Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
n	
	9
Leto XXXV. - Štev. 48 (1781)
Gorica - četrtek, 15. decembra 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Boliiim milo slmmkiliMm Nagrade v službi človeka
Sodobni slovenski iskalec pesnik pravi: »O Bog, ne pravim, da te ni... a 'kje je dokaz? Zakaj mi skrit je tvoj obraz? Daj znamenje! Čemu ga ni?« In vendar je znamenje. Troje je bilo omenjeno pastirjem kot znamenje novorojenega Zveličarja: »To vam bo znamenje: našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno« (Lk 2, 12).
1.	NAŠLI BOSTE DETE. Pastirji, preprosti, ponižni in ubogi, »ostanek« izvoljenega ljudstva, so sprejeli prvo Mesijevo znamenje: dete. Ko bi bili takrat namesto pastirjev na betlehemskih poljanah pismouki, bi božjemu poslancu odgovorili: Motiš se, ko praviš dete. Mi vemo, da bo Mesija prišel kot odrasel človek, kot mogočen kralj, ki bo vladal z železno palico, drobil glave nasprotnikov kot lončarjevo posodo, njegovi sovražniki se bodo pripogibali pred njim in lizali prah (prim. Ps 2, 9 in 12, 9). In vendar že apostol Pavel primerja dva Adama: »Postal je prvi človek Adam živo bitje, poslednji Adam pa oživljajoč duh. Prvi človek je iz prsti, zemeljski, drugi človek je iz nebes« (1 Kor 15, 45 sl). O prvem človeku bi se reklo: Našli boste moža, kralja v Edenu, o poslednjem Adamu pa: Našli boste dete. Prvi človek zbuja strah: Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, poslednji človek zbuja sočutje, ljubezen. O njem ni rečeno samo: Velik je Gospod in vse hvale vreden (Ps 48, 2), ampak tudi: Majhen je Gospod in vse ljubezni vreden (sv. Bernard). Otrok ne zna govoriti, zna samo eno: jokati. S svojim jokom nas pripravi do tega, da ga moramo vzljubiti. Bog je stopil v zgodovino človeškega rodu kot dete, nam enak v vsem, razen v grehu.
2. V PLENICE POVITO. Drugo znamenje. V plenice povit je povsem v naših rokah. Zdaj lahko naredimo z njim, kar hočemo. Ni obdan z neprobojnim zidom ali nepredirnim oklepom; v plenice povit je brez zavetja, brez zaščite. Njegova edina obramba sta ljubeči srci Marije in Jožefa. »Deviška mati devlje ude mu v plenice in mu božje roke, noge veže v trd povoj« (cerkv. himna). Zakaj mora biti povit, zvezan? Prvi Adam, nepovezani kralj v raju, je zlorabil svojo svobodo. Poslednji Adam se pusti zvezati že kot otrok: "Poglej, človek, te povoje, s katerimi sem zvezan že ob rojstvu! Ti povoji plenic naj te spomnijo tistih vrvi, s katerimi bom nekoč zvezan stal pred rimskim upraviteljem.” Tako so plenice znamenje tistega, ki bo pustil, da ga bodo zasmehovali takole: »Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati« (Mr 15, 31).
3. V JASLI POLOŽENO. Jasli so znamenje brezdomnosti, medtem ko je zibelka znamenje toplega doma. Za tega otroka, v katerem je človeška zgodovina dosegla svoj vrh, ni bilo prostora v prenočišču. Iz tega otroka bo postal mož, ki bo sam o sebi rekel: »Lisice imajo brloge... Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil« (Lk 9, 58). Že kot otrok je bil deležen brezdomnosti, da bi nam pripravil večni dom pri Očetu, kajti po preroku je vsa oblast na ramah tega otroka, imenuje se Čudoviti, svetovalec, močni Bog (prim. Iz 9, 5). »Zares velika skrivnost: ležal je v jaslicah in je poklical modre z Vzhoda. Skrit v hlevu, je bil poznan nebu. Modrim ga je oznanila zvezda, jezik nebesnega svoda, nam pa ga je oznanil jezik apostolskega zbora« (sv. Avguštin).
V	svetem letu odrešenja nam bosta predvsem dve znamenji, dva zakramenta, pokora in evharistija, pristna izvira božjega življenja. Kakor je bil Jona znamenje za Ninivljane (Lk 11, 30 sl.), tako nam bo Kristusovo oznanjevanje uresničujoče znamenje spreobrnjenja. V svoji besedi je namreč Kristus zmeraj navzoč, v bogoslužju je njegova beseda v moči Svetega Duha živa in učinkovita. Vsa znamenja Kristusa odrešenika pa se stekajo v njegovo vstajenje. Nobeno drugo znamenje se nam ne bo dalo kakor znamenje preroka Jona, Kristusovo vstajenje (prim. Mt 12, 39, sl.). To znamenje stoji v središču, od božičnih znamenj: dete, plenice, jasli pa
tja do poslednjega znamenja Sina človekovega ob koncu zgodovine (prim. Mt 24, 30).
S temi mislimi ob rojstvu »kneza miru« (Iz 9, 5) voščimo vsem sobratom v sveti službi za božji evangelij (Rim 15, 16), vsem redovnicam in redovnikom, pastoralnim delavcem, vsem sestram in bratom v Kristusu, tudi našim zamejcem in izseljencem, kakor tudi vsem ljudem blage volje, naj jim osrečujoča Odrešenikova znamenja ožarjajo vse božične dni in tudi naprej v novem letu.
■	Teroristična skupina »islamske svete vojne«, ki je pred tedni izvedla pokol med severnoameriškimi in francoskimi mirovnimi silami v Bejrutu, je ponovno opozorila nase v Kuvajtu, kjer so teroristi v kratkem časovnem razporedju razstrelili pred važnimi poslopji sedem vozil, polnih dinamita. Najbolj učinkovita je bila eksplozija pred ameriškim veleposlaništvom, kamor se je zaletel z razstrelivom napolnjen tovornjak. Pri tem so izgubile življenje 4 osebe, 37 je ranjenih, od teh 14 težje. Vendar ni bil nihče od njih ameriški državljan. Druge eksplozije so se dogodile pred francoskim veleposlaništvom, pred kontrolnim stolpom kuvajtskega letališča, v nekem ameriškem gradbenem podjetju, v stanovanjskem naselju, kjer prebiva ameriško in francosko osebje, pred neko čistilnico nafte ter poslopjem za električno energijo in vodno gospodarstvo.
Vsako leto, na dan 10. decembra, se podelijo zaslužnim znanstvenikom in drugim za človeštvo pomembnim osebnostim tako imenovane Nobelove nagrade. Eno, nagrado za mir, podeli norveški kralj v Oslu, ostale štiri: za fiziko, kemijo, medicino ali psihologijo in literaturo pa švedski kralj v Stockholmu. In zakaj prav na dan
10.	decembra? Ker je na ta dan leta 1896 umrl v Sanremu v Italiji ustanovitelj teh nagrad Šved Alfred Nobel. Letos je minilo 150 let od njegovega rojstva. Rodil se je namreč 21. oktobra 1833 v Stockholmu, prestolnici Švedske.
IZUMITELJ IN ČLOVEKOLJUB
Oče Alfreda Nobelaa se je pečal z izdelavo in prodajo razstreliv. Najbolj sta bila tedaj znana črni smodnik in nitroglicerin. Slednji je silno nevaren, saj eksplodira pri najmanjšem pretresu.
Tudi mladi Alfred je šel po stopinjah svojega očeta. Všeč mu je bilo delati razne poskuse, privlačevale so ga znanstvene raziskave. Ob koncu svoje petdesetletne dejavnosti se je lahko ponašal s 350 izumi, ki jih je dal patentirati. Med temi si je pridobil svetovno slavo z izumom dinamita, razstreliva torej, ki je za izvedenega človeka manj nevarno kot npr. nitroglicerin, a nič manj učinkovito. Danes si vojnih spopadov ne moremo misliti brez njega, prav tako pa tudi ne tehničnega napredka.
S svojimi izumi je postal Nobel eden
Mttteleivna b šobtn v Garici
V dneh od 9. do 11. decembra se je v Gorici odvijalo tradicionalno srednjeevropsko kulturno srečanje (Incontri culturali mitteleuropei), na kratko Mitteleuropa, ki ga že vrsto let prireja istoimenski goriški inštitut. Letos je bilo to že sedemnajsto po vrstnem redu. Posebnost letošnjega srečanja pa je bila še v tem, da je pri organizaciji sodelovala tudi zveza dežel Alpe-Adria, ki povezuje alpske dežele Italije, Jugoslavije, Avstrije in Zahodne Nemčije.
Slovesno odprtje zasedanja je bilo v go-riškem deželnem avditoriju. Na tem uvodnem delu so med drugimi spregovorili goriški župan Scarano, deželni predsednik Comelli (ki je tudi v tem obdobju predsednik zveze Alpe-Adria), državni podtajnik za šolstvo Dalcastello, glavni ravnatelj v ministrstvu za kulturne dobrine Sissini in predsednik goriške srednjeevropske u-stanove-prirediteljice Martina. Med gosti pa so bili tudi podpredsednik vlade SR Slovenije Dušan Šinigoj, generalni konzul SFRJ Drago Mirošič, predstavniki hrvaške vlade, predsednik dežele Veneto, goriški nadškof in prefekt ter drugi.
Sledilo je uvodno poročilo, ki ga je imel prof. Principe o splošni temi letošnjega zasedanja. Ta je bila naslednja: »Dejavniki kulturne enotnosti področja Alpe-Adria in Podonavja - Šolstvo in vzgojni centri«. Gre predvsem za analizo večstoletnega obdobja, ki gre od protestantske reforme in zlasti še potem jezuitske šole vse do začetka prve svetovne vojne. Tema je vsekakor zelo obširna in verjetno bi bilo bolje, da bi jo nekoliko omejili.
V naslednjih dneh je zasedanje potekalo v dvorani Attemsove palače, ki je gotovo za take prireditve zelo posrečena in primerna. Zvrstilo se je veliko predavateljev, ki so vsak s svojega zornega kota osvetlili predlagane teme. Ne moremo tu vsega navajati, želeli bi pa posebej opozoriti na domačo, zlasti slovensko tematiko. Treba je predvsem opozoriti no dejstvo, da je bilo letos na podobnem simpoziju prvič večje število strokovnjakov iz matične Slovenije, zlasti z ljubljanske univerze. Če so bili prejšnja leta slovenski nastopi (tako matični kot zamejski) bolj sporadični, je to bilo sedaj drugače. Gotovo je pri tem igrala svojo vlogo soorganizacija skupnosti dežel Alpe-Adria, ki je povabila predavatelje iz Ljubljane in iz Zagreba.
