Ptuj, petek, 17. junija 2005
letnik LVIII • št. 40 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Pomirjujoie varen. Vznemirljivo lep. Novi Polo.
Dominico d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
liiiihidiit SkupMpraate 4Í - 6.71/1«) knL Bmi^ COť 122 -161 gft^
Mi že nabiramo l<ondicijo!
Kaj pa vi?

mara
še 75 dni
www.perutnina.com
Robert Furjan:
»Iščemo kvalitetnega napadalca«
Stran 15
Rene Glavnik
»Dopustili smo prevlado italijanskih ekip«
Stran 16
Štajerski
Foto: Martin Ozmec
Po naši občinah
Ptuj • Pred drugim grajskim vinskim praznikom
Stran 11
Po naših občinah
Podlehnik • Ogorčeni starši" prijavili ravnatelja šole
Stran 12 Po naših občinah Lenart • Vogrin zahteva odstop državne sekretarke Holobarjeve Stran 2
Gospodarstvo
Ptuj • Mercator bo na Bregu gradil šele prihodnje leto
Stran 4
Po mestni občini
Ptuj • Plača direktorja Komunale zakonita
Stran 6
Po naših občinah
Gruškovje • Mejni prehod odprt - kdaj pa "dohod"?
Stran 9
Sport
Rokomet • V soboto v Gorišnici Slovenija - Portugalska
Stran 16
9770040197060
Nove občine • Kriterij prebivalstva
Bo število prebivalcev odločalo ali ne?
V ozadju sprejemanja novega Zakona o lokalni samoupravi vse aktivneje potekajo tudi srečanja predstavnikov Združenja KS Slovenije, ki si prizadevajo za ustanovitev samostojnih občin. Pod njihovim drobnogledom je seveda pripravljena novela Zakona.
V Združenje je sicer vključenih le 16 KS, v državi pa naj bi obstajalo vsaj 43 območij, ki se bodo, če jim bo dana možnost, potegovale za ustanovitev občine.
Med kriteriji, ki so zapisani tudi v noveli pripravljajočega Zakona, očitno še najbolj buri duhove in kreše iskre tisti o spodnji meji prebivalcev. V Združenju se brezpogojno zavzemajo, da se ta kriterij črta kot pogoj.
»Kriterij glede števila prebivalcev je potrebno ali popolnoma umakniti iz novele ZLS ali pa določiti število 380 prebivalcev, kolikor je število prebivalcev v najmanjši slovenski občini. Vztrajali bomo tudi, da se za 16 KS razpiše obvezujoči zakonodajni referendum, katerega rezultate je državni zbor dolžan upoštevati pri sprejemanju dokončnih odločitev,« so v Združenju zapisali med sklepe zadnjega majskega srečanja.
Ne le nove občine, tudi nove plače
Novela ZLS pa se, kot pravi poslanec Branko Marinič, nikakor ne ukvarja zgolj z možnostmi oziroma zakonskimi
Uvodnik
okviri ustanavljanja novih občin: »Predlog Zakona o lokalni samoupravi ne obravnava le ustanovitev novih občin in pod kakšnimi pogoji. Med pomembnejšimi zadevami je tudi ta, kakšne plače bodo imeli župani v občinah, saj bodo uveljavljeni novi plačilni razredi in zna se zgoditi, da bo nad novostmi oziroma javnimi plačami marsikdo razočaran. Toda nek red se vendarle mora vzpostaviti in na plačilnem področju ga vsekakor še ni. Nenazadnje je tudi nelogično, da imajo direktorji občinskih uprav tudi do 40 odstotkov višje plače kot župani, slednji pa so odgovorni za vse, kar se v občini dogaja!«
Kriterij števila prebivalcev ostaja nedorečen
Kar zadeva vprašanje ustanavljanje novih občin pa Ma-rinič pravi tako: »Predlog zakona je zaenkrat koalicijsko usklajen, ne pa še parlamentarno. Predlog daje možnost ustanavljanja novih občin, s tem da postavlja na prvo mesto ustanovitev občin na
Kdaj čas streznitve?
v zadnjem času se veliko govori in piše o plačah v javnem sektorju in o nepravilnostih, kijih odkriva najvišji državni revizijski organ v komunalnih podjetjih, zdravstvenih domovih itd. Računsko sodišče izdaja negativna mnenja, mnenja s pridržkom.
Vse lepo in prav, vendar je treba pogledati, kaj se je zgodilo z ustanovami, ki so dobile negativno mnenje računskega sodišča v preteklosti. Se je komu kaj zgodilo? Odgovor je preprost NE! Ali se bo v bodoče? Ne vemo. Skratka, minister Virant se v tem primeru obnaša kot eden od bivših slovenskih politikov, ki je obljubljal, da ko bo on na oblasti, bo letelo perje. Perje je res letelo, ampak ne v Sloveniji, temveč v Srbiji, ko so mu pristrigliperuti. Bolje bi bilo, če bi naredil kakšen konkretnejši korak. Priznati pa mu je treba, da je to dobra naložba za naslednje volitve.
Drugi tak primer je, da vlada veliko govori o upokojencih in o novem usklajevanju pokojnin, čeravno strokovnjaki opozarjajo, da se je vlada v tem primeru zmotila. Res pa je, da je dobro ob volitvah imeti upokojensko volilno telo na svoji strani. Vsem je znano, da ima slovenski pokojninski sistem nekaj pomanjkljivosti, ena izmed njih so državne pokojnine ali privilegirani upokojenci. Stabilnost pokojninskega sistema napadajo tudi starajoče se prebivalstvo in pritiski po zmanjševanju socialnih ugodnosti. V pokojninskem sistemu so zanimivi tudi tisti delavci, ki so prepričani, da imajo pogoje za upokojitev, ob upokojitvi pa ugotovijo, da njihov delodajalec daljše obdobje ni plačeval prispevkov in se lahko upokojijo samo pod slabšimi pogoji. V Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pravijo, da potrebnih evidenc nimajo in da jih bodo lahko vzpostavili do leta 2010. Smešno: ali Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne sodi v pristojnost države? Zanimivo je tudi, da so drugače obravnavani obrtniki, kmetje in lastniki družb, ki si morajo sami plačevati prispevke; če si jih ne, jim ne teče delovna doba. Preprosto! Je pa tudi res, da je teh manj in niso tako pomembni v času volitev.
O davčnih obremenitvah gospodarstva, o zakonu o dohodnini je škoda izgubljati besede, saj jih lahko na kratko ocenimo kot finančno katastrofo s strokovnjakom iz svetovne banke na čelu. Zato, gospodje, streznite se in spoznajte, da je ob avtomobilskih nalepkah in zakonu o RTV še veliko težav, ki pestijo liberalno obubožani slovenski narod.
Zmago Šalamun
tistih območjih, kjer je izražena neposredna volja ljudi za to. Seveda pa bodo upoštevani neki minimalni kriteriji, med katerimi se omenja tudi število prebivalcev, kar pa v samem predlogu ni direktno navedeno. Po eni varianti naj bi veljalo, da ostaja določilo 5000 prebivalcev, vendar ne manj kot 2000, v drugem usklajevalnem postopku pa je bilo to določilo v izpodbijanju; torej, da naj se ne bi določila spodnja meja s cifro 2000, ampak, kot rečeno, naj bi se nove občine, zlasti ob mejnih področjih, ustanavljale na zaokroženem geografskem območju. Vendarle pa morajo tudi te sredine zagotavljati določene minimalne pogoje, kot je popolna osnovna šola, pošta z bančnimi storitvami, osnovno zdravstveno varstvo ipd.«
Predlog oziroma novelo zakona je vlada že posredovala v parlament: »Pričakujem, da bo obravnava na sporedu v kratkem, verjetno julija, prav gotovo pred parlamentarnimi počitnicami. Po sedanjih določilih predloga zakona naj bi bila vsem zainteresiranim območjem zagotovljena možnost referenduma, pod
Poslanec Branko Marinič: »Novela bi moral biti obravnavana v DZ še pred parlamentarnimi počitnicami.«
pogojem seveda, da izpolnjujejo omenjene minimalne infrastrukturne kriterije. Referendum bo torej predhodno obvezen korak v teh sredinah; šele po jasno in v predpisani zakonski obliki izraženi volji ljudstva pa bo na vrsti državni zbor, da to voljo uzakoni.«
Kako je oziroma bo s tem nesrečnim kriterijem prebivalstva, kolikšno vlogo bo igral, ali bo njegova vloga spet različna (zlorabljena?!) glede na lego KS in morda tudi uspešnost lobiranja vpletenih, tako še vedno ni čisto jasno. Edino, kar je do sprejetja novele povedanega čisto
konkretno, je le to, da bodo v vseh krajih, kjer želijo imeti svojo občino in jim bo to omogočala novela sprejetega zakona (kakršnakoli že bo), morali izvesti referendum in ne zgolj kakšen zbor krajanov, kot je bila praksa ponekod v prejšnjih obdobjih.
SM
Lenart • Reorganizacija Vrtca
Vogrin zahteva odstop Holobarjeve
Postopek priključitve Javnega zavoda Vrtec Lenart je skoraj dve leti buril duhove v občini Lenart in tudi na državni ravni je v zaključni fazi.
Kot smo že poročali, so enote lenarškega Vrtca od 1. aprila letos priključene k vsem štirim osnovnim šolam. Zaključen je tudi najzahtevnejši segment prerazporeditve delavcev. Zadeva še vedno čaka na sodni epilog na vrhovnem sodišču. Na vprašanje, kaj bodo v Lenartu storili, če vrhovno sodišče razveljavi sprejete odloke o priključitvi, pa župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin pravi, da o tem v trenutku ne razmišlja. Napovedal je tudi, da bodo z reorganizacijo že letos prihranili od 10 do 20 milijonov tolarjev, v prihodnjih letih do 50 milijonov.
Župan Vogrin je prepričan, da je glavni krivec za zvišanje stroškov z vrtci država, ki nenehno dviguje standarde na področju predšolske vzgoje in izobrazbene pogoje vzgojiteljic zato, da jim lahko povišuje plače. Zagotavlja tudi, da je strokovno in pedagoško vodenje predšolske vzgoje v enotah vrtcev pri osnovnih šolah zagotovljeno. To so potrdili tudi vsi štirje ravnatelji
osnovnih šol v občini Lenart. Vogrin še poudarja, da bodo v bodoče bolje poskrbeli za urejenost vrtcev, še posebej za enoti v Lenartu, za kateri je prepričan, da je njuna neurejenost posledica slabega vodenja vrtca v zadnjih petnajstih letih.
Obstaja tudi možnost, da bodo stavbi prodali in pri lenarški osnovni šoli zgradili novi vrtec. Vogrin tudi napoveduje, da bo občina Lenart v kratkem omogočila privatizacijo vrtcev in tako s konkurenco izboljšala ponudbo na področju predšolske vzgoje.
Po mnenju župana sta za zavlačevanje pri reorganizaciji lenarških vrtcev kriva Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, ki je zavajal zaposlene, in Ministrstvo za šolstvo in šport: "Nesporno je dejstvo, da je postopek priključitve trajal dolgo - predolgo. K temu je v veliki meri pripomoglo nestrokovno in malomarno delo nekaterih zaposlenih na Ministrstvu za šolstvo in šport. V konkretnem primeru
je, še pod vodstvom in vplivom ministra Slavka Gabra, stališča ministrstva zastopala ter postopek vodila Vida Sta-rič Holobar." Zato je Vogrin Vido Starič Holobar javno pozval, da odstopi, in v obrazložitvi zapisal: "S svojim nestrokovnim delom, ki je bilo posledica malomarnosti ter nepoznavanja veljavnih predpisov, ste onemogočali izvedbo procesa priključitve javnega zavoda, do katerega je imela ustanoviteljica - Občina Lenart - vse zakonske pravice. S tem ste povzročili nepopravljivo škodo, ki se kaže v skaljenih medsebojnih odnosih med ustanoviteljico ter zaposlenimi v zavodu, nenazadnje pa tudi materialno škodo zaposlenim zaradi prepozno izplačanih plač za mesece december 2004, januar, februar in marec 2005. Zaradi zavlačevanja postopka je nastala tudi materialna škoda Občini Lenart. Pri zaposlenih, strokovni javnosti ter tudi v širši javnosti ste s svojim nestrokovnim ravnanjem vzbudili nezaupanje v
Ministrstvo kot krovni organ področja za vzgojo, izobraževanje in šport, ki ga bo težko ponovno pridobiti. Glede na navedeno vas pozivamo, da razmislite o svoji odgovornosti ter v izogib ponovnemu škodljivemu ravnanju z mesta sekretarja na Ministrstvu za šolstvo in šport nepreklicno odstopite."
Podoben dopis je Vogrin poslal tudi ministru za šolstvo dr. Milanu Zveru in ob obrazložitvi zapisal: "Glede na navedeno smo gospo Vido Starič Holobar, ki je po naši oceni osebno odgovorna za nastalo situacijo, pozvali, da nepreklicno odstopi z mesta sekretarja na Ministrstvu za šolstvo RS. V kolikor gospa Vida Starič Holobar ne bo sledila našemu pozivu, vam predlagamo, da jo z mesta državne sekretarke odstavite vi."
Mag. Ivan Vogrin še meni, da so državni sekretarji, ki so sposobni služiti vsem ministrom, navadni politični pro-stituiranci, kar je še dodatni razlog za njeno razrešitev.
Zmago Šalamun
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Spodnje Podravje • Občni zbor pokrajinske zveze DU
Upokojenci in sindikalisti z roko v roki
Na občnem zboru Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje v Muretincih je predsednik Mirko Bernhard opozoril, da upokojenci sedijo na žerjavici, saj postajamo družba starajočih se ljudi, ki zaradi nizkih prejemkov živi vse slabše.
Na občnem zboru, ki se ga je v dvorani gasilskega doma v Muretincih udeležilo 30 od 40 delegatov pokrajinske zveze DU Spodnje Podravje, je predsednik zveze Mirko Bernhard med drugim ugotovil, da postajamo vse bolj starajoča se družba, a ne samo pri nas, tudi v Evropi je tako. Žal trendi kažejo, da bo še slabše, država pa to le ugotavlja in ne stori ničesar. Prepričan je, da je skrajni čas za večjo podporo civilnim organizacijam, predvsem finančno, da bodo društva upokojencev zmogla izvrševati svojo nalogo. Sicer pa smo daljši pogovor z njim o tej problematiki objavili že pred kratkim na upokojenski strani Štajerskega tednika.
Silva Gorjup je opozorila
na nevzdržno zdravstveno problematiko upokojencev in starejših ljudi, ter poudarila, da zdravstvene preventive zanje sploh ni. Po njenem tudi standardi niso realni, če lahko zdravnik med službenim časom opravlja še privatno prakso, obsodila pa je tudi na neenakost tistih z nižjimi pokojninami, saj se pri raznih specialističnih pregledih in raziskavah dogaja čisto trgovanje, da tisti, ki plačajo sami, pridejo takoj na vrsto, tisti, za katere pa plača država, pa čakajo po več mesecev.
Na področju sociale pa se zadeve vendarle premikajo naprej. Septembra lani so pripravili okroglo mizo o kvaliteti življenja starejših ljudi, ki živijo doma. Dejstvo je namreč, da je v domovih upokojencev
Foto: M. Ozmec
O težavah upokojencev sta govorila Mirko Bernhard (stoji) in Silva Gorjup iz Ptuja; ob njiju Ciril Murko in Franc Koderman.
Foto: M. Ozmec
Andrej Fekonja: "Mi dotiramo občino Ptuj, namesto da bi ona nas, kot je v normalnih občinah."
le 5 % starejših, kar 95 % pa jih starost preživlja doma. To, da postajamo generacija starejših ljudi, potrjuje tudi ugotovitev, da je na območju ptujske regije skoraj 14 % prebivalcev starejših nad 65 let. Zavzela se je tudi za večji vpliv civilne družbe pri odločanju o starejših ljudeh.
Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec je ob ugotovitvi, da je pokrajinska zveza DU Spodnje Podravje med dvanajstimi zvezami ena najaktivnejših v Sloveniji poudaril, da ta generacija upokojencev verjetno ne bo dočakala časa, ko se ne bo treba več boriti za svoje pravice in dostojne pokojnine. Kritičen je bil do velike napake mladih ekonomistov, ki so enostavno rekli, da v Sloveniji pokojnin več ne bo, čeprav so za sedanjo in še nekaj generacij upokojencev že drago plačane, saj so si jih sami drago plačali s svojim delom.
Po njegovem je najlažje voditi državo po sistemu deli in vladaj, saj "nekdo" ves čas pridno skrbi, da bi bili delavci skregani z upokojenci in obratno, čeprav vsi intrigam ne podležejo. Naloga politike je skrbeti za povečanje gospodarske moči in zaposlenosti, vendar ne na račun že plačanih pravic upokojencev. Razočaran pa je bil tudi nad slovenskimi sindikati in menedžerji, ki dovoljujejo da je obremenitev gospodarstva še zmeraj previsoka. Povedal je, da so proti temu, da se ukinja upravni odbor in skupščina SPlZ-a. Nekaj kritičnih je izrekel tudi proti Demokratični stranki upokojencev Slovenije, s katero so zamrznili vse stike, ker ne upošteva volje svoje baze, torej upokojencev, malce pa je ošvrknil tudi Vzajemno, ki naj bi se do upokojencev obnašala neprijazno, predvsem na dejstvo, da je prav tam zavarovanih večina od okoli 460.000 slovenskih upokojencev.
Očitke naperjene proti
Foto: M. Ozmec
Na številne probleme upokojencev Spodnjega Podravja je opozoril predsednik Zveze društev upokojencev Vinko Gobec.
sindikatom je v razpravi zavrnil Edi Kupčič, da ni res, da bi se sindikati in upokojenci razhajali, ter dodal, da svobodni sindikati niso proti usklajevanju pokojnin, sicer pa menil, da se sindikati ukvarjajo predvsem z delavci, upokojencem pa prepuščajo njihove pravice. Slovensko družbo pa po njegovem ogrožajo predvsem tisti, ki iščejo najrazličnejše pretveze in skrivajo izplačila, samo da ni treba plačati prispevkov državi.
Tudi Ivan Hržič, pred-
sednik DU Velika Nedelja, je menil, da bi morali upokojenci in sindikati delati z roko v roki, obenem pa je želel izvedeti, po kakšnih kriterijih so bile ustanovljene pokrajinske zveze društev upokojencev, kar mu je takoj pojasnil Vinko Gobec. Na vse večje težave Društva upokojencev Ptuj je opozoril predsednik Andrej Fekonja, ki je ogorčen nad dejstvom, da jim mestna občina Ptuj lani ni dala niti tolarja, društvo, ki je na robu preživetja, pa mora občini plačati 92.000 tolarjev za
stavbno zemljišče, zato je menil, da društvo dotira občino in ne obratno, kot je v večini normalnih občin.
Ob koncu je predsednik Vinko Gobec izročil zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije Janku Kumru, dolgoletnemu predsedniku društva upokojencev lvanjkovci, občni zbor pa so kulturno obogatili domača skupina ljudskih pevk DU Muretinci ter mešani pevski zbor Ivan Rudolf pod vodstvom Mitja Gobca.
M. Ozmec
Ptuj • Stalni arheološki nadzor pri zemeljskih delih
Arheologi niso bavbav
Na sedmi izredni seji sveta mestne občine Ptuj, na kateri so razpravljali o lokacijskem načrtu za del območja Toplice, je nekatere svetnike zaskrbelo glede arheoloških izkopavanj, ki bi lahko »ogrozila« toliko let načrtovano in pričakovano investicijo.
Marija Lubšina - Tušek, univ. dipl. arheologinja, pravi, da se investitorji pogosto zaradi svojih napak skrivajo za arheološkimi hrbti. Če je v investiciji vse predvideno, tudi arheološka izkopavanja, in investicija tudi v celoti finančno pokrita, ni zastojev. V smernicah in kulturnovar-stvenih pogojih so zapisali, da se območje lokacijskega načrta nahaja tik ob arheološkem najdišču. Na osnovi starejših arheoloških najdb in posnetkov zemljišč z zraka, ki kažejo anomalije v rasti poljščin - te je možno interpretirati delno kot posledico arheoloških struktur pod površino - je bilo območje arheološkega najdišča razširjeno tudi na del, ki ga delno zajema lokacijski načrt za Toplice, saj je pri izvedbi zemeljskih del po predloženem lokacijskem načrtu pričakovati odkritje arheoloških struktur, ostanke
mostišča iz rimske dobe, pa tudi morebitnih starejših iz prazgodovinske dobe. Glede na sprejeto zakonodajo s področja varstva kulturne dediščine bi bilo na območju predvidene gradnje hotela potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave in nato na podlagi izsledkov predpisati kulturnovarstvene pogoje. Gre za območje, ki je že 200 let znano po ostankih mostišč. Nazadnje so ostanke pilotov mostišča našli leta 1976 na območju v neposredni bližini načrtovanega novega hotela.
Na arheološke najdbe naj bi po predvidevanjih naleteli v večji globini, zato predhodne arheološke raziskave ob velikem finančnem vložku, po oceni naj bi znašal okrog 30 milijonov tolarjev, ne bi podale konkretnejših podatkov od tistih, s katerimi že razpolagajo. Pri vseh zemeljskih
delih bodo opravljali stalni arheološki nadzor, v primeru najdb pa bo potrebno zagotoviti arheološka zavarovalna izkopavanja, je še povedala Marija Lubšina Tušek.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na območju, kjer bodo zgradili prvi topliški hotel, ne bo predhodnih arheoloških raziskav.
