List 48. Gospodarske stvari. Veliki zbor družbe kmetijske kranjske 24. novembra. Letošnji zbor ni bil samo obilen po številu svojih družbenikov (zbralo se jih je nad 70), temuč tudi živahen po razgovorih, in važen po nekterih sklepih v prid domačega kmetijstva, kamor posebno štejemo sklepe zarad zboljšanja lami in prediva. Trajalo je zborovanje čez dopoldne in zbor se je popoldne ob treh spet začel ter končal proti 6. uri zvečer. Na ogled postavljene so bile sledeče stvari: ruski in holandski lan v surovem stanu, potem pa v predivo izdelana v različnih stopinjah po belgiški šegi; — gosp. Rihard Dolenec je vse te reči prinesel iz Moravskega, kamor ga je letos družba kmetijska poslala z A. Piskarjem iz Motnika in J. Maj ar on om iz Borovnice vred, da se djansko izurijo v belgiškem izdelovanji lami, ktero dandanes prekosi vsako drugo blago. Razstavica lami in prediva Dolenčeva je obračala, in to po pravici, pozornost vseh praktičnih kmetovalcev na-se. Poleg tega je bilo razstavljeno veči del za to izdelovanje potrebnega orodja, ki ga je izdelal Pisk ar iz Motnika, kakor ga je videl na Moravskem, in ki je pripravljen, po nizki ceni napraviti tako orodje gospodarjem, ki ga bojo ob svojem času želeli; zraven tega orodja bila je napovedana še ena veča mašina, ki pa ni prišla iz Moravskega zarad ovir na železnici. Kadar tedaj pride v Ljubljano, videla se bo v pisarnici družbe kmetijske. Tretja stvar, ki je bila razstavljena, bila je lesena p um p a za gnojnico poleg gnojnišč, narejena po enaki gospodarja Jarca v Medvodah; odbor družbe kmetijske jo bode priporočal v svojem poduku, ki ga bode na svitlo dal pod naslovom: „kako naj se pametno narejajo gnoj-nišča^^ kader bo razpisal premije za umno narejena gnojnišča. — Gosp. Scholmajer je razpostavil drobnogled (mikroskop), ki si ga je družba kmetijska iz državne podpore kupila za preiskovanje svilnih črvičev itd. — Visi gozdnar gosp. Scheyer je razpostavil model za dovaževanje lesa. Vrnimo se potem k popisu tega, kar se je godilo v zboru, kterega sta počastila gospod c. kr. deželni predsednik pl. Conrad in deželni glavar pl. Wurz-bach se svojo nazočnostjo, in v kterega je prišlo mnogo družbenikov iz Ljubljane in iz vseh krajev Kranjskega, iz Stajarskega gosp. dr. Razlag. Zborovanje je začel z ogovorom v slovenskem in nemškem jeziku družbe podpredsednik g. dr. E. Gosta. Pred vsem povdarja imenitno stališče, ki ga ima družba kmetijska od onega časa, kar je grof Potočki prevzel ministerstvo kmetijstva in kar deželi dohaja državna podpora za mnoge razdelke kmetijstva; potem obžaluje, da ni še mogoče bilo osnovati novih podružnic, ker tudi še niso osnovane nove občine, s kterimi se imajo po sklepu zbora lanskega vjemati podružnice; to pa se bode menda kmalu zgodilo; dalje omenja važnosti današnjega zbora, v kterem se ima družbi voliti nov predsednik namesti mnogozasluženega gosp. Fid. Trpin ca, in naposled imenuje zastopnike avstrijskih kmetijskih družeb, ki v znamenje prijazne zveze se po njih želijo udeležiti današnjega zbora; družba dunajska je imenovala za svojega zastopnika gosp. Fid. Trpinca, družba štajarska gosp. Ferd. Schmidta, družba gornj e-avstrijska gosp. dr. H. Gosto, družba v Pragi, Brni, Levovu, Zagrebu, Celovcu in Salcburgu dr. Jan. Bleiweisa, družba v Trstu gosp. viteza Gutmansthal-a, družba tirolska gosp. A. Brusa. Po začetnem predsednikovem govoru začel se je vršiti program današnjega zbora. Tajnikov adjunkt gosp. Brus bere sporočilo glavnega odbora o važnejših opravilih in obravnavah odborovih od lanskega zbora do letošnjega; njegovo delovanje kaže 932 toček, ki so se obravnavale v 19 sejah, med kterimi je bilo 6 tacih, v kterih sta bila si. C. kr. deželna vlada in si. deželni odbor nado-mestovana po svojih zastopnikih. Sporočilo našteva pred vsem izvrševanje lanskih zborovih sklepov ter pravi, da je odbor Njihovi eksce-lenciji ministru kmetijstva grofu Potockemu poslal diplomo častnega uda, ktero je gospod minister radosten sprejel; — da se nove podružnice niso mogle ustanoviti zato, ker — kakor je že predsednikov govor navedel — še nove občine (soseske) niso gotove; — da gozdarska šola, ktero je družba kmetijska prva sprožila, se je po blagodušnosti kneza Schonburga in s podporo si. deželnega zastopa letos v Sneperku začela; — da se bodo mogle premije za žive meje deliti, je družba kmetijska razdelila podučno knjižico v 2000 iztisih; — da letopisa družbenega slovensko-nemškega je prišel na svitlo !