Olympics«. V podporo telesno prizadetih bodo danes, v petek, v Spittalu ob Dravi izžrebali lepe nagrade v višini 450.000 šil. Srečke po 50 šil. lahko kupite še v Volksbank in Bank Raiffeisen. Pretekli petek so prizadeti športniki na Novem trgu skupno zaplesali z mladinsko folklorno skupino iz Celovca in opozorili na svoj položaj v naši družbi	M. Š.
NOGOMET
SAK doživel debakel - 1:7!
Kdo bi si to mislil? Po zmagi nad WAC - to je bila hkrati tudi najboljša tekma SAK v vigredni sezoni - je preteklo soboto v Voitsbergu proti tamkajšnjemu moštvu sledil visok poraz.
Domačini so začeli silovito in po sedmih minutah po težkih napakah obrambe SAK vodili z 2:0. SAK se ni pustil ugnati in po lepi podaji Škerjanca je Grujič z glavo znižal rezultat na 2:1. Igraje bila povsem odprta, toda tik pred koncem prvega polčasa so izredno motivirani Voitsberžani dali še dva gola (4:1) in tako predčasno odločili tekmo v svoj prid. V drugem polčasu je sodnik domačinom prisodil dve enajstmetrovki po nepotrebnih prekrških Sienčni-ka in Kesselbacherja. SAK tokrat sploh ni igral motivirano in tako doživel tako hud poraz.
ODBOJKA
Škofičani prvaki!
Te dni so velik uspeh zabeležili odbojkarji iz Škofič, postali so namreč koroški prvaki v skupini midi. Tekmovali pa so dečki pod 14 letom (letnik 83). V njihovi starostni skupini je sodelovalo 12 moštev, igrišče pa je nekoliko manjše in ekipo sestavljajo samo štirje igralci. Dvojezični klub je bil ustanovljen leta 1990, trenerja pa sta domačina Magda in Jörg Errenst.
Poleg skupine dečkov obstajata še dve moštvi, in sicer mini dekleta (pod 12) in odrasla ljubiteljska skupina, ki sodeluje tudi v koroškem prvenstvu ljubiteljev odbojke.	M. Š.
Moštvi neuspešni
Pretekli konec tedna sta moško in žensko moštvo SK Dob sodelovali na kvalifikacijskem turnirju za vstop v 2. avstrijsko odbojkarsko ligo, na katerega sta se pripravljali z veliko vnemo. Toda prvi dan tekmovanja za obe moštvi ni bil razveseljiv, kajti nobeno od njiju si ni moglo priigrati zmage. Drugi dan so kar dobro zaigrali, vendar se je »vlak že odpeljal.« Cilja, povzpeti se v drugo zvezno ligo, žal niso dosegli. Po mnenju trenerjev in igralcev/igralk je vzrok za neuspeh treba iskati tudi v nizkem nivoju koroške lige, kjer so postali prvaki. Prihodnje leto pa se bodo na kvalifikacijo pripravljali s prijateljskimi tekmami proti moštvom iz višje lige.
Za moške se je sezona že končala, ženske pa bodo v nedeljo odigrale še finale v pokalnem tekmovanju proti AVC Celovec. Proti njemu Dobljan-ke ne bi smele imeti nobenih težav, saj so namreč zmagale v obeh prvenstvenih tekmah.
Juniorji pa so pred štirinajstimi dnevi na avstrijskem tekmovanju osvojili le predzadnjo mesto. Dobljani so v svoji skupini igrali proti prvakom iz Gornje in Nižje Avstrije in bili brez možnosti.	M. T.
Izidi ostalih tekem:
Novi prvak Wels je v Wolfs-bergu igral neodločeno 1:1 (0:1). Leibnitz je premagal Pliberk z 2:1, Trg je doma izgubil proti St. Florianu z 0:1 in Austria proti VSV 0:2 (0:0) M. Š.