Ptuj • Obiskali smo Mercator SVS
Na Bregu šele prihodnje leto
Mercator SVS, d. d., Ptuj kot hčerinska družba PS Mercator je cilje iz letnega plana 2004 pri prihodkih in dobičku v celoti realizirala. Prihodki so dosegli 44,5 milijarde tolarjev, dobiček po obdavčitvi je znašal 1,5 milijarde tolarjev. Po podatkih s konca aprila letos je zaposloval 1505 delavcev. Vseh maloprodajnih enot ima 123, od tega je 43 franšiznih. Obseg franšiznega poslovanja so lani zelo povečali.
Znotraj skupine Merca-torjevih družb je Mercator SVS, d. d., Ptuj, lani prevzel generalno oskrbo živilskih prodajaln na področju Savinjskega in Celjskega ter Koroške. Trenutno oskrbujejo 24 velikih trgovin in tri hiper-markete svoje matere na tem območju, s tem so svoje logistične zmogljivosti dokaj dobro izkoristili. V juliju letos bodo pričeli prevzemati tudi oskrbo dela Dolenjske, bivše družbe Mercator Dolenjska, zdaj v sestavi PS Mercator, d. d. Mercator SVS, d. d., Ptuj, je še edina hčerinska družba, ki še ohranja status samostojne pravne osebe v sistemu Mer-cator, kar zadeva trgovino. Dogovorili so se, da bodo iz ptujskega logističnega centra oskrbovali Mercatorjeve trgovine na okrog 40 odstotkih slovenskega ozemlja. S tem, ko so postali oskrbovalec na tako velikem območju, so se morali odločiti za postopno uvedbo druge izmene v skladiščih, s čimer se odpirajo nove možnosti za dodatno zaposlovanje. Ekipo, ki trenutno dela v skladišču, bodo pomladili za 15 novih delavcev, tako ocenjujejo. Razširitev oskrbe na druge dele Slovenije, je bila eden od pomembnejših prelomnih trenutkov v lanskem letu. Prav tako tudi odločitev lastnika, da Mercator SVS še za nekaj časa ohrani status pravne osebe. Z dolgoročno strategijo pa so predvideli, da se bo Mercator organiziral kot enovito trgovsko podjetje, to se bo zgodilo postopoma. Ta akvizicija naj bi bila predvideno izpeljana v letu 2007. Kaj pomeni akvizicija? "Ohranitev regijske združbe, kjer ostaja divizija, ne pa tudi kot pravna oseba. Ostajajo vse podporne službe, ohranjena bo logistika, maloprodaja kot celota, zmanjšalo se bo število režijskega kadra," je o predvidenih centralizacijah povedal predsednik uprave Mercatorja SVS, d. d., Samo Gorjup.
Prvenstveni cilj v letu 2004 pa je bil uspešen prevzem 19 maloprodajnih enot Trgovske družbe Živila, ki jo je kupil PS Mercator, prevzem pa je izpeljal Mercator SVS. 14 od teh so jih tudi generalno obnovili, s tem so tudi na nek način ohranili tržni delež, ki ga ima Mercator v Pomurju, je povedal Samo Gorjup. V Mariboru so začeli s pripravami na začetek gradnje drugega Mer-catorjevega centra v velikosti 8000 tisoč m2 s hipermarke-tom v velikosti 2700 m2 in 20 spremljajočimi trgovinami, ki jih doslej še ni bilo v Sloveniji. Gre za nove poslovne partnerje iz tujine, ki bodo doslej tradicionalno nastopali za Mercator. Graditi ga bodo pričeli letos jeseni na lokaciji v Pobrežju, ob bodoči vpad-
Foto: Črtomir Goznik
Samo Gorjup, univ. dipl. ekon., predsednik uprave Mercator, SVS, d. d., Ptuj.
nici, ki bo povezovala hitro cesto Celje-Pesnica. Odprli pa ga bodo aprila leta 2006. Vse večje investicije Merca-torja SVS v prihodnjem letu se bodo odvijale zunaj Ptuja, med drugim bodo zgradili večji supermarket v Radljah ob Dravi. Zemljišče so kupili decembra lani, januarja letos pa so odkupil od trgovske družbe Emona Maximarket Trgovski center Zreče v samem centru kraja, ki ga bodo temeljito preuredili v letu 2006. Gre za turistično zelo pomembno območje, turizem in trgovina gresta z roko v roki. Mercaror SVS se širi v okolju, kjer ga še ni. Lovijo tržne niše povsod tam, kjer se da povečati tržni delež, in to v smeri proti Koroški, Celju; Maribor pa je tržni potencial številka ena. V mestu ob Dravi bodo letos kupili tudi zemljišče v Hočah, kjer bodo v bodočnosti zgradili enega od supermarketov. Novogradnje in drugi investicijski posegi v letošnjem letu so ocenjeni na 2,4 milijarde tolarjev. V letu 2006 pa bodo za te namene porabili nekaj manj kot tri milijarde tolarjev.
Na Ptuju še letos ne bodo gradili
Kaj pa Ptuj in napovedana gradnja Mercator centra na Bregu, ki naj bi ga pričeli graditi letos?
"Zadeve so šle svojo pot zaradi urejanja cestne infrastrukture. Direkcija Republike Slovenije nam je postavila pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki
vključujejo obvezno ureditev rondoja, ki je širšega pomena, ne samo potreba Merca-torja na tej lokaciji. S tega vidika ga je potrebno tudi obravnavati. V tem času glede tega potekajo intenzivni pogovori med državo, občino in potencialnimi investitorji na tej lokaciji. Eden od potencialnih investitorjev je tudi Mercator. Zemljišče za novogradnjo centra je kupljeno. Kupili smo zemljišče v velikosti 5000 m2, na katero se bo širil trgovski center, idejni projekti so usklajeni. Na tej lokaciji predvidevamo tudi garažno klet, ki prina-
ša dodatno kvaliteto storitve in predvidoma tudi bencinski servis. Obstoječi center bomo porušili, nov center bo bistveno večji od sedanjega," je o zamudi pri gradnji novega Mercator centra na Bregu povedal Samo Gorjup. Po najnovejših informacijah naj bi država sofinancirala rondo, cestni del, naloga lokalne skupnosti in vseh investitorjev na tem območju pa je, da uredijo zemljišča. Problem teh zemljišč pa ni v zemljiščih samih, temveč v nepremičninah. Tudi ni pričakovati, da bi arheologi na območju gradnje do konca leta končali
raziskovanja glede na njihova pričakovanja, da bodo na tem območju zagotovo nekaj našli. Cilj Mercatorja SVS pa je, da bi dela pričeli v letu 2006 in jih tudi končali. Da pa ne bi samo čakali, so se odločili, da bodo še letos predvidoma dogradili samopostrežno Živila na Potrčevi, ki je tržni potencial in poka po šivih. Zemljišče bodo odkupili od MO Ptuj, in prodajno površino povečali za dvainpolkrat. Po dograditvi naj bi imela okrog 800 neto prodajne površine. Začetek gradnje je odvisen od pridobitve gradbenega dovoljenja. Njihova želja je, da bi pričeli graditi še letos. Merkur, ki se izseljuje iz Super mesta je Mercatorju kot prvemu sosedu ponudil lokacijo v Mariboru, na Tržaški, kjer je solastnik centra, in v Super mestu na Ptuju. Za prodajo se je v obeh primerih odločil zaradi pomanjkanja prodajnih površin, ki jih zahteva zaokroževanje ponudbe. V Mariboru so se dogovorili za odkup, podpisali pogodbo, s čimer postajajo lastnik centra v celoti na Tržaški, kjer celovito preureditev načrtujejo za leto 2007. Merkur je dal ponudbo za odkup celote na Ptuju, tudi prve etaže, v Mer-catorju pa za prvo etažo niso zainteresirani. Ne glede na to ostajajo na tej lokaciji, ki bo še pridobila z izgradnjo bodoče cestne infrastrukture. Dva rondoja bosta obkrožala Mer-catorjevo parkirišče, z novim odstavnim pasom bodo tudi sami po dolgem času lahko uredili normalen dostop do Super mesta. Drugih ambicij na Ptuju Mercator nima, je bil jasen Samo Gorjup, kljub temu da svoj prihod v to okolje napoveduje še več trgovcev.
Kdo bo, kdo ne bo
izgubil dela
Odločbo ustavnega sodišča so trgovci dočakali z razočaranjem ne glede na voljo naroda po zaprtju trgovin v nedeljo. Ustavno sodišče je našlo neko polovično rešitev, če je vrglo žogico nazaj, da se gospodarstvo, politika ali država odločijo o tem, kaj je tista mejna kvadratura v okviru tistih desetih nedelj, ko pa bi trgovine lahko bile odprte.
V	zvezi s tem je pričakovati še veliko polemik med trgovci, ali bo to omejena kvadratura ali ne bo, je prepričan Samo Gorjup. Rešitev mora biti znana čimprej, ker se trgovci morajo organizirati in narediti ustrezne načrte glede dela po novem.
"V skupini Mercator in v SVS smo naredili analizo presežkov. Predsednik PS Merca-tor Zoran Jankovič je povedal, da bo s to odločbo kar 300 Mercatorjevim trgovinam v nedeljo onemogočeno delo. Znotraj SVS pa bo teh trgovin 66. Ob nedeljah je v trgovinah SVS angažiranih 350 zaposlenih od skupaj 1200, kolikor je vseh zaposlenih v maloprodaji. To pa ne pomeni, da delajo vsako nedeljo, delajo izmenično vsako drugo nedeljo. Delavci za delo ob nedeljah prejemajo dodatek v višini 75 odstotkov, kar je več, kot dobijo za nedeljsko delo v drugih panogah. Analiza je za SVS pokazala presežek 40 delavcev. To so teoretični presežki, mi bomo poskušali v okviru podaljšanega obratovalnega časa v okviru šestih delovnih dni in desetih nedelj narediti, da bi bilo presežkov čim manj. Teoretično pa je pričakovati, da bo delo izgubilo okrog 20 delavcev.
V	celem Mercatorju pa naj bi delo izgubilo 500 delavcev, " je o pričakovanih posledicah odločbe ustavnega sodišča povedal Samo Gorjup.
Glede na trditve, da so napovedani presežki zgolj oblika pritiska po besedah sindikalistov, pa Samo Gorjup, pravi, da ne gre za pritisk, to so dejstva. "Delali smo podrobno analizo od trgovine do trgovine."
MG
Zmagovalna kombinacija ... adijo inflacija!
Hranilna knjižica s protiinflacijsko obrestno mero - kombinacija, s katero inflacija vašim prihrankom ne bo mogla do živega! Obenem pa vas v paketu Optimus do 30. 9. 2005 čaka še brezplačna odobritev prvega limita, brezplačna letna članarina za izbrano kreditno kartico, brezplačna pristopnina k spletni banki in brezplačne vzpostavitve trajnikov ter direktnih bremenitev.
Splača se vam pravočasno preusmeriti plačo!	tf'ft
Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, Šmartinska 140, Ljubljana	Creditanstalt
Ptuj • PP in MIP ustanovili konzorcij
Slovenski pršut poslej res slovenski
Če ste bili vse doslej prepričani, da je tisti slastni rezinasto narezani pršut čisto do kosti in še čez prava slovenska jed, ste se motili. Res je bil narejen v Sloveniji, tam na prepihu kraške burje, ampak svinjska bedrca so bila pripeljana večinoma iz Madžarske, pa malo iz Nizozemske in Poljske in morda še od kod. Zdaj bodo prišli drugačni časi.
Za izdelavo pravega pršuta namreč ni dober kakršenkoli prašič, ampak mora biti vzre-jen po čisto posebni tehnologiji. Poskusno so jo uvedli v ptujski perutnini že pred časom in prvi rezultati (ki bodo javno vidni in okušeni ta teden) so bili očitno zadovoljivi, saj sta se oba prva
moža sodelujočih podjetij pri nastanku prvega pravega slovenskega pršuta z geografskim poreklom (Made in Slovenia), dr. Roman Glaser iz PP in Vojteh Volk iz MIP-a, odločila za podpis skupne konzorcij-ske pogodbe. »Z ustanovitvijo konzorcija smo sicer šele na začetku poti, vendar pa vemo,
da potrošniki želijo vedeti, kje je zrasla njihova prehrana, po kakšnih tehnoloških postopkih je bila pripravljena in kdo zagotavlja točnost deklaracij o poreklu,« je povedal Vojteh Volk in še dodal, da so pripravljeni v konzorcij sprejeti kogarkoli, ki bo sposoben zagotavljati in izpolnjevati viso-
Predstavitvi sodelovanja s ciljem izdelati in uspešno tržiti pršut ter druge suhomesnate izdelke s slovenskim geografskim poreklom je sledil slavnostni podpis pogodbe in stisk rok obeh direktorjev, Perutnininega dr. Romana Glaserja in MIP-ovega Vojteha Volka.
Apače • V Pekarni Milene Serdinšek
ke kriterije in pogoje sodelovanja. Ti se seveda nanašajo v prvi vrsti na kvaliteto, varnost in sledljivost živil.
Tem pogojem bodo prav gotovo morali zadostiti tudi v pomurski mesni industriji (podjetju Pomurka), ki naj bi se s prvim julijem letos formalno dokončno pripojila novogoriškemu MIP-u.
Sicer pa konzorcijska pogodba, prva te vrste v slovenski živilski industriji, za obe podjetji predstavlja predvsem način in koordinacijo skupnega nastopa na tržišču s ciljem doseganja čimvišje kvalitete izdelkov ter optimiranja ekonomskih učinkov, nikakor pa ne pomeni kakršnekoli oblike kapitalskega povezovanja. Naloga PP v okviru pogodbe bo zagotavljanje primerno vzre-jenih prašičev, t. i. pršutarjev, po točno določeni tehnologiji, naloga MIP-a pa obdelava in priprava, kot obljubljajo vodilni, vrhunskega slovenskega pršuta in še nekaterih drugih suhomesnatih izdelkov, ki bodo tako lahko deklarirani kot izdelki slovenskega porekla.
Kot je zatrdil Glaser, vzreja in izdobava prašičev, teh zaenkrat PP tedensko dobavlja okrog 500 komadov, v bodo-
Na prvem ocenjevanju je bil zlat eden njihov kruh, na drugem že trije, tudi letos je bilo tako, prejeli pa so tudi dve zlati priznanji za pekovske izdelke. Stanko, ki je pek že 30 let, je povedal, da je njihov kruh brez slehernih dodatkov. Uporabljajo samo domači jabolčni kis, kvas, sladkor, olje, sol, vitalizirano (oživljeno) vodo in dobro
moko, ki pa jo zelo težko dobiš. Kvalitetna moka, vita-lizirana voda in živo testo, s testom moraš živeti, to so trije pogoji za kvaliteten kruh, pravi izkušeni pek Stanko. Ker je danes moka v večini »prazna«, ji mora pek vse dodati, da nastane dober kruh, zato je tako pomembno, da ga pečeš iz kvalitetne moke, da ima pravi okus, svežino,
Foto: Črtomir Goznik
Stanko in Milena Serdinšek sta pekarno odprla 17. aprila leta 1998. V treh letih, odkar se udeležujeta ocenjevanja kruha in pekovskega peciva, sta za svoje izdelke prejela že devet zlatih priznanj.
obstojnost, da se ne drobi. Za koruzni kruh je potreboval kar leto dni, da je prišel do pravega recepta. Kljub vsej mehanizaciji, ki danes obvladuje že pekarstvo, je pekovski kruh še vedno zelo trd, veliko je še nočnega dela. V Pekarni Milene Serdinšek štruce in hlebčke še oblikujejo ročno.
Stanko Serdinšek si je vedno želel imeti svojo pekarno. To se mu je uresničilo 17. aprila leta 1998, ko sta jo z ženo Milena, ki je prej delala kot medicinska sestra, tudi odprla. Do lani so bili najemniki v Lovrencu na Dravskem polju, od lani delajo v svoji pekarni v Apačah. Zmogljivost pekarne je do 500 kg dnevno, prodajajo znanim kupcem, kruh dostavljajo na dom. Od drugih pekarn se Serdinško-va razlikuje po tem, da delajo kruh z vitalizirano vodo, tudi para, nad katero se peče, je vitalizirana, pa tudi kemičnih dodatkov ni v njihovih izdelkih. »Verjamemo v to, da je naš kruh dosti bolj kvaliteten ravno zaradi vitalizirane vode, dosti bolj vzdržljiv, se ne drobi.« Vitalizirana voda je oživljena voda. Po ceveh gre do posebnih vitalizatorjev,
če ne bo pomenila morebitne ponovne koncentracije svinjereje na ožjem in širšem ptujskem območju, pač pa naj bi se spremenila le tehnologija oz. postopki vzreje, ki ne bodo več usmerjeni v rejo t. i. bekonov, temveč težjih pršutarjev, ki naj bi dosegali optimalno težo okoli 130 kilogramov.
»S to pogodbo združujemo potenciale obeh podjetjih na skupnem segmentu poslova-
nja, hkrati pa predstavlja tudi pomemben korak k izgradnji identitete slovenske prehrane, tako za domače kot za tuje potrošnike,« je ob koncu še pojasnil Roman Glaser z zagotovilom, da obe živilski podjetji v skupno sodelovanje prinašata najboljše od znanja in tehnologije z obveznostjo nadaljnjega razvoja v smeri čimvišje kvalitete in s ciljem zadovoljevanja potrošniških potreb in želja.
Prve pršute s priznano slovenskim geografskim poreklom naj bi bilo najti na trgovskih policah v bližnji prihodnosti, izbrani pa so jih imeli možnost poskusiti na posebni novinarski konferenci včeraj, v četrtek, v Ljubljani. Kakšna bo nova blagovna znamka, ki bo združevala v okviru konzorcija pridelane artikle, pa še ni znano.
SM

nfond 22 42
Premoženjski koraki -vzajemni skladi
Dober kruh vedno najde kupca
Pekarna Milene Serdinšek iz Apač 185 b se že tri leta uspešno udeležuje tradicionalnega majskega ocenjevanja kruha v Sekciji za pekarstvo v okviru Združenja živilske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Letos so mu prvič dodali tudi ocenjevanje pekovskih izdelkov.
v katerih dejansko oživi, se izboljša, je bolj mehka, bolj zdrava. Tudi v vitalizatorjih ni nobene kemije, to je posebna turbinica, nabita z energijo. Njihovi kupci najbolj posegajo po kmečkem koruznem mešanem kruhu, zelo cenijo tudi pecivo, kiflje, gibanice, potice, skratka, pravi Milena: »Vsi naši izdelki so pri strankah cenjeni. « Tudi graham kruh z lanenimi semeni, ki je njihov novi kruh, zanj so prejeli tudi zlato priznanje, je že našel pot do kupcev.
»Zlata priznanja, ki smo jih doslej prejeli za naše izdelke, nam veliko pomenijo. S tem dokazujemo, da v naši pekarni delamo kvalitetne izdelke.«
V Pekarni Milene Serdin-šek so trije zaposleni, peka sta tudi že sinova, ki pridno pomagata, po tej plati se za prihodnost te družinske pekarne, kjer pečejo »zlati« kruh ni potrebno bati. Tudi idej za nove izdelke jim ne manjka, kmalu bo na police prišel tudi pirin kruh. Za svoje izdelke bi radi pridobili tudi znak varovalnega živila, to pa je že del načrtov za prihodnost.
MG
V prejšnjih premoženjskih korakih smo obljubili, da vam tokrat podrobneje predstavimo prednosti metode pov-pre~nih cen pri var~evanju v vzajemnih skladih. Metoda vam lahko prihrani veliko analiz in živcev, obenem pa je dodaten argument, zakaj za var~evanje v skladih odpreti ban~ni trajnik.
Vsak trenutek je pravi
Vzajemne sklade ste izbrali kot zanimivo obliko naložbe za vaša sredstva. Vaš cilj je na primer vložiti dva milijona tolarjev v naslednjih desetih letih. Seveda bi radi enote sklada kupili po kar najugodnejši ceni - a kdaj je pravi trenutek? Težavo lahko rešite tako, da razporedite naložbo. Vsak mesec 16.700 tolarjev, pa boste v desetih letih prav tako vložili dva milijona tolarjev. Kje je hec? Ni vam treba loviti rasti in padanj trga, saj boste v povpre~ju kupili vse vaše enote premoženja po povpre~ni ceni tega desetletja.
Infondovi varčevalni načrti
Torej vas zanima varčevanje v Infondovih vzajemnih skladih - zato še nekaj dodatnih besed o varčevalnih načrtih, ki so vam na voljo. Če se odločate za sešteva lni načrt, boste pri pristopu napovedali, v koliko časa boste skupaj vložili kolikšen znesek: na primer v desetih letih 1,200.000 tolarjev. V zameno dobite pravico, da vam za vsak posamezen polog obračunamo takšno vstopno provizijo, kot da bi ves načrtovani znesek vlaganj nakazali že danes. Če se odločite za padajoči načrt, boste napovedali na primer: vsak mesec 10.000 tolarjev. In potem se boste tega držali. Kakor dolgo boste pač zmogli ali želeli. Mi pa vam bomo vsaki dve leti za pologe začeli obračunavati za 0,5 odstotka nižjo vstopno provizijo. Pri časovnem načrtu pa napoveste skupni znesek in skupni čas vlaganja, mi pa vam bomo za vse pologe obračunavali vstopne stroške po posebni lestvici, odvisno od tega, ali boste varčevali več kot tri, pet ali deset let.
Za brezplačne informacije lahko pokličete na tel.