• zvezek, drugi se tiska; odbor prosi, naj mu kmetovalci in gozdarji blagovolijo pošiljati gradivo. — C. k. ministerstvo kupčijstva je družbi poslalo načrt čolne tarife v presojo; odbor jo je pretresel in ministerstvu svoje mnenje razodel; — c. kr. ministerstvo kmetijstva je dalo družbi kmetijski državno denarno podporo v roke s tem dostavkom, da se k tem obravnavam vselej pokličeta vladni zastopnik in zastopnik deželnega odbora; to se je zgodilo: c. kr. deželne vlade svetnik gosp. Roth je zastopal vlado, deželni glavar pl. Wurz-bach deželni odbor; — na vprašanje c. kr. minister-stva kmetijstva: kako bi se dalo povzdigniti vrtnarstvo in sadjerej s t vo, je nasvetoval odbor učitelja, ki naj bi po deželi hodil, razstave sadja in zelenjadi s premijami, delitev podučnih knjižic, žlahnih cepičev in t snurbovih dreves marljivim sadje- in murborejcem, premije v denarji pridnim ljudskim učiteljem; — na vprašanje C. k. deželne vlade: kaj družba misli o štajar-ski postavi zarad povzdige živinoreje? je odgovoril, da postava, ki preveč namerava, ne bode nič dosegla; odbor tedaj ne odobruje te postave, in ono postavo za boljo priznava, ki jo je osnovala koroška družba; — po željah c. kr. ministerstva kmetijstva je družba letos 8 učiteljem ljudskih šol podarila svil-nega semena; — na poziv c. k. deželne vlade je odbor imenoval dva izvedenca, ki sta bila sodnika v komisiji za delitev konjskih premij letos v Kranji; — na vprašanje c. kr. deželne vlade, naj družba pove: ali je kaj škodljivih zaprek v prehodu lesa in gozdnih pridelkov iz roke v roko? je odbor c. kr. deželni vladi odkritosrčno razodel, da zlasti na Notranjskem nektere grajščine tako nemilo ravnajo z gozdi, da onim, ki imajo v teh gozdih pravice do lesa, nazadnje ne bo nič ostalo; tako sekanje lesa ustaviti, je res zadnji čas; — na vprašanje c. kr. deželne vlade: ali bi ne bilo treba napraviti novih štacij za cesarske žebce in žebce pomnožiti na nekterih dozdanjih štacij ah, je odbor nasvetoval oboje in imenoval kraje, kje naj se napravijo nove žebčarije; — popis nove trtne bolezni, ki se kaže na Francoskem, je po željah c. k. ministerstva kmetijstva odbor razposlal podružnicam vinskih krajev ; — c. kr. deželno predsedstvo je družbo vprašalo: kterim ljudskim šolam naj se darujejo Hartingerjeve kmetijske table, ki jih je kupilo Njegovo Veličanstvo; odbor je pritrdil mnenju vladinemu; — novo predivno rastlino Ramie imenovano, si bode družba naročila iz Amerike; — c. kr. deželna vlada je naznanila družbi kmetijski 8 učiteljev, ktere je mislila letos na Dunaj poslati, da se ondi učijo kmetijstva, ter prašala družbo: ali pritrdi njenemu mnenju; družbin odbor je pritrdil, samo dva učitelja drugače nasvetoval; — na vprašanje C. k. ministerstva kmetijstva, kako bi se dalo v našem cesarstvu napraviti to, da ne bi iz tujih dežel se toliko semena, zelenjadi, sočivja, cvetlic, žita, drevja itd. vvaževalo v naše cesarstvo, marveč da bi se domd izrejevalo, je odbor odgovoril v obširnem spisu. — Vse to in še več druzega je zboru naznanjalo odborovo sporočilo. (Dal. prih.) 390 List 49. Gospodarske stvari. Veliki zbor družbe Kmetijske kranjske 24. novembra. (Dalje.) Tretja točka zborovih obravnav je bilo poročilo o državni podpori namenjeni mnogovrstnim gospodarskim razdelkom. Poročal je dr. Jan. Bleiweis o tem takole: Slavno C. k. ministerstvo kmetijstva pod vodstvom Njih eksceleneije grofa Potockega je sprevidelo, da se kmetijstvu avstrijskemu ne dd pomagati do potrebne više stopinje samo z dobrimi sveti in postavami, kteri le preradi ostanejo mrtve črke na papirji. Minister Potočki je v Avstriji prvi, ki je zapustil zgolj birokra-tično pot in nastopil djansko pot: pot denarne podpore kmetij stvu. Lansko leto je tako začel in napredoval letošnje leto in tako misli delati vprihodnje. Slavno ministerstvo si je družbe kmetijske izvolilo za organe, po kterih ima državna podpora dohajati kmetijstvu. To je naznanilo z visocim dopisom od 27. decembra leta 1868., št. 3670, tudi družbi naši s tem dostavkom, da se družbin odbor, kedar gre za to, da se državna subvencija zahteva za to ali uno, in kedar se ima prejeta subvencij;^ deliti, pomnoži po zastopniku C. kr. deželne vlade in po zastopniku deželnega odbora. To se je zgodilo. Pri vseh dotičnih obravnavah sta se udeleževala C. kr. vladni svetovalec g. Jož. Roth in sam deželni glavar pl. dr. Wurzbach kot deželnega odbora namestnik. Ker je ta stvar največe važnosti za naše kmetijstvo, treba, da slavni zbor izve, kaj se je dozdaj godilo o subvencijah. V kratkih črticah bodem tedaj popisal, kaj je bilo in kako. Rekel sem že, da lani je začelo si. ministerstvo subvencije deliti, in da je napredovalo letos ž njimi. Popis moj bode tedaj spadal na dvoje — na lansko leto in letošnje. A. Državna podpora za leto 1868. Za lansko leto smo dobili državno subvencijo le za tri kmetijske razdelke: 1. za povzdigo reje goveje živine, 2. za povzdigo sa d j e- in vin o reje, 3. za povzdigo sviloreje. 