Delamo, ustvarjamo, se dogovarjamo in odločamo
Volilni rez-ultati 9. in 12. marca 1978 v naši občini in mestu so prav gotovo odraz skrbnih priprav na volitve in široke aktivnosti delavcev in obča-nov ter njihovih družbenopolitičnih organizacij. Čeprav so volitve sestav-ni del naše družbenopolitične aktiv-nosti ter samoupraVne dejavnosti, so sedanje volitve ponovno dokazale vi-soko stopnjo politične dozorelosti in trdnosti delavcev in občanov ter nji-hovih družbenopolitičnih organizacij. Bile so pomembno samoupravljalsko dejanje.
Volitve pa se še nadaljujejo do kon-stituiranja novih delegatskih skup-ščin. Novoizvoljene delegacije se bo-do vključile v drugi krog kandidacij-skih opravil, v katerem bomo raz-pravljali o možnih riosilcih najodgo-vornejših funkcij v skupščinah DPS in SIS in v katerem bomo obravnava-li in določali kandidature za republi-ško in zvezno skupščino. Iz novoizvo-ljenih delegacij bodo delegirani dele-gati v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skup-ščine. Vsi zbori občinske skupščine bodo izvolili predsedstvo SR Sloveni-je in delegate za zvezni zbor zvezne skupščine. Družbenopolitični zbori občinskih skupščin bodo izvolili ustrezne zbore v našem mestu in skupščini SR Slovenije. Zadnji volil-ni krog pa bo zajel, preko novokonsti-tuirane skupščine SR Slovenije še izvolitev delegacije v zbor republik in pokrajin zvezne skupščine. Za tem se bo konstituirala zvezna skupščina. Skupščine SIS se bodo konstituirale v skladu s svojimi splošnimi akti. *'- Sedanja izvolitev delegatov in dele-gacij je pomemben prispevek k razvi-janju takšnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema, ko bo upravljanje v imenu delavcev in ob-čanov vse bolj preraščalo v upravlja-nje delavcev in občanov samih in ko proces samoupravnega usklajevanja interesov in dogovarjanja ne bo več pod vplivom enostranskega vsiljeva-nja interesov, ampak bo temeljilo na demokratičnem soočanju različnih pogledov znotraj SZDL.
Clan naše delegacije, naš delegat v tej ali oni skupščini, bo sedaj po izvo-litvi prenašal, zastopal in usklajeval naše interese in se sporazumeval z drugimi ob našem sodelovanju, ob na-ših napotkih in naših smernicah za najboljše, realne in napredne razvoj-ne smeri. Delo skupščin kot samou-pravnih in državnih organov se bo za-to odvijalo vedno bolj med nami.
V družbenopolitičnih organizacijah v naši obcini in mestu doslej še niso dovolj razvili raznih oblik in načinov delegatskega povezovanja. Doslej tu-di še nismo celoviteje domislili prak-tične vloge in delovanja družbenopo-litičnih organizacij v delegatskem in skupščinskem sistemu in še nismo od-pravili vrzeli v oblikah in načinih na-šega organiziranega delovanja. Veli-ko ocen smo izrekli na ta račun, mno-go stvari smo že izboijšali, z novimi spoznanji in izkušnjami pa moramo odpravljati še preostale slabosti, ki še zavirajo uspešnost delegatskega odlo-čanja. To je sedaj naša poglavitna na-loga.
J. Š.
Zveza socialistične mladine v družbi
Kje je mesto mladinske or-ganizacije v naši družbi? Kakšna je oziroma kakšna bi morala biti družbena vloga zveze socialistične mladine? Kakšert naj bi bil njen odnos do drugih družbenopolitičnih organizacij? To so navidez umetne dileme, kajti načelno je vloga in pomen mladinske organizacije v naši družbi več ali manj jasna in mnogi doku-menti in resolucije govore o tem. Toda v praktični dejav-nosti mladinske organizacije, v ekolju, v katerem vsako-dnevno deluje, so te dileme še vedno zelo žive.