REGIONALNA LIGA
1. Wels	22	15	6	1	40:13	51
2. WAC	22	13	4	5	48:18	43
3. Leibnitz	22	11	7	4	27:21	40
4. VSV	22	11	6	5	31:21	39
5. Gratkorn	22	10	6	6	29:24	36
6. Voitsberg	22	10	4	8	36:21	34
7. Austria	22	9	5	8	27:23	32
8. Pöllau	22	8	6	8	35:33	30
9. SAK	22	9	3	10	23:33	30
10. St.Florian	22	6	5	11	13:26	23
11. Rohrbach	22	5	6	11	23:34	21
12. Pliberk	22	5	4	13	24:43	19
13. Esternberg	22	4	5	13	24:39	17
14.Trg	22	2	5	15	13:44	11
KOROŠKI RAZREDI
■	PODLIGA VZHOD:
Bilčovs - Šentandraž 0:2 (0:0) Welzenegg - DSG Borovlje 1:0(1:0) Liebenfels - Podkmos 1:3 (0:0)
1.	Šentandraž	23	15	7	1	41:15	52
2.	Vetrinj	23	12	5	6	45:20	41
3.	Mostič	23	11	6	6	43:35	39
4.	Welzenegg	23	10	6	7	25:22	36
5.	ASK	23	10	5	8	43:33	35
6.	Liebenfels	23	10	5	8	32:28	35
7.	Pokrče	23	9	4	10	24:26	31
8.	Bilčovs	23	8	6	9	34:37	30
9.	Metlova	23	9	2	12	19:31	29
10.	DSG Borovlje 23	7	6	10	25:30	27
11.	Podkrnos	23	8	2	13	21:31	26
12.	Blatograd	23	7	5	11	20:30	26
13.	ATUS	23	5	8	10	27:32	23
14.	Klopinj	23	4	5	14	21:50	17
31.5..	1.6.: DSG - Liebenfels, ASK - Bilčovs, Podkrnos - Klopinj
■	1.RAZRED D:
Sele - St. Leonharid 2:2 (2:0) Žitara vas - Vovbre 4:1 (2:1) Labot - Železna Kapla 0:4 (0:2)
1.	Šentpavel	24	16	4	4	44:18	52
2.	Železna Kapla	24	13	4	7	54:25	43
3.	Frantschach	24	12	7	5	37:15	43
4.	Ruda	24	10	10	4	33:19	40
5.	Grebinj	24	11	5	8	35:25	38
6.	Žitara vas	23	9	5	9	32:30	32
7.	Šmihel	24	9	4	11	40:43	31
8.	St. Leonhard	24	8	7	9	30:36	31
9.	Labot	24	8	4	12	38:42	28
10.	Eitweg	24	7	7	10	30:45	28
11.	Vovbre	24	8	4	12	30:49	28
12.	St. Stefan/L.	24	6	7	11	28:37	25
13.	Maria Rojach	23	7	4	12	31:48	25
14.	Sele	24	5	4	15	25:55	19
31. 5., 1. 6.: St. Stefan-Sele, Šentpavel -Šmihel, St. Leonhard - Žitara vas
■	2. RAZRED A:
SAK II-Trg II 7:0 (4:0) Austria II - VSV II	6:1
1.	Pliberku	26	17	3	6	73:42	54
2.	SAKU	26	15	6	5	76:43	51
3.	Austria II	26	16	2	8	82:43	50
4.	Trg II	26	10	4	12	53:69	34
5.	VSV II	26	5	7	14	43:69	22
6.	WACII	26	3	2	21	30:91	11
■	2. RAZRED	F:
Šentpeter/V.- Globasnica2:9 (0:4) Galicija - Djekše 4:2 (3:0) Mauterndorf- Žvabek 0:3 (0:0) Rikarja vas - Dobrla vas 2:5
1.	Globasnica	23	21	2	0	104:15	65
2.	Žvabek	23	15	2	6	45:27	47
3.	Reichenfels	23	14	3	6	50:26	45
4.	Galicija	23	13	3	7	51:38	42
5.	Sinčavas	23	11	3	9	40:30	36
6.	Šentpeter/V.	23	8	7	8	39:47	31
7.	Dobrla vas	23	9	4	10	23:32	31
8.	Preitenegg	23	9	3	11	18:26	30
9.	Tinje	23	8	4	11	27:42	28
10.	Važenberk 23 8 4 11 28:45 28
11.	Djekše	23	7	4	12	29:38	25
12.	Rikarja vas	23	5	6	12	27:47	21
13.	Grabštanj	23	3	5	15	30:63	14
14.	Mauterndorf23 2 6 15 22:57 12
31.5.,	1.6.: Žvabek-Važenberk, Djekše -Preitenegg, Dobrla vas - Galicija, Globasnica - Rikarja vas