1. Za 'povzdigo reje, goveje živine je družba naša prejela 3700 gld., in sicer s tem ukazom, da 2200 gld. obrne za premije, 1500 gold. pa za nakup plemenskih bikov. a) Kar se tiče premij, bila je ta delitev letos meseca maja na 5 krajih: v Ljubljani, v notranjski Bistrici, v Idriji, v Kostanjevici in Žužemberku. Pripeljalo se je na vse kraje skupaj 34 bikov, 82 krav in 101 telica. Na vsaki štaciji so dobili premije 3 biki, 2 kravi, 3 telice, prejelo je tedaj v vsem premije: 15 bikov, in sicer 6 čisto miricodolskega, 2 čistega pincgavskega, 1 belanskega (MoUthaler) rodu, 6 ostalih so bili mešane miricodolske in domače krvi, — 10 k rav, in sicer 3 čistega miricodolskega, pincgavskega in belanskega rodu, 7 ostalih pa s temi mešane domače krvi, — 15 te lic, in sicer 3 miricodolskega, pincgavskega in belanskega rodu, 7 domačega plemena, 5 pa mešane krvi. Dotične komisije so poročale glavnemu odboru, da povsod se je zbralo obilo ljudi kmetiškega stanu in da je razdelitev premij povsod vrlo dober vtisek naredila. b) Za denar, ki ga je družba prejela za nakup bikov, je družba s^ prijazno pripomočjo nekterih velikih posestnikov na Stajarskem in Koroškem, in družbe kmetijske v Salcburgu kupila 4 bike čisto miricodolskega rodu, 2 bika čistega pincgavskega, 2 bika čistega marijahoferskega, 1 bika čistega belanskega rodii. In teh 9 bikov je primerno krajem razdelila po Goren-skem (5), Dolenskem (2) in Notranjskem (2), ki so jih dobili gospodarji proti temu, da so se zavezali, ž njim skozi 2 leti ravnati tako, kakor zapoveduje razglas od 30. januarja 1869. leta. Po vsem tem tedaj je prvo leto prišlo v deželo 24 bikov žlahnega rodu, 15 telic in 10 krav. Odbor je si. ministerstvu položil natanjčni račun v vsem tem, in ministerstvo ga je z odpisom 30. julija 1869. leta, št. 3535, popolnoma odobrilo. 2. Za povzdigo sadje- in vinoreje je družba prejela 400 gold. Slavno ministerstvo je potrdilo predlog odborov, da se vseh teh 400 gold. porabi za zboljšanje vinoreje in to posebno za premije občinskih trtnic (Gemeinde-Rebschulen) in trtnic posameznih gospodarjev, ki izrejajo žlahna plemena. Da se tedaj po tem načinu prav obrne ta denar, zato je odbor poprašal podružnice vinskih krajev, in te so mu povedale, da občinskih trtnic na Dolenskem še nikjer ni, v Vipavski dolini pa so se novejši čas začele tri ustanavljati. Podružnica Boštanjska je imenovala gosp. viteza Gutmansthala za prvega vino-rejca svojega okraja, ki je obilo žlahnega trsja zaplodil na Dolensko, od kodar ga okolica prav po nizki ceni dobiva. Odbor, prepričan, da vitez Gutmansthal ne bi vzel nobenega denarnega darila, je častno naznanilo podružnice radostno v vednost vzel, posebno marljivemu Po razgovoru z izvedenci v ovčjereji in s podružnicami je prišel odbor do tega, da je c. k. niinisterstvu razodel, da Jezerska (Seelander) in Trbiška ovca (Tarviser) bote najbolj stregli potrebam naše dežele, ta (trbiška) zavoljo svoje bolj trdne nature in zavoljo za-dovoljnosti tudi s pičlejšo hrano posebno notranjskim (kraškimj krajem, — una (jezerska) pa posebno go-renskim in dolenskim. Samo ministerstvo pa je že po-vdarjalo to, da bi se ovčjerejcem ne dal samo oven, ampak tudi po 2—3 ovce, da ne bi se moralo samo križema pariti (kreuzen), temuč da bi se tudi pri nas čista kri jezerskih in trebiških ovac zaplodila. Odbor je poleg tega dodal še druga pravila, po kterih se bo moral gospodar ravnati, ki za pleme prejme ovna samega ali ovna z ovcami brez plačila. Odbor je posebno stavil ta pogoj , da mora gospodar ovna z ovcami ravnati skozi 3 leta za pleme, ovna samca pa skozi 2 leti ter ga spuščati na ovce okolice svoje brez plačila. Po preteklem tem času ostane ta oven in ovca njegova lastnina. Kedar si. ministerstvo potrdi ta pravila in pošlje zagotovljenih 1000 gold. *), se bode razpisala konkuren-cija. Odbor je preračuni! stroške za nakup in druge stroške, ki so s tem v zvezi, da se utegne nakupiti kakih 80-~90 repov. 