O slovenski tematiki so predavali vse-učiliški profesorji Jože Ciperle (Vzgojno delo protestantov in jezuitov v Ljubljani), Atilij Rakar (Vloga pridiganja v verski obnovi), Jože Koruza (Akademije v Sloveniji v 17. ter 18. stoletju), Kajetan Gantar (Latinska šolska literatura in njen vpliv na slovensko književnost v dobi ilumini-zma) ter Vasilij Melik (Slovenski študentje na univerzah v letih 1850-1914).
Precej od blizu je slovensko, posebno tukajšnjo tematiko, zadevalo predavanje o osrednjem bogoslovnem semenišču v Gorici (1818-1918), ki ga je imel Luigi Tavano. Slednji je zlasti dobro osvetlil vlogo go-riških bogoslovnih profesorjev ter nadškofa Sedeja. V ostalem pa je specifična problematika zgodovine slovenskega šolstva na Goriškem bila popolnoma odsotna na uradnem seznamu predavateljev. O tem je zadnji dan spregovoril (med diskusijo) Marko Waltritsch, ki je v kratki a dobri sintezi prikazal razvoj slovenskega šolstva v Gorici zlasti od sredine prejšnjega stoletja dalje (zakon o splošni šolski obveznosti).
V	okviru zasedanja je v petek zvečer v avditoriju nastopil komorni orkester tržaškega gledališča Verdi z izbranim programom baročne glasbe.
Letošnje zasedanje je bilo gotovo eno izmed zelo zanimivih ter poglobljenih. S tem je tudi goriški simpozij zadobil širše lice. Prikazal je že v teh letih lepo vrsto tem, ki so splošno kulturnega značaja. Naslednja leta bodo verjetno še dodali druge ali pa se vrnili k že v začetku obravnavanim temam.
Tu bi lahko le pripisali misel, ki smo jo v poročilih o prejšnjih srednjeevropskih simpozijih že dali: treba bi bilo bolj načrtno posvetiti več pozornosti tukajšnji slovenski problematiki. Prav letos namreč ni bilo v uradnem programu nobenega referata o tem. To vrzel bi organizatorji verjetno lahko izpolnili tudi s pritegnitvijo slovenskih sodelavcev v samo pripravo teh zasedanj, ki so sicer na dokaj visoki strokovni ravni. Prepričani smo, da bi to le še bolj utrdilo kulturno sodelovanje med nami vsemi in tako tudi dejansko vedno odražalo duhovno bližino vseh sodelujočih kultur Mittelevrope.
ab
najbogatejših ljudi svojega časa. Ob smrti je njegovo premoženje znašalo 33.233.792 švedskih kron. Kljub temu ogromnemu premoženju pa Nobelu življenje ni bilo preveč naklonjeno. Prepotoval je svet po dolgem in počez, vedno sam. Sredi svojih najlepših let se je navezal na neko natakarico, doma z Dunaja. Jemal jo je s seboj po svetu, a ona ga je nesramno izkoriščala. Končno se je spečala z nekim nemškim častnikom in z njim zanosila. Nobel pa je tudi tedaj ostal dober do nje. Bogato jo je obdaril, da se je lahko poročila.
Bolj ko je Nobel prihajal v leta, bolj je čutil potrebo, da stori kaj velikega za mir in človeštvo. Tako je sestavil oporoko, v kateri je določil, naj se devet desetin njegovega premoženja uporabi iz dohodkov na obresti za človekoljubne namene. Vsako leto naj bi se podelilo pet nagrad kot priznanje za vrhovne dosežke človeškega uma in napore za mir v svetu.
Od smrti 10. decembra 1896 — zadela ga je srčna kap in star je bil 63 let — je poteklo zaradi zapuščinskih razprav pet let, ko so bile 1901 prvič podeljene Nobelove nagrade. Tako jo je tisto leto prejel fizik in iznajditelj rontgenskih žarkov Wilhelm Konrad Rontgen, za medicino zdravnik Emil von Behring, ki je odkril cepivo zoper difterijo in za mir ustanovitelj Rdečega križa Švicar Henri Dunant. Sedanja vrednost posamezne Nobelove nagrade znaša danes okoli 300 milijonov lir.
PODELITEV LETOŠNJE MIROVNE NAGRADE
Kot znano, je letos norveški parlament Nobelovo nagrado za mir prisodil Lechu Walensi, voditelju razpuščenega neodvisnega poljskega sindikata Solidarnost. V utemeljitvi je rečeno, da se je Walensa »vztrajno boril proti velikim silam za človekovo dostojanstvo«.
VValensa se je kmalu po podelitvi nagrade odločil, da je ne bo sam dvignil, ampak da bo poslal svojo ženo Danuto, če bi seveda poljske oblasti na to pristale. Dva sta bila nagiba, da se je tako odločil. Hotel je pokazati solidarnost z enajstimi zaprtimi člani gibanja in hkrati se je hotel zavarovati, da ne bi ob povratku iz Norveške našel zaprtih vrat na meji in bi moral ostati v tujini. Sam je dejal: »Za poljske oblasti bi bilo bolj prilično, da živim zunaj domovine kot pa doma.«
Tako je odšla v Oslo po nagrado njegova žena, spremljal pa jo je 13-letni sin Boris. Pred kraljem Olafom in člani kraljevske družine je prebrala moževo izjavo, v kateri pravi Walensa med drugim: »Želimo si miru, zato se nismo zatekli k sili in se tudi v bodoče ne nameravamo zateči. Žejni smo pravice, zato nismo storili sile nad vestjo nikogar in tudi naprej tega ne bomo delali. Borimo se za pravico do združevanja delavcev in za dostojanstvo dela. Spoštujemo dostojanstvo in pravice vsakega človeka in slehernega naroda. Zato se globoko zahvaljujem kot predsednik Solidarnosti za izkazano priznanje.«
Poljskemu režimu seveda podelitev nagrade ni bila všeč. Uradna tiskovna agencija Pap jo je odpravila s sledečimi besedami: »Kot znano, je bila na predlog zahodnonemških poslancev Nobelova nagrada za mir letos podeljena Lechu Wa-lensi. Izročena je bila njegovi ženi Danuti, ker je mož izjavil, da se boji iti v inozemstvo. Po mnenju številnih opazovalcev je bila letošnja nagrada za mir podeljena, da bi se oviral proces normalizacije na Poljskem.« Tudi te vrste izjava mnogo pove in ne potrebuje komentarja.
J. K.
Papež med rimskimi evangeličani
V	nedeljo 11. decembra je bil storjen velik ekumenski korak naprej. Papež Janez Pavel II. je obiskal cerkev nemških protestantov v Rimu, z njimi molil za edinost in jim o edinosti tudi govoril. Pred tem ga je v nemščini pozdravil luteranski pastor Mayer. V prispodobi je govoril o kamnih stavbe, ki jih je treba znova zložiti. Nekateri kamni že obstajajo kot krst ali Evharistija, ki jo protestanti obhajajo kot zadnjo večerjo. Tem bo treba dodati kamne raznih izročil in karizem ter težnjo po edinosti, zgrajeno na različnosti.
Sv. oče — tudi on je govoril v nemščini — je svoje uvodne misli naslonil na adventni čas, na čas veselega pričakovanja. Ko oznanjamo edinega Gospoda in Odrešenika, se s hvaležnostjo spominjamo našega skupnega izvora. Kljub očitnim razlikam v nauku in življenju se vendar čutimo eno v solidarnosti z vsemi kristjani. Hrepenimo po edinosti in delajmo zanjo ne da bi se dah preplašiti ob težavah, ki jih bomo našli na poti. Prav 500-letnica Lutrovega rojstva naznanja, se nam zdi, nadaljnjo zarjo obnovitve naše edinosti in občestvenosti. Ta edinost bo sad vsakdanje prenove, spreobrnjenja in spokomosti vseh kristjanov v luči evangelija.
Argentina je zopet demokratična država
Po osmih letih vojaške diktature je Argentina v nedeljo 11. decembra spet stopila na vse prej kot lahko pot demokratične države s tem, da je novoizvoljeni državni predsednik Raul Alfonsfn iz vrst radikalne stranke med slovesno umestitvijo prevzel vodstvo države.
Pri tej slovesnosti so bili navzoči številni tuji državniki in odposlanstva, tako npr. predsednik italijanske vlade Craxi in francoski predsednik Mitetrand, podpredsednik ZDA Bush, član predsedstva Jugoslavije Fadilj Hoxha in še mnogi drugi. Navzoča je bila tudi bivša predsednica Argentine in vdova po Peronu Isabel Mar-tinez, ki so jo vojaki odstavili. Alfonsin ji je krepko stisnil roko. Pa tudi ministrska predsednica Thatcher se je oglasila iz Londona ter novemu predsedniku zaželela vse dobro. Je to prvi znak zbliževanja po vojni za Malvinske otoke? Pamet bi svetovala, da bi bilo tako.
V	nastopnem govoru je Alfonsin obljubil, da bodo novoizvoljeni predstavniki ljudstva v okviru demokratičnih ustanov skušali popraviti napake preteklosti. Tudi je napovedal, da krivci za zločine nad prebivalstvom ne bodo ostali brez kazni. Demokratična oblast in ljudstvo nikdar več ne smeta biti predmet vojaškega vmešavanja. Po zaprisegi ni hotel ogromne množice, ki se je zbrala na Majskem trgu (Plaza de Mayo) pozdraviti z balkona vladne palače (Casa Rosada) kot je to delal Peron, temveč z balkona palače Cabilda, ki stoji na nasprotni strani trga in od koder je bila leta 1816 razglašena argentinska neodvisnost. Vsi trezni Argentinci se namreč zavedajo, da bi brez demagoškega pe-ronizma ne bilo toliko državnih udarov (od leta 1930 je bilo kar 12 predsednikov »de facto« iz vojaških vrst) in se država ne bi znašla v tako hudem gospodarskem razsulu kot se nahaja danes.
Novi predsednik je nato sprejel vse inozemske delegacije, s Craxijem se je sestal še posebej in z njim razpravljal o poglobitvi stikov med obema državama, saj je znano, da živi v Argentini nad osem milijonov oseb, ki so po prednikih italijanskega porekla.
Pastirsko pismo o kapitalizmu
Nadškof Chicaga kardinal Joseph Bernardin je v razgovoru za neki italijanski tednik izjavil, da pripravljajo ameriški škofje po pastirskem pismu o miru in razorožitvi sedaj pastirsko pismo o kapitalističnem sistemu v ZDA. Njihov namen je ta sistem prikazati v luči socialnega nauka katoliške Cerkve.
Naročnina v letu 1984
Kakor vsi drugi listi smo morali tudi mi zaradi naraščajoče inflacije in splošne podražitve nekoliko dvigniti naročnino za leto 1984. Ta bo:
Italija 25.000 Ur;
inozemstvo 40.000 lir ali 30 Usa dolarjev.
Po zračni pošti se določi naročnina za vsako celino posebej.