Globalna družbena vloga ZSM mora biti tista, ki pripa-da organiziranim socialistič-nim subjektivnim silam v ce-loti. Postati mora ustvarjalni integralni del sistema samou-pravne demokracije. To pa po-meni krepitev vloge ZSM na vseh nivojih, kjer se pojavlja s svojimi organizacijskimi obli-kami. ZSMmoratudivpraksi, ne samo načelno postati orga-nizacija najbolj ustvarjalnega in najbolj naprednega dela mladine. To seveda ne pome-ni, da je mladinska organizaci-ja nekakšna sekta, ki skrbi le za interese in potrebe svojih članov. Postati mora prostor uresničevanja interesov celot-ne mlade generacije skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, ki v velikem številu vključujejo mlade lju-di. ZSM mora biti fronta vseh tistih mladih ljudi,.ki spreje-majo globalne cilje'in načela naše družbe za cilje in načela lastne dejavnosti v družbi, ne glede na občasne idejne razli-ke in različne opredelitve do posameznih konkretnih druž-benih problemov, torej vseh tistih mladih ljudi, ki spreje-majo, kot pravi Kardelj v svoji
znani študiji, naša »pravila igre«.
Takšno vlogo pa lahko mla-dinska organizacija igra le v primeru, ko je prostor ustvar-jalnega dialoga in boja mnenj, iz katere izhaja konkretna ak-cija, v kateri mladi preverjajo pravilnost svojih stališč. Sa-moupravni pluralizem je pod-laga f rontne narave mladinske organizacije. V tem pogledu mora ZSM igrati podobno vlo-go kot socialistična zveza.
Kardelj v svoji študiji v več poglavjih govori o potrebnosti delitve dela med posamezni-mi družbenopolitičnimi orga-nizacijami. Takšna delitev de-la seveda ne pomeni zapiranja vsake družbenopolitične or-ganizacije v lastni »resor«, niti ne konkurenčni boj med posa-meznimi družbenopolitičnimi organizacijami, ampak racio-nalno razdelitev delovnih na-log na podlagi skupno spreje-tih smeri razvoja. Področje de-lovanja, način organiziranosti, struktura članstva vsake druž-benopolitične organizacije ima poleg skupnih tudi mno-go specifičnih elementov. Brez te »posebnosti« vsake družbenopolitične organizaci-je ne bi bil niti potreben obstoj večih družbenopolitičnih or-ganizacij.
Tudi ZSM, že zaradi starost-ne strukture svojih članov, ne more mimo problemov, ki so v večji meri značilni za mlade kot pa za ostale delovne ljudi (stanovanjska, štipendijska, kadrovska politika, reforma vzgojno-izobraževalnega     si-
stema, preživljanje prostega časa itd.). ZSM pa se bori tudi za uresničevanje splošnih družbenih interesov in se opredeljuje tudi do splošnih družbenih problemov, ki so vedno tudi problemi mladih ljudi. Dostikrat se je zlorabljal pojem »radikalnost mladih ljudi« in se je mladinski orga-nizaciji oz. mladini kot taki že a priori pripisovalo neko po-sebno revolucionarnost in kri-tičnost, zaradi katere naj bi mladinska organizacija (zlasti študentski del mlade genera-cije kot nekakšna »intelek-tualna sol« mladine) predstav-ljala »slabo vest družbe«. Pre-teklost pa je pokazala, da tudi mladina ni imuna za idejne to-kove, ki s cilji in načeli našega socialističnega razvoja nimajo nič skupnega, še manj pa za »ultra levo revolucionarnost«, ki se zaradi nepoznavanja de-janskih družbenoekonomskih procesov nujno sprevrže v ja-lovo naskakovanje »vsega in vsakogar« (pa še zgolj to na ravni »filozofaže«).
Kljub temu pa je za mlade ljudi vendarle značilna večja nestrpnost, radikalnejše odpi-ranje problemov in zanos, kar je, če se te »lastnosti« mladih ljudi povežejo s konstruktiv-no akcijo, dragocena kvaliteta v vsaki družbi, zlasti še v naši, ki je v nekem smislu »najradi-kalnejša« družba sodobnosti. Skratka, mladinska organiza-cija mora postati pomemben subjekt hitrejšega reševanja tudi najsplošnejših družbenih problemov.         <creator>Mile Šetinc</creator>