3. Subvencije za povzdigo gospoda7'stva na planinah (Alpenvvirthschaft) je odbor c. kr. ministerstvo prosil 1000 gold. za premije marljivemu gospodarstvu, vrh tega pa še 200 gold. za izdajo izvrstne Trientelnove knjige o planinskem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Z odpisom od 3. dne t. m. pod štev. 5897 je si. ministerstvo oboje dovoliti blagovolilo. Odbor je osnoval pravila, po kterih naj se premije in podpora dado planinskim gospodarjem , in sicer po 50 do 100 gold. takim, kteri 1. na prostoru, ki najmanj saj 5 oralov meri in se vkup drži, pobero kršje in kamenje, odstranijo nepotrebno grmovje ali robidje in krivence, — 2. ki napravijo hleve v zavetje planinski živini, — 3. ki popolnoma odstranijo pašo svinj po planini, ali jim je saj celo malo pripuste, — 4. kteri sir delajo, — 5. kteri močirne prostore na planini na suho denejo. Brž ko si. ministerstvo potrdi pravila, se bode razpisala konkurencija, in razun razglasov po časnikih se bode ta konkurencija natisnila tudi v knjižici gori omenjeni, ktera se že v slovenski jezik prestavlja. 4. Subvencije za povzdigo sadje- in vinoreje je odbor prejel 800 gld., in sicer s tem zaukazom, da se 500 gld. obrne v podporo občinskim trtnicam (Gemein-derebschulen), ostalih 300 gold. pa zato, da se prav po domače pisana knjižica o porabi sadja na svitlo dd ali pa ta denar porabi za premije po 10 do 20 gold. takim sadjerejcem , kteri zasadijo sadna drevesa ob cestah, ali ki si napravijo pametno narejene sušilnice za sadje itd. O zadevi prvi, to je, o napravi občinskih trt ni C je odbor podružnice v Vipavi, notranji Bistrici, Trebnem, Mirni, Novem mestu, Metliki, Boštanji in na Krškem povabil, naj mu imenujejo občine, kjer se napravljajo take trtnice, kolikošne, in ktera žlahna plemena bi bila kupiti za vsako tako trtnico. Ker še niso vse podružnice odgovorile na ta vprašanja, ni dosihmal stvar zarad trtnic še rešena. Kar pa se tiče knjižice o sadje rej i, je c. k. ministerstvo družbi priporočilo prav izvrstno knjižico g. Vil. Schleicher-j a pod naslovom „Mittheilungen iiber die der Land- und Forstwirthschaft niitzlichen Thiere^^. — Odbor je pregledal to knjižico in videl, da bi bila res vredna, da se prestavi v slovenski jezik ter je si. *) To se je ravnokar zgodilo. vinorejcu Alojziju Drmelu pa odločil 100 gold., gospodarju Janezu Pircu 25 gld., in gospodarju Janezu Dobovšeku 25 gold., ker obd sta po sporočilu podružničinem borne trte iz svojih nogradov pometala jih nadomestila z žlahnimi, ter sta tako dober izgled dala svojim sosedom. Podružnica Metliška je priporočala posebno faj-moštra Jan eza Škofi ca iz Suhorja in Jerneja Dolžan a iz Radovice, ki sta napravila trtnice z žlahnim sadom, podučujeta svoje sosede in jih spodbujata k umni vinoreji. — Odbor je vsacemu podelil premijo po 50 gld. Podružnica Vipavska je gorko priporočila občino v St. Vidu, v Podragi in na Slapem, ktere so začele občinske trtnice narejati. — Odbor je vsaki teh 3 občin podal po 50 gold. podpore. — In tako se je razdelilo dobljenih 400 gold. SI. ministerstvo je z odpisom od 30. julija t. 1., štev. 3599, odobrilo to razdelitev. 3. Za povzdigo sviloreje je družba prejela 150 gld. s tem ukazom, da kupi zdravega svilodnega semena in ga razdeli svilorejcem po deželi. Da bi si odbor zagotovil zdravo seme svilnih črvičev, obrnil se je do c, k. svilorejne poskusalnice v Gorico , ki ga je napotila na prof, Lanza v Splet v Dalrnaciji in na učitelja Pavla Krupička v Terezin na Cesko. Ta ga ni nič več imel za prodaj, uni pa ga je družbi poslal 47 lotov po 3 gold. v srebru. To seme je odbor razdelil med 44 svilorejcev proti temu, da stroške povrnejo, ako se jim pridelek dobro obnese. Al pridelek se je menda večidel skazil; saj družba ni od nikodar dobila povračila. Ni tedaj še zginila nesrečna črvičja bolezen, in ker jajčica, črviči in metulji na videz zdravi, so vendar bolni, moramo veseli biti, da imamo zdaj tudi pri nas doma pomoč, o kteri bom pozneje govoril, bolno seme ločiti od zdravega. B. Državne subvencije za leto 1869. Z dopisom od 29. marca letošnjega leta pod štev. 1569 je si. ministerstvo pozvalo glavni odbor, naj mu svoje želje razodene, za ktere reči bi potrebovala družba kmetijska podpore in koliko; s tem pozivom je si. ministerstvo odboru poslalo en prepis svojega načrta o potrebšinah za kmetijstvo v tekočem letu, da je odbor videl, koliko po priliki bode ministerstvo imelo denarja za državne subvencije letošnje leto. Z odpisom od 2. maja h L je družbini odbor po razgovoru z zastopnikoma deželne vlade in deželnega odbora prosil podpore za letošnje leto in jo tudi deloma že dobil, deloma mu je pa zagotovljena in sicer tako-le: 1. Za povzdigo reje goveje živine je si. ministerstvo družbi poslalo 5000 gold. (tedaj 1300 gold. več kakor za leto 1868) in reklo je , da popolnoma potrdi misel odborovo, da se za premije, kakor prvo leto, odloči 2200 gold., za nakup plemenskih bikov pa obrne 2800 gold. Premije se bodo delile spet prihodnjega meseca maja. Bikov pa je nakupil že 17, in sicer 13 miricodol-skih, 2 Marijahofenska, 2 Belanska, ki so se razdelili po