Balantič in današnji suet in čas
Pred štiridesetimi leti, 24. novembra 1943, je umrl France Balantič, pesnik ognja in smrti, erotike in religioznega hrepenenja, groze in umiranja. Bil je zrel in pronicljiv krščanski lirik sicer vprašljivih političnih odločitev sredi za slovenski narod kritičnega časa druge svetovne vojne.
29.	novembra 1983 bi v Kamniku rojeni France Balantič obhajal 62. življenjski jubilej, ko ne bi sredi viharnih vojnih dni zgorel v hiši, ki so jo obkolili partizani.
PREPOVEDANI PESNIK
Tako ne začudi, da je po krvavih sledovih, ki jih je premagancem in zmagovalcem zapustila druga svetovna vojna, France Balantič na eni strani postal izgubljeni, prepovedani pesnik poražene strani. Tisti, ki so s svojo socialno in narodno vizijo uspeli, so Balantiča in njegov svet odklonili.
Na drugi strani je Balantič ostal v svoji nedostopnosti in prepovedanosti pozabljeni, neodkriti, legendarni poet zamračenih duševnih in religioznih drznosti, ki so mu vedno znova skušali na tihem prisluhniti zlasti mlajši rodovi v domovini.
Čeprav v ožji Sloveniji kljub napovedim še ni izšla zbirka njegove poezije, pa lahko rečemo, da esejisti, literarni zgodovinarji, kritiki in feljtonisti večkrat pišejo o njem. Čas bi namreč bil, da bi slovenski duhovni svet vseh politično-filozofskih prepričanj zrelo in suvereno prisodil Balantiču tisto, kar mu kljub njegovim političnim odločitvam kulturno pripada: za razmeroma kratko dobo umetniškega u-stvarjanja nadvse prepričljiva, vizionarska, krščansko tvorna pesniška beseda.
BALANTIČEVA UMETNIŠKA POMEBNOST
Balantič je tudi za današnji svet in čas umetniško pomemben, ker je na literarno uspel način razodel tragiko medvojnega slovenskega življenja. Njegova literatura je pravi, nepotvorjeni ponotranjeni psiho-gram dobrega ali slabega miselnega in političnega odločanja v vojnih trenutkih. Posebna tragika vre iz njegovih stihov, ki so dokument zvrtinčenega, v ognju strastnih hrepenenj in groze časa gorečega življenja.
Poleg vizloname čustvenosti in elementarne groze ob soočanju s temnim vojnim časom razodevajo zlasti Balantičeve zgodnejše pesmi tudi nekaj posrečenih impresij narave. V preprostejših nežnejših pesmih ga za trenutek prešinejo tudi manj usodna, drobnejša spoznanja življenja ali celo misel na ustanovitev družine.
Pesnikov opus dopolnjujejo zgodnji so-
Marijan Tršar: France Balantič
cialni verzi o izseljencih, nastali tu in tam pod vplivom ekspresionističnega drznega Kosovela, medtem ko je drugod mogoče zaslediti tudi Zupančičev in Gradnikov vpliv. Balantičev pesniški svet je kot težko črno vino eksistenčne ogroženosti in človeške stiske, sredi katere se je zelo zgodaj brezmočno znašel.
Poleg dveh argentinsko-slovenskih izdaj Balantičevega literarnega dela je po prvih vojnih natisih v domovini tudi celovška Mohorjeva družba izdala šopek njegovih umetniško, človeško in jezikovno zanimivih poezij.
ŽRTEV VOJNE TRAGEDIJE
Pesnik, ki je v času druge svetovne vojne postal politicum izven svoje pomembne literarne vrednosti, torišče ideoloških nesporazumov, zapletov in padcev, je v svojih dobrih dveh desetletjih življenja v Ljubljani obiskoval klasično gimnazijo, nakar je začel s študijem slavistike na ljubljanski univerzi. Leta 1942 so ga Italijani odpeljali v taborišče Gonars, pozneje, v letu 1943, pa se je priključil slovenskim krogom, ki so bili protikomunistično usmerjeni.
Tu je iskati tiste negativne vzroke, ki ta trenutek obremenjujejo večinski del slovenskega naroda v odnosu do tega zelo zanimivega pesnika. Kljub temu pa se vedno znova oglašajo kompetentni glasovi, ki terjajo centralnoslovensko kritično izdajo Balantičevega pesniškega doprinosa vsemu slovenskemu narodu.
LEV DETELA
Tončka Curk
Deček z Gor nje vipavske ga
Med rednimi knjigami Goriške Mohorjeve družbe za leto 1984 je tudi izvirna knjiga tržaške pisateljice Tončke Curk. Knjiga ima naslov Deček z Gomjevipavskega. Je to njena prva tiskana knjiga. Kot v mnogih svojih pripovedih, tako nam tudi v tej knjigi odkriva svoj rodni vipavski svet z vsemi njegovimi problemi in lepotami.
Deček z Gomjevipavskega je resnična zgodba, ki tudi zgodovinsko drži. V knjigi je opisana življenjska zgodba fanta, ki zelo mlad umre ravno pred izpolnitvijo svojega življenjskega načrta. Neverjetne dogodivščine in pripetljaji, med katerimi lahko najdemo tudi znane osebe, ustvarjajo prijetno in tudi ponekod razburljivo branje. Življenjska zgodba pa se tragično konča ne več zaradi domačih ali glavne osebe, temveč zaradi bolezni, ki ima svoj začetek v nesrečnem otroštvu.
Pisateljica se sicer ne spušča v psihološko razkrivanje otroške in mladeniške du-
še, pač pa odkriva duhovno svežino človeka, ki ga ne more streti zunanji skoro neusmiljeni svet, niti ga ne more pokvariti človeška hudobija, ker je njegova duša v tesni povezanosti z Bogom. Zato tudi po njem hrepeni in skuša doseči cilj v duhovništvu. V nastopajoči odkriti bolezni si skoro želi čudeža, toda na koncu z vso krščansko vdanostjo sprejme križ. Mlado življenje se sicer izteče, a za njim ostane sporočilo o ljubezni do Boga in do bližnjega.
Avtorica je s to knjigo dala nekaj duhovne svežine naši zamejski literaturi. Knjiga bo zlasti razveselila tistega, ki brska po sodobnih slovenskih romanih in povestih ter išče neke duhovne razsežnosti, pa najde le prazno in celo nemoralno pisanje, ki mu zapusti ne le grenak okus, temveč tudi pustoto v duši.
Knjiga je okusno opremljena s podobo reliefa Marije z Jezuščkom iz začetkov 13. stoletja.	J.	M.
Bralci pišejo
Presenetljivo poročanje po radiu Trst A
V	četrtek 8. decembra je časnikar Marko Waltritsch v radijski oddaji »Na gori-škem valu« (radio Trst A ob 16. uri) pokazal, kakšne oddaje si goriški Slovenci od RAI ne želimo. Njegovo poročanje je bilo tako pristransko, da me je presenetilo. Povsem je obšel (tako kot Primorski dnevnik!) in zamolčal veliko mladinsko prireditev v Katoliškem domu kot je tradicionalna Mala Cecilijanka, na kateri je tisti dan nastopilo 13 mladinskih in otroških zborov v nabito polnem Katoliškem domu. Tudi ko je Waltritsch poročal o
letošnjih koledarjih, je dal na drugo mesto goriškega — katoliškega; na prvo mesto pa je postavil »napredni« Jadranski, ki se tiska v Trstu. In da bi Mohorjevemu koledarju ne dal zadoščenja, je v oddaji izjavil, DA ŠE NI IZŠEL, čeprav ga naše knjigarne že ves teden prodajajo. Sprašujem se, če ima gospod Waltritsch legitimacijo za pripravljanje take oddaje, ki naj bi objektivno prikazovala VSE kulturno življenje na Goriškem. Oglašam se tokrat, a njegovo poročanje me je že nekajkrat pogrelo. V Primorskem dnevniku lahko počne, kar hoče, če mu gospodarji dovolijo. RAI pa je javna vsedržavna ustanova, katero vsi državljani vzdržujemo.
R. Š.
oo nm oo um
■ Tridnevno zasedanje desetih držav Evropske gospodarske skupnosti (EGS) v Atenah se je končalo s popolnim polomom. Državni poglavarji in ministrski predsedniki držav EGS se niso znali sporazumeti o nobenem notranjih spornih vprašanj, prav tako niso bili v stanju izdelati dokumenta o mednarodni politiki kaj še da bi razpravljali o vstopu Španije in Portugalske v EGS. S 1. januarjem 1984 bo za šest mesecev za Grčijo prevzela predsedstvo te skupnosti Francija, ki si bo prizadevala, da pride spet do sodelovanja med članicami. Najtrši oreh je ministrska predsednica Thatcherjeva, ki je v Atenah zavrnila vse predloge in z muko sestavljene kompromise.
■ V Rimu je v starosti 88 let umrl komunistični senator Umberto Terracini, po rodu Jud. Najprej socialist je leta 1921 ob ustanovitvi PCI v Livornu postal komunist. Stranki je ostal zvest do smrti, čeprav ga je partijsko vodstvo v času fašizma zaradi njegovih samostojnih stališč zapostavljalo. Leta 1926 je bil obsojen na 22 let ječe, iz katere je izšel šele ob padcu fašizma. Nato se je zatekel v Švico in se vrnil šele ob koncu vojne leta 1945. Postal je predsednik ustavodajne skupščine, nato pa je bil redno izvoljen za senatorja. Odločno je branil svoje rojake v Sovjetski zvezi, žrtve neprestanega zapostavljanja s strani režima. Po poklicu je bil odvetnik.
V	tem svojstvu je tudi nastopil na tržaškem procesu zoper zločince v Rižarni in zastopal svojce nacističnih žrtev.
■ Glavni tajnik PCI Berlinguer je obiskal najprej Romunijo, nato pa še Vzh. Nemčijo. V Bukarešti se je sestal z voditeljem tamkajšnje partije Ceausescom. Ta je pogosto kritičen do stališč Moskve in ni dovolil namestitve sovjetskih jedrskih raket SS-20 na romunskem ozemlju. Drugače je z Vzhodno Nemčijo. Ta že ima na svojih tleh sovjetske jedrske izstrelke. Pogovori z voditeljem Vzh. Nemčije Hone-ckerjem so zato imeli drugačen ton. Berlinguer je obema sobesednikoma izrazil svoje stališče o potrebi, da se izkoristijo vse možnosti za obnovitev dialoga med Vzhodom in Zahodom. Seveda pa o tem ne odločata ne Berlin in ne Bukarešta, temveč zgolj Moskva. Zato ostanejo Ber-linguerjeve izjave le prazno besedičenje.