080 22 42
V Ptuju lahko vpisna mesta za Infondove sklade najdete v poslovalnicah Nove KBM, Po{te Slovenije in Ilirike Turizma ter v podjetjih DAMA-FIN, Agencija TOK-TOK, VEN, zavarovalno zastopanje Venčeslav Skledar in Peter Zaj{ek, s. p. Vsa vpisna mesta najdete na spletnem naslovu www.infond.si. Na vseh vpisnih mestih lahko brezpla~no dobite tudi pravila upravljanja, prospekt in izvle~ek prospekta ter polletna in letna poročila o poslovanju skladov.
Nagradno vprašanje meseca junija:
Če želite doseči povprečno ceno v času vlaganja: (a) odprete trajnik (b) kupite vse enote sklada na isti dan
Dopisnico s pravilnim odgovorom, z vašim imenom in naslovom ter pripisano davčno številko pošljite na naslov Infond, d. o. o., Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor najkasneje do 30. junija. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 10 prejemnikov nagrade - dežnika. Nagrajence bomo obvestili na dom. Družba za upravljanje d.o.o.
Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor
KBMInfond
Foto: SM
Ptuj • Na rešetu plača direktorja Komunalnega podjetja Ptuj
Placa zakonita - pa je tudi upravičena?
Plača direktorja Komunalnega podjetja Ptuj Jožeta Cvetka, univ. dipl. inž., je bila dolgo časa največja skrivnost, tudi za mestno občino Ptuj kot največjo lastnico oziroma za vse občine, ki so skupaj v 61 odstotkih solastnice KP. Po posredovanju podatkov ministrstvu za javno upravo za januar 2005 pa to ni več: znašala je nekaj nad en milijon 729 tisoč tolarjev bruto; podatke je posredovalo Komunalno podjetje samo.
V teh dneh je postala tema številka ena v mestni občini Ptuj. Če gre verjeti ulici, je takih plač v tem okolju še nekaj, oziroma celo višjih, vendar "komunalna" bode v oči predvsem zaradi tega, ker naj bi bila izplačana v dejavnosti, ki je pretežno javna. Z njeno zakonitostjo ni nič narobe, morda bi lahko bila le moralno vprašljiva.
"Komunalno podjetje Ptuj je v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah organizirano kot delniška družba v mešani lastnini. Opravlja gospodarske javne službe in tržne dejavnosti. Okrog 50 odstotkov prihodkov ustvari s tržnimi dejavnostmi, 50 odstotkov pa iz naslova gospodarskih javnih služb. Plača direktorja v enakem razmerju bremeni stroške teh dejavnosti. Kot direktor družbe imam sklenjeno individualno pogodbo, ki sem jo skladno z določili zakona o gospodarskih družbah sklenil z nadzornim svetom družbe. Pogodba je sklenjena skladno s kriteriji za individualne pogodbe o zaposlitvi menedžerjev za srednja velika podjetja, med katera sodi tudi Komunalno podjetje Ptuj. Plača za januar 2005, ki je bila posredovana ministrstvu za javno upravo, zajema osnovno plačo in dodatke: minulo delo in delovno uspešnost. Delovna uspešnost plače direktorja je izključno vezana na uspešnost poslovanja družbe in izvajanja tržnih dejavnosti, minulo delo je določeno skladno z veljavnimi predpisi," je o svoji plači povedal direktor KP Ptuj Jože Cvetko.
Direktorji "preveč", župani premalo ...
Ptujski župan dr. Štefan
Čelan je v zvezi s plačo direktorja v Komunalnem podjetju Ptuj povedal: "Za tiste, ki ne poznajo naše zakonodaje na področju urejanja plač v javnem sektorju, so podatki o plačah županov in direktorjev v javnih zavodih in javnih podjetjih morda res presenečenje. Župani pa že dolgo opozarjamo, da je takšna ureditev plačne politike naravnost smešna. Osebno ocenjujem, da so župani predvsem odgovorni za pospeševanje razvoja občine. Pri tem morajo občino voditi kot kompleksno podjetje z znatno več funkcijami, kot jih imajo zasebna ali javna podjetja. V tej državi pa smo z zakonodajo priznali, da lahko ima vsak posameznik, ki vodi podjetje z enim samim zaposlenim, neomejeno visoko plačo. Župani pa smo pri plačah popolnoma omejeni. V vseh dosedanjih službah se mi nikoli ni zgodilo, da bi izgubil vsa napredovanja, ki sem si
jih pridobil z izobrazbo ali strokovnimi izpopolnjevanji. Na županskem delovnem mestu pa ti preprosto vsega tega ne priznajo. Med županskimi plačami sploh ni nobene razlike, ali jo opravlja človek z nedokončano osnovno šolo ali pa človek, ki ima opravljeno najvišjo strokovno izobrazbo. Še bolj tragično pa je to, da ni možno nagrajevati dobro opravljenega dela. Župan, ki dela cele dneve, tudi ob sobotah in nedeljah, in poveča obseg investicij za dva- do trikrat z možnostjo lastnega proračuna, je enako plačan kot tisti, ki leži v senci in ne dela ničesar. Za župane ne obstajajo nadure niti stimulacije. Kar je pa posebej zanimivo, je to, da je edino župan kazensko odgovoren za vse nepravilnosti, ki jih počnejo njegovi notranji in zunanji sodelavci.
O neumnosti na področju urejanja plač v državni upravi, lokalni samoupravi in javnih zavodih ter javnih podjetij pa ne gre izgubljati besed. To, da imajo vsi večje plače od županov, ni njihova krivda, ampak krivda v zakonodaji, ki to omogoča. Prepričan sem, da bi vsak župan izgubil tožbo z zaposlenimi, če bi jim znižal plačo. Kazenska zakonodaja je namreč naravnana tako, da jo vsak birokrat, ki si je izboril svojo plačo, lahko vedno uporabi v svoj prid. Protikorupcijski zakon in plačna politika v javnem sektorju nas zanesljivo vodita v smer popolne negativne kadrovske selekcije.
Če bo šlo tako naprej, bodo državo in občine vodili tisti, ki so trenutno prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje RS." Ptujski župan, mimogrede, zasluži skoraj trikrat manj kot direktor Komunalnega podjetja Ptuj.
Še višja bi lahko bila ...
"Plača direktorja KP Ptuj je v skladu z navodili in priporočili za izračun menedžer-skih plač. Tudi izračunana je tako, na podlagi faktorja 5,3 na povprečje slovenske plače in povprečja plač v družbi; celo nižja je od dovoljene. Stimulacija ni visoka, znaša pet do šest odstotkov. Delovna uspešnost je izključno vezana na uspešnost izvajanja tržnih dejavnosti.
Osnovna bruto plača znaša nekaj nad milijonov tolarjev, na to pa mu skladno s pogodbo pripadajo vsi dodatki, kot gredo vsem delavcem po kolektivni pogodbi. Po pogodbi, ki jo je sklenil z nadzornim svetom, mu pripada tudi nagrada, ki pa je doslej, torej v osmih letih mojega vodenja nadzornega sveta, ni nikoli prejel. Po prihodkih sodi družba med velika podjetja, po številu zaposlenih med srednja. Plačo smo zelo "tehtali", ker gre za opravljanje gospodarske javne službe, tudi faktorja nismo določili najvišje. Kot predsednik NS nikoli nisem dobil vprašanja glede plače direktorja Komunalnega podjetja Ptuj, pa tudi nikoli me v tem mandatu
niso povabili na sejo mestnega sveta, ko so razpravljali o razmerah v Komunalnem podjetju Ptuj. Pod prejšnjim županom sem se seje mestnega sveta udeležil enkrat," je za Štajerski tednik povedal predsednik Nadornega sveta KP Ptuj Drago Klobučar.
Plača ni ustrezna rezultatom
V mestnem svetu je v zvezi s poslovanjem Komunalnega podjetja vedno največ razpravljala Marija Magdalene oziroma odbor za finance, ki ga vodi. Tudi ob zadnjem poročilu, o katerem so razpravljali na majski seji, je bilo tako. V podjetju, ki je lani sicer pozitivno poslovalo, so po oceni odbora poslovali slabše kot v letu 2003. Dobiček se je v letu 2004 glede na leto 2003 povečal le za borih 0,6 odstotka, za manj, kot je znašala inflacija. Amortizacija se je v primerjavi z letom 2003 zmanjšala za 61 milijonov tolarjev, stroški plač pa so bili višji kar za 40 milijonov tolarjev ali skoraj za 10 odstotkov. Pretežni del čistega dobička je posledica finančnih in izrednih prihodkov. Člane odbora za finance je v zvezi s poslovanjem Komunalnega podjetja Ptuj motila tudi ugotovitev nadzornega sveta družbe, ki je z doseženimi rezultati iz lanskega leta zadovoljna, poročila in informacije s strani uprave je prejel pravočasno in korektno.
"Podjetje je organizirano
kot delniška družba, direktorjem v teh družbah in drugim zaposlenim po individualni pogodbi plače določa nadzorni svet. V odboru za finance pri mestnem svetu, ki ga vodim, smo večkrat zahtevali podatke o najnižji in najvišji plači v družbi. Žal do teh podatkov nikoli nismo prišli, odgovor je bil vedno, da imamo predstavnika v nadzornem svetu, mestni svet nima pravice zahtevati podatkov. Če je objavljena plača skladna z dobrimi poslovnimi odločitvami direktorja in če so temu primerno tudi visoke plače delavcev, nimam proti taki plači ničesar. Če pa je samo direktorjeva plača tako visoka, delavci pa imajo zelo nizke osebne dohodke, se s tem ne morem strinjati. Glede na rezultate, ki jih podjetje dosega, je vprašanje, ali je takšna plača primerna. Kljub temu da je podjetje organizirano kot delniška družba, vendar prevladuje javni interes. 61 odstotkov je javnega dela v tej delniški družbi, zato je za mene tudi vprašljivo, kaj pravzaprav je ta delniška družba. Menim, čeprav ne poznam dobro vseh predpisov, da v njej prevladuje javni interes, zato bi bilo potrebno spoštovati tudi predpise, ki urejajo delovanje javnih podjetij, ne samo zakon o gospodarskih družbah, ki ureja poslovanje delniških družb. Dejansko je vprašljivo, kdo je tisti, ki ima pravico odločati, kdo je tisti, ki ima pravico kaj vprašati. Mislim, da je potrebno te zadeve nujno urediti.
Potrebno je tudi povedati, da mestna občina Ptuj v nadzornem svetu Komunalnega podjetja Ptuj eno leto in pol ni imela svojega predstavnika, ker je postopek za imenovanje dolg, saj se lahko imenuje komaj na naslednji skupščini. Izgubili smo ga tisti trenutek, ko se je prejšnja direktorica občinske uprave zaposlila drugje. Svojega predstavnika v NS KP Ptuj imamo eno leto, vendar je bila individualna pogodba z direktorjem sklenjena še pod prejšnjim nadzornim svetom. Na to pa nismo imeli vpliva. Po novem zakonu o gospodarskih javnih službah je plača direktorja javna in mi smo te podatke zahtevali. Sicer smo jih dobili, vendar ne takšnih, kot smo jih želeli. Zdaj smo za plačo izvedeli iz medijev, še vedno pa ne vemo, koliko zasluži nekvalificirani delavec, kvalificirani delavec, delavec s srednjo izobrazbo," je povedala Marija Magdalenc, predsednica odbora za finance pri mestnem svetu.
Po nepotrjenih podatkih naj bi lanska celoletna bruto plača direktorja Komunalnega podjetja znašala nekaj nad 20 milijonov tolarjev. Ostalim delavcem, ki prejemajo plačo po individualni pogodbi, je bilo skupaj izplačano nekaj manj kot 70 milijonov tolarjev, člani nadzornega sveta pa so lani skupaj prejeli 618 tisoč tolarjev.
Plača je razkrita, to pa je tudi vse, ker bo že jutri na vrsti nova tema.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • O priznanjih mestne občine
Za častnega občana predlagajo Albina Lugarica
Komisija za priznanja in odlikovanja Mestne občine Ptuj, ki jo vodi Marko Čuš, je na seji 15. junija oblikovala predloge za letošnje prejemnike občinskih priznanj.
Od petih članov komisije, ob predsedniku so člani še Lidija Majnik, Peter Letonja, Vladimir Aracki in Maks Leč-nik, so se seje udeležili trije, Marko Čuš, Peter Letonja in Emil Mesarič (s pooblastilom članice komisije Lidije Majnik), Maks Lečnik pa se je opravičil.
V roku je komisija prejela dva predloga za imenovanje
častnega občana in dva za zlato plaketo. Pri obeh priznanjih je odločitev sprejela soglasno. Za zlato plaketo predlaga PS Perutnina, ki letos praznuje 100-letnico poslovanja, in Vrtec Ptuj, ki je star 60 let. Predlog za prejemnika zlatih plaket je komisiji posredovala svetniška skupina SDS. Maks Ferk (LDS) je za častnega občana predlagal
Albina Lugariča, akademskega slikarja in profesorja, enega tistih Ptujčanov, ki živijo in čutijo z mestom. Tega ne dokazuje samo s svojimi deli in podobami na platnih, temveč tudi kot človek, ki se je vedno z veseljem odzval na številne dobrodelne akcije in pobude. Ervin Hojker (Zeleni Ptuja) je v imenovanje za častnega občana predlagal Albina Piška,
ki je po mnenju predlagatelja veliko naredil za mesto in turizem na Ptuju, za širšo lokalno skupnost, za Slovenijo in mednarodno sodelovanje. "Gre za človeka, ki je za Ptuj naredil več kot kdorkoli na Ptuju, 'maskoto' Ptuja," je še prepričan Ervin Hojker, ki je v dneh pred oblikovanjem predloga na seji komisije doživel več pritiskov s strani ti-
stih, ki niso želeli tega, da bi komisija bila v dilemi, koga predlagati mestnemu svetu v imenovanje. Hojker predloga ni umaknil, ker to tudi ni bila želja Albina Piška.
Komisija je soglasno, z vsemi tremi glasovi, v imenovanje za častnega občana mestne občine Ptuj za leto 2005 predlagala Albina Lugariča. Marko Čuš je po seji komisije
povedal, da nanj ni nihče "pritiskal" tako ali drugače, vsako pobudo glede dodatne obrazložitve bi sprejel, čeprav je pred sejo komisije bilo čutiti napetost.
Mestni svet bo o predlogih komisije za priznanja in odlikovanja odločil na seji 23. junija.
MG
Ptuj • Gimnazijski pevski zbor v Hamburgu
Naporno pevsko gostovanje v Nemčiji
Gimnazija Ptuj je šola, to lahko trdimo brez pretiravanja, ki je že več let usmerjena v široko mednarodno izmenjavo, sodeluje v mnogih evropskih projektih in je dostikrat zgled ostalim šolam oz. gimnazijam, kar priznavajo tudi državni šolski organi. Tudi gostovanje pevskega zbora Gimnazije Ptuj v Nemčiji, ki je potekalo od 21. do 27. maja, je eden takih projektov.
Na pot smo odšli zvečer, 20. 5., in po dokaj naporni vožnji prispeli v Hamburg popoldne naslednjega dne. Organizatorji, starši in dijaki gimnazije iz Meiendorfa, so nas zelo toplo sprejeli, mi pa smo jim za pozdrav kar takoj zapeli. Nato smo odšli skupaj z gostitelji na njihove domove, kjer smo bivali vseh sedem dni. Sprejelo nas je kar trideset družin. Bili so gostoljubni in prijazni. Spoznavali smo njihove navade, prehrano, klepetali z vrstniki in ugotovili, da imamo veliko skupnega. Tudi jezik ni bil ovira. Seveda pa je bil glavni namen našega obiska petje. Imeli smo kar pet koncertov. Nastopali smo v Hamburgu, v internatu v Marienauu nedaleč od Luneburga, v berlinski stolnici, na OŠ Karlshohe in v cerkvi St. Marien v Lubecku. Najtežje smo dočakali prvi koncert, saj smo z njim prebili led. Naš koncertni program je zajemal tri sklope: v prvem smo peli a cappela skladbe iz renesančne, baročne in klasične zakladnice zborovske literature, v drugem delu smo predstavili slovenske ljudske in umetne pesmi, v tretjem pa smo zapeli nekoliko lahkotnejši program, odlomke iz muziklov in priredbe zborovske glasbe. Odziv publike je pokazal, da so navdušeni nad našim petjem in ves naš trud in čas sta bila poplačana. Pozabili smo na vse naporne vaje, na sobote, ki smo jih žrtvovali skupaj z našo prizadevno zborovodki-njo profesorico Jožico Lovren-čič Lah. Zelo nas je zanimalo, kako muzicirajo naši prijatelji, s katerimi je bil načrtovan skupni koncert v četrtek, 26. 5. Veliko dijakov te gimnazije igra na razne inštrumente, zato so sestavili kar nekaj glasbenih skupin, tudi Big Band. Skupni koncert je zelo uspel. Mi smo peli, oni so igrali, vzdušje je bilo zelo sproščeno, še posebej takrat, ko sta v dvorano prihrumela naš kurent in hudiček. Na vseh koncertih smo predstavili Ptuj in Slovenijo, delili smo propagandni material in ustno seznanjali naše nemške prijatelje o vsem, kar jih je zanimalo. Ko nismo vadili ali koncertira-
li, smo se družili na izletih, ki so nam jih pripravili prizadevni organizatorji. Odpeljali smo se v Berlin, ki je prava prestolnica, obenem pa še vedno veliko gradbišče in o famoznem zidu ni več ne duha ne sluha. Bolj všeč nam je bil manjši Luneburg, včasih mesto soli, član srednjeveške zveze mest -Hanse. Ogledali smo si tudi Lubeck, poln zgodovinskih in umetnostnih spomenikov in včasih center Hanse. Hamburg smo tako dobro spoznali, da smo se počutili že kot doma, navdušilo nas je veliko pristanišče, nekateri smo zgodaj zjutraj odšli tudi na znameniti Fischmarkt. Prisostvovali smo pouku pri različnih predmetih in zdaj nam je veliko bolj jasen nemški šolski sistem, razmere v šolah, težave mladih, saj smo se z dijaki res veliko družili in pogovarjali. Seveda smo tudi mi predstavili našo šolo, projekte, v katerih sodelujemo, mesto Ptuj in okolico in s tem pri naših vrstnikih vzbudili zanimanje za deželo, kamor bodo prišli. Da smo postali dobri prijatelji, je pokazala tudi poslovilna večerja na šoli, kjer smo se skupaj zabavali dijaki, starši in profesorji vse do našega odhoda v petek pozno zvečer. Slovesa kar ni hotelo biti konec, gostitelji so nas ganili s tekom pred avtobusom z našo in njihovo zastavo, kot da nas hočejo spremljati vse do doma. Stekla je tudi kakšna solzica.
Vrnili smo se utrujeni, vendar polni lepih vtisov in obenem hvaležni šoli, ki nam je to omogočila, še posebej pa prof. Geraldu Huhnerju, ki je skupaj z nemškimi organizatorji skrbel za organizacijo in nemoten potek, ter spremljevalkama prof. Slavici Bratuša in prof. Mariji Meznarič, ki sta skrbeli za naše dobro počutje in varnost. Zahvala gre seveda tudi vsem staršem in sponzorjem, ki so kakorkoli podprli našo turnejo.Že sedaj se veselimo ponovnega snidenja v septembru, ko bomo gostitelji mi in bomo lahko nemškim prijateljem pokazali našo gostoljubnost in lepote Slovenije.
Gimnazija Ptuj
Foto: arhiv Gimnazije Ptuj
Majšperk • Z dobrodelnimi prireditvami do opreme za novo šolo
Koncert in ustvarjalne klepetalnice
Na pobudo občine in vseh društev v občini Majšperk so v nedeljo, 12. junija, pripravili veliki dobrodelni koncert za opremo tamkajšnje nove šole, nekaj denarja pa bodo zbrali tudi z izdelki, ki so nastali na ustvarjalnih klepetalnicah.
Na velikem dobrodelnem koncertu, ki so ga pripravili pod občinskim šotorom, postavljenim na igrišču ob sedanji šoli, je sodelovalo prek 50 pevcev in glasbenikov iz domače občine in drugih krajev domovine. Okoli 800 gledalcem so peli in igrali Mili, Aleksandra, Dolores, Holiday band, Pop'n'dekl, Smile band, Karizma, ansambel Mimo pisk, duet Polo, Štajerski Mišo, Dica, dvojčici Vesna in Vlasta, Šmar-ski muzikantje, Kompromis, Bič boysi in Lucas, vse skupaj pa so začinili s humorističnimi vložki domačinov.
Kot je povedala županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, so s prodajo vstopnic zbrali 740.000 tolarjev, nekaj denarja pa so zbrali tudi od prodaje ročnih izdelkov, ki so jih izdelali krajanke in krajani na ustvarjalnih klepetalnicah in so jih kupili obiskovalci na prodajni razstavi v telovadnici.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Na dobrodelnem koncertu pod šotorom v Majšperku je nastopila tudi skupina Popo'n'dekl.
Cerkvenjak • Pred 7. občinskim praznikom
Prioriteta razvoj podjetništva
V občini Cerkvenjak se danes (17. junija) pričnejo prireditve ob 7. občinskem prazniku, potekale pa bodo do 2. julija.
Osrednja slovesnost bo v nedeljo. Pričela se bo s preletom zmajarjev in motornih padalcev domačega aeroklu-ba Sršen, sledila bo razstava ročnih del, nato maša, pred osrednjo slovesnostjo bo otvoritev razstave Podobe doline v avli kulturnega doma, po slovesnosti pa otvoritev občinske vinogradniške kleti.
V občini, ki šteje nekaj manj kot 2.200 prebivalcev, je že drugi mandat župan Jože Kraner, ki o dosedanjem
delu občine pravi: "Lahko rečem, da smo v sedemletnem obstoju dosegli rezultate, ki so vidni v našem prostoru."