deželi. Ako se došteje iz subvencije za 1868. leto po deželi razdeljenih 8 bikov, ker eden se jelraoral zavoljo prevelike plemenske lenobe mesarju prodati, tedaj je po deželi zdaj že 25 kupljenih plemenitih bikov; če tem kupljenim prištejemo še 14 premiranih, ker eden se je moral zarad divjosti mesarju dati, imamo dandanes 39 bikov žlahnega rodu za pleme na deželi. To je gotovo zdatna pomoč za povzdigo reje goveje živine, 2. Subvencije za povzdigo ovčje reje je zagotovilo ministerstvo družbi 1000 gold. 400 401 delo, ki se ni omejilo samo v to, da je sestavil statistiko kranjskega kmetijstva o peterih glavnih žitnih pridelkih, temuč je tudi dovršil popis zemlje kranjske po njenih formacijah, klimatičnih razmerah in različnih gospodarskih osnovah, in vse to razjasnil z dvema ličnima zemljevidoma« Izvedenci, ki so presojali delo, pohvalili so spis tudi o tej zadevi, da številke so resnične ali resnici vsaj, kolikor mogoče, blizo. Z dopisom od 1. dne t. m. je odbor izročil tako izdelano statistiko sL ministerstvu kmetijstva, ter ga prosil, da bi, ako se delo natisne, blagovolilo 300 iz-tisov brezplačno darovati družbi kmetijski, da bi ga razdelilo med ude, ktere zanimivajo statistični popibi. 10. Za povzdigo predivstva je c. k. ministerstvo z dopisom od 20. junija 1. 1., št. 3098, popolnoma odobrilo mnenje družbe kmetijske, da se pripravni mladi kmetovalci pošljejo letos v Moravski Schonberg v veliko praktično učilnico za 8 tednov in je v ta namen družbi podelilo 600 gold. državne subvencije. To se je zgodilo. Odbor si je izvolil za to poslanstvo gosp. Riharda Dolenca, ki je na visi akademiji v ogerskem Altenburgu dovršil študije iz vseh razdelkov kmetijstva in je po svojih izvrstnih spisih v ;,Novicah" pokazal, da je ves pripraven za to poslanstvo; zraven njega sta se izvolila še Andrej Piskar, gruntni posestnik iz Motnika, in pa Janez Maj ar on, v kmetijstvu izvedeni sin gruntnega posestnika v Borovnici. Po dopisu vodstva Schonberške učilnice so se vsi trije dobro izurili v predivoznanstvu, in gosp. Ri-hard Dolenec je odboru podal rokopis s podobami, ki ga bo družba kmetijska dala natisniti v posebni knjižici^ ktera bo naše gospodarje prav dobro učila umnega predivstva; Piskar pa je sam izdelal veči del orodja, ki ga je treba, da nastopi novo in boljo pot; to orodje ostane pri kmetijski družbi razpostavljeno v pogled. Gosp. Dolenec bode danes sam poročal o pomočkihza napredek našega predivstva. — Tako je vse pripravljeno, da se more domačemu našemu predivstvu odpreti pot zboljška in večega dobička. To, slavni zbor, je v kratkih črticah pregled, za ktere reči je odbor letos ministerstvo prosil podpore in je že dobil ali pa mu je zagotovljena v skupnem znesku z 9950 gold. S to podporo se bode zasejalo mnogo plodnega semena po naši deželi, ki bode obilo sadu rodilo v korist kmetijstvu našemu. Ker pa družba kmetijska tudi vprihodnje in morebiti še v obilnejši meri in še za druge kmetijske razdelke se nadjati sme podpore — kajti iz vsega občenja s si. ministerstvom kmetijstva odbor radosten vidi posebno prijaznost do naše družbe, — zato stavi glavni odbor predlog: 1. naj si. zbor v dovolj no vednost vzame to sporočilo o porabi državne subvencije, in 2. s posebnim pismom zahvalo izreče si. ministerstvu za toliko zdatno podporo kmetijstva kranjskega. — Sporočilo se je radostno sprejelo in gosp. ministru je bila zahvala brž po telegrafu naznanjena. (Dalje prihodnjič.) ministerstvo prosil za dovoljenje, da od gori omenjenih 300 gold. obrniti sme za tisek te knjige. Z odpisom od 19. avgusta 1. 1. pod štev. 4344 je si. ministerstvo to dovolilo s tem dostavkom, da se potem ta knjižica brezplačno razdeli ljudskim šolam in kmetom. In tako se pripravlja Schleicherjeva knjižica za natis v slovenskem jeziku. 5. Subvencije za povzdigo sviloreje je prejel odbor spet letos 150 gold.; odbor je poskrbel, da nakupi za ta denar zdravega semena in ga razdeli svilorejcem, ki se bodo po javnem oklicu za-nj oglasili. 6. Subvencije za napravo izglednih gnojnisc (Muster-diingstatten) je ministerstvo družbi zagotovilo 300 gold. V smislu dopisa si. ministerstva od 18. junija 1. L, št. 2697, je odbor pripravil za natis s podobo razjasnjen poduk, kako umno napravi jati gnojnišča z gnojnimi jamami in je si. ministerstvu razodel pravila, kako misli odbor premije deliti za napravo takih izglednih gnojnišč. Ta pravila so: vsaka premija naj znaša 30 gld., — tacih premij naj bode 10, in sicer za dolensko stran 5, za Notranjsko 3, za Gorensko 2; — če se v enem delu dežele ne morejo razdeliti njemu namenjene premije, se ostanek preniij razdeli v drugem; — pri delitvi teh premij se gleda pred drugim na posestnike manjših kmetiških zemljišč, — velikim posestnikom se dado pohvalna pisma. Do zdaj si. ministerstvo ni še rešilo te odborove vloge. 