■ Na madridskem mednarodnem letališču Barajas je prišlo zaradi goste megle do trčenja dveh potniških letal. Eno je bilo namenjeno v Rim. Na njem je bilo 84 potnikov in 9 mož posadke, v drugem, ki je letelo na notranji progi Madrid-San-tander pa 37 potnikov in pet članov posadke. Obe letali sta se ob trčenju vneli in zgoreli. Zaradi tega je umrlo 93 oseb, 42 pa jih je preživelo. Od devetih Italijanov, ki so bili v letalu za v Rim je osem ostalo pri življenju. Španski kralj Juan Carlos I, ki se je mudil v ZDA in bi moral kositi z Reaganom, se je takoj po sporočilu o nesreči vrnil v Madrid.
■ V Venezueli je na predsedniških vo-listvah zmagal dr. Jaime Lusinchi, zdravnik po poklicu in oče petih otrok, politično pa član stranke »Accion democra-tica«, ki sliči po programu evropskim socialdemokratskim strankam. Star je 59 let in je prejel 53,4 % glasov. Njegov tekmec dr. Rafael Caldera iz krščanskode-mokratskih vrst (stranka se imenuje C0-PEI), ki je že bil predsednik države v obdobju 1969-74, je prejel le 36 %. Lusinchi bo nasledil v vodstvu države Herrera Cam-pinsa, ki je bil iz vrst stranke COPEI.
40-letnica Združene Evrope
V	soboto 10. decembra se je v Milanu zaključila svečana prireditev ob 40-letnici nastanka gibanja za Združeno Evropo. Svečanosti se je udeležilo veliko ljudi; bili so navzoči tudi milanski župan Tognoli, minister Spadolini, podpredsednik evropskega parlamenta senator Leo VaLiani. Bile so prisotne tudi številne druge oblasti. Omeniti je treba, da je bil med prisotnimi tudi deželni svetovalec SSk in predsednik posebne komisije za mednarodne odloke dr. Drago Štoka, ki je imel tudi razgovor z ministrom Spadolinijem. Imel je tudi daljši razgovor s predsednikom AICCE dr. Serafijem in podpredsednikom dr. Zolijem. Med tem razgovorom se je razpravljalo predvsem o zaščiti Slovencev v Italiji ter o bližnjih evropskih volitvah, ki bodo junija prihodnje leto.
Na tem sestanku je bilo tudi govora o seji vsedržavnega sveta AICCE v Rimu januarja prihodnjega leta. Obema predsednikoma je deželni svetovalec SSk, ki je postal član vsedržavnega združenja AICCE, že sporočil, da bo med drugim spregovoril o aktualnih problemih Slovencev v Italiji.
Govorice o papeževem obisku v Jugoslaviji
Kardinal Franjo Kuharič je bil povabljen v Vatikan, kjer je imel razgovore s sv. očetom o njegovem obisku v Jugoslaviji. Pogovor se je vršil pri delovnem kosilu 25. novembra. Pri razgovorih je bil prisoten tudi pronuncij v Jugoslaviji nadškof Michele Cecchini. Ni pa še bil sprejet datum papeževega obiska.
Ko so 8. decembra na tiskovni konferenci z domačimi in tujimi časnikarji v Beogradu vprašali predstavnika tajništva za zunanje zadeve Vujoviča, kaj mu je znanega o možnem obisku papeža Janeza Pavla II. v Jugoslaviji, je Vujovič dejal: »Kot znano, obstoji vabilo papežu Janezu Pavlu
II.	za obisk Jugoslavije. Papež jo bo obiskal takrat, ko bosta obe strani ugotovili, da so za to dani potrebni pogoji. O tem pa do zdaj ni bilo kakšnih konkretnih dogovorov.«
Predavanje o Igu Grudnu
Kulturno združenje »Most« in PD »Igo Gruden« sta priredila v četrtek 15. decembra v dvorani »I. Gruden« v Nabrežini predavanje »Poezija Iga Grudna med Nar-cisom in Primorskimi soneti«. Predaval je znani literarni kritik Taras Kermavner iz Ljubljane.
Predavatelj je opozoril na danes skoraj povsem neznano poezijo mladega Iga Grudna, ki je izšla po prvi svetovni vojni v dveh zbirkah. Narcis in Primorski soneti, obenem pa je odkril sodobnost te Grudnove poezije in njeno notranjo napetost, celo razcepljenost ter nakazal prehod iz estetičnega narcizma in hedonizma k nacionalno pobudni in osvobojevalni poeziji.
★
■	V središču Jeruzalema je prišlo do krvavega atentata na izraelski avtobus, zaradi česar so 4 osebe izgubile življenje, 40 pa jih je bilo ranjenih. Tokrat si je odgovornost prevzela Palestinska osvobodilna organizacija. Prav zaradi tega je izraelska vojna mornarica začela pomorsko blokado v mestu Tripoli na severu Libanona, da prepreči umik štiri tisoč Arafatovim borcem, ki naj bi jih štiri grške ladje odpeljale deloma v Severni Jemen in deloma v Tunizijo.
Zasedanje slovenske škofovske konference
V Ljubljani je bila 1. decembra redna seja slovenske pokrajinske škofovske konference. Škofje so si najprej izmenjali poročila o svojem delu, nato pa poslušali poročilo dr. Franceta Rozmana o delu komisije za prevod sv. pisma nove zaveze. Škofje so komisiji izrekli priznanje in zahvalo za opravljeno delo. Komisija bo besedilo slovenskega prevoda sv. pisma nove zaveze predložila škofom v odobritev.
Škofje so pripravili besedilo božične poslanice, ki jo vsako leto objavi »Družina« v božični številki. Razpravljali so o slovenskem svetoletnem romanju v Rim februarja prihodnjega leta. Precej časa so posvetili vprašanjem verskega tiska. Ker je svetovni mir vedno bolj ogrožen, so škofje ponovno pozvali k molitvi in delu za mir. Tudi so povabili vernike, naj bi v svetem letu odrešenja obnovili kar največ kapelic in znamenj po Sloveniji.
Consortium musieum — petnajst let delovanja
V nedeljo 11. decembra je bil v Ljubljani velik kulturni praznik. Pevsko društvo Consortium musieum, ki ga vodi dr. Mirko Cuderman, je slavilo svoj petnajstletni jubilej. Tega so proslavili s koncertom, ki je bil v veliki dvorani Cankarjevega doma. Na sporedu je bila Missa so-lemnis Lud\viga van Beethovna, eno najlepših del vokalno-instrumentalne literature.
Mogočna in moderno urejena dvorana je bila nabito polna (skoraj 1500 sedežev). Med poslušalci je bil tudi ljubljanski nadškof. Koncert je žel velikanski uspeh. Prisotni so bili tudi predstavniki primorskega in koroškega zamejstva. Pred pričetkom koncerta samega je bila še slovesnost podelitve Gallusove plakete, ki jo je prejel Consortium musieum za svoja velika umetniška prizadevanja na glasbenem področju.
Naj še dodamo, da bo Consortium musieum gostoval prihodnji mesec v Trstu in Gorici v okviru slovenske koncertne sezone s programom polifonske in slovenske vokalne glasbe.
Mala Cecilijanka - veselje mladih
Na Mali Cecilijanki na praznik Brezmadežne 8. decembra se je na odru Katoliškega doma zvrstilo okrog 300 mladih pevcev ter 13 zborov, ki jih je vodilo 11 zborovodij, ker sta dva dirigirala po dva zbora. Velika večina dirigentov je bila mladih, nekateri so celo prvič vodili zbor na odru. Občinstva pa je bilo toliko, da je sicer prostorna dvorana bila daleč premajhna.
To so zunanji podatki o letošnji reviji mladinskih zborov v Gorici, ki jih lahko dopolnimo še z imeni zborov po vrsti, kot so odpeli na odru: Otroški zbor Šte-verjan (Anka Černič), mladinski zbor Šti-van (Tatjana Legiša), cerkveni mladinski zbor Plešivo (Elvira Chiabai), otroški zbor Sovodnje (Alenka Čemic), otroški zbor Rupa-Peč (Marijanka Čevdek), otroški zbor Jamlje (Mariagrazia Radetič), mladinski zbor glasbene šole »M. Filej« (Anica Jug), mladinski zbor Števerjan (Anka Čemic), mladinski zbor Nabrežina (Martina Kakeš), cerkveni mladinski zbor Štandrež (Elvira Chiabai), mladinski zbor Kekec, Gorica (Ivo Bolčina), otroški zbor Doberdob (Marta Ferletič in Lucija Lavrenčič), otroški zbor Vesela pomlad z Opčin (Franc Poha-jač). Na koncu so nastopili združeni zbori s skupno pesmijo Hvalnica stvarstva pod vodstvom Elvire Chiabai.
Revijo je kot prejšnja leta organiziralo združenje cerkvenih pevskih zborov, ki povezuje slovenske cerkvene zbore iz goriške nadškofije.
Na začetku je pozdravila otroke in občinstvo prof. Franka Žgavec, ki je razvila tudi nekaj misli o koristnosti zborovskega petja za otroke, nakar se je začel spored, ki je zelo hitro in brez zapletljajev potekel tako, da ni bila revija nič predolga, četudi je vsak zbor odpel po tri pesmi. Revija se ni zdela dolga tudi zavoljo tega, ker je bil na sredi kratek odmor. Program sta napovedovali dve članici zbora Kekec Anita Breganti in Danijela Klanjšček.
MLADI DIRIGENTI
Temu zunanjemu okviru mladinske pevske revije dodajmo še nekaj misli, ki so obhajale mene in gotovo tudi druge poslušalce.
Mala Cecilijanka uspešno tekmuje z veliko Cecilijanko po številu nastopajočih zborov, če upoštevamo, da nastopajo samo zbori iz goriške nadškofije z izjemo zbora
z Opčin. Nekateri zbori nastopajo leto za letom, odkar se vrši ta revija. Drugi se oglašajo občasno, kakor so pač razmere v vasi, oziroma kakor je na voljo požrtvovalen dirigent. Saj velja zlasti za mladinske zbore dejstvo, da nastajajo, rastejo in padajo v zvezi z dirigentom. V tem oziru je bilo letos na Mali Cecilijanki nekaj zborov, ki jih prejšnja leta ni bilo; dobil se je dirigent oz. dirigentka in zbor je nastal ter nastopil.
Prav zaradi tega bo potrebno posvetiti večjo skrb mladim dirigentom. Nihče ne da, če nima; ne more pa imeti, če ni dobil. Dobi pa v šoli pri profesorju. Samo ljubezen do zborovskega petja in do mladine ni dovolj, da zbor dobro zapoje. Gotovo je treba stremeti tudi za tem, da zbor dobro zapoje in se ne zadovoljiti le s tem, da zapoje, da nastopi. Potencialne možnosti pri mladih dirigentih so zelo velike, potrebno bo le, da se še bolj izoblikujejo na kakem zborovodskem tečaju ali podobni šoli.