Letos so v Cerkvenjaku zgradili že del kanalizacije v strnjenem delu naselja Co-getinci. Pri Johanesovi trti, potomki najstarejše trte na svetu, so uredili stopnice in krožno pot. V tem času pa se pripravljajo na modernizacijo ceste v Župetincih v dolžini 1,1 km. Letos še načrtujejo nekaj manjših investicij, da bi popestrili turistično ponud-
.rMU
OBČINA CERKVENJAK
Spoštovane občanke in občani, ob 7. prazniku občine Cerkvenjak želim, da bi smelo obrnili novi Ust v knji^ razvoja občine, da bi iz njega razbrali potrebe kraja, jih uresničili in se ob naslednjih praznovanjih veselili doseženih rezultatov.
ŽeUm vam prijetno praznovanje in obilo lepega doživetja v prazničnem tednu občine Cerkveryak.
Ob prihajajočem dnevu državnosti pa vse dobro tudi v prihodnje v naši domovini in veUki družini evropske zveze.
Župan občine CerkveAjak , j_
JožeKraner kjXjQ íMJU
Župan občine Cerkvenjak Jože Kraner
Foto: ZS
V Cerkvenjaku so ob Johanesovi trti (potomki najstarejše vinske trte na svetu) uredili stopnice in krožno pot
bo občine.
V Cerkvenjaku pa odpirajo tudi novo poglavje razvoja občine, o katerem župan pravi: »Prihodnost nam ponuja priložnost in nove možnosti. Na nas je, da se organiziramo in sprejmemo izziv prihoda avtoceste, ki nam ob vsem negativnem prinaša vendarle tudi nekaj pozitivnega - nove možnosti razvoja. Prizadevamo si zagotoviti prostorske možnosti za hitrejši razvoj podjetništva in obrtništva - naredili smo že prvi korak: z dopolnitvijo in spremembo prostorskega plana smo opredelili prostor za poslov-
Člani civilne pobude še naprej vztrajajo na stališču, da odlagališče ne sodi v občino Lenart in da je treba v Slovenskih goricah razvojno naravnanost usmeriti na področje kmetijstva, turizma in podjetništva v ekološko zdravem okolju. Moti jih tudi, da lokalna skupnost ne informira občanov o aktivnost v zvezi z odlagališčem, in so prepričani, da morajo o tako pomembni zadevi odločati občani na referendumu. Zato bodo naredili vse, da bo o tem izveden referendum.
Foto: ZS
Predsednik civilne pobude Lenart Marjaž Jazbec
Član pobude in predsednik občinskega sveta Zelenih Ludvik Matjašič je povedal, da po vseh drugih poskusih zdaj ostaja le še možnost referenduma, na katerem bodo preverili, ali volivci podpirajo odločitev župana. "Župan referenduma ne bo razpisal, zato moramo mi zdaj narediti vse, da do njega pride," pravi Matjašič. Pri njihovih prizadevanjih jih podpirajo tudi župani sosednjih občin Benedikt, Cerkvenjak, Destrnik in Trnovska vas.
Po trditvah članov civilne pobude še naprej na občini Lenart ostajajo zelo skrivnostni pri razkritju točne lokacije morebitnega odlagališča, čeprav je direktor Agencije za radioaktivne odpadke že pred mesecem dni potrdil možno lokacijo v Oseku. Zato so že pred časom poslali pismo predsedniku KS Sveta Trojica Francu Rojku, kamor sodi Osek, v katerem so zahtevali sklic zbora krajanov, na katerem bi lahko o tem razpravljali, a odgovora še vedno niso dočakali.
Kaj meni o nasprotovanju civilne pobude in o zahtevi
no-obrtno cono v Brengo-vi ob priključku na bodočo avtocesto. Sedaj smo naredili
drugi korak, ki je težji in odločilen za bodoči razvoj ter boljšo prihodnost generacij, ki prihajajo. V teh dneh ravno potekajo intenzivni pogovori o odkupu zemljišč. Razumljivo je, da so lastniki čustveno vezani na svoje premoženje, na zemljo, ki jo obdelujejo
in je nekaterim tudi edini vir za preživetje. Prepričan sem, da bo prevladal razum. Zato si prizadevamo in moramo narediti vse, da bi dosegli zastavljeni cilj. Prepričan sem, da nam bodo otroci hvalež-
ni.«
Zmago Šalamun
Dornava • Deseti občinski praznik
Veliko narejenega
»Nikoli ne delaš tako dobro, da ne bi mogel narediti še bolje,« je svoj govor ob letošnjem jubilejnem, desetem občinskem prazniku zaključil dornav-ski župan Franc Šegula.
Lenart • Civilna pobuda nasprotuje odlagališču
Zahtevajo referendum
Člani civilne pobude Lenart so v ponedeljek, 13. junija, ponovno sklicali tiskovno konferenco, na kateri so znova izrazili nasprotovanje samovolji župana Ivana Vogrina in 13 svetnikov, ki so na seji občinskega sveta nasprotovali njihovemu predlogu o ustavitvi vseh postopkov v zvezi s prijavo na razpis za ureditev odlagališča z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki na območju občine Lenart.
o razpisu referenduma, smo vprašali tudi župana mag. Ivana Vogrina: »Živimo v demokratični družbi, kjer imajo ljudje pravico izražati svoja stališča - in to je eno izmed stališč, ki je v manjšini. Referendum je legitimna pravica, zapisana v Ustavi. Tisti, ki želi izvesti referendum, mora izvesti vse postopke in tako v njihovi pobudi za razpis referenduma ne vidim nobenih težav. Če bom ocenil, da je referendum potrebno razpisati, ga tudi bom. Zaenkrat kot župan občine Lenart ne vidim potrebe po razpisu. Če ga vidi kdo drug, bo pač moral izvesti vse potrebne postopke.« Župan Vogrin nam je še povedal, da ga je predsednik sveta KS Sv. Trojica Franc Rojko vprašal za njegovo stališče glede sklica seje sveta KS: »Povedal sem mu, da naj upošteva vse zakonite postopke, kdo sme dati predlog za sklic seje sveta KS; civilna pobuda ni tista, ki bi lahko bila predlagatelj sklica, saj jo vodi človek, ki ni občan občine Lenart. Svetoval sem mu, da seje ne skliče.«
Zmago Šalamun
D»V desetih letih je bilo v naši občini veliko narejenega in nesmiselno je naštevati vse, saj so rezultati vidni. Vsekakor je zelo pomemben že dosežen in še načrtovan razvoj na področju infrastrukture, ki je osnova za življenje občanov, želimo pa tudi, da v naši občini ostajajo in ustvarjajo mladi ljudje. Ob tem pa se je nujno zavedati, da je potrebno vlagati tudi ali predvsem v kulturo in v ljudi,« je med drugim še poudaril župan Šegula ter predstavil bodoče dolgoročne in kratkoročne naložbe občine, med katerimi je v ospredju izvedba kanalizacijskega sistema v nižinskem delu občine in izgradnja večnamenske občinske stavbe, v kateri bodo svoje prostore poleg občine dobili še pošta in zdravstveni dom.
Na temo te (dolgo) pričakovane stavbne investicije in njenih prednosti za občane so glavnino svojega kulturnega programa pripravili osnovnošolci iz obeh šol v Dornavi in Polenšaku, z glas-
benimi vložki pa so šaljive skeče, ki so v polni dvorani sprožali spontane aplavze in smeh vseh prisotnih, popestrili še učenci glasbenih šol Nocturno in Munda ter gojenci zavoda dr. Marijana Borštnarja.
Nasploh pa brez godbe, glasbe in petja praznikov v Dornavi ni. Tako je domača godba na pihala že pred dvorano, kjer se je v nedeljo zvečer odvijala osrednja slovesnost, pozdravila vse goste, ki so prihajali, nato pa je za pevske užitke poskrbel še domači dornavski moški oktet, ki letos slavi - tako kot občina - desetletnico svojega obstoja. Za svoje delovanje, več kot 300 nastopov, po dolgem času obujeno tradicijo koledovanja, za izdano zgoščenko in kaseto ter za redno sodelovanje pri prav vseh občinskih dogodkih, je pevcem okteta letos pripadla občinska plaketa, ki sta jo podelila župan Franc Šegula ter predsednik odbora za družbene dejavnosti Franc Za-
goršek. Občinske plakete pa so prejeli še: PGD Mezgovci in PGD Žamenci z obrazložitvijo, da sta obe društvi v več desetih letih svojega delovanja skrbeli ne le za požarno varnost, ampak tudi za društveno in kulturno življenje v svojem kraju ter Jože Hojnik iz Bratislavcev za izjemno zagnanost in uspešno delo na področju celostnega razvoja občine, ki ga je začenjal kot predsednik občinskega sveta ob nastanku občine, nato pa kot svetnik in predsednik odbora za gospodarstvo ter aktiven gasilec.
Zbrane na osrednji slovesnosti je v imenu županov in podžupanov sosednjih občin pozdravil tudi destrniški župan in državni sekretar Franc Pukšič, ki je občini čestital za vse dosežke ter izrazil popolno zaupanje v realizacijo zadanih načrtov, hkrati pa poudaril tudi nujnost ohranjanja in negovanja kulturnih vrednost ter slovenske identitete.
SM
Med prejemniki letošnjih občinskih plaket, ki sta jih podelila župan Franc Segula in podžupan Franc Zagoršek, so bili: PGD Mezgovci, PGD Žamenci, moški oktet Dornava in Jože Hojnik.
Foto: ZS
Foto: SM
Gruškovje • Mejni prehod uradno predan v uporabo
Prehod odprt, kdaj pa »dohod«?
Novozgrajen mednarodni mejni prehod Gruškovje v Halozah je končno dočakal svoj veliki dan. V ponedeljek, 13. junija, se je namreč končno zgodilo to, kar je bilo sicer prvotno napovedano že za prvi maj prejšnje leto - uradna otvoritev sodobnega mednarodnega prehoda evropske meje.
MMP Gruškovje velja za drugi največji cestni mednarodni mejni prehod na južni meji EU v Sloveniji. Večji in dražji (a že odprt) je bil le MMP Obrežje, med največje tri pa spada še MMP Jelšane, ki je prav tako že dočakal svoj otvoritveni dan.
Zgodb o tem, zakaj je prišlo do več kot enoletne zakasnitve, je več, med uradno potrjenimi pa velja tista o izjemno težkem terenu in zavlačevanju pregleda ter potrjevanja dokumentacije za evropsko sofinanciranje iz programa Phare, ki je na koncu vseeno padlo v vodo.
Na Gruškovju pa zato v ponedeljek ni bilo nič manj slovesno. Ob uradni predaji ključev -mejne službe so se sicer v nove prostore preselile že po 20. maju - se je na samem prehodu zbralo ogromno bolj ali manj eminentnih imen vseh tistih, ki so bili in so še kakorkoli povezani z novim mejnim prehodom. Tako so slovesnosti prisostvovale delegacija avstrijske žandarmerije in hrvaške policije, domača carinska in policijska služ-
ba, predstavniki izvajalskega podjetja Primorje in bivše, zdaj preimenovane skupne službe vlade kot investitorja, pa v. d. generalnega direktorja slovenske policije Bojan Potočnik, v. d. generalnega direktorja carine Franc Košir, oba župana občin, v katerih leži nov mejni prehod, Vekos-lav Fric in Anton Butolen, pa še bi lahko naštevali. Skoraj vsi so v svojih nagovorih poudarili pomen sodobnega in urejenega mejnega prehoda, ki je zgrajen v skladu z vsemi potrebnimi normativi in bo kot takšen omogočal veliko lažje delo carinikom ter policistom, pa tudi ostalim veterinarskim in fitofarmacevtskim službam. Na MMP Gruškovje bo odslej možno opraviti tudi kompletno uvozno-izvozno carinjenje.
Nekoliko bolj kritična sta bila v svojih besedah le župana obeh občin, saj sta opozorila na nujnost ureditve avtoceste do prehoda in ostale cestne infrastrukture, ki bi oz. bo omogočala domačinom prost prehod do svojih imetij na drugi strani sloven-
MMP Gruškovje se razreza na 10,4 hektarja površine. Razdeljen je na tri ploščadi: za potniški promet ter za blagovni promet na vstopu v državo in izstopu iz nje. Na platoju je zgrajenih 10 objektov s skupno površino 4000 m2 ter štiri nadstrešnice s površino 3213 m2. Na prehodu bo poleg policije in carine obratoval še fitosanitarni, veterinarski in zdravstveni nadzor. Ob gradnji MMP je bila rekonstruirana še glavna cesta v dolžini 750 metrov, od tega 280 metrov v profilu bodoče avtoceste, prenovljen pa je bil tudi del pripadajočih lokalnih cest in urejene izvozne ceste z nadvozom.
ske oziroma evropske meje.
4,5 milijarde vloženega denarja nameravajo delno refundirati
Po uradnem delu proslave, na kateri je bilo slišati tudi godbo na pihala in podlehni-ške ljudske pevke Trstenke, je sledila še primopredaja ključev po stari gradbinski navadi za vstop v nove objekte, ki jih je direktorju Primorja Dušanu Černigoju predal predstavnik investitorja Mitja Valič, predstavnikoma carine in policije pa vodja projekta Lucija Remec.
Ocenjena vrednost naložbe v Gruškovje znaša 18,8 milijona evrov ali približno 4,5 milijarde tolarjev, vsa investicija pa je financirana iz integralnega državnega proračuna. »Dokončen znesek celotne naložbe v tem trenutku še ni znan, zato poudarjam, da gre zgolj za oceno vrednosti, ki bo sicer točno znana šele po zaključku vseh pogodbenih obveznosti. Pričakujemo pa refundacijo dela vloženih sredstev iz t. i. šengenskega vira oz. sklada. Koliko bo dejansko refundiranih sredstev, ni možno napovedati, predvidoma pa se lahko pričakuje do 40 odstotkov vrednosti naložbe. Refundacije se sicer izvajajo obročno, v skladu s poslano dokumentacijo, ni pa možno refundirati tistega dela naložbe, ki se nanaša na carino in ostale službe. Sredstva šengenskega sklada so
Na uradni primopredaji MMP Gruškovje se je zbral cel kup pomembnih osebnosti; le iz vlade ni bilo nikogar ^
namreč namenjena izključno za kritje tistih investicijskih namenov, ki jih za svoje delo uporablja policija. Dokumentacija za refundiranje se bo pošiljala v skladu s pozivi in presojo pristojnih organov, ali je sploh upravičena do sredstev iz šengenskega sklada,« je povedal v. d. direktorata za investicije, nepremičnine in skupne zadeve (bivši servis skupnih služb vlade) Mitja Valič, ki je sicer kot investitor izgradnje mejnih prehodov na južni meji EU nastopal že od leta 2001. Končni, zadnji rok črpanja denarja iz šen-genskega sklada se izteče leta 2007. »Poskušali bomo prijaviti čimvečji delež naložbe v Gruškovje, seveda pa preko meril in pogojev evropske uredbe ne bo šlo,« je še povedal Valič.
MP Meje še »v zraku«
Najdražji cestni mednarodni mejni prehod, ki ga je doslej Slovenija zgradila na meji s Hrvaško, je bil Obrežje, saj je ta investicija zahtevala dobrih 5,2 milijarde tolarjev. Na drugem mestu (sicer kot zadnji dokončan) po velikosti in višini vloženega denarja je Gruškovje s predvidenimi 4,5 milijarde, tretji pa Jelšane z dobrimi štirimi milijardami tolarjev.
Letos bo v Sloveniji zaključena še ena velika investicija na mejnih prehodih; gre za največji železniški mednarodni mejni prehod Dobova: »Predvidevamo, da bo uradna otvoritev tega prehoda konec avgusta ali v začetku septembra. Doslej so že bili v Dobovi predani v uporabo objekti za fitosanitarno in veterinarsko službo ter policijo, zaključek te naložbe pa bo primopredaja objekta za carino.«
S tem se, po besedah Valiča, sklene šele prvi del izgradnje zunanje meje EU: »Ta projekt se nadaljuje v smeri zaključevanja druge in tretje prioritete. Letos tako pripravljamo vso dokumentacijo za črpanje sredstev Phare še za tri mejne prehode: Dragonja, Središče in Starod.«
Meddržavni mejni prehod Meje v Gorišnici pa bo moral še počakati, in sicer, kot pravijo odgovorni, na »ustrezni operativni dogovor s hrvaško stranjo.« Kaj to konkretno pomeni, ni povedal nihče; edino nadaljnje pojasnilo je bilo, da je to »odprta zadeva in stvar debate na meddržavni ravni«.
SM
Od tod in tam
Videm • Razstava izdelkov in fotografij
Ob letošnjem osmem občinskem prazniku so tudi v Vidmu pripravili zanimivo razstavo različnih izdelkov domačih društev in osnovnošolcev, svoj kotiček pa so dobile tudi fotografije kraja in življenja v preteklosti.
Obiskovalci so si v občinski dvorani v času razstave, ki je bila odprta minuli četrtek, lahko ogledali, kaj vse ustvarjajo člani društev, od domačih dobrot do umetelnih izdelkov domače obrti; članice društva podeželskih žena Lancova vas (na sliki) so se izkazale tudi z ročnimi poslikavami na steklo in kozarce. Učenci pa so tokrat postavili na ogled maketepradavninskih živali.
SM
Pravljice v Domu upokojencev
Foto: Majda Fridl
V Domu upokojencev na Ptuju izvajajo v sodelovanju z Liljano Klemenčič iz mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju projekt Babice in dedkipri-povedujejo. Dvakrat tedensko, v sredo popoldan in v četrtek dopoldan ob 10. uri, stanovalci v goste povabijo najmlajše. Pripovedujejo jim resnične zanimive zgodbe iz svojega življenja. Idejni vodja programa je direktorica Doma upokojencev Ptuj Kristina Dokl. Liljana Kle-menčič iz ptujske Knjižnice in socialna delavka Jelka Sužnik sta program nato tako zastavili, da stanovalci pripovedujejo otrokom zanimive zgodbe svojega življenja. Ne gre za klasične oblike pravljic, temveč govorijo o včasih že pozabljenem načinu življenja. Pravljičarjev, ki se izmenjujejo, je okoli devet. Vabljeni vsak četrtek ob 10. uri k poslušanju drugačnih, toda resničnih in uporabnih pravljic iz življenja stanovalcev Doma upokojencev na Ptuju.
mf
Ormož • Upokojenci nagradili najzaslužnejše
Na dvorišču stare komunale v Ormožu se je v soboto okoli 850 upokojencev zbralo na Dnevu upokojencev, kI sta ga organizirala Zveza društev upokojencev Ormož in Društvo upokojencev iz Ormoža. Zveza sicer v osmih društvih združuje preko 2600 članov, petnajstim najzaslužnejšim pa so na prireditvi podelili priznanja. To so: Štefka Blagovič iz Ormoža, Franc Krabonja iz Mi-hovcev, Ciril Majcen iz Velike Nedelje, Jože Bratuša od Sv. Tomaža, Milica Košir iz Trnovcev, Janko Mihorič iz Obreža, Tilika Majč iz Središča ob Dravi, Ciril Voršič iz Veličan, Karolina Robič iz Ivanjkovcev, Matilda Busek z Vinskega Vrha, Avgust Majerič iz Velikega Brebrovni-ka, Peter Vnuk iz Jastrebcev, Otilija Luci iz Vodrancev, Vera Ozmec iz Cvetkovcev in Maks Majcen iz Podgorcev. Kot je pojasnil predsednik Zveze društev upokojencev Ormož Mirko Novak, so ormoški upokojenci izredno aktivni, saj organizirajo razne izlete, športna tekmovanja in kulturne prireditve. V lanskem letu so v zvezi uspeli ponovno vzpostaviti delovanje skupnega Doma, ki zadnjih pet let ni deloval, odslej pa v njem tečejo številne aktivnosti. Poleg tega so zelo dobro sodelovanje vzpostavili s Centrom starejših občanov v Ormožu, njihovi člani pa so združeni v Zvezo društev upokojencev Spodnje Podravje. V kratkem se bodo ormoški upokojenci udeležili srečanja upokojencev Slovenije v Postojni, čaka pa jih tudi še nekaj športnih aktivnosti - predvsem v kegljanju in balinanju.
nšk
Foto: SM
Foto: SM
Sp. Podravje • O kmetijski fakulteti
»
Zadeve še zdaleč niso zaključene!
«
O naprezanjih treh državnokategorijskih politikov s širšega ptujskega območja (gospodov Mariniča, Pukšiča in Lucija), da bi na Ptuj pripeljali fakultetno ustanovo, je bilo pred kratkim veliko izrečenega in zapisanega.
Vroča juha se je začela kuhati ob informaciji, da kmetijsko srednje in visoko šolstvo v Mariboru z zaključkom de-nacionalizacijskih postopkov izgublja svoje objekte, ki prehajajo v cerkveno last, zato so naši fantje ponudili izjemno priložnost preselitve kmetijskega izobraževanja na veliko bolj priročen in z daljšo tradicijo obogaten Ptuj, kjer ne manjka ustrezne stavbne in zemljiške infrastrukture. Zelo pripraven za kmetijsko fakulteto bi bil, recimo, lahko dornavski baročni biser, ki se ga je v začetni fazi tudi najbolj postavljalo v ospredje. Potem je minister za visoko šolstvo Mariboru obljubil, da se kmetijsko šolstvo ne bo selilo iz tega mesta, vse skupaj je (začasno) v javnosti potihnilo, Franc Pukšič, državni sekretar in destrniški župan pa je dornavski dvorec začel ponujati za kakršnokoli že fakultetno izobraževanje, da bi stavba le dobila neko vsebino. Če že ne bomo dobili agrotehnične fakultete, naj bo katerakoli že, samo da bo Ptuj dobil svojo fakulteto, vse skupaj pa lepo zavito v celofan nujnosti in primernosti, da mariborska univerza le z odstopom kakšne od svojih fakultet lahko postane sploš-
no štajerska.