7. Subvencija za nakup kmetijskega orodja (mašin), ktero naj se po deželi razdeli za kolikor mogočo občno rabo, je si. ministerstvo dovolilo 300 gold. Ker ta subvencija ni velika, zato se morejo kupiti le manjša orodja; odbor je pisal vsem podružnicam, in nasvetovaje nektero posebno koristno orodje, kakor zboljšano Cugmajer-jevo drevo, Brabantsko brano, osi-pavno drevo, Schobersberg-evo mašinico za robkanje tur-šice, je pozval podružnice, naj izreko svoje mnenje. Večidel so že odgovorile podružnice na to vprašanje, in kedar odgovorijo vse, bode se orodje kupilo in razdelilo. 8. Ker je sviloznanstvo prišlo do tega, da se more po mikroškopični preiskavi izvedeti, ktera j aj-čica, kteri svilni črviči in kteri metulji so zdravi kteri bolni, — in ker je družba kmetijska poslala g. Schollmajer-a, osrbnika družbenega vrta, v Gorico v svilolorejno poskušalnico slavnega prof. Haberlandt-a, da je ondi opazoval te preiskave in se učil spoznavati bolezni svilnih črvičev, bilo je družbi potreba lastnega mikroskopa in si. ministerstvo jej je dovolilo 100 gld. s tem pristavkom, da si ga naroči po prof. Haberlandtu. To se je zgodilo in gosp. SchoUmajer je letos že preiskaval črviče, metulje in jajčica, ki so mu došli od več kot 30 svilorejcev, tako, da zdaj za gotovo vemo, čegavo seme je zdravo, čegavo ne. Gosp. Scholl-majer-u pa gre tudi hvala, da je učil tudi bogoslovce v tem preiskovanji, ki so si, ker so se z velikim veseljem udeleževali teh preiskav, dobro izurili v tem znanstvu, ktero po pravici se more pozdraviti, kot velik napredek v sviloznanstvu. 9. Subvencija za statistiko kmetijstva. Po dopisu od 24. junija 1. 1., št. 3250, je si. ministerstvo zagotovilo 500 gold. podpore, ako statistiko kmetijstva že za letošnje leto izdela glede le na 5 poglavitnih žit, ki se pridelujejo na Kranjskem. Gosp. SchoUmajer, ud glavnega odbora, se je po naročilu odborovem poprijel tega težavnega dela in s pripomočjo glavnega odbora, nekterih poddružnic, nekterih ces. aradnij in posamnih kmetijskih gospodarjev je, več časa potovaje po deželi, dovršil v 4 mesecih List 50. Veliki zbor družbe kmetijske kranjske 24. novembra. (Dalje.) Namesti po bolehnosti zadržanega gosp. blagajnika poroča gosp. Brus, tajnikov adjunkt, o računu druž-binem za 1868. leto, po kterim so dohodki znašali 12.568 gold. 92 kr., stroški pa 10.268 gold. 32 V^ kr., tedaj je v blagajnici ostalo 2300 gold. 6972 ^r. Proračun za leto 1870. pa je bil potrjen v dohodkih z 4402 gold. 30 kr., v stroških pa z 4060 gold. 51 kr., tedaj s 341 gold. 49 kr. presežka. Predsednik zbora dr. Gosta potem nasvetuje, naj se zdaj, ko je veliko družbenikov zbranih, volijo druž-bini predsednik in odborniki, in sicer uni posebej. To se je zgodilo. Ker se je nekoliko družbenikov volitve zdržalo, bilo je za volitev predsednika oddanih 61 volilnih listkov, in med temi je bilo 58 glasov za dr. pl. Karola Wurzbacha, deželnega glavarja. V nemškem in slovenskem jeziku se zahvaljuje za zaupanje, ktero se je razodelo v velikem številu glasov, rekši, da rad prevzame predsedstvo, ako Njih Veličanstvo cesar potrdi volitev.— Za odbornike so bili izvoljeni prejšnji gospodje: Pregl, SchoUmajer, vitez Gut-mansthal, Debevec. Dr. Jan. Bleiweis poroča zdaj o predlogih podružnic. Podružnica vipavska po sklepu svojega odbora, o kterem poroča predsednik g. Fr. Kavčič, želi postave o bendimi (trgatvi), po kteri naj bi se zabra-nilo prezgodnje trganje, ktero je na škodo vinskemu pridelku. ~ Poročevalec dr. Bleiweis se čudi, kako da je 1860. leta po c. kr. deželni vladi kranjski okli-cana postava (nogradski red), ktero so, po dopisu vla-dinem od 11. septembra 1860. leta družbi kmetijski, imele c. kr. okrajne gosposke čuvati nad izpeljevanjem te postave, zginila tako, da nikjer ni duha ne sluha o njej. — Na to pa se vname živahna razprava. Vit. G u t-mansthal trdi, da take reči se ne dajo ukazovati; tu inore le poduk ljudstva pravo zadeti. — Deželni glavar pl. Wurzbach o tej zadevi ni teh misli; trgatev v nepravem času je gotova škoda gospodarju samemu in deželi; naposled nasvetuje, naj se glavnemu odboru da nalog, da pregleda postavo od 1860. leta in poroča prihodnjemu občnemu zboru: ali naj v veljavo stopi ta postava ali se kakorkoli predrugači. — Dr. Orel je za to, da se c. kr. deželna vlada naprosi, da vresniči 1860. leta oklicano postavo. — Dr. Bleiweis nasprotuje govoru viteza Gutmansthala ter kaže na vinske kraje ob Renu (Rhein), kjer