ODGOVORNOST STARŠEV
Mladina rada poje, to smo videli na zadnji reviji. Toda za otroki morajo stati tudi starši. In tu naj bo beseda še o starših. Slišati je bilo na reviji, da so pri nekaterih zborih manjkali številni pevci, ker da so starši otroke prav tisto popoldne odpeljali drugam. Kako hudo je za vodjo zbora, ki se morda trudi z zborom celo leto, ob dnevu nastopa pa nekaterih pevcev ni, ker so šli s starši pohajat ali obiskat teto ali kaj podobnega. Ali ni to sabotaža zbora? Ko sem nekemu očetu omenil ta pojav, mi je rekel: »To je nedopustno. Če kak otrok brez upravičenega vzroka ne nastopi, ga je treba iz zbora izključiti. Rajši deset otrok sigurnih kakor 20 negotovih.« Mislim, da ima prav.
Poleg tega naj ti starši pomislijo, kako negativno vpliva takšno početje na otroka samega. Če starši ne vzamejo petja kot močno vzgojno sredstvo za rast otroka, kako bo to resno vzel otrok sam?
Nanizal sem nekaj misli ob Mali Cecilijanki sebi in drugim v premislek, ker nam mora biti pevska kultura mladih vsem pri srcu, zlasti še nam duhovnikom, saj skoro vsi zbori, ki so nastopili na Brezmadežno v Katoliškem domu, pojejo tudi v cerkvi.
K. Humar
25 let Centra Rizzatti
in revije Iniziativa Isontina
V	italijanski sestavini goriškega, mesta imata svojevrstno vlogo kulturni Center Rizzatti in revija Iniziativa Isontina. Pravimo »svojevrstno vlogo« v pomenu, da sta ta dva pred 25 leti odprla nove poglede na goriško stvarnost. Spoznala sta namreč, da nima smisla objokovati preteklost in vztrajati na preživelem nacionalizmu liberalizma iz časov Avstrije in še manj na onem iz časov fašizma in prvih let po zadnji vojni. Izgubljena vojna in demokratično življenje, ki se je po vojni obnovilo v Italiji, sta zahtevala zlasti v Gorici in goriški pokrajini, da pogledamo stvarnosti v oči, stvarnosti, kakršna je nastala v teh krajih ob državni meji. Vsled tega so ljudje, ki so pred 25 leti ustanovili Center Rizzatti in revijo Iniziativa Isontina, začeli misliti s svojo glavo in iskati rešitve goriškim problemom z upoštevanjem realnosti. Pri tem so menili tudi, da je potrebno poživiti zvezo s tradicijo goriške dežele. Nastale so tako razne politične in kulturne pobude za odpiranje naše pokrajine proti vzhodu k sosedni Jugoslaviji in zlasti Sloveniji.
Njih prizadevanja niso ostala brez sadu. Pri rimski in deželni vladi so s svojimi posegi dosegli večje razumevanje za stvarnost tu ob meji, posebno še za stvarnost goriške pokrajine, ki hoče ohraniti svojo istovetnost pred Trstom, ki bi si želel pridružiti Gorico, in pred Vidmom, ki bi prav tako želel pogoltniti goriško pokrajino, češ da gre za »Friuli Orientale«, za vzhodno Furlanijo. Res smo imeli in, upajmo, da bomo znova imeli »odprto mejo« z Jugoslavijo, če je prišlo do prijateljskih odnosov z občinami onstran meje, če je prišlo do bogatih kulturnih stikov tostran in onstran meje, če so v goriškem mestu boljši odnosi med italijansko in slovensko narodno skupnostjo, je to v precejšnji meri zasluga ljudi okrog revije Iniziativa Isontina in krožka Rizzatti.
Svojega srebrnega jubileja se bosta omenjena spomnila s posebno manifestacijo v centru L. Fogar v soboto 17. decembra ob 16,30. Na sporedu so predavanja senatorja Pietra Sooppole, televizijskega časnikarja Nucoia Fave ter urednika revije Iniziativa Isontina Celsa Macorja. Srečanje se bo zaključilo z mašo v cerbvi sv. Karla ob 19,30.
Z GORIŠKEGA
Štandrež
Miklavžev večer. Ta večer so otroci naše župnije željno pričakovali in se nanj pripravljali. Nekateri so vadili, da bodo prikazali na odru kratek prizor »Pismo sv. Miklavžu«, drugi da ga bodo spremljali kot angeli ali celo kot parkeljni. Skoro vsi so prej dobremu svetniku pisali pismo ter mu razodeli svoje želje.
V ponedeljek 5. decembra zvečer so otroci in starši napolnili župnijsko dvorano, da sprejmejo sv. Miklavža in njegove darove. Za uvod so mali igralci spretno podali naštudirani prizor, nakar je dijakinja Sonja deklamirala pozdravno pesem Miklavžu, ki jo je spisala vaška pesnica Ivanka Zavadlav. Tedaj se je oder še bolj razsvetlil in prirajali so angeli, pred katerimi je mali harmonikar Martin igral poskočno melodijo in nato spremljal njihovo rajanje in petje. Za njimi so se priplazili na oder še trije črni rogatci in malce prestrašili otroke, zlasti poredne, za katere so prinesli šibe.
Končno je v spremstvu desetih angelov sv. Miklavž slovesno stopil na oder. Najprej je prijazno pozdravil in nagovoril vse pričujoče, zlasti otroke. Vse po vrsti je nato poklical k sebi in jim ob pomoči angelov razdelil darove. Sv. Miklavž je dajal obdarovancem tudi modre nauke in koristne opomine. Kar dve uri je trajal Miklavžev večer, a sikoro vsi udeleženci so vztrajali do konca in hvaležno pozdravili Miklavža, ko se je poslavljal in mu klicali: Nasvidenje čez leto dni!
Igra, ki smeši policijsko državo
V priredbi PD Standrež je igralska družina »Nova čitalnica« iz Nove Gorice uprizorila v nedeljo 11. decembra v župnijski dvorani »A. Gregorčič« v Štandrežu satirično igro Slavvomira Mrožka »Policaji« ali »Brez provokacije ni aretacije«. Številni gledalci so tako mogli spoznati jedko satiro tega znanega poljskega pisatelja, ki je postal po svojih gledaliških delih znan tudi izven svoje domovine. Mrožek se rad spoprijema s policijsko državo, ki budno pazi na vsak korak svojih podanikov in postaja pri tem vse bolj smešna.
Igra »Policaji« je norčevanje iz vsemo-
gočne policije, ki je tako zelo uspešna, da nazadnje noben državljan niti pomisli ne več na kako nasprotovanje oblasti, ampak vsi postanejo vzorni domoljubi. Ko se še zadnji politični jetnik odloči za sodelovanje z režimom, pride načelnik policije v veliko zadrego: kako naj še opraviči obstoj policije, če pa ni več političnih pripornikov? Pomaga si s tem, da podrejeni policaj ljudi izziva, a tudi to brez uspeha. Končno zapre samega policaja izzivalca, da bi imel koga v zaporu. Prav ta aretacija pa mu prinese novo nevšečnost: spopad z generalom. Pride do medsebojnih obdolžitev in medsebojnih napovedi aretacij, s čimer se igra konča.
Igralci, vsi amaterji, so igro živahno podali. Morda so na nekaterih mestih bili premalo glasni.. Reži j a je bila v rokah izkušenega Emila Aberška, kostumi posrečeni. Kdor si je igro ogledal, je odhajal iz dvorane z željo, da bi se poljski narod rešil policijske države, ki jo je Mrožek tako duhovito ožigosal, pa še marsikateri drugi narod, tudi v naši bližini. - ek
Sovodnje
Seja občinskega sveta. Bila je v sredo
30.	novembra. V zvezi z zapisnikom zadnje seje je svetovalec SSk Remo Devetak po prečitanju ugotovil, da je v zadostni meri omenjen poseg župana, kateri se je obregnil ob predstavnika ŠZ Soča, ki naj bi se bil glede uporabe občinske telovadnice žaljivo izrazil o občinski upravi. Na županove besede je na zadnji občinski seji reagiral R. Devetak in dejal, da so županove besede za vse žaljive in zahteval preklic njegovih izjav. ŠZ Soča je nato s svoje strani poslalo pismo sovodenjskemu županu, v vednost pa tudi načelnikoma obeh svetovalskih skupin SSk in Občinske enotnosti z zahtevo, naj župan Vid Primožič to pismo javno prečita na prihodnji seji občinskega sveta, kar se je tudi zgodilo.
Sledila je odobritev nekaterih odborovih sklepov. Svetovalec SSk Branko Cemic je pri sklepu o cestnih znakih na relaciji Rubije-Vrh ponovno opozoril na odsotnost tabel s slovenskimi imeni na križiščih pokrajinske ceste Rubije-Gabrje.
Svet je odobril načrt za ureditev in razširitev pokopališča na Vrhu, majhen parkirni prostor ter obrobno cesto, ki naj bi služila za odvoz smeti in odpadkov. Ta prostor bo na koncu pokopališča, medtem ko se sedaj nahaja pri cesti. V načrtu je tudi temeljita preureditev mrliške veže, ter tlakovane steze med posameznimi vrstami grobov. Odobreni načrt predvideva
89.370.000	lir izdatkov. Izkopati bo treba 474 kub. metrov skale. Z deli naj bi se začelo takoj, ko bo občinska uprava razpolagala s finančnimi sredstvi.
Odobren je bil tudi načrt za obnovo otroškega vrtca v Sovodnjah. Nameščena bodo nova okna in vrata iz aluminija, nov tlak in še kaj drugega, strošek bo znašal 17 milijonov lir.
Na željo nekaterih svetovalcev večine je župan pri točki o dodelitvi letnih prispevkov kulturnim in športnim društvom v sovodenj ski občini prebral prošnje posameznih društev in poročila o njih delovanju, pri čemer je manjkala ena prošnja na vpogled. Svetovalci SSk so bili za to, da se ta točka o dodelitvi prispevkov prenese na prihodnjo sejo, a predlog ni prodrl. Pri glasovanju je svetovalec SSk (kot smo že poročali) podal glasovalno izjavo, ki jo je naravno podžupan kritično zavrnil.
Naj sedaj navedemo še seznam prispevkov, ki jih zadnjič nismo objavili. Sekcija krvodajalcev Sovodnje letos 100.000, lani 350.000; »Kraški krti« 100.000 (200.000); II. skavtska četa 100.000 (kot lani); taborniki prav tako; športno društvo Sovodnje 1.600.000; ŠZ Soča 400.000, obe društvi kot lani. V celoti je bilo društvom namenjenih 8 milijonov lir.
Zadnja točka dnevnega reda je bilo sprejetje resolucije, ki se zavzema za odobritev zakona o presaditvi človeških organov. Predložil jo je podžupan, svetovalec SSk Branko Černič pa je dal predlog, da se jo pošlje na pristojna mesta tudi v slovenščini, kar je bilo soglasno sprejeto.