Kot je bilo neuradno slišati, so nato v zakulisju tekli celo pogovori o premestitvi filozofske fakultete v starosto slovenskih mest. Zadeva z možnostjo preselitve kmetijskega šolstva pa menda, vsaj po besedah poslanca Branka Mariniča, še nikakor ni zaključena: »Zadeve so še vedno odprte in še vedno obstajajo možnosti dogovora.
Dejstvo, o katerem se je manj govorilo, je, da je zdaj ureditev kmetijskega šolstva povezana z visoko investicijo, ki bi v Mariboru zahtevala okoli 6 milijard tolarjev, na Ptuju pa le 2 milijardi! To je gotovo bistvena razlika, ki zna imeti še veliko moč pri sprejemanju rešitev. Pri teh cifrah imam v mislih lokacijo na gradu Turnišče. Kljub javnim zagotovilom ministra za visoko šolstvo, da fakulteta ostaja v Mariboru, so vse variante v tem obdobju še odprte. Sklepov vendar ne sprejema minister, lahko jih predlaga, vendar pa o vsem odloča državni zbor, ali ne? Več o problematiki lokacije kmetijskega izobraževanja bo znanega šele proti koncu tega leta, ko se bodo postavljale proračunske postavke za naslednji državni proračun.«
O ponudbi rektorja mariborske univerze, da bi Ptuj lahko dobil filozofsko fakulteto, Marinič ne razmišlja resno: »Res smo dobili to ponudbo, vendar menim, da je tovrstna fakulteta veliko bolj primerna za velika mesta, kot je Maribor ali Ljubljana. Za Ptuj je gotovo veliko primernejše kmetijstvo, kot najboljša lokacija pa turniški grad in ne toliko dvorec v Dornavi. Tako eden kot drugi imata zgodovinsko vrednost, vendar je kulturno-zgodovinska vrednost dornavskega dvorca gotovo večja, zato bi jo bilo škoda uničiti oziroma s preurejanjem zmanjšati zaradi šolskih potreb. Sicer pa bo o tem, kateri objekt bi bil primernejši za šolstvo, odločala stroka in ne politika. Prepričan pa sem, da je turniški grad z logističnega vidika bolje povezan s širšim okoljem in da bi bila storjena manjša škoda, če bi se študij kmetijstva organiziral v njem.«
O tem, da s kolegom Pukši-čem o visokem šolstvu in lokaciji razmišljata, vsaj javno, dokaj neusklajeno, Marinič pravi: »Vsakemu želim veliko sreče, treba pa je reči, da je eno politična volja, drugo pa so strokovne odločitve s strokovno podlago. Obema
Se vam zdi, da pretiravamo? Spomiadanslœ cene v naših prodajnih salonih vas bodo prepričale, da gre resnično za ponudbo leta. Poglejnno na primer Peugeot 307 Style: a je na voljo že od 3.465.000 tolarjev, s 6 zračninni blazinami.ABSom, potovalnim računalnikom, ročno klimo in električnim paketom (daljinsko centralno zaklepanje in električni pomik prednjih stekel). V salonih Peugeot preverite atraktivno ponudbo ostalih modelov in koles Peugeot Več informacij najdete na www.peugeotsi.
PEUGEOT	TOTAL	UŽITEKV DOVRŠENOSTI.
307|Ponan-kombinirannaein vožnje: 4.5-8,9l/l00km.EmisjjaCOi;l20-2lls/kiii.Ponudbasine modele v akcgi velja do razprodaje zalog. Slika je simbolifna.
SPC TOPLAK s.p. - Dežno I d, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 50
O dokončni umestitvi kmetijskega izobraževanja po mnenju poslanca Mariniča še ni padla zadnja beseda; če bo na Ptuju, pa naj bi bil primernejši od dvorca Dornava grad Turnišče.
je gotovo velika želja razvoj in napredek v svojem okolju. Ali bo to pomenilo v konkretnem primeru fakulteto v Turnišču ali Dornavi, je s tega vidika nepomembno. Bolj
pomembno se mi zdi to, da dobi Ptuj z okolico primerno smer izobraževanja, kar je gotovo in zgolj kmetijstvo, ki ima v spodnjem Podravju najdaljšo tradicijo glede na
vse ostale pokrajine v državi. Kje, v katerem objektu pa bi imela institucija sedež, ni več naloga politike, ampak stroke!«
SM
Kmetijstvo • O ozelenitvah njivskih površin
V Evropi subvencionirajo vse - kdaj pri nas?
O nevarnostih izpiranja in onesnaževanja podtalnice z nitrati se vsake toliko časa na veliko govori in piše, vmes pomalem kritizira, naredi pa bolj malo. V večini evropskih držav so to zadevo že dokaj enostavno rešili, v Sloveniji pa smo se ustavili na pol poti. Kmetje namreč v večini držav za posevke na strniščih čez poletje in čez zimo, ki preprečujejo aktivno izpiranje nitratov v globlje sloje, dobivajo posebne subvencije.
»Pri nas se zaenkrat subvencionirajo le t. i. prezimni posevki, se pravi tisti, ki jih kmetje posejejo pozno jeseni, da njivske površine ne ostanejo gole. Gre za subvencije za ozelenitve strnišč. Pogoj za pridobitev tovrstne subvencije pa je seveda tudi to, da je kmet vključen v SKOP program,« pravi svetovalec Ivan Brodnjak in dodaja: »Gola strnišča, zlasti v poletnem času, pomenijo največjo nevarnost izpiranja nitratov v podtalnico.
V tem času so namreč praviloma zelo visoke temperature in s tem je povišano sproščanje hranil iz organske snovi ali nitrifikacija, kar pomeni, da se nitrati oz. hranila aktivno spirajo v nižje sloje. To je negativno iz več zornih kotov; izgublja se namreč ogromno hranilnih snovi in, kot rečeno, onesnažuje se podtalna voda.«
Ozelenitev ima več prednosti
Te negativnosti golih strnišč je zelo enostavno rešiti s setvijo strniščnih posevkov, tako tistih za prehrano ljudi kot so rdeča pesa, ajda, zelje ali vrtnine, kot krmnih rastlin (mnogocvetna ljulka, ki je zlasti primerna na Dravskem in Ptujskem polju, saj daje tudi v jesenskem času še dva dobra odkosa). »Tudi v primeru, da kmetija nima živine, se ti zeleni posevki lahko zelo ko-
ristno uporabijo za strniščni podor. Prednost tega je, da se obdržijo vsa hranila v tleh in izboljšuje se humusna sestava tal. Rastline, kot so bela gor-jušica ali oljna redkev, ki jih lahko jeseni tudi preorjemo, zelo učinkovito uničujejo ne-matode v tleh. Nematode so drobne nitaste glistice, ki se zajedajo v kulturne rastline in zmanjšujejo koreninski sistem. Omenjene rastline jih uničijo tudi do 80-odstotno, obenem pa dajejo ogromno zelene mase, kar je nenazadnje pomembno tudi z vidika estetike, lepega izgleda obdelane in zelene pokrajine, ob hkratnem ohranjanju hranilnih snovi v zgornjih plasteh zemlje ter povečevanju odpornosti tal na sušo.«
Subvencioniranje prezim-nih posevkov je bilo v Sloveniji prvič omogočeno lani. Višina neposrednih plačil za ozelenitev strnišč s pre-zimnimi posevki je znašala 50.000 tolarjev po hektarju: »Najprimernejše prezimne rastline so oljna ogrščica, krmna ogrščica sorte straška, ki je tudi avtohtona sorta in v tem primeru lahko kmetje v SKOP programu pridobijo še dodatno subvencijo za avtohtone sorte, lahko pa se seje tudi lastna pšenica ali ječmen oziroma vse rastline, ki lahko prezimijo, tudi detelja in lucerna. Pogoj za pridobitev te
subvencije je, da je zasejana površina zelena med 15. oktobrom. in 15. februarjem.«
Kdaj subvencije za neprezimne rastline?
Strokovna skupina za poljedelstvo v okviru KGZ Slovenije je že pred časom zahtevala uveljavitev podobne subvencije za neprezimne rastline, vendar, kot kaže, letos tovrstnih plačil vlada oz. pristojno ministrstvo še ni odobrilo: »Menimo, da bi bilo to nujno in da bi se morali zgledovati po večini evropskih držav. Brez dvoma pa lahko pričakujemo, da bodo tudi pri pričakovani uveljavitvi subvencij za neprezimne rastline, ki se lahko sejejo od konca junija naprej, vlagatelji morali biti vključeni v SKOP program, torej da imajo manj kot 1,9 GVŽ obremenitve na hektar, da vodijo evidence o vseh ukrepih, imajo opravljeno analizo tal, izpolnjene pogoje nitratne direktive itd. To nikakor ni enostavno in poleg tega morajo za pridobitev te subvencije zagotavljati vsaj trikratno ozelenitev subvencioniranih površin v petih letih.«
Na območju UE Ptuj je trenutno v SKOP program vključenih okoli 400 kmetij. Lani je za subvencije za prezimne rastline zaprosilo okrog 200 kmetij.
Foto: SM
Ptuj • Drugi grajski vinski praznik
Prireditev za vse generacije
V soboto, 18. junija, bo na ptujskem gradu veselo. Od 12. ure do večernih ur bo potekal II. grajski vinski praznik pod naslovom "Na svetu lepše rože ni ...", ki je zasnovan kot praznik vinsko-turistične ceste Srednje Slovenske gorice. Svet med Dravo in Ščavnico ter Lenartom vabi s trto zasajenimi griči, mogočnimi in skrivnostnimi gradovi, jezeri, cerkvami, ohranjenimi cimpračami, najstarejšo zeleno tovarno, ki bo 24. septembra letos praznovala častitljivih sto let, z znamenitimi rojaki, Puhom, Karlom Grossmannom in drugimi, ki so mehko domačo govorico ter odprto slovenjegoriško dušo ponesli v svet.
Praznik vseh generacij organizirajo Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Ptuj, Vi-tomarci, Cerkvenjak, Lenart, Mala Nedelja in Sveta Trojica ob sodelovanju projektnega sveta VTC, Pokrajinskega muzeja Ptuj, podjetja Ptujske vedute in KGZ - Kmetijsko svetovalne službe Ptuj.
V soboto pa še posebej vabi bogat kulturni in zabavni program s pevskimi, plesnimi in glasbenimi skupinami, razglasili bodo najboljša vina grajskega ocenjevanja. Pridelovalca najvišje ocenjenih vin sta Vinogradništvo Rebernišek z Mestnega Vrha za sovinjon redne trgatve, za laški rizling jagodni izbor posebne kakovosti pa Jani Gonz. Oba bosta prejela amfori, ki je tudi sestavni del zaščitnega znaka VTC Srednje Slovenske gorice. Na 11. grajskem ocenjevanju vin so skupaj ocenili 68 vzorcev. Povprečna ocena letnika 2004 je bila 18,14, povprečna ocena vseh ocenjenih vin 18,19. Že Rimljani so bili navdušeni nad vsem bogastvom tega območja, zakaj ne bi bili tudi mi, pravijo glavni organizatorji Projektni svet VTC Srednje Slovenske gorice, Ptujske vedute in Pokrajinski muzej ter KGZ, ki
so na grajski vinski praznik vabili tudi s čez 500 osebnimi vabili.
Andrej Rebernišek iz KGZ Ptuj - Kmetijsko svetovalne službe, tudi predsednik Društva vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice, je povedal: "Že lani smo si pri prvem grajskem vinskem prazniku zadali cilj, da bi na enem mestu in širše predstavili vina tega območja, ker vemo, da ima že veliko društev lokalna ocenjevanja, doslej pa se niso zbirala na enotnem ocenjevanju. Ker je Ptuj stičišče vseh vinogradniških območij, na grajskem hribu in na grajskem dvorišču raste tudi vinska trta, smo za mesto našega ocenjevanja in druženja z ljudmi, ki cenijo kvalitetno vino in dobrote, ki jih pridelujejo ljudje na tem območju, izbrali ptujski grad."
Simon Toplak, predsednik projektnega sveta VTC 13, je prepričan, da bo promocija skozi 11. grajski praznik vinogradnikom in vinarjem Slovenskih goric dobrodošla popotnica pri njihovem nadaljnjem delu, pri trženju in približevanju dobrot tega območja najširšemu krogu ljudi, da se spoznajo s kvalitetnimi vini Srednjih Slovenskih goric. Praznik naj
bi bil tradicionalen, iz leta v leto naj bi privabil širši krog ljubiteljev kvalitetnega vina, porabnikov, gostilničarjev in vseh, ki zaupajo v kakovost vsega pridelanega na območju Osrednjih Slovenskih goric. Skozi to se mu odpirajo tudi svetlejše perspektive, da se bodo ljudje lažje odločali o svoji bodočnosti ob vinski cesti.
V podjetju Ptujske vedute so s ponudbo VTC Osrednje Slovenske gorice srečujejo v okviru svojega rednega dela. Še bolj pa so jo spoznali skozi raziskovanje v letu 2000/2001, ko so pripravljali programe za prodajo te ponudbe. Kljub dobremu poznavanju terena so bili presenečeni nad vsem, kar to območje lahko ponudi gostu, ki danes vse bolj išče doživljaje. Vinski praznik je priložnost prikazati to bogastvo na enem mestu, poudarja direktorica Sonja Krajnc. Srčika letošnjega so ravno vina, tudi zato so povabili člane gostinskih sekcij pri obrtnih zbornicah z območja Koroške, ne samo ptujske, na brezplačno degustacijo ocenjenih vin in konkretno predstavitev ponudbe. Praznik je namenjen tudi konkretnemu trženju in sklepanju poslov. Za Pokrajinski muzej Ptuj
pa je povedal direktor Aleš Arih, je praznik dodatna priložnost za odpiranje muzeja v najširšo javnost. Bogastvo namreč ni samo v muzeju.
Del bogate kulinarično-vinske ponudbe bo mogoče pokusiti na desetih stojnicah, pokušina vseh ocenjenih vin bo potekala v romanskem palaciju, otroci pa se bodo
lahko sprostili v ustvarjalnih delavnicah, ki jih pripravlja muzejska pedagoška služba v sodelovanju z društvi vinogradnikov in sadjarjev na VTC Osrednje Slovenske gorice in na gledališki predstavi za otroke v izvedbi otroške gledališke skupine pri KUD Vitomarci, ki bodo uprizorili predstavo Zaljubljeni zvon-
ček. Z letošnjim grajskim vinskim praznikom praznujejo tudi Trsničarska zadruga Jur-šinci, 25. junija bodo ponovno odprli prenovljeno Puho-vo cimpračo, ob VTC 13 je bil doma tudi Karl Grossmann, ki je avtor prvega filmskega zapisa na Slovenskem.
MG
Foto: Martin Ozmec
Slikovite stare cimprače so ena od zanimivosti vinske turistične ceste Srednje Slovenske gorice, ki pa ponuja tudi mnoge druge naravne in kulturne znamenitosti.
Kmetijstvo • V pričakovanju sprememb
Nova uredba o dopolnilnih dejavnostih
Milena Kulovec, vodja oddelka za kmečko družino in socialne zadeve, ki sodeluje tudi v komisiji ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v kratkem napoveduje sprejem nekoliko spremenjene uredbe o dopolnilnih dejavnostih. Veljati naj bi začela predvidoma junija letos.
In katere so bistvene novosti nove uredbe?
»Moram reči, da gre za neke vrste izčiščeno prejšnjo uredbo, ki bo določala, katere dejavnosti se štejejo za dopolnilne in katere ne, v kakšen obsegu in v kakšnih posebnih pogojih. Jasno je, da tiste dejavnosti, ki so lahko osnovne kmetijske, ne sodijo več med dopolnilne kot doslej in pri katerih se je obračunaval dohodek po dejanskem dohodku ne pa po katastrskem. Recimo; dreves-ničarstvo, trsničarstvo ipd. so gotovo lahko osnovne kmetijske dejavnosti in ni nobenega razloga ali potrebe, da bi se ocenjevale kot dopolnilne dejavnosti.«
Kot pravi Kulovčeva, pa bo z novo uredbo uvedenih tudi nekaj novih dopolnilnih dejavnosti: »Gre za to, da se bodo kot dopolnilne dejavnosti v bodoče štele tudi določene socialne storitve kot je varstvo otrok na kmetijah in pomoč prizadetim osebam na kmetijah (t. i. varstvene kmetije) ter še druge
socialne storitve, o katerih se bomo dogovorili z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.«
Poleg socialnih je v novi uredbi pričakovati še dodatne dopolnilne dejavnosti s področja turizma: » Pri turističnih dejavnostih se dodaja negostinski del turistične ponudbe podeželja in kmetij. Gostinsko ponudbo kot tako bo še naprej obravnavala gostinska zakonodaja in predpisi. Kar se tiče negostinskega dela pa novost predstavlja dejstvo, da bi lahko določene aktivnosti, kot so izobraževanja in vodenje po okolici, brez ponudbe hrane, prijavili kot dopolnilne dejavnosti, ki jih opravljajo posamezne kmetije.«
Na jedilnikih res prava domača hrana
To so po mnenju Kulov-čeve bistvene novosti. Sicer mednje spada še združitev dejavnosti na področju pri-
dobivanja in izkoriščanja zelenih virov energije, ki so bile doslej ločene, prav tako zelo pomembni pa bodo tudi novi pogoji pri ponudbi hrane na turističnih kmetijah: »Odslej bodo te kmetije morale ponujati resnično čimbolj domačo oziroma doma pridelano hrano. Pogoji bodo namreč narekovali, da bo mo-
rala takšna kmetija del hrane iz ponudbe zagotavljati sama doma, del je bo lahko odkupila od druge kmetije, le manjši del pa bo možno kupiti v trgovinah.To se mi zdi zelo smiselno, saj se s tem medsebojno povezujejo kmetije, po drugi strani pa na tak način kmetija lahko resnično zagotavlja pravo domačo hrano.
Milena Kulovec: »Tiste dejavnosti, ki so lahko osnovne, v bodoče ne bodo mogle več biti tretirane kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji!«
Velikokrat je pač slišati bolj ali manj upravičene očitke, da na kmetijah kupujejo v trgovini, prodajajo pa kot domačo hrano pod znamko pridelano doma. To seveda ni v prid tistim kmetijam, ki se rs trudijo s pripravo tradicionalnih jedi iz domačih sestavin in torej res ponujajo pravo domačo hrano, druge pa z industrijskimi produkti mečejo slabo luč na vse!«
Splošna ocena razvoja in sedanje slike dopolnilnih dejavnosti v Sloveniji je po oceni Milne Kulovec sicer kar dobra: »Seveda se kmetje srečujejo z vedno novimi težavami. Sama registracija dopolnilne dejavnosti ni velika ovira; veliko večje težave so pri doseganju zahtevanih pogojev, zlasti minimalne izobrazbe in zdravstvenih ter sanitarnih pogojev, ki so zelo zahtevni predvsem pri predelavi živil živalskega in rastlinskega izvora. Več težav je torej v tem, kako ustrezno urediti prostore in pridobiti finančna sredstva, saj gre večinoma za velika investicijska
vlaganja. Zdaj je tu še nova davčna zakonodaja, ki ni enostavna, ampak očitno jo bo treba sprejeti. Po tej zakonodaji ne bo več takšnih olajšav kot prej, ko so kmetije imele možnost prikazovati 60 odstotkov normiranih stroškov v večini dejavnosti, zdaj pa je ta odstotek hudo znižan, na 25 odstotkov. Menim, da je to za kmetije, ki izkoriščajo za svojo dejavnost predvsem lastne surovine in jim je ta surovina strošek, to dejansko premalo. Potem so tu še dodatne obremenitve zaradi obveznega vodenja evidenc. Vse to bo težko, ni dvoma. Mislim pa, da tisti, ki se je resno določil za dejavnost, bo zmogel tudi to. Najbolj razširjena med dopolnilnimi je turistična dejavnost in iz prakse je vidno, da redkokdo kar tako odneha, morda bolj zaradi kakšnih subjektivnih kot poslovnih razlogov. Dejstvo je, da so spremembe tukaj, da se bomo morali nanje navaditi in jih čimprej sprejeti.«
Foto: SM
Podlehnik • Kaj se dogaja v podlehniški šoli?
Starši prijavili ravnatelja
Ogorčeni starši otrok osnovne šole Martina Koresa Podlehnik, tako so se podpisali pod dopis oziroma prijavo, ki so jo poslali Tomažu Rozmanu na inšpektorat RS za šolstvo in šport, v vednost pa tudi na naše uredništvo, vodstvu šole, pravzaprav konkretno ravnatelju Vekoslavu Fricu, očitajo več nepravilnosti.
In kaj so straši - koliko jih je, sicer iz prijave ni možno razbrati - v prijavi zapisali?
»Preko tega dopisa prijavljamo ravnatelja OŠ Martina Koresa Podlehnik, Vekoslava Frica, da so naši otroci v mesecu oktobru 2004 prodajali sveče za šolo (za končni izlet), pa se še do danes ne ve količina prodanih sveč, niti končni znesek zasluženega denarja. Šola naj bi že dobila denar, pa se še do danes ne ve koliko, ker učitelji tega naj ne bi vedeli, čeprav smo že sredi maja 2005. Pišemo vam zato, ker sumimo, da je večji del denarja šel v privatne žepe ravnatelju Vekoslavu Fricu in prodajalcu svečarstvu Zu-panič iz Markovcev, ki ga je samovoljno izbral ravnatelj Fric. Tu nekaj močno smrdi,« piše v prijavi, kjer se pišoči starši nadalje sprašujejo, kako je sploh možna prodaja brez računov in ali pri tem ne gre za goljufijo tako otrok kot države, saj brez izdanih raču-
nov tudi ne more biti plačan davek.