pridelujejo izvrstna vina, kjer so vinorejci vrlo umni in vendar imajo sila ostre postave o trgatvi; kako da bi tedaj pri nas samo poduk zadostoval! Dr. H. Gosta omenja, da je nekdaj tudi v novomeškem okraji bila navada, da so vinoreji skupaj odločili dan trgatve. Gosp. Peter Kozler pripoveduje, da na Primorskem so okrajne gosposke sklicevale župane in ti so po dogovoru z najveljavnišimi vinorejci odločili dan trgatve. C. kr. deželni predsednik gosp. pl. C on rad popisuje, kako je na Stajarskem in misli, da opravilstvo, ki jo po vinogradski postavi od 1860. leta imajo gorniki (Bergmeister), naj bi se izročilo županom. — Pri glasovanji je bil sprejet predlog Wurzbachov. Prošnja podružnice v Ložu, da bi se hitrejši odtok vodi pred Golobino po globokejem in širjem jarku napravil in škodljive povodnji odvrnile, je bila c. kr. deželni vladi priporočena. Prošnji podružnice Metliške, da bi se jej v zboru na ogled postavljeno predivo in dotično orodje na ogled poslalo, se bode zadostilo. Nasvet podružnice Senožeške zarad razdelitve ovdc je bil dotičnemu odboru v prevdarek izročen. Potem so prišli še nekteri nasveti posamnih družbenikov na vrsto, o kterih govorimo drugi pot. (Dalje prihodnjič.) 410 List 51. Veliki zbor družbe kmetijske kranjske 24. novembra. (Dalje.) Zboru se potem naznanja, da je gosp. Jan. Mah iz Zlateneka na Dolenskem družbi naznanil nadaljevanje svojih skušenj s svilnimi črviči, „Yama mai**' imenovanimi, ki se redijo od hrastovega perja. — Po teh skušnjah je prišel on do tega, da je gotovo, da 1) ti črviči so tako trdne in zdrave nature, da se morejo brez strahii pod milim nebom izrejati, 2) da je mogoče prav obilo svile (Žide) pridelati, in 3) da niti hrastovo grmovje niti hrastov gozd po njih ne trpi ni-kakoršne škode v lesu. Al ker vsak svilorejec nima hrastovega gozda, zato pa mora te črviče z listjem rediti. Kdor pa ima velike hraste posekati ali velik del hrastovega gozda, ta se pregreši zoper dobro gospodarstvo, ako onega dela listja, ki se sme hrastovim drevesom brez škode vzeti, že ne pobere prejšnjo spomlad in ga tem črvičem ne poklada ali pa v ta namen ne prodd; polovico več dohodkov si lahko nakloni od svojega drevja s tako porabo hrastovega listja. — V imenu glavnega odbora poroča dr. Orel o vprašanji, ki ga je c. kr. deželna vlada po ukazu minister-skem stavila do družbe: kteri čas je z ozirom na poljska dela najpripravniši, da se rekruti za 8 tednov pokličejo na vojaške vaje. Glavni odbor^ ker je ministerstvo reklo, da zimske mesece nikakor ne morejo biti vojaške vaje pod prostim nebom, je glede na kmetijska opravila na Kranjskem nasvetoval, da vsak drug čas bila bi škoda velika, ako bi se kme-tiški fantje odtegnili poljskim delom, samo z manjšo škodo se more to zgoditi od srede meseca velikega travna (aprila) do srede meseca rožnika (junija). Po živahni razpravi je obveljal ta čas. Po predlogu viteza Gutmansthala bode prihodnji občni zbor kmetijske družbe meseca maja; sicer naj pa se glavnemu odboru želja izrekuje, naj bi vsako leto, ako je mogoče, bilo po več občnih zborov. Družbin odbornik J. Seunig poroča o sredstvih, po kterih bi se dala reja k6nj povzdigniti. Predlogi njegovi so bili trojni: 1) naj se osnuje posebno društvo v ta namen, 2) naj se ministerstvo kmetijstva prosi denarne pomoči, in 3) naj se izdd podučna knjižica. — Vitez Gutmansthal dodaja še en nasvet, namreč ta, naj kmetijska družba v dogovoru z mestnim magistratom dela na to, da bode v Ljubljani en poseben konjski sej m. Deželni glavar dr. pl. Wurzbach podpira ta predlog, rekši, da kranjska dežela je nekdaj imela lepe konje in da sedanji živinski sejmi, mešani s sejmom goveje živine, ne vstrezajo povzdigi konjske reje. — Dr. Jan. Bleiwei8 v tem, da se reče: „posebni konjski sejmi naj bodo", ne vidi nobenega pomočka 420 za povzdigo konjereje; sejmov, da se konji, dobri ali mrhe, pripeljejo na prodaj, imamo dosti po deželi in v Ljubljani vsako leto 5. Ako hočejo konjski sejmi z bolj sati konjerejo, morajo drugačni biti kakor so navadni sejmi; na tacih sejmih bi se, na priliko, morale kake premije deliti itd., c. kr. ministerstvo je družbi obljubilo že v povzdigo konjereje denarne pomoči; zato predlaga: slavni zbor naj izreče, da za potrebno priznava, da se za povzdigo konjereje kaj stori, in naj da glavnemu odboru nalog, da o tem poroča prihodnjemu občnemu zboru. Poleg tega pa stavi še drug predlog, namreč ta, naj družba kmetijska prosi C. k. deželno vlado, da se na višem mestu potegne za to, da se pri delitvi državnih premij za žebce postavi pogoj , da se prejemnik take premije zaveže , da bode žebca tudi res