IZŠEL JE »PASTIRČEK« ŠT. 3
Božična duhovna srečanja v Zavodu sv. Družine v Gorici: za zakonce v nedeljo 18. dec. ob 15. uri; za osnovno in srednjo šolo v petek 23. dec. ob 9. uri; za mladino od 14. do 18. leta v petek 23. dec. ob 15. uri; za mlade nad 18. letom prav tako v petek ob 19. uri.
Bodoča skupna romanja tržaške Duhovske zveze
Tržaška Duhovska zveza ima v načrtu za prihodnje leto dvoje skupnih romanj: enodnevno v sredo 25. aprila v Padovo v svetišče sv. Leopolda Mandiča ter petdnevno romanje od ponedeljka 2. do petka 6. julija v Maria Zeli in na Dunaj.
V načrtu ima tudi dva strežniška shoda, spokorno bogoslužje v postnem času, molitveno srečanje za duhovne poklice, srečanje bolnikov, tridnevne zaprte duhovne vaje za žene in dekleta, sv. mašo v Rižarni, na Greti, na pokopališču sv. Ane in pri Mariji Veliki, stenski koledar za leto 1985 in še kaj. Kje in kdaj se bo to vršilo, bomo pravočasno poročali.
Protestna resolucija zoper protislovensko gonjo
Mazaška akcija s protislovenskimi sramotilnimi napisi na treh šolskih poslopjih v Trstu kot »Vrnite se v Jugo!«, »Ščavi -govno!«, »Molite italijansko!«, »Ne dvojezičnosti!« je nagnila profesorje in dijake višjih srednjih šol, da so sprejeli protestno resolucijo zoper »zadržanje državnih oblasti, ki kljub očitnemu stopnjevanju protislovenske gonje niso storile dovolj, da bi preprečile ponovne izpade tistih sil, ki se sklicujejo na nacifašizem... Ob tem ugotavljamo, da traja neopravičljivo predolgo postopek za odobritev zakona za zaščito slovenske manjšine, ki nam ga republika dolguje že več kot 35 let in zahtevamo, da se v najkrajšem času izglasuje zakon, ki bo našo manjšino dejansko in pravično zaščitil.«
V resoluciji se nato podpisniki zavzemajo za pravilno informiranje italijanske javnosti o vprašanju slovenske manjšine in to predvsem v šoli, da ne bo izkrivljeno spoznavala naše stvarnosti.
SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU priredi v ponedeljek 19. decembra ob 20,30
v dvorani Jožeta Peterlina v Trstu, ulica Donizetti 3
BOŽIČNI KONCERT skupine »Gallus Consort«
Prostovoljni prispevki so namenjeni cerkvi na Repentabru.
Mladinski zbor Glasbene matice v Rimu
Glasbena matica v Trstu je organizirala gostovanje svojega mladinskega zbora v Rimu. Mladi pevci so tja dospeli v sredo 7. decembra. Na praznik Brezmadežne so peli v cerkvi sv. Petra pri maši, ki jo je daroval kardinal Rubin. Nastop je bil uspešen, saj so mladinski zbor predstavniki vatikanskega radia povabili na snemanje.
V	petek dopoldne je zbor sprejel predsednik države Sandro Pertini na Kvirinalu. Sprejem je bil izredno prisrčen. Predsednik je takoj povabil zbor, naj kaj zapoje.
V	sprejemni dvorani je zadonela Prešernova Zdravljica. Razvil se je pogovor. Mladi pevci so nato vprašali predsednika, ali lahko pomaga pri uresničenju zakonske
Do prvih tesnejših stikov med Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo in taborniki iz Slovenije (točneje z obalnimi odredi) je prišlo letos poleti na zletu tabornikov v Sovodnjah.
Visoko doneče pozdravne besede in obljube za ponovna snidenja pa niso ostale le gola formalnost. K temu sta poleg ljubezni do življenja v naravi in zvestobe slovenskemu narodu pripomogli predvsem iskrena želja po medsebojnem bratskem spoznavanju in obojestransko spoštovanje tistih vrednot, ki niso skupne obema organizacijama.
Osebni stiki, ki smo jih nekateri voditelji SZSO ohranili s kolegi taborniške organizacije, so privedli do izmenjave tiskanih pripomočkov za sestanke in do treh važnejših srečanj:
— 17. septembra je delegacija voditeljev SZSO obiskala v Kopru republiški mnogoboj Medvedkov, Čebelic in Murnčkov.
— 9. novembra smo se predstavniki obeh organizacij sestali v Izoli. Po daljšem orisu zgodovine, delovanja in trenutnega položaja smo govorili o možnih skupnih akcijah.
V	nedeljo 11. decembra se je v režiji
zaščite za Slovence v Italiji in da bi dobila Glasbena matica značaj javne ustanove. Obljubil je, da se bo za to zavzel. Predsednik Glasbene matice Adrijan Semen je državnemu predsedniku izročil pismeno vlogo. Mladinski zbor je pri sprejemu na Kvirinalu spremljala senatorka Jelka Gherbez. Prav ona je nato predstavnike Glasbene matice vodila v palačo Ma-dama, kjer so mogli razložiti nerešeno vprašanje globalne zaščite in Glasbene matice nekaterim senatorjem.
Mladinski zbor je bil gost društva Cen-tro di attivita musicali Aureliano. V njegovi dvorani je imel tudi celovečerni koncert. Zbor je vodil Stojan Kuret, na orgle pa ga je spremljal prof. Hubert Bergant. Z zborom je bil tudi prof. Pavle Merku. Zbor se je vrnil v Trst v nedeljo 11. decembra zvečer. Iz radijskih in časopisnih poročil je razvidno, da je gostovanje mladinskega zbora Glasbene matice v Rimu dobro uspelo. - ZS
IZŠLA JE »MLADIKA« ŠT. 9
Novi odbor sindikata slov. šole na Tržaškem
Novoizvoljeni odbor sindikata slovenske šole - tajništvo Trst se je sestal 6. decembra na prvi seji. Najprej so si člani porazdelili delovne naloge. Za prvega tajnika izvršnega odbora je bil izvoljen Stanko Škrinjar, za drugega tajnika Marko Paulin, blagajniško mesto obdrži Iva Bone, odgovorna za državne otroške vrtce je Mariza Santi, za občinske otroške vrtce pa Ida Grgič, za osnovno šolo odgovarja Evelina Jeza in Mara Verša, za srednje šole in poklicno izobraževanje pa Živka Marc, pedagoški odsek bo zastopala Marija Besednjak. Za stike s konfederalnimi in manjšinskimi sindikati bodo skrbeli Škrinjar, Paulin in Jeza.
Odbor je z ogorčenjem vzel na znanje vest o ponovnih fašističnih izgredih v Trstu proti dvojezičnosti in v odziv na to poslal konfederalnim šolskim sindikatom pismo s predlogom za srečanje, kjer bi skupno načrtovali pobude za osveščanje italijanskih šolnikov o zaščiti etničnih manjšin s posebnim ozirom na slovensko manjšino v Italiji v luči mednarodnega prava in zakonskih osnutkov, ki so jih stranke predložile parlamentu.
Odbor namerava tudi zbrati slovenske prevode zakonskih osnutkov o globalni zaščiti slovenske manjšine, jih razmnožiti in razdeliti med šolnike, da bi lahko slednji z ustreznim gradivom razpravljali s svojimi dijaki o teh problemih.
Opčine
Na Opčinah ponovno slišimo pritožbe na račun poštnega urada, pri katerem naj bi vladalo precej nestrpnosti do Slovencev. Hudo je zlasti to, da ravnatelj urada ne govori slovensko, ko pa zakonodaja določa, da mora ravnatelj poštnega urada, kjer bivajo Slovenci, obvladati slovenski jezik.
Odreda jadranskih stražarjev v Izoli odvijalo športno srečanje, ki se ga je udeležilo okrog 150 mladih fantov in deklet. SZSO je zastopalo nad 80 starejših članov. Goričani smo se odpeljali z avtobusom ob 7h s Travnika; uro kasneje smo na Opčinah pobrali nekatere sestre in brate iz Trsta (ostali so si pomagali z osebnimi avtomobili). Ob 9. uri smo imeli na Škofijah sveto mašo, ki jo je daroval naš duhovni vodja Marjan Markežič. Kakor domenjeno smo se zbrali ob 10h v Izoli in kmalu začeli z igrami.
Tekmovali smo v treh panogah (košarka, odbojka, nogomet), razdeljeni v štiri kategorije (dekleta, fantje, mlajši in starejši). Tekme so se nadaljevale tudi po kosilu, za katerega so seveda poskrbeli gostitelji, tja do približno 17. ure. Sledilo je nagrajevanje: SZSO se je dobro izkazala, saj je odnesla pokal za prvo mesto.
Ko so v telovadnici še odmevale zadnje note Pesmi slovesa, smo si s stiskom roke izmenjali še poslednje osebne, nedvomno pozitivne ocene o srečanju in si z vzajemno hvaležnostjo v srcu zaželeli še in še takih trenutkov.
M.B.
ŽUPNIJA SV. KRIŽ PRI TRSTU
vabi na
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
v ponedeljek 26. decembra ob 16. uri na
god sv. Štefana v župnijski cerkvi. Nastopili bodo: mešani cerkveni zbor Novega sv. Antona in domači cerkveni zbori: mešani, dekliški in otroški. Božično misel bo podal pisatelj Vinko Beličič. - Vabljeni!
Openski učenci v domači posojilnici
Učenci 5. razreda osnovne šole »France Bevk« z Opčin so obiskali domačo Hranilnico in posojilnico. Z vodstvom in uradniki so si ogledali prostore in naprave ter se v glavnih obrisih seznanili z delovanjem tega pomembnega denarnega zavoda. Tisti učenci, ki imajo hranilno knjižico v domači hranilnici, so bili zadovoljni, ko je bančni uradnik pritisnil na neke gumbe in jim takoj povedal, koliko znašajo njihovi prihranki. Tudi ostali učenci so se nadvušeno odločili, da bodo čimprej postali varčevalci pri domačem denarnem zavodu.
Učenci so o obisku napisali svoje vtise in jih z lepimi slikami nanizali na lepljenko. S svojimi izdelki so prikazali značilnosti in pomen varčevanja. Napisali so, da so zelo ponosni na domači denarni zavod. S tem so tudi želeli prispevati k 75-letnici obstoja in delovanja openske Hranilnice in posojilnice.
Taki obiski so prav gotovo za mladega človeka koristni, ker se tako konkretno seznani z delom v banki in s pomembnostjo varčevanja.
Sv. Miklavž na Opčinah
Prejšnje dni smo v dnevnem časopisju veliko brali o tem, kako je sv. Miklavž obiskal naše najmlajše po vrtcih, šolah in društvih v samem mestnem središču ter po okoliških vaseh.
Dobri stari svetnik pa se je s svojim spremstvom ustavil tudi na Opčinah, kjer je imel polne roke dela, preden je številnim otrokom razdelil vsa darila.