V pritožbi pa navajajo še druge težave: »Na svetu staršev ne moremo vprašati nič, ker ni rednih sestankov, če pa so, se jih ravnatelj Fric izogiba in ne hodi na njih, tako da že sedem do osem mesecev nimamo o tem nobenih podatkov. Ker gre za veliko zlorabo naših otrok, hočemo in želimo, da boste ustrezno ukrepali. Sprašujemo tudi, če je takšna oseba primerna za ravnatelja! Ob tem bi še radi vprašali, če je še kje v Sloveniji praksa, da v času odsotnosti kuharice malice deli čistilka, ki je še pred petimi minutami čistila WC školjke! Ravno to se v Podlehniku dogaja!«
S tem stavkom skupina staršev pisno pritožbo zaključuje.
Sveče so bile šoli podarjene!
Kaj se je pravzaprav doga-
jalo s »svečarskim poslom«, v katerega so bili vključeni podlehniški učenci, smo povprašali podjetnika Zdravka Zupaniča iz Markovcev, ki je zdaj sporne sveče oziroma izkupiček od njihove prodaje dobavil šoli: »Veste kaj, to je pa zdaj ogromno prenapiho-vanje zadeve. Prvič, sveč nisem prodal nikomur, ampak sem jih kot donator podaril šoli, učencem za njihov sre-čelov ali za izlet, za karkoli že so potrebovali denar. Šlo je za zgolj 100 sveč in nič več in o tem imam tudi ustrezno pogodbo o donatorstvu! Mislim, da kot donator ali sponzor lahko darujem komurkoli in kadarkoli in v tem ne vidim nič spornega. Če imajo starši kakšne težave, bi lahko vprašali tudi mene osebno! Takšna obtoževanja so brezpredmetna in v tem primeru nimajo nobene osnove, so neresnična, sploh pa se mi zdi vse to zgolj metanje polen pod noge podlehniškemu
ravnatelju!«
Odgovor Zdravka Zupani-ča daje vedeti, da z donacijo sveč šoli ni kršil nobenega zakona, kje je denar od prodaje in koliko se ga je nabralo, pa seveda, glede na povedano, Zupanič ne more vedeti. To bi oziroma bo moral staršem povedati ravnatelj Fric, kako pa bodo zainteresirani starši lahko prišli do odgovora, je drugo vprašanje, sploh ob zapisanem dejstvu, da sestankov ni, če pa že je kakšen, se ga ravnatelj naj ne bi udeleževal.
Po odzivu in ugotovitvah šolske inšpekcije, ki je pregledala dokumentacijo v zvezi z nabavo in prodajo sveč, ni bilo storjenega res nič narobe ali protizakonito.
Ljudske govorice, ki se širijo po Podlehniku, pa se vsem uradnim navedbam posmiha-jo; češ da ni šlo zgolj za 100, ampak večkrat po 100 sveč. Toda to so le govorice _
SM
Podlehnik • Razstava starih fotografij
Spomini na fotografijah
V sklopu minulega četrtega občinskega praznika je domače turistično društvo v podlehniški osnovni šoli pripravilo svojevrstno razstavo starih fotografij, ki govorijo o življenju v Podlehniku v prvi polovici 20. stoletja.
Na zbranih in razstavljenih fotografijah, za zanimivo zbirko ima največ zaslug podlehniški častni občan Ludvik Maučič, je mogoče videti marsikaj, saj prikazujejo tako
izgled kraja, kakršen je bil pred pol stoletja, kot tudi stare šege in običaje od poroke naprej. Na črno-belih fotografijah se predstavljajo tudi nekdanji učenci s staro šolo
vred, najstarejša fotografija iz leta 1905 pa prikazuje takratno zasedbo pihalne godbe.
Razstava bo v šoli na ogled do 25. junija, nato pa bo preseljena v prostore župnišča
na Sv. Trojici, kjer si bodo fotografije vsi tisti, ki jih zanima zgodovina tega haloškega kraja, lahko ogledali kadarkoli čez poletje.
SM
Tednikova knjigarnica
Snežna roža - čudežna slikanica
Visoko na severu, kjer slišiš peti severni sij, je živela deklica Aja. Njena vas je stala sredi neskončne, z večnim snegom in ledom pokrite planote. Vladal je mrak, kajti polarna noč traja tam dolgega pol leta. Nekega mračnega dne je pomagala očetu pri ribarjenju. Ob luknji, izsekani v led, je hotela očistiti očetov ulov. Nenadoma se je z ostro ribjo kostjo zbodla v prst. Na snežno planjavo, vso za-ledenelo, je kanila velika vroča kaplja krvi
Tako začenja posebno pripoved, posebno slikanico, Aksinja Kermauner, avtorica, ki se zapisuje na slovenski knjižni zemljevid z odličnimi knjigami za mlade bralce: Kakšne barve je tema? (Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 1996), Koliko sem bila stara, ko sem se rodila? (Ilustracije Marjan Manček. Ljubljana: DZS, 1997), Polna luna in shujševalna kura: lutkovna igra s poučnim dodatkom o luni (Ilustracije Matjaž Schmidt. Radovljica: Didakta, 1999), Mladost starodavnega anka (Radovljica: Didakta, 2000), Tema ni en črn plašč (Ilustrirala Jelka Godec Schmidt. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001). Odrasle bralce pa navdušuje z literarno junakinjo Hiacinto Novak (Dob pri Domžalah: Miš, 2003) v romanih, ki sodijo med zelo izposojano leposlovje v splošnih knjižnicah.
Aksinja Kermauner je profesorica likovnega pouka in tiflopedagoginja (specialistka za poučevanje slepih in slabovidnih), ki z izjemnim darom tudi posreduje vedenje o nevidečih. Slikanica Snežna roža pravzaprav sodi k poučnima knjigama Kakšne barve je tema in Tema ni en črn plašč, oziroma zaokrožuje poučno tematiko o slabovidnosti s tipno slikanico, ki ponuja več kot literarni užitek. Snežna roža je tako slikanica posebne vrste in lepote, ki ju le po zunanjih platnicah ni zaznati (zamolklo siv, prečni format, kjer svež naslov odtenka bleda ciklama niti ne izstopa) - saj, kolikokrat pa pretirano vabljiva embalaža skriva bledo vsebino. A že naslovna stran daje čutiti, daje pred bralcem prav posebna knjiga: besedilo je natisnjeno na levih straneh z močnim, večjim tiskom, pod njim pa je vtisnjen tekst v Braillovi pisavi, desne strani debelejših listov nosijo celostransko ilustracijo (kolaž, lepljenka, različni materiali).
Zjutraj Ajino pleme ni moglo verjeti svojim očem. Iz kaplje krvi je zrasla roža, pisana roža. Njeni nežni lističi so skrivali vse barve vesolja ^
Kakor pravi avtorica v kratkih metodičnih napotkih za pouk ob tipni slikanici, je tip pri slepih čutilo, ki poleg sluha v veliki meri zamenjuje izgubljeni vid. Zato si moramo učitelji slepih pri podajanju učne snovi velikokrat pomagati z razlagami, ki temeljijo na več-kanalnosti. Kako slepemu učencu razložiti sence premetov, oblake, bruhajoče vulkane? Kako predstaviti svet likovne umetnosti v vsej polnosti? Kako približati nesmrtne umetnine, ki so oblikovale zavest sodobnega človeka? Na kakšen način razložiti vso čarobnost barv? Kako razjasniti, kaj so tople in hladne barve, sorodne in nasprotne, kaj je svetlo-temni, toplo-hladni kontrast
Tisto noč je zapihal oster veter, ki je nosil s seboj drobne snežinke. Nežni cvetni listki so se zvili in zgrbančili. Na njih se je nabral led. Zjutraj je roža še komaj živela.
Eskimi so bili zaskrbljeni. Take lepote vendar ne smejo pustiti umreti!
Lepoto je treba varovati, negovati in, predvsem, občuti, dojeti, razumeti. Z unikatno slikanico (3-tedenski rok izdelave, naročila Založba Miš, Gorjuša 33, 1233 Dob pri Domžalah ali zalozba.mish@,siol.net ) boste razširili svoje obzorje in prebudili morda zaspane čute. Tipno knjigo Snežna roža Aksinje Kermauner še posebej priporočam šolskim in dijaškim knjižnicam.
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Grajena • Uspešna sezona dramske skupine
Prvič na vurberskem grajskem dvorišču
12. junija so na letnem odru še zadnjič v sezoni 2004/2005 s Sosedovim sinom nastopili člani dramske skupine KD Grajena.
Učitelja Davorin Zorli in Marjan Bezjak sta se s
plakatom (na fotografiji) prijavila na nagradni natečaj za najboljši plakat MIRK 2005 in osvojila prvo mesto. Razpisana tema je bila »Uporaba IKT pri pouku«, plakat pa je bil izdelan na aktualno temo LCD monitor - zgradba in delovanje. Za grafiko je poskrbel Davorin Zorli, ki se z oblikovanjem ukvarja v zasebnem podjetju Alinea, za barvno usklajenost plakata pa Dam-
Ko smo pred nedavnim poročali o uspehih dijakov Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj, smo pomotoma izpustili podatek, da so si na matematičnem tekmovanju v Postojni kar štirje dijaki prislužili zlata priznanja: med 1. letniki za 2. mesto Tomaž Rajh in 8. mesto Mitja Krajnc, med 2. letniki za 4. mesto Jožef Plavec in v 4. letniku za 7. mesto Peter Kaučevič. Sicer pa so pri matematiki dijaki na regijskem in šolskem tekmovanju rpejeli 21 srebrnih in 35 bronastih priznanj.
jan Plajnšek.
Poslanstvo MIRK-a je izobraževati za vseživljenjsko učenje z uporabo informacijskih
LCD monitor - zgradba in delovanje
Vkleši in lUJop: SiietfcsbagreskodctapofcariOTliđia flftta tetokrat to |o trlstol-obtočojo-
Šolski (Renter ptuj
ooklicna in tehniška elehtro sola
iolski cenrer PfuJ^lcm In tetirlilu: elaktio iota. V[ilkm«jeva cesta 19. ZÎSQ PluJ.tel.: (02) 44 It, faku 772 21. ww.ptet-chil.ri Avtorja: Maian Bezjak, univ, dipl, Inž. ei,, inarlan.bez|ali@guest.anes.si. Davorin Zorti, ailrea@jiol.nst
Po premieri in nastopih v dvorani so se preselili na odprti oder na vurberško grajsko dvorišče, kjer so zaigrali petkrat in navdušili skoraj tisočglavo občinstvo od blizu in daleč. Čeprav so na začetku dvomili, ali jim bo uspelo uvrstiti se na medobčinsko srečanje odraslih gledaliških skupin v Ormožu, jim je uspelo. Rezultati bodo znani septembra - z desetih medob-
činskih srečanj, na katerih se je predstavilo 40 amaterskih dramskih skupin, jih bodo na državno srečanje povabili med pet in sedem.
Prvič v zgodovini se je skupina lotila predstave na prostem. Sprejeli so jo kot velik izziv, z velikim adrenalinom. Z odzivom so zadovoljni, čeprav jim jo je na vseh petih predstavah zagodlo vreme, je v imenu skupine povedala re-
žiserka Tatjana Vaupotič. Zdaj odhajajo na zaslužene počitnice, v jeseni pa bodo videli, ali bodo še zaigrali Sosedovega sina; vse je odvisno od tega, ali bo kdo odkupil predstavo. Računajo pa, da se bodo prijavili tudi na srečanje gledaliških skupin, ki bo decembra na Jesenicah.
V novi sezoni bodo na oder po vsej verjetnosti postavili Črni križ pri Hrastovcu. Gre za spektakel, ki prav tako zahteva veliko igralcev; v Sosedovem sinu jih je bilo 21. Kot je povedala Tatjana Vaupotič, jim je uspelo vzgojiti dober igralski kader različnih starosti in poklicev. Najmlajši igralec ima 12 let, najstarejši 67, tudi izobrazba je pisana - od osnovne šole do univerze. Delujejo kot eno, zato bodo s svojimi nastopi zagotovo še navdušili.
MG
Anica in Stefan iz Sosedovega sina dramske skupine KD Grajena; zaigrali so (od leve): Dušan Kram-berger, Tatjana Caf in Robert Polanec.
Ptuj • Mednarodna konferenca MIRK 2005
Prvo mesto ptujskim učiteljem
Med 19. in 21. majem je v Piranu na OŠ Cirila Kosmača potekala Mednarodna konferenca MIRK 2005 (www.mirk.si), ki je bila zelo uspešna tudi za učitelje Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj.
Ptuj • Dalmatinova Biblija v ptujski knjižnici
Ples z vitezi in Biblija
V ptujski Knjižnici Ivana Potrča bo do konca junija na ogled razstava Dalmatinova Biblija avtorice Mire Jerenec iz domoznanskega oddelka knjižnice. Ob tem pa so poskrbeli za raznolike spremljevalne prireditve.
in komunikacijskih tehnologij. Letos so se na 10., jubilejni mednarodni konferenci v obliki predavanj in delavnic z referati predstavili vzgojitelji, učitelji, profesorji in drugi pedagoški delavci iz Slovenije, Nizozemske, Estonije, Velike Britanije, Italije, Danske, Španije, Srbije in Črne gore, Avstrije in Egipta. Na OŠ Cirila Kosmača so organizatorji vzpostavili 3 računalniške učilnice in videokonferenčni prenos iz velike predavalnice v Celje in Kranj.
Konference se je udeležil tudi učitelj Franc Vrbančič s prispevkom Informacija je življenjska kri vseživljenjske-ga učenja, v katerem je predstavil informatizacijo ŠC Ptuj v letih 1996-2005 ter vizijo razvoja na področju informatizacije.
Z delavnico in predavanjem na temo Spletni portal Share-Point Services in Odprtokod-na platforma MS Conference XP je sodeloval učitelj David Drofenik. Na nagradnem natečaju za najboljši plakat MIRK 2005 je bil prijavljen tudi plakat z naslovom Trdi disk, katerega avtorja sta Iztok Milošič in Marjan Bezjak.
Marjan Bezjak
V ptujski knjižnici so po besedah avtorice razstave Mire Jerenec tako na ogled postavili dragoceno delo iz leta 1584, ki predstavlja vrh slovenske protestantske književnosti. To je prvi celotni prevod Svetega pisma v slovenski jezik, ki je v naslednjih stoletjih predstavljal podlago za nove izdaje Biblije v slovenščini. Delo je bilo Dalmatinovo življenjsko poslanstvo. Po petih letih trdega dela so natisnili 1500 izvodov, ohranjenih je še okoli 100, od tega jih imamo v Sloveniji 37. V dveh izvodih Dalmatinovo biblijo hranijo tudi v domoznanski zbirki ptujske knjižnice. S spremljevalnimi prireditvami pa bodo v juniju predstavili čas in prostor, v katerem je Dalmatinova Biblija nastala - 16. stoletje torej.
Boj vitezov in renesančni ples
Dan po otvoritvi so v začetku junija k predavanju povabili dr. Evo Kodrič Dačič iz
Dolgolasa in opravljena v oblačila po vzoru tistih iz obdobja od 12. do 15. stoletja: vpajkice, škornje s "špico" - znak modre krvi, verižno srajco in podobo Kamniške Veronike - pol ženske pol kače, na prstih, sta se na dvorišču ptujske knjižnice z meči spopadla Janez Kvaternik Kamniški in Zigfrid Ašman fon Krajnburg. In kaj je bil razlog spora? Prvi je na gmajni drugega jelena ustrelil, pa drugega niti na golaž ni povabil. Včasih pa so se vitezi spopadli tudi zaradi kakšne prelestne grofične ali mične kmetice.
Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki je govorila na temo: Od domoznanske zbirke do zbirke patriotike. V torek pa so 16. stoletje in čas renesanse - ples in oblačila - predstavili plesalci skupine Lonca iz Škofje Loke ter skupina vitezov, ki je uprizorila viteške boje. Številne šolske skupine so po ogledu razstave sodelovale v zanimivem spektaklu in renesančni glasbi.
Ustvarjalne delavnice
V torek, 14. junija, bodo potekale ustvarjalne delavnice
za otroke in odrasle, in sicer ob 15. uri v Knjižnici Ksavra Meška v Ormožu in ob 18. uri v ptujski knjižnici. Udeleženci bodo izdelovali igrače iz 16. stoletja. Zaželena pa je predhodna najava. Zadnje v nizu spremljevalnih prireditev ob razstavi Dalmatinova Biblija pa bo predavanje Marije Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj - Ptuj v 16. stoletju. Predstavila bo Ptuj v času protestantskega gibanje in protireformacije.
Razstava Dalmatinova Biblija pa je v ptujski knjižnici na ogled do konca junija.
Majda Fridl
Foto: Majda Fridl
Za predstavitev 16. stoletja, obdobja renesanse, so poskrbeli člani skupine Lonca iz Škofje Loke z oblačili, glasbo in plesom.
Videm • Z osrednje proslave ob osmem občinskem prazniku
Zlata plaketa za športno društvo
V občini Videm so minuli petek pozno zvečer v čast osmega občinskega praznika pripravili osrednjo proslavo, sicer pa so tudi letošnje praznovanje spremljale številne spremljevalne prireditve, ki so se zaključile z nedeljsko slavnostno mašo.
Kot veleva tradicija vseh občinskih praznikov, je bil častni govornik župan Friderik Bračič, ki je v svojem govoru nanizal številne večje in manjše uspešno izvedene naložbe širom po občini, se dotaknil težav oziroma premajhnega državnega sofinanciranja tako občinskih proračunov kot določenih projektov ter izpostavil osnovne prihodnje načrte in smernice občinskega razvoja: »Menim, da je prihodnost naše občine v turizmu, kar pa se seveda
ne bo zgodilo v enem koraku. Naša občina razpolaga z velikimi turističnimi potenciali, od naravnih do kulturnih znamenitosti in zanimivosti, ki segajo iz nižinskega v gričevnat haloški svet.« Ob tem župan ni pozabil niti na razvoj kmetijstva, ki naj bi nov zagon dobilo z začetnimi postopki komasacije, ter na drobno gospodarstvo, ki ima v Vidmu veliko nosilcev. Med prednostnimi nalogami občine pa je tako v preteklosti kot v prihodnjih letih še vedno
ureditev infrastrukture, tako cestne kot vodovodne, ki bo zahtevala največji delež občinske blagajne. Sicer pa naj bi v naslednjem letu v Vidmu začeli tudi z izgradnjo dolgo pričakovanega vrtca, ureditvijo nove šolske kuhinje in obnovo šole v Selih.
Zbrane na osrednji občinski slovesnosti je pozdravil tudi poslanec Branko Mari-nič in zaželel občini še veliko uspehov, ki bodo tudi v prihodnje lahko odličen razlog za vesele občinske praznike,
Videmski župan Friderik Bračič je skupaj z direktorico občinske uprave Darinko Ratajc podeiii 13 županovih petic najboljšim domačim osnovnošolcem.
Letošnji prejemniki občinskih priznanj v občini Videm: SD Videm, Angela Kozei (kultura) in Ivan Si-menko (kmetijstvo)
Podlehnik • S 4. občinskega praznika
svojo besedo pa je dodal še državni sekretar Franc Puk-šič, ki je kot član vladajoče stranke obljubil, da vlada ne bo dodatno obremenjevala občin in da je temeljna naloga preiti od besed k dejanjem ter dejansko doseči decentralizacijo države.
Na petkovi osrednji proslavi, ki so jo prijetno popestrili videmski osnovnošolci z izvirnim programom, v katerem so na svojstven način predstavili svojo občino, je župan Bračič podelil tudi po-
sebna priznanja najboljšim osnovnošolcem - odličnja-kom. Letos jih je bilo trinajst, ki so za svoj uspeh prejeli t. i. županove petice: Barbara Sitar, David Križanič, Primož Krajnc, Rok Kozel, Anja Mo-horko, Adriana Narat, Nina Berger, Jernej Žunkovič, Maja Krajnc, Martina Vidovič, Dejan Petek, Sandra Vidovič in Anica Kozel.
Zlato plaketo občine je ob osmem občinskem prazniku prejelo domače športno društvo za številne uspehe in 70-
letnico obstoja. »Pomembno je, da se je v športnem društvu Videm kalilo, vzgajalo in rekreiralo v vseh teh desetletjih več kot 7000 ljudi različnih starosti,« je bilo med drugim rečeno v obrazložitvi podelitve zlate občinske plakete.
Občinski priznanji pa sta letos romali v roke Angele Kozel za kulturno udejstvovanje in Ivanu Šimenku za dosežke na področju kmetijstva.
SM
Občinski ali županov praznik?
»Zmogli bi več, če bi bilo več sloge in sodelovanja ljudi, ki žive na obrobju Podlehnika, pa tudi več, če bi finančne obveznosti lahko razporedili na daljši časovni rok,« je med drugim poudaril podlehniški župan Vekoslav Fric na osrednji slovesnosti ob letošnjem četrtem občinskem prazniku.