rabil za pleme skoz predpisani čas. Predlog ta je podpiral dr. Bleiweis s tem, da se premije žebcem dado le za to, da se rabijo za pleme, ne pa, da ga lastnik kamorkoli proda ali rezati dd, če mu je spuščanje sitno; tudi biki, ki dobivajo premije, so vezani na ta pogoj. — Odbornika Schollmajer in Peter Kozler podpirata Gutmansthalov predlog za posebne konjske sejme. — C. k. deželni predsednik pl. Conrad govori za predlog dr. Bleiweisov, po kte-rem naj se državne premije žebcem pogojno dado, da se res rabijo za pleme. — Baron Roschiitz nasvetuje izsrečkovanje težkih konj v tistem času, ko se konjem državne premije delijo. — Deželni glavar pl. Wurz-bach nasvetuje, naj se vsi ti nasveti izroče glavnemu odboru v prevdarek in sporočilo v prihodnjem občnem zboru. — Ta predlog se sprejme kakor tudi predlog Bleiweisov o pogoji zarad premij pri žebcih. Potem RihardDolenec po obširnem govoru o stanji kranjskega predivstva stavi 3 predloge, kako bi se lahko dalo povzdigniti predivstvo na Kranjskem, namreč 1) da si družba kmetijska kupi semena po vsem svetu sloveČega ruskega ali holanskega lami in ga razdeli po deželi, 2) naj družba skrbi za širjenje poduka o umnem predivstvu po posebnih bukvicah in učiteljih, ki po deželi gredo in gospodarje učijo, in 3) da se na delnice (akcije) osnuje posebna družba, ktera skrbi za umno izdelovanje prediva po najnovejših skušnjah. (Govor Dolenčev, ki ga je zbor z občno pohvalo sprejel, prinesemo ves brž ob novem letu). — Po končanem govoru je dr. Bleiweis zboru predstavil Pis-karja in Maj ar o na, ktera obd sta bila z Dolencem v moravski Schonburg v učilnico poslana, rekši, da ti trije mladi kmetovalci morajo biti misijonarji za razšir-jevanje potrebnega poduka, da pridemo na Kranjskem do više stopinje v predivstvu. — Bar. Roschiitz nasvetuje napravo poskušalnice za predivstvo, potem skrb, da se dobo učitelji umnega predivstva, in razpis premij za pridelovanje zimskega lami in vsakoletno razstavo kranjskega prediva; tudi vitez Gutmansthal podpira razstavo. — Schollmajer odgovarja, da mnogi baronovi nasveti so že s tem rešeni, da imamo v Schonberški učilnici izučenih učiteljev. — Dr. Orel na kratko in jasno razlaga Dolenčeve nasvete, — D o 1 e n e c spodbija Roschiitzeve nasvete in dokaže, da posebne poskušalnice ni treba, ako se to zgodi, kar je on nasvetoval, — dr. Bleiweis nasprotuje nasvetu Roschiitzovemu in Gutmansthalovemu, da bi se napravljale razstave kranjskega prediva, rekši, da tako razstavo vidimo danes (bil je ravno smajin dan) pred ,,rotovžem*' in jo vidimo vsak teden dvakrat, pa kaj hočemo sedanje kranjsko predivo razstavljati, ker delamo ravno na to, da dobimo boljega v deželo po nasvetu Dolenčevem? Predlogi baron Roschutzevi padejo in sprejmejo se predlogi Dolenčevi. (Konec prihodnjič.) List 52. Gospodarske stvari. Veliki zbor družbe kmetijske kranjske 24. novembra. (Konec.) Vitez Gutmansthal je vprašal, kako stoji z napravo učilnice sadje- in sviloreje na Dolenskem? Deželni glavar dr. Wurzbach mu odgovori, da ta stvar je v rokah deželnega zbora, se pa letos ni mogla še rešiti. — Grof Lanthieri iz Vipave ponudi grad na Slape m in nekoliko oralov zemlje v napravo učilnice za vinstvo. Na predlog deželnega glavarja je zbor to ponudbo sprejel z očitnim izrazom hvaležnosti in odboru nalog dal, naj to zadevo do konca dožene. Visi gozdnar gosp. Schevrer, oni mož, kije lepo gozdarsko knjižico „Navod" spisal našim gospodarjem, je družbi izročil model železnice, po kteri se more prevaževati les; družba bode ta model darovala gospodarski šoli v Sneperku. Dr. Jan. Bleiweis nasvetuje v imenu odborovem kmetovalce, kteri naj se ali zavoljo posebne marljivosti v sadjereji, ali pa v reji murbovih dreves s sreberno svetinjo počastijo; tile so: gospodar Blaž Brgant pri sv. Tomažu v selški fari; gospodar Jožef Mulej iz Studenčica na Goren-skem, gospodar Jože Povše iz Zaboršta na Dolenskem, gospodar Jože Tifolt iz Golobinjeka na Dolenskem. Zbor je soglasno pritrdil predlogu, da se imenovanim sadje- in murborejcem podeli sreberna svetinja. Po predlogu dotičnih poddružnic so bili gospod Edvard Schaffer iz Vinjegorice na Dolenskem, gosp. Fr. Seraf. Hudovernik iz Eadolice in pa grof Lanthieri iz Vipave poslavljeni s častno diplomo za sadje- in svilorejne zasluge. Ko je bilo več častnih in dopisovalnih udov izvoljenih (prave ude voli po družbinih pravilih glavni odbor sam), se je končala seja zvečer ob 6. uri s tem, da je po predlogu Gutmansthalovem zbor zahvalo izrekel s živahnimi živio-klici dr. Gosti zato, da je leto in dan umno in prevdarno, marljivo in neutrudljivo vodil opravila glavnega odbora.