V	nedeljo 4. decembra popoldne so se naši najmlajši zbrali v spremstvu svojih staršev na tradicionalnem miklavževanju v Finžgarjevem domu, kjer so napolnili dvorano. Miklavžev prihod je najavil OPZ »Vesela pomlad«, ki je pod vodstvom Lucije čač in ob klavirski spremljavi Davida Lenise zapel nekaj pesmi. Po tem prisrčnem glasbenem pozdravu je bila na sporedu igrica »Miklavževe igrače«. Za to priložnost jo je napisala, zrežirala ter pripravila sceno in kostume naša neutrudna prof. Lučka Susič. Mali Tomažek je bil Andrej Maver, trgovca Mitja Ozbič in Elizabeta Kovač, medo Matija Danev, robot Tomaž Susič, Minnie Valentina Repinc, punčki pa Mojca Milič in Barbara Pavat. Vsi nastopajoči so se dobro izkazali tako v govorjenem delu kot v pevskih točkah.
Končno se je pojavil težko pričakovani Miklavž s polno vrečo darov. Obdarovanje se je zavleklo pod večer, saj je bilo otrok res veliko in nekateri so morali precej časa čakati, da so prišli do zaželene igračke ali knjige.
Bazovica
Hvaležnica v novembru je prav lepo uspela v cerkvi in v Slomškovem domu. Pri srečanju smo se najprej preselili v počitniški čas, ko smo poromali v Lurd, na Barbano, k Madonna della Corona in k Madonna di Rose ter zrli diapozitive.
Sv. Miklavž je bil pri nas vesel, ker so mu otroci uprizorili igrico, ki nam jo je posredoval »Pastirček« in jo je napisala Anamarija Zlobec. Otroci in tudi starši so bili malce hudi na peklenščke, ki so strašili in celo tepli nagajivčke. Vsi pevci člani otroškega zbora Slomšek (okrog 50) in pridni strežniki so bili od Miklavža (Marijana Kravosa) dobro nagrajeni. Povedal nam je, da je njegov sodelavec Aleksander Mužina prejšnji večer obdaroval otroke v Gročani, kjer so starši in mladina uživali dobro uro ob zabavnih filmih in s tem sledečim obdarovanjem.
Ker smo že ob koncu leta, še nekaj številk, ki pa niso prav nič tolažljive. Krščenih je bilo 8 otrok, poroke so bile samo štiri, na zadnjo pot smo pospremili kar 22 oseb iz župnije. Zadnja nas je zapustila Ivanka Meulja vd. Križmančič, ki je s sinom in nevesto uspešno vodila gostilno »Pri Pepitu«. Dolga bolezen jo je pripravila za pot v večnost. Vsem žalujočim iz tega leta naše iskreno sožalje.
★
Voščilo
župnijska skupnost sv. Marije Magdalene v Bazovici čestita skladatelju Ubaldu Vrabcu za njegov 77. rojstni dan in mu vošči, da bi še veliko lepega in dobrega nudil slovenskemu narodu, še posebej naši slovenski manjšini in bi se vedno dobro počutil v naši vasi.
Srečanje skavti - taborniki
Škofijsko romanje v Rim
Škofijski uradi v Gorici so izdelali podroben program svetoletnega romanja v Rim; program je tale:
Petek 10. februarja: ob 5,30 odhod z avtobusi iz posameznih župnij; ob 6. uri zbiranje avtobusov na začetku avtoceste; okrog 13. ure kosilo v Orvietu; po kosilu spokorno bogoslužje v orvietski stolnici in priložnost za spoved; ob 16. uri odhod proti Rimu; večerja in počitek po posameznih prenočiščih.
Sobota 11. februarja: dopoldne obisk mesta; ob 11. uri skupen vhod v baziliko sv. Petra za sprejem svetoletnih odpustkov; ob 13. uri kosilo; po kosilu obisk Rima do 18. ure, ko bo pri Sv. Petru skupna maša sv. očeta z g. nadškofom in duhovniki v čast lurški Materi božji; po maši procesija z lučkami po trgu sv. Petra.
Nedelja 12. februarja: ob 9. uri sv. maša g. nadškofa v eni rimskih bazilik; kon-celebrirali bodo vsi duhovniki, ki bodo spremljali romarje; po maši prosto ves dan.
Ponedeljek 13. februarja: po zajtrku odhod proti Assisiju; tam bo ob 11. uri sv. maša v baziliki sv. Frančiška; po kosilu odhod domov; prihod v posamezne kraje okrog 22. ure.
Stroški za celotno romanje 200.000 lir. Vsak avtobus bo imel svojega duhovnika-animatorja in bo avtonomen pri svojem programu razen skupnih srečanj. Vpisovanje je po slovenskih župnijah pri dušnih pastirjih, ti pa naj sezname vpisanih posredujejo msgr. Fr. Močniku, ki bo animator za slovenske romarje. Kolikor bodo želeli, bodo vsi potovali z istim avtobusom. Vpisovanje traja do 15. januarja.
SKPD »MIRKO FILEJ« - GORICA
BOŽIČNI KONCERT
FABIO FRANCH, violina BORIS STAKUL, orgle
Cerkev sv. Karla, ul. Seminario 7, Gorica Torek 20. decembra ob 20,30
Na sporedu: Couperin, D'Aquin, Haendel, Buxtehude, Bach, Yon, Tartini in Premrl.
Podpore za slovenske dijake šole »I. Trinko«
Na eni zadnjih sej je goriški pokrajinski odbor odobril znesek 2.000.000 lir zavodskemu svetu nižje srednje šole »I. Trinko«, da jih razdeli med najbolj potrebne dijake, zlasti tiste, ki se morajo iz goriške okolice voziti v mesto.
Tudi tokrat je torej goriški pokrajinski odbor sprejel predlog predstavnika SSk dr. Mirka Špacapana, da se zgoraj omenjena vsota nameni slovenski šoli, saj se mora naša šolska mladina večkrat soočati z velikimi finančnimi izdatki za obiskovanje srednje šole.
Prav pri takih praktičnih rešitvah se najbolj pozna prisotnost odbornika SSk v večinskem odboru, saj bi drugače ta denar prav lahko našel pot v žepe neslovenskih družin.
Sindikat slovenske šole - Gorica
V	petek 2. decembra se je sestal novoizvoljeni odbor sindikata slovenske šole -tajništvo Gorica. Na dnevnem redu je bilo branje zapisnika o poteku 18. rednega občnega zbora ter porazdelitev funkcij.
Novoizvoljeni odborniki, med katerimi je precej mladih, so se po razpravi, ki je izražala skrb, da bi odbor sestavljali predstavniki neučnega osebja, vrtnaric in profesorjev v pravilnem razmerju takole porazdelil funkcije: Vladimir Šturm - predsednik, Leopold Devetak - podpredsednik, Marjan Vončina - tajnik, Franka Devetak -blagajničarka, Jože Pahor - gospodar, Jožica Zniderčič, Ida Primožič, Nataša Paulin in Marijan Bednarik člani. Nadzorni odbor sestavljajo Albin Sirk, Nevica Budal ter Ivan Bratina, v razsodišču so Silvan Beučar, Igor Devetak in Ana Gravner.
Podgora
Sv. birma. V nedeljo 11. decembra je naše župnijsko občestvo spet imelo svoj veliki dan. Iz rok nadškofa p. Bommarca je prejelo zakrament potrjen ja v veri 17 mladih; od njih so bili trije Slovenci.
Ob vstopu v cerkev je g. nadškofa pozdravil mešani cerkveni zbor pod vodstvom gdč. Karle Pušnarjeve z mogočno »Ecce sacerdos magnus«. Zbor je med sv. mašo pel v slovenščini in italijanščini. V pridigi je g. nadškof spregovoril nekaj
besed najprej v slovenščini. Glavna misel govora je bila posvečena pomenu škofovske službe, ki se kaže tako v posvečevanju novih duhovnikov kot v delitvi darov sv. Duha birmancem. Ti naj bi se trajno zavedali, kaj so prejeli in pogumno pričevali za Kristusa.
Po maši se je g. nadškof dal najprej slikati z birmanci pred oltarjem, nato se je v župnijski dvorani udeležil zakuske, ki so jo pripravile matere birmancev. G. nadškof se je z vsemi prijazno pogovarjal in pustil najlepši vtis. Upamo, da bo še prišel med nas.
OBVESTILA
Kulturni večer. V mali dvorani Katoliškega doma v Gorici bo ta četrtek 15. decembra ob 20.30 predstavitev knjige Vinka Beličiča »Pogled nazaj«. Pesnika bo predstavil Saša Martelanc. Sodelujeta Marij Maver in Vinko Beličič sam. Vabi SKPD »Mirko Filej«.
V avditoriju »L. Fogar«, Korzo Verdi 4, Gorica bo v ponedeljek 19. decembra ob 18. uri govoril Tito Solari, inšpektor salezijancev v Boliviji o »Bolivija, njeni problemi in izgledi ter prisotnost Cerkve v tej deželi«, diapozitive pa bo predvajal don Luigi Libero iz mesta La Paz.
Božičnica v Gorici bo letos v cerkvi sv. Ignacija na Travniku na praznik sv. Štefana 26. decembra ob 15.30.
Polnočnica za slovenske vernike v Gorici bo kot običajno na sveti večer ob 24. uri v cerkvi sv. Ivana.
Prihodnjo nedeljo, ki je kvatrna, bo pri slovenskih službah božjih na Goriškem in Tržaškem nabirka za naše vzgojne zavode Alojzijevišče, Zavod sv. Družine in Mari-janišče. Velikodušno prispevajmo!
V Kulturnem domu v Gorici nastopi SSG iz Trsta z igro Dušana Kovačeviča »Radovan tretji« in sicer v nedeljo 18. dec. ob 16. uri red A, v ponedeljek 19. dec. ob 20.30 red B in v torek 20. dec. ob 20.30 red C.
»Ekonomist«, društvo slovenskih gospodarstvenikov v Italiji vabi na predavanje o položaju in izgledih gospodarstva v Fur-laniji-Julijski krajini. Govoril bo prof. VI. Nanut, docent na tržaški univerzi in podpredsednik finančne družbe Friulia. Predavanje bo v petek 16. dec. ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
Pevski zbor Rupa-Peč vabi na predavanje dr. Mirka Špacapana, ki bo govoril o otroških nalezljivih boleznih. Predavanje bo v pevski sobi v Rupi v ponedeljek 19. decembra ob 20,30.
SSG v Trstu uprizori v Kulturnem domu igro Ed\varda Albeeja »Gospa iz Du-buqua«. Premiera bo v petek 16. dec. ob 20.30, red A, ponovitve pa v soboto 17. dec. ob 20.30 red B, v nedeljo 18. dec. on 16. uri red C, v sredo 21. dec. ob 20.30 red D in v četrtek 22. dec. ob 20.30 red E.