Morda zato, ker niso veliko zmogli, čeprav so želeli - vsaj tako je bilo razumeti županove uvodne besede - je bil njegov nagovor večinoma otroški oziroma osnovnošolski publiki z nekaj svetniki in redkimi gosti, resnično zelo kratek: »Jedrnato bom strnil narejeno in načrtovano: naredili smo prvih 450 metrov kanalizacije in začeli z izgradnjo večnamenske dvorane, ki mora biti končana naslednje leto. Potem bo sledila naložba v šolski objekt, sicer pa letos nameravamo asfaltirati tudi približno dva kilometra cest, za kaj več pa ni denarja, saj dvorana predstavlja ogromno investicijo za našo občino.«
Več optimizma je bilo iz županovega nagovora slišati ob omembi delovanja domačih društev, zlasti turističnega
in športnega, ki je letos praznovalo desetletnico obstoja: »Naša društva dokazujejo, da življenje v Podlehniku teče dalje, da se občina razvija, ne glede na drugačne želje nekaterih. Želim pa si, da bi bili v prihodnje odnosi med nami lepši, prijetnejši in bolj strpni.«
Podobno je v svojem pozdravu razmišljal tudi sosednji župan Friderik Bračič, ki je zbrane pozdravil v imenu povabljenih gostov in občini, še bolj pa županu, zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem delu, čeprav, kot je še dejal vi-demski župan, so v Podlehni-ku morda naredili »celo več, kot bi lahko«, na koncu pa še dodal, da županu Fricu čestita za izjemno vzdržljivost ob vseh bolj ali manj znanih pe-ripetijah oziroma težavah, v
Župan Vekoslav Fric je napovedal, da bo njegov govor zelo kratek in jedrnat; kaj veliko tudi dejansko - glede na doseženo v prejšnjem letu - ni bilo povedati ^
katerih se je znašel.
Za prijeten in razigran kulturni program, ki ob takšnem prazniku seveda ne sme manjkati, so poskrbeli učenci OŠ Martina Koresa, ki so odrecitirali, odpeli in odplesali vse od nekoč slovite Hakune Matate do veselih Hozentregarjev.
Uradni del proslave pa so v Podlehniku (spet) zaključili v čisto svojem slogu. Podelitve tradicionalnih občinskih plaket, priznanj ali razglasitve častnega občana namreč ni bilo, kar je bilo pomalem pričakovano, saj občinski svet na zadnji seji ni razpravljal o nobenem tovrstnem predlogu. Namesto tega si je župan Fric omislil posebno kategorijo pohval, in sicer t. i. županovo priznanje, ki ga je osebno podelil podjetnikoma Francu
Toplaku in Alojzu Grabrovcu za »osebno prizadevanje pri pridobitvi zemljišča športnega parka« ob podlehniškem ribniku.
Zakaj se je župan odločil za podelitev županovih (in ne občinskih) priznanj za takšno osebno prizadevanje, je najbolj jasno in znano tistim, ki poznajo ozadje vse zadeve, ampak to je že druga zgodba, ki ne spada v okvir letošnjega občinskega praznika. Drugo vprašanje, ki ima veliko več skupnega z občinskim praznikom, pa je, koliko je takšen praznik oziroma slovesnost res še sploh občinski, če se ga ne udeležijo niti vsi svetniki, le drobna peščica občanov, veliko učencev in nekaj učiteljev, na njem pa se podeljujejo županova priznanja ^
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Nogomet
Nastja Ceh odslej v vijoličastem dresu
Stran 16
Rene Glavnik:
»Dopustili smo prevlado italijanskih ekip.«
Stran 16
Kickboks
Nadja in Sabina zmagali v Italiji
Stran 17
Judo
Vsi naslovi državnih prvakov na Štajersko
Stran 17
Boks
Dejan Zavec 17. v ring med profesionalci
Stran 18
Odbojka
Poletna šola odbojke s Sergejo Lorber
Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohori~. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gone, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Crtomir Goznik.
tednik
im m iudwim ibidu!
RADIOPTUJ
tta. d/béeicí
www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si
Robert Furjan, predsednik UO NK Drava:
»Iščemo kvalitetnega napadalca
čeprav se je prvenstvo v 1. SNL končalo šele pred kratkim, v klubih že pripravljajo vse potrebno za naslednjo sezono.
«
Medtem ko so se igralci razkropili na vse strani in polnijo baterije na počitnicah, so aktivne predvsem uprave, ki sestavljajo igralske in finančne mozaike za naslednjo sezono. Prvi bodo treninge in tekme začeli Ptujčani, ki že to soboto začenjajo z nastopanjem v pokalu Intertoto - v 1. krogu jih čaka obračun s hrvaškim moštvom Slaven Belupo iz Koprivnice. O tem in drugih aktualnih temah smo se pogovarjali s predsednikom NK Drava Robertom Furjanom.
Kako ocenjujete preteklo sezono, tako rezultatsko kot finančno?
R. Furjan: »Z rezultati in končno uvrstitvijo smo v celoti zadovoljni. Poudariti moram, da nas uspehi niso presenetili, saj smo zaupali v te fante in smo vedeli, da so sposobni uvrstitve blizu vrha. Tudi finančno smo sezono uspešno zaključili, igralcem smo izplačali vse pogodbene obveznosti razen nagrad za osvojeno 5. mesto. Drava spada med štiri finančno najbolje urejene klube v državi.«
Kako daleč so pogajanja z generalnim sponzorjem in kakšna bo višina proračuna
NK Drava?
R. Furjan: »Pogajanja so načeloma zaključena, dogovarjamo se še o časovnem poteku pogodbe. Ker gre za multinacionalno družbo, smo se najprej dogovorili z vodstvom podjetja v Sloveniji, ki pa ima proste roke za sklepanje sponzorskih pogodb v trajanju do enega leta. Seveda si želimo dolgotrajnejšo sodelovanje, zato smo stopili v stik z vodstvom družbe v tujini. Kar se tiče proračuna kluba, ostajamo pri podobnih številkah kot lani, ko smo imeli enega najmanjših proračunov v 1. SNL; številke se vrtijo okrog 130 milijonov S1T.«
Tekme pokala Intertoto so pred vrati. Kako potekajo priprave?
R. Furjan: »Priprav nismo posebej prilagajali evropskim tekmam, ampak so usmerjene v prvenstvo. Tekme pokala 1n-tertoto bomo izkoristili kot pripravljalne tekme oz. nadomestilo za prijateljske tekme. Povratno tekmo s Slavenom Be-lupom, ki bo v soboto, 25. junija, v Mariboru, bomo odigrali ob 20.45, saj želimo svojim zvestim navijačem omogočiti prijetno poletno noč ob spremljanju nogometa.«
Kakšne so oz. bodo spremembe v igralskem kadru?
R. Furjan: »Trenutno (v sredo, 15. 6., op. p.) je glede prihodov znano le to, da bo za Dravo nastopal Viktor Trenev-ski, ki je za nas velika okrepitev. Pogovarjamo se še z nekaterimi uveljavljenimi (Borut Tisni-kar - Mura, Jaka Stromajer -Publikum) in nekaterimi mladimi igralci. Če ne bo dobil dovolj dobre ponudbe iz tujine, bo za Dravo igral tudi Damir Pekič, iščemo pa še enega kvalitetnega napadalca.
1z Ptuja zaenkrat odhajata Sead Zilič in Marko Grižonič, saj smo s poljskim klubom Wisla Plock že podpisali pogodbo med kluboma, igralca z novim klubom usklajujeta le še nekatere finančne podrobnosti.«
Kakšni so cilji v novi sezoni?
R. Furjan: »Cilji zagotovo ne bodo manjši kot v pretekli sezoni, to pomeni, da se želimo enakovredno vključiti v boj za prva tri mesta.«
Kako komentirate dogajanja okrog licenciranja in izbire igralnega sistema za naslednjo sezono?
R. Furjan: »Kar je v okviru licenciranja letos naredila pristojna komisija, bi lahko naredila že lani ali še nekaj let nazaj, saj je bil potreben korenit rez. Kar se tiče igralnega sistema, zagovarjam štirikrožni sistem. Ta bi prinesel več tekem in bi vsaj nekoliko zmanjšal prevelike premore med prvenstvom.«
Jože Mohoric
Piše • Jože Mohoric
Prestop(nik)i
Državna nogometna prvenstva v vsej zahodni Evropi so se končala in prišel je čas prestopnih rokov. Skoraj v vseh nogometno najrazvitejših državah v Evropi je opaziti trend zmanjševanja klubskih proračunov, edini se temu postavljajo po robu v angleški ligi, kjer bodo tudi letos namenili več denarja za pogodbe nogometašem kot v preteklih letih. Predvsem Italijani in Nemci so se tega lotili nekoliko prepozno, saj so številni uveljavljeni klubi (Lazio, Parma, Roma, Borusia Dortmund, Kaiserslautern) po astronomskih izplačilih igralcem v preteklih letih v velikih finančnih težavah. Vendar to ni dovolj veliko opozorilo za največje letošnje zaslužkarje, ki so pobrali največji delež pogače v bogati evropski Ligi prvakov (Liverpool in Chelsea sta lani samo v Ligi prvakov zaslužila okoli 30 milijonov evrov), saj bodo tudi letos največ investirali v nakupe novih okrepitev. Z omenjenima kluboma bo letos težko tekmoval tudi najbogatejši klub na svetu Manchester United, kjer novi lastnik Američan Malcolm Glazer ne bo razsipaval z denarjem. V Španiji bosta pri okrepitvah v ospredju Real iz Madrida, ki ima že sedaj polno slačilnico zvezdnikov, in Valencia, ki bi se rada vrnila na vrh, Barcelona pa zadnjih nekaj let posluje precej bolj racionalno. Tudi italijanski »mercato«, kije bil pred leti pojem razsipništva, ne bo tako spek-takularen, le Milan in Juventus bosta tekmovala za prestiž, Inter pa bo skušal ohraniti stik z njima.
Pa slovenski klubi? Po razpadu Olimpije, Mure in Ljubljane je prostih kvalitetnih igralcev na pretek in prestopni rok bi lahko prinesel marsikatero presenečenje. Drava je zaradi nastopa v pokalu Intertoto prva začela trgovati in polni vrzeli po odhodih Zi-liča in Grižoniča. Tudi Cimerotič iz Publikuma je že na pol poti do Belgije. Tekmovati z bogatejšimi klubi pač ne moremo, lahko pa z njimi trgujemo - mi njim nogometaše, oni nam denar.
Foto: Črtomir Goznik
Robert Furjan, predsednik UO NK Drava
Nogomet • Pred 1. tekmo pokala Intertoto
Emil Šterbal: »Sem optimist
«
Dravo v soboto čaka prva uradna tekma v 1ntertoto pokalu, sicer uradnem evropskem tekmovanju. Nastop s hrvaškimi farmacevti iz Koprivnice bi lahko bil samo prva ovira do Deportiva iz La Corune, sicer znanega španskega prvoligaša, ki bi lahko bil potencialni nasprotnik Ptujčanov v 3. krogu 1ntertoto pokala. Zmagovalec dvoboja med Koprivničani in Ptujčani se bo v drugem krogu pomeril z boljšim iz dvoboja med ciprskim Olympiakosom in romunsko Glorio.
Tekma med Slavenom Belo-pom in Dravo, ki se bo pričela v soboto ob 17.30 uri, v hrvaški Koprivnici, bo premierni nastop ptujskih nogometašev v Evropi in to je tudi prvi uradni mednarodni nastop nogometnega kluba iz Ptuja. Veliki uspeh je bila že uvrstitev v slovensko Ligo za prvaka, potem pa še osvojitev petega mesta v tej ligi, kjer Drava ni igrala ravno obrobne vloge, kot so nekateri mislili, oziroma želeli. »Vsekakor je bil to izjemen uspeh, ko smo se uvrstili v slovensko Ligo za prvaka. Želeli smo samo dobro igrati, kar je tudi na koncu bilo, saj nas pra-
ktično nihče ni nadigral. Vse ostalo pa je prišlo samo od sebe. Bilo nas je malo, vendar
je bilo zato toliko slajše, saj smo bili prava klapa in nam ni bilo vseeno, kako bomo igrali,

Foto: Črtomir Goznil<
Kapetan Drave Emil Šterbal med zna~ilno akcijo
osvajali točke. Ravno zaradi tega to ocenjujem kot velik uspeh, verjetno zgodovinski uspeh Drave v njeni dolgi in bogati zgodovini, « je dejal kapetan Drave Emil Šterbal, sicer skorajda zaščitni znak, simbol obdravskega prvoligaša.
Priprave so se pričele včeraj. Mogoče bi kdo zaradi nastopa v Intertortotu pokalu dejal, da je pozno. Vendar je trener Drave Srečko Lušič razdelil individualne programe in zato igralci na prvi zbor ne bodo prišli nepripravljeni. »V Koprivnico ne gremo z belo zastavo, saj če smo se že prijavili za to tekmovanje, potem hočemo od tega tudi nekaj imeti. Nasprotnik je dober, vendar tudi mi nismo slabi. Sem optimist,« je pred gostovanjem proti ekipi Slaven Belupo dejal ptujski kapetan Emil Sterbal.
Prihodi k Dravi še bodo. Odvisno pa je tudi od tega, kako in kaj bo z odhodi in predvsem odškodninami za te igralce. Če se bo vse dobro razvilo, potem bi lahko bila Drava zelo močna v novem prvenstvu.
Danilo Klajn{ek
Nogomet
Nastja Ceh odslej v vijoličastem
V javnosti so se dolgo časa pojavljale razne govorice o tem, za kateri klub bo v naslednji sezoni nastopal PtujCan Nastja Ceh.
Omenjali so se različni evropski klubi od Sportinga, An-derlechta, Athletica Madrid do gra{kega GAK-a, s katerim naj bi po pisanju gra{kega tednika Grazer Woche že podpisal pogodbo. Nastja je večkrat dejal, da o vsem tem vedo drugi več od njega samega. Razplet je to potrdil, saj bo slovenski nogometni reprezentant kariero nadaljeval pri dunajski Austrii. S klubom je podpisal 3-letno pogodbo.
27-letni Ptujčan je v Belgiji prebil štiri leta in je za konec z Bruggeom letos osvojil naslov državnih prvakov, lani pa igral tudi v evropski Ligi prvakov. V štirih sezonah igranja v črno-modrem dresu je dosegel 24 zadetkov in je bil pri navijačih zelo priljubljen. V dresu z državnim grbom je Nastja doslej nastopil 32-krat in dosegel 6 zadetkov, med drugim je zadel tudi na zadnji tekmi kvalifikacij za SP leta 2006 v Minsku, ko je nosil tudi kapetanski trak.
Nastju se dogodki trenutno vrstijo z veliko hitrostjo, od konca belgijskega prvenstva do reprezentančne akcije v Belo-rusiji, tekmovanje v izvajanju prostih strelov, podpis pogodbe z Austrio, urejanje zadev v
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Ceh bo naslednje tri sezone nosil vijoličasti dres dunajske Austrie.
Belgiji in Avstriji ^
Dunajska Austria igra tekme na štadionu Horr, ki ima kapaciteto 11.800 gledalcev, v tej sezoni pa je v državnem prvenstvu zasedla tretje mesto za Rapidom in GAK-om in bo v
naslednji sezoni igrala v pokalu UEFA. Zagotovo bo imela zaradi prestopa Nastja Čeha v vijoličasti dres tudi nekaj slovenskih navijačev več.
Jože Mohorič
Rene Glavnik, direktor KK Perutnina Ptuj
»Dopustili smo prevlado Italijanskih ekip!«
Letošnja 12. dirka Po Sloveniji je bila prelomna v marsikaterem pogledu. Organizacija je bila na zelo visokem nivoju, na žalost pa so prevladovali tuji kolesarji. Kot je že stalnica, so tudi perutninarji odnesli svoj delež iz skupne žmalhe', o zadovoljstvu z rezultati ter pomembnimi razvojnimi usmeritvami dirke pa smo se pogovarjali z Renejem Glavnikom, direktorjem ptujskega kluba.
Kako ste zadovoljni z rezultati ekipe na dirki Po Sloveniji?
Nisem razočaran, ker zmage nismo ponovili, saj smo se borili po svojih zmožnostih. S fanti sem zadovoljen, neprestano zmagovati žal ni možno niti v kolesarstvu niti v kateremkoli drugem športu. Smo še vedno najboljša kolesarska ekipa v Sloveniji, po položaju na UCl lestvici se lahko primerjamo tudi z ekipami iz Profesi-onal Continental kategorije.
Zmage iz zadnjih dveh let niste ponovili, ste pa dosegli nov mejnik, prvo mesto na dirki prve kategorije. Bo{-tjan Mervar je bil zmagovalec zadnje etape s ciljem v Novem mestu.
S tem rezultatom sem izjemno zadovoljen. Dirko je odločila le etapa na Vršič, kar se je vedelo že prej. Tudi ostale etape so bile zahtevne, vendar se
Rene Glavnik
sprememb v skupnem seštevku drugje ni dalo narediti.
Kaj pomeni ta rezultat za vas, nenazadnje gre za naj-pomembnej{o dirko sezone na doma~ih tleh?
Etapna zmaga na dirki je vsekakor velik uspeh za naš klub. Rezultat je plod dela celotne ekipe in dober temelj za svetlo prihodnost kluba.
Kaj vam je zmanjkalo do ponovnega zmagoslavja?
Če bi bila dirka daljša še vsaj za dve etapi, bi se stvari odvijale drugače. Najbolj po-
Rokomet • Pred tekmo Slovenija - Portugalska
Vse poti vodijo v Gorišnico
V soboto bo v športni dvorani v Gorišnici izredno pomemben dan za slovensko žensko rokometno reprezentanco, ki mora zmagati z vsaj dvema zadetkoma prednosti, če se želi uvrstiti na svetovno prvenstvo, ki bo decembra v Rusiji. Poraz z dvema zadetkoma minulo soboto na Portugalskem je deloval kot hladna prha, čeprav je bila igra na začetku dokaj solidna, ko so Slovenke povedle s petimi zadetki prednosti, vendar so kaj hitro popustile. Vse nevšečnosti, ki so jih doživele na skrajnem delu iberskega polotoka, so že šle v pozabo. Dekleta so se očitno zavedla, da s
Portugalkami ni šale. Ne glede na oslabljeno sestavo slovenske izbrane vrste bi bilo veliko presenečenje, če bi »zelene« izpadle, oziroma se ne bi uvrstile na SP.
Tekma se bo pričela ob 17. uri v Gorišnici, še pred tem pa bo tam potekal dan slovenskega ženskega rokometa. Dvorana bo nabito polna in ni bojazni, da naše reprezen-tantke ne bi imele podpore. V izbrani slovenski vrsti igra tudi najboljša igralka in strelka ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Mojca Derčar, ki bo zagotovo deležna ovacij. Vstopnice za ogled tega srečanja so že v predpro-
daji, in sicer na naslednjih prodajnih mestih: v Tenzorju Ptuj, na bencinskem servisu Žiher v Moškanjcih in v hotelu Mitra na Ptuju.
V predhodnih akcijah v okviru dneva slovenskega ženskega rokometa pa bo nastopilo še pet igralk ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, med njimi reprezentant-ki Sanja Potočnjak in Bernarda Ramšak. Obisk športne dvorane v Gorišnici je tako za ljubitelje in navijače najuspešnejše športne panoge v Sloveniji neizbežen.
Danilo Klajn{ek
Mojca Der~ar (@RK Mercator Tenzor Ptuj) v dresu slovenske reprezentance
membno pa je dejstvo, da mi specialista za gorske dirke nimamo. Mahorič, ki je to dirko zmagal že dvakrat, je izjemen kolesar v vseh pogledih, je zelo vsestranski, vendar letos tega ni mogel pokazati. V igri za zmago na Vršič tokrat nismo bili, saj je bil Niemiec premočan za vso konkurenco. V ekipi nam manjka kolesar, ki je izrazit specialist za vožnjo v vzpone.
Se nameravate okrepiti s kolesarjem tak{nega tipa?
To bo vsekakor pomembno
in zahtevno delo. lzrazito gorski kolesarji so zelo redki, trenutno je stanje na tem področju precej klavrno. Potrebno ga bo vzgojiti v lastnem klubu, za zdaj največji potencial vidim v Niku Vogrincu, ki je trenutno še mlajši mladinec.
Prej{nji dve dirki sta bili precej dalj{i, tako po {tevilu etap kot po skupnih prevoženih kilometrih.
Dirka je bila tako kratka, da ni bilo časa za popravke ali možnosti za kolesarje, ki niso specialisti samo za vožnjo v klanec.
Na tako kratki dirki je potrebno imeti tudi nekaj sre-ce, pomembno je, da se vse 'poklopi'.
Res je, da smo imeli precej smole že v prvi etapi, padci naših kolesarjev so nas prikrajšali za dobro izhodišče pred nadaljevanjem. Razplet dirke se je začel vrteti v nasprotno smer od želene. Z dobrim rezultatom bi dirko lahko kontrolirali, sedaj smo morali napadati. Vendar nam tega niso dovoljevale predvsem žzdružene italijanske ekipe', prednosti si zaradi tega nismo mogli ustvariti. Smolo smo imeli tudi v tretji etapi z okvaro kolesa Kva-sine, ki je bil zraven Mahoriča naš glavni adut pri vzponu na Vršič.
Številne italijanske ekipe so na nek nacin 'dusile' dirko, saj se le-ta razen vzpona na Vršeč ni razplamtela v brezkompromisen boj.