PD Mačkolje vabi na srečanje s pesnico Ljubko Šorli, ki bo v nedeljo 18. decembra ob 16.30 v srenjski hiši v Mačkoljah. Nastopajo: recitatorji, otroški zbor »Slovenski šopek« in mešani zbor PD Mačkolje.
Kulturno društvo »Studenci« priredi v soboto 17. decembra s pričetkom ob 14,30 v Špetru ob Nadiži študijsko srečanje »Katoličani in slovensko vprašanje v videmski pokrajini« ob 50-letnioi prepovedi rabe slovenščine v cerkvah. Nastopili bodo s svojimi posegi dr. Riccardo Ruttar, senator prof. Piotro Scoppola, msgr. dr. Angel Cracina, župnik Paskval Gujon, Boris Race, dr. Drago Legiša, Izidor Predan in dr. Ferrucoio Clavora. Srečanje bo v občinski sejni dvorani. Zaključek ob 19. uri.
Za kapelo pri Domju: v spomin Ivanke Furlan: N. N., Trst 100.000, Mira Bole, Trst 100.000; Viktorija Skok, Trst 25.000; družina Brajkovič, Trst 20.000; N. N., Dom-jo 20.000; M. K., Trst 20.000; Mary, Trst 20.000; Mirjana Šare, Trst 20.000; Angela Polla, Trst 15.000; Marija Oberti 10.000; Pepca Skočir, Trst 10.000; Lojzka Gregorčič, Trst 10.000; N. N. za nove orgle 200.000; Marija Kralj, Padriče za Marijin kip
10.000	lir.
Za lačne po svetu: M. F. 20.000; Violeta Reni, Trst za potrebne 20.000 lir.
Za misijone: Fany Furlan 25.000; Lojzka Pičan 10.000; Nada Martelanc 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
DAROVI
V sklad za zdravljenje Emila Valentinčiča v Parizu: Katy in Lojze Burjes, Cleveland z željo, da bi g. Emil Valentinčič čimprej okreval in se vrnil k svoji družini 30 USA dolarjev; nabirka Rupa-Peč 250.000; vnuki Franca Jurena s Poljan 75.000; N. N. 50.000; O. S. 30.000; Maks Rakušček 10.000; prof. Gabrijel Devetak 200.000; Jožko Maraž 30.000; učno in neučno osebje trg. zavoda »I. Cankar« v Gorici in prijatelji 215.000; Neli Poletto 20.000; družina Karlo in Vili Prinčič 50.000; darovalci z Oslavja: Marija Rupnik - Tilda
100.000, Jelka Mikluš 10.000, Kristina Grav-ner-Primožič 50.000, Pepca Gravner 50.000, Silvan Primožič 100.000, Stojana Gravner
50.000, Milena Dornik 10.000, Cvetka Dornik 10.000, Franc Miklus 100.000, družina A. Figelj 150.000, Edi Sošol 50.000, Milko Klanjšček 50.000, Pavla Obljubek 20.000; Silvan Bensa 200.000; Roman Cotič, Gorica 50.000; Arduino Robazza, Štmaver 50.000; Avguštin Devinar 50.000; N. N. 50.000; Vasja Miklus 50.000; namesto cvetja na grob Marije Radinja: Kmečka zadruga iz Pev-me 180.000, Marija in Štefan Radinja 50.000; Pepi, Radovan in Tonica Sfiligoj 60.000; S. K. v spomin Danilove mame in Pavle Rojčeve 50.000; Jožef Čevdek 25.000; Cvetko Pavletič 5.000; slovenski goriški skavti
1.015.000 lir.
Za Katoliški glas: družina Saksida in Antonija Pečenko v spomin inž. Ladij a Baka 20.000 lir.
Za katoliški tisk: pevski zbor Marijine družbe v Gorici namesto cvetja na grob Tončke Kovač 70.000; G. D. 5.000; D. P. 3.000; M. K. 20.000 lir.
Ob smrti sestre Tončke: C. K. za slovensko župnijo v Gorici 25.000 in za slov. misijonarje 25.000 lir.
Za zbor Rupa-Peč: Krista Tomažič ob obletnici moževe smrti 50.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor iz Laškega: verniki v spomin pokojne Ivanke Furlan
20.000 lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: Viktorija Sossi namesto cvetja na grob Marije Da-nev-Antonac 25.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: članice bratovščine rožnega venca 100.000 lir.
Za cerkev na Banah: B idoli 20.000 lir. Za cerkev na Opčinah: članice bratovščine rožnega venca s Ferlugov 112.000; Suzana Sosič v spomin na soseda Stanko-ta Simonič 50.000; N. N. ital. jezika 50.000; Franko Cauter ob krstu sinčka Andreja 25.000; N. N. ital. jezika 25.000; Marija Danev 20.000; Aleksandra Carli, botra ob krstu malega Andreja 20.000; Karla Sosič namesto cvetja na grob Marije Daneu-An-tonac 20.000; Leopolda Vremec v spomin na starše 10.000; Valter Milič ob poroki 10.000; Ada Zecchini-Škabar 10.000; Štolfa-Milkovič ob krstu vnuka Andreja 10.000; Valerija Carli ob krstu istega 5.000; razni
18.000 lir.
Za ogrevanje cerkve v Gropadi: 20 družin skupno 903.000 lir.
Za otroški zbor »Slomšek« iz Bazovice:
družina Ozbič, Gropada 5.000; N. N. 20.000. Za Slomškov dom v Bazovici: Edi v
spomin očeta Franceta Racmana 100.000; Marija Živic 50.000; družina Čepar, Trst 25.000; verska skupina Pij X. 20.000; Mag-■a Tinetova v spomin mame Marije 20.000; Karmen v spomin moža Alda Belli 20.000; Rosa Luci, Pesek v spomin moža Angela 15.000; Vida Izahova 15.000; družina Bartol, Pesek 10.000; N. N. 10.000; Del Mastro 10.000; Marija Križmančič (132) 10.000; družina Ban, Opčine 5.000; Fabio Ferfoglia 5.000; Pierina Žagar v spomin moža Angela
5.000 lir.
V spomin pok. Alberta Okorn: družina Kuret za Marijin dom v Rojanu 50.000 in za misijone 50.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: G. Z. v spomin Ivanke Furlan 20.000; Antonija Malič 20.000; Anica Trobec 10.000; Fany Furlan
5.000 lir.
Ob drugi obletnici smrti dragega Arman-da: Graziano in Rada Bortolai iz Sv. Križa pri Trstu za gobavce misijonarja Štanta
50.000 lir.
V spomin Ivanke Furlan: Marija Kralj, Padriče za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda 10.000; M. F. za Marijin dom v Rojanu 50.000; v isti namen Pina Giraldi 10.000; M. F. za kapelo pri Domju 20.000 in za Katoliški glas 20.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Pierina Hvalič 50.000; Marcela Vatovec 15.000; Valerija Švara 10.000; N. N., Ricmanje za popravilo cerkvene ure in zvonov 50.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Albina Ma-molo v spomin na Ivanko Furlan 20.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
f iMkMM
Spored od 18. do 24. decembra 1983 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.10 Mladinski oder: »S coklami na luno«. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek. 12.30 Glasba brez meja. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Benečija ’83. 10.10 R. Wagner: Somrak bogov. 11.30 Beležka. 12.00 Kralj (Atilij) v New Yorku; glasbeni pot-puri. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 Cervantes: »Don Kihot«. 15.00 Šport. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Trio Lorenz ob svoji 25-letnici. 18.00 Pod Matajurjan.
Torek: 8.10 Iz očetove beležnice. 10.10 R. Wagner: Somrak bogov. 11.30 Beležka. 12.00 Ena bolha me grize. 14.10 Oddaja za pisani mladinski svet. 15.00 Mladi mladim.
16.00 Od Milj do Devina. 16.30 Tja in nazaj.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinist Črtomir šiškovič in pianistka Mojca Siško-vič.
Sreda: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 R. Wagner: Somrak bogov. 11.35 Beležka. 12.00 Človek, kam hitiš? 13.20 Cecilijanka ’83.
14.10	Cervantes: »Don Kihot«. 16.00 Ko trkam na nebesna...« 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Skladbe A. Sre-
botnjaka in K. Pahorja.
Četrtek: 8.10 Trim za vsakogar. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00	Slovenska popevka v Trstu. 14.10 Otroški kotiček: »To je pa laž!« 16.00 Na goriškem valu. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Moški zbor »Bela Bartok« iz Miskolca na Madžarskem. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Glasba Latinske Amerike.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Cervantes: »Don Kihot«. 16.00 Trim za vsakogar. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci. 18.00 Kulturni dogodki. 18.25 Imena naših vasi. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.35 Imena naših vasi. 10.10 Komorna skupina »Ca-merata Slovenica«. 11.35 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline; glasbeni potpuri.
14.10	Otroški kotiček: »Zakajček in Vseved«. 14.30 Naš dobri stari radio. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor »Consortium musieum« iz Ljubljane. 18.00 Božični motivi v literaturi in glasbi. 20.00 M. Tomc: »Slovenski božič«. 20.45 Saša Martelanc: »Mir se oznanja ljudem po širjavi«. Božična igra. 22.00 Koncert božičnih pesmi v štivanu 7. jan. 1983: izvajajo Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin ter cerkveni otroški zbor. 23.10 Božična voščila škofov. 24.00 Neposreden prenos polnočnice iz župnijske cerkve v Mačkoljah.
ZAHVALA
V soboto 10. decembra je po dolgem trpljenju odšla v večnost naša draga mama
Ivanka Meulja vd. Križmančič
Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti ter ji s cvetjem in petjem izkazali spoštovanje in ljubezen.
Sin Pepi in nevesta Silvestra ter vnuka Andrej in Helena
Bazovica, 12. decembra 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
Marije Radinja
se toplo zahvaljujemo domačemu župniku Antonu Rustju in p. Brunu Abramu za opravljene pogrebne obrede, pevcem iz Štmavra in zbora »M. Filej«, darovalcem cvetja in v dobre namene ter vsem, ki so nam bili v tolažibo in so spremili pokojno na njeni zadnji poti.
Sin Silvan z ženo,
sestre Mavra, Zdravka, Rozina
in ostalo sorodstvo
Štmaver, 10. decembra 1983
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, brat in stric
Vladimir Gradnik
Pogreb bo v Medani v goriških Brdih iz domačije ob 15. uri v soboto 17. decembra.
Žalujoči
Medana, Nova Gorica, Krmin
Banca Agricola Coriziao,a0, 3 Kmečka banka Gorica—*
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcl|a ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
Hotel« BLED »>
Via S. Croce in Gerusalemme 40 00185 ROMA Tel. (06) 777102 -7579941 Telex 620196
SLOVENSKI HOTEL
»B L E D«
v RIMU-ROMA
Lastnik:
LEVSTIK VINKO