Velik problem letošnje dirke se mi zdijo preštevilčne ita-
lijanske ekipe, saj smo bili v boju z njimi že vnaprej obsojeni na poraz. V podrejeni vlogi smo se znašli že, ko je bila sestavljena startna lista. Organizator ima možnost izbirati, katero ekipo povabi na dirko, saj se lahko številne ekipe ene države za zaščito lastnih interesov podredijo skupni taktiki ter tako kontrolirajo dirko. Za italijanske ekipe lahko rečem, da so prevladovale. Krivi smo si sami, da smo te ekipe povabili. Drugod po svetu je praksa, da se preko povabil omogoči domačim ekipam, da na dirki igrajo pomembno vlogo. Gre za pomembno noto popularizacije športa, organizator s tem domačim kolesarjem da priložnost, da se enakovredno kosajo s konkurenco, države si na tak način nabirajo pomembne UCl točke. Preko organizacije nimam pripomb, s KK Krka - Adria Mobil naš klub zelo dobro sodeluje. Sicer pa smo z njimi trenutno edini na visokem kvalitetnem nivoju glede rezultatov, kar je bilo očitno na letošnji dirki.
Kakšen je vaš vpliv na
samo traso dirke, nenazadnje sami sodelujete pri organizaciji?
Mi smo organizirali eno etapo, nismo pa krojili koncepta dirke. V bodoče bomo poskušali v dialogu z glavnim organizatorjem dirke pokriti interese slovenskega kolesarstva.
Kakšno dirko si želite v prihodnje?
Po mojem mnenju so potrebni določeni popravki trase dirke. Vršič naj ostane, to mi v klubu vzpodbujamo, vendar naj se v slogu močnih dirk še doda kakšna etapa ali krono-meter. Potrebno bo tudi razmisliti, katere ekipe povabiti na naslednjo dirko. Letos so bile nastopajoče ekipe nedvomno kvalitetnejše kot v preteklosti, bolj pa je pomembno razmerje ekip iz posameznih držav, da ne prihaja do neželenega sodelovanja, kar se je zgodilo. Če vemo, da v Sloveniji nimamo kolesarja, ki bi bil sposoben zmagati dirko vzpon na Vršič, bi lahko dirko speljali tako, da ta etapa ne bi bila odločilna ali boljše povedano edina odločilna.
UG
PtujCani dominirajo v prvem delu dirke Po Srbiji
Kolesarji profesionalnega moštva Perutnine Ptuj po nastopu na dirki Po Sloveniji z osveženo ekipo že od torka vrtijo pedala na 45. dirki Po Srbiji. Letos na sedemetapni dirki v skupni dolžini 971 kilometrov naskakujejo prvo zmago, ki se jim je do sedaj spretno izmikala. Matej Marin, prvi mož ekipe na zadnjih dveh dirkah, je tudi letos začel odlično, saj je zmagal prvo etapo, Matija Kvasina je bil najboljši hribolazec v ciljnem vzponu dan kasneje.
V sredo so na tretji etapi dokazali, da so tokrat edini pravi favoriti za zmago, saj je Matija Kvasina v etapi s ciljem na Kopaoniku z etapno zmago oblekel rumeno majico. Drugo mesto je osvojil še en perutninar, Hrvoje Mi-holjevic, popolno zmagoslavje pa sta s četrtim ter petim mestom dopolnila Tomislav Dančulovic ter Massimo Demarin.
Foto: UG
Kickboks • Svetovni pokal
Nadja in Sabina prvi
V Piacenzi v Italiji je od 10. do 12. junija potekala tekma za Svetovni pokal WAKO organizacije v kikboksu v disciplinah semi, light in full kontakt ter v glasbenih katah, ki je privabila na bori{~a ve~ kot 1500 tekmovalcev iz 24 držav. To tekmovanje velja vsako leto za najmo~nej{e tekmovanje v kik-boksu v Evropi, saj je v eni kategoriji v~asih ve~ kot 50 tekmovalcev. Reprezentanca Slovenije pod okriljem Kickboxing zveze Slovenije je pod vodstvom selektorja Vladimirja Sitarja in pomo~nikov Bojana Korošca ter Tomaža Barade sodelovala s 35 tekmovalkami in tekmovalci. Selektorski team je imel letos resne težave pri izbiri tekmovalcev, saj zaradi razli~nih razlogov ({ola, po{ko-dbe) na tekmovanje ni odpotovalo kar nekaj na{ih odli~nih tekmovalcev. Kljub temu so rezultati odli~ni, saj so na{i tekmovalci osvojili 5 prvih mest, 1 drugo in 7 tretjih mest. Ker je bila ta tekma ena izmed odlo-~ilnih za sestavo reprezentan-
ce Slovenije, ki bo nastopala na svetovnem prvenstvu jeseni v Madžarski, je toliko bolj razveseljiva forma na{ih repre-zentantov, ki so pokazali, da lahko ra~unamo na uspehe.
Velik uspeh so dosegli tudi ~lani KBV Ptuj, ki so osvojili 2 prvi mesti in 1 drugo mesto.
Nadja Sibila je spet dokazala, da {e ni ~as, da zaklju~i kariero, saj je v izredno mo~ni konkurenci 24 tekmovalk v di-
sciplini semi kontakt nad 65 kg osvojila 1. mesto. Za preboj na prvo mesto je morala premagati 5 nasprotnic.
Aleksander Kolednik je prav tako v semi kontaktu v kategoriji do 63 kg osvojil od-li~no 2. mesto, in sicer v konkurenci 26 tekmovalcev.
Sabina Kolednik je v kategoriji do 50 kg v semi kontaktu med mladinkami premagala tri nasprotnice in po porazu v finalu proti doma~inki osvojila 2. mesto.
Adriana Korez in Denis Samprl sta med mladinkami in mladinci izpadla v 1. kolu, vendar sta prikazala kvalitetne borbe. To je ena izku{nja ve~
Foto: Franc Slodnjak
Člani upravnega odbora KBV Ptuj s tekmovalci na sprejemu v klubu
za ta na{a mlada tekmovalca.
Iz KBV Ormož je med mladinci nastopal Matjaž Kaluža, ki je premagal dva nasprotnika in izpadel {ele v 3. kolu in tako osvojil 5.-8. mesto. Matjaž je prikazal odli~ne borbe in je velik up ormo{kega kikboksinga. Pobobno pa velja tudi za drugo predstavnico Sonjo Vule-tic, ki je med ~lanicami v semi kontaktu v kategoriji do 55 kg premagala prvo nasprotnico, v 2. kolu pa je kljub dobri borbi izgubila.
Selektor Vladimir Sitar: »Veseli me, da smo pri{li domov s tako velike tekme v mo~ni konkurenci s toliko kolajnami. Vsa ~ast tekmovalcem, da so vzdržali ritem tekmovanja, saj moramo vedeti, da je tekmovalo preko 1500 tekmovalcev v dveh dvoranah na 9 bori{~ih od jutra do pozno v no~. Nadja Sibila je po celodnevnem ~akanju v dvorani imela finalno borbo v nedeljo zjutraj ob pol enih. Zanimivo in razveseljivo je, da je morala ve~ina tekmovalcev za uspeh zmagati tudi po 5-krat.«
Na tekmovanju sta sodila tudi Ton~ka Kaluža iz Ormoža in Marjan Sibila iz Ptuja, ptujske tekmovalce pa je spremljal tudi Du{an Pavlica.
Franc Blodnjak
Judo • DP za člane in članice
Vsi naslovi na Štajersko
Slovenj Gradec, 12. 06. 2005. Leto{nje ~lansko državno prvenstvo v judu je potrdilo prevlado {tajerskih klubov, saj so državne naslove osvojili tekmovalci JK Sankaku Celje, JK Impol Slovenska Bistrica in JK Drava Ptuj. Pri mo{kih smo videli zanimive dvoboje, izmed bolj{ih je manjkal le olimpijec Sa{o Jereb. Pri ženskah je bila konkurenca okrnjena, prepri~-ljiv naslov prvakinje pa je do 63 kg je osvojila bronasta olim-pijka Ur{ka Žolnir (JK Sankaku).
Po operaciji kolena se je na blazine vrnil Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj). »Pred tednom dni sem se vrnil z enome-se~nih priprav na Japonskem, kar se mi je zelo obrestovalo in sem prepri~ljivo zmagal vse {tiri dvoboje. Naslova državnega prvaka se zelo veselim in se lahko nadejam dobre uvrstitve na bližajo~ih se Mediteranskih igrah,« je dejal Klemen. Iz JK Impol sta prepri~ljivo ugnala svoje tekmece Denis Rus do 90 kg in Primož Ferjan do 100 kg.
Klemen Ferjan
Rezultati: clani: - 60 kg:
1. Rok Drak{i~, Sankaku; - 66 kg: 1. Toni Drak{i~, Sankaku, 5. Danijel Rus, Impol; - 73 kg: 1. Branko Holer, Ivo Reya; -81 kg: 1. Klemen Ferjan, Drava Ptuj, 7. Boris Greif, Impol, 7. Andraž Mlaker, Impol; - 90 kg: 1. Denis Rus, Impol, 5. Grega Greif, Impol; - 100 kg: 1. Primož Ferjan, Impol; + 100 kg: 1. Matjaž Ceraj, Ivo Reya
Sebi Kolednik
Sportne novi~ke
Rokomet na mivki • Ormožani slavili v Ankaranu
Ormoški rokometaši so se v Ankaranu v organizaciji RK K.I.H Obala Hrvatini udeležili rokometnega turnirja na mivki in {e enkrat ve~ dokazali, da niso zastonj aktualni državni prvaki oz. "peš~eni kralji slovenskih igriš~". V konkurenci devetih ekip so Ormožani osvojili prvi dve mesti. V velikem finalu dveh ormoških ekip je ekipa Jeruzalema z 2:1 po streljanju sedemmetrovk premagala ekipo Krap Market Tuš. Zmagovalci so nastopili v zasedbi Gregor in Bojan Čudi~, Koražija, Mesarec, Grizolt in Ivanuša, za drugouvrš~ene so nastopali Dogša, Prapotnik, Klemen~i~, Kiri~, Dejan Horvat in Grabovac. Letos bo v Sloveniji v Ljubljani še en podoben turnir, žal pa bo po vsej verjetnosti odpadlo državno prvenstvo.
Ta teden se bo ormoška ekspedicija udeležila turnirja na mivki na Hrvaškem v sosednjem Ivancu.
Uroš Krstić
RK Jeruzalem Ormož, zmagovalni ekipi iz Ormoža Jadranje • 57 jadrnic na Ptujskem jezeru
Dober veter, lepo vreme in prizadevanje organizatorjev za ~im bolje izpeljane regate in dobro po~utje vseh prisotnih so postali prepoznavni znaki BD Ranca širom Jadrana. Te trditve dokazuje udeležba 47 jadralcev razreda Optimist, 5 jadralcev razreda Laser 4.7 in 5 jadralcev razreda Evropa. Skupaj je na Ptujskem jezeru 11. in 12. junija na že tradicionalni regati za jadro Rance merilo mo~i kar 57 jadralcev. Med temi so bili najboljši slovenski jadralci in tudi jadralci iz sosednje Hrvaške. V soboto je vse skupaj razveselil mo~an veter, ki je ~ez dan le še pridobival na mo~i. Prinesel je nasmehe na obraze ~lanov regatnega odbora, saj jim je uspelo izpeljati 4 regate v vseh treh tekmovalnih razredih. V nedeljo so tekmovalci v prav tako mo~nem in odli~nem vetru za jadranje odpeljali le 2 regati in tekmo-
vanje kon~ali že ob 13. uri. To je ugajalo tistim, ki so imeli pred sabo še dober del poti po kopnem, nekateri pa tudi po morju. Pred odhodom pa je bilo potrebno še po~akati na razglasitev rezultatov. Po šestih regatah je prvo mesto v razredu Optimist osvojil prvi jadralec v tem razredu v Sloveniji Jakob Boži~ iz JK Burja Izola, drugo mesto si je priboril Jakob Perne, prav tako iz Burje, tretje mesto pa je odpotovalo na Hvar, saj ga je odnesel Bartul Plenkovi~ iz JK Helios Starigrad. V razredu Laser 4.7 je na najvišji stopni~ki stal Peter Perunovi~ iz BD Sidro iz Maribora, ki je le z eno to~ko prednost prehitel Aleša Mesari~a iz BD Ranca, tretje mesto pa je osvojil Luka Hvalec iz BD Ranca. V razredu Evropa si je prvo mest prijadral Luka Ba~ko iz izolskega Olimpika, drugo mesto je zasedla Nives Fliser iz mariborskega Skipperja, tretje pa je zasedel Miha Lovec iz ŠD Piran. Najboljša ekipa je bila ekipa JK Burja Izola in s tem za eno leto odnesla pokal za jadro Rance v Izolo.
Aleš Mesaric
Plavanje • Gregor Šerbec najhitrejši
Plavalni klub Terme Ptuj je s Športnim zavodom Ptuj in Termami Ptuj organiziral 9. medob~insko prvenstvo osnovnih šol v plavanju. Nastopilo je 53 u~encev iz 10 osnovnih šol.
Med ekipami so zmagali plavalci OŠ Mladika pred OŠ Olge Megli~ in OŠ Kidri-~evo. Ekipe so tekmovale v disciplini 150 m mešano, posamezniki pa v disciplinah 50 m prsno in 50 m prosto. Med deklicami je z odli~nim rezultatom izstopala Ela Emerši~ (OŠ Ljudski vrt), ki je s ~asom 40,75 v disciplini 50 m prosto med deklicami 3. razreda premo~no zmagala. Med de~ki je plaval najbolje u~enec 9 razreda Gregor Šerbec (OŠ Mladika). S ~asom 36,38 je zmagal v disciplini 50 m prsno. Svoj osebni rekord in tudi najboljši rezultat tekmovanje je dosegel v disciplini 50 m prosto s ~asom 28,68. Zmagovalci posameznih disciplin so prejeli medalje, za najboljše ekipe pa je pokale prispeval Športni zavod Ptuj.
David Breznik
Strelstvo • Meletova, Trstenjakova, Horvat in Stanič zmagovalci
V	Podgorcih je ob~inska strelska zveza Ormož na 50-m streliš~u organizirala ob~insko prvenstvo v streljanju s serijsko malokalibrsko puško. Streljalo se je v trojnem položaju (leže, stoje, kle~e) 3 x 10 v mladinski in ~lanski kategoriji. Nastopilo je skupno 29 posameznikov in 8 ekip.
V	mladinski konkurenci je mladinska prvakinja postala talentirana 14-letna Nas-tja Trstenjak (SD Ormož, 135 krogov), pri mladincih je z osebnim rekordom slavil Tadej Horvat (SD TSO, 236 krogov) pred Rokom Šumakom (SD Ormož, 229 krogov) in Igorjem Lahom (SD Ormož, 205 krogov - osebni rekord). V ekipnem delu so zmagali mladinci SD Ormož v postavi Samo Pergar, Igor Lah in Rok Šumak s 589 krogi pred mladinci SD Miklavž v sestavi Anton Grmi~, Tomaž Viher in Bojan Šnajder z nastreljanimi 421 krogi.
Članska prvakinja je suvereno postala Vesna Mele (SD TSO, 208 krogov). Neverjeten boj pa se je bil za srebro in bron, kjer so vse tri strelke SD Podgorci naskakovale medaljo. Na koncu je Tatjana Trunk (SD Podgorci, 135 krogov) z minimalno prednostjo pred tretjo Teo Munda (SD Podgorci, 130 krogov) in ~etr-
to Sonjo Klemen~i~ (SD Podgorci, 129 krogov). Ekipno je med ~lanicami prvo mesto osvojila ekipa SD Podgorci (394 krogov) v postavi Sonja Klemen~i~, Tea Munda in Tatjana Trunk.
V	~lanski konkurenci je presenetljivo zmagal Andrej Stani~ (SD Ormož, 249 krogov), kar je njegov dale~ najboljši rezultat zadnjega leta pred klubskim kolegom Stivnom Vo~ancem (SD Ormož, 236 krogov) in tretje uvrš~enim Borisom Hergulo (SD TSO, 230 krogov). Ekipno so premo~no zmagali strelci SD Ormož (Matjaž Habjani~, Stiven Vo~anec in Andrej Stani~) z nastreljanimi 701 krogi oziroma celo 51 krogi prednosti pred ekipo SD TSO (Vesna Mele, Branko Veselko in Boris Hergula) s 650 krogi in 121 krogi prednosti pred ekipo SD Podgorci (Darko Marin, Marjan Kolari~ in Jaka Klemen~i~). Četrti so bili strelci SD Središ~e in peti strelci SD Miklavž.
UK
Črna nedelja slovenske atletike
Predsednik Atletske zveze Slovenije Peter Kukovica se je pred za~etkom drugega dneva finala atletskega pokala Slovenije spomnil na preminule v prometni nesre~i prejšnjo nedeljo, zaradi katere je bilo tekmovanje prestavljeno za en teden. Življenje so izgubili Matic Šušterši~, Patrik Cvetan in Nejc Lipnik, hudo pa sta se poškodovala Boštjan Černigoj, še vedno v življenjski nevarnosti, ter Maša Kav-~i~, ki je izven boja za življenje. Predsednika klubov Mass in Velenje, katerih ~lani so bili mladi atleti, sta dejala, da se bodo posledice tragedije v njunih sredinah ~utile še dolgo, saj so bili vsi zelo obetavni ali pa nosilci uspehov v posameznih disciplinah. V znak žalovanja za klubskimi tovariši so atleti in atletinje Massa v nedeljo nastopali s ~rnimi žalnimi trakovi, po tekmovanju pa so bližnje omenjenih nesre~nih atletov obiskali na tribuni, kjer so jim v ganljivem mimohodu podarili osvojena pokala. Šušterši~ je bil udeleženec najve~jih atletskih prireditev na svetu, kot ~lan štafete 4 x 100 metrov je nastopil na olimpijskih igrah v Sydneyu, v teku na 60 m deli na ve~ni slovenski lestvici tretje mesto (6,67), na 100 m pa je ~etrti (10,36).
V	ekipnem to~kovanju je pri moških zmagal ljubljanski klub Mass, pri ženskah pa Kronos, prav tako iz prestolnice, kjer je skoncentrirana najkvalitetnejša in naj-množi~nejša atletika v državi. Med prve tri se je v obeh konkurencah, poleg omenjenih klubov, uvrstil tudi celjski Kladivar, ostali slovenski klubi pa igrajo obro-bnejše vloge.
Atletski klub Keor Ptuj je imel v finalu pokala tri finaliste. Nina Kolari~ je v daljino tokrat sko~ila 576 centimetrov, kar je na koncu v izena~eni konkurenci zadostovalo za peto mesto. Ninin cilj v letošnji sezoni je do za~etka julija sko~iti 605 centimetrov, rezultat, ki bi jo popeljal na evropsko mladinsko prvenstvo. Intenziven lov na želeno daljavo pa bo za~ela v drugi polovici meseca, ko bo kon~ala tudi z obveznostmi pri maturi. Peto mesto si je pritekla tudi ~lanica Natalija Sbull na 800 metrov, za name~ek pa je dosegla tudi svojo najboljšo znamko v tej disciplini -2:14,69. V štafeti 4 x 400 metrov so fantje v postavi Sandi Kukovec, Leon Ve~er-jovi~, David Hameršak in Rok Panikvar zasedli sedmo mesto. Rezultat 3:29,78 je vzpodbuden, glede na to, da so vsi razen Davida mladinci, ki se bodo borili za kolajne na mladinskem državnem prvenstvu v tej disciplini.
Uro{ Esih
Jadralci JK Burja Izola s prehodnim pokalom, ki ga je izdelal akademski kipar Viktor Gojkovič.
OSZ Ormož, udeleženci občinskega prvenstva
Nina Kolarič
Boks
Dejan 17. v ring
V soboto bo v hrvaški Puli zelo zanimiva boksarska prireditev. V pulski Areni bo ve~er borilnih veš~in oziroma nekaj zanimivih boksarskih dvobojev. Med nasto-pajo~imi bo tudi slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec, ki bo 17. stopil v ring. To bo dvoboj v težji kategoriji (super velter), saj je njegov nasprotnik Slovak Joseph Sovijus pretežak. Dejanov nasprotnik ima 25 let, za seboj ima 21 dvobojev. Ta dvoboj bo ptujskemu profesionalnemu boksarju služil kot priprava za naslednjega, ki bo 15. julija v Pragi. Zmagovalec dvoboja si bo pridobil uvrstitev do petnajstega mesta na lestvicah za izzivalca svetovnega prvaka v
velterski kategoriji. »Ta dvoboj mi pride prav v okviru priprav na zelo pomemben julijski dvoboj, kjer bom moral pokazati vso znanje, saj se po tem vse stopnjuje. Ne podcenjujem nobenega nasprotnika, ampak jih cenim, vendar mislim, da bi v Puli, sicer mestu nekdanjega olimpijskega in svetovnega prvaka Mate Parlo-va, moral zmagati. Vadil sem dobro in kvalitetno in zaradi tega mislim, da je moj optimizem up-ravi~en,« je pred dvobojem dejal slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec, ki ga bo v pulski Areni bodrilo veliko ljubiteljev tega športa in prijateljev, ki so mu vedno stali ob strani.
Danilo Klajnšek
Sportni napovednik
turnir sd panorama
športno društvo Panorama prireja na igrišču na Vicavi v soboto, 18. junija, 3. tradicionalni turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo do 9. ure, ko bodo pri~eli s turnirjem. Za najboljše tri ekipe so pripravili bogate denarne nagrade.
nočni turnir v malem nogometu
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 5. tradicionalni Sandijev memorial, NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU, ki bo potekal v SOBOTO, 18. junija 2005, s pričetkom ob 16. uri, na igrišču pri OŠ v Cerkvenjaku.
Program prireditve:
16.00 - prijateljska tekma ekip do 14 let; 16.30 - turnir veteranskih povabljenih ekip; 19.30 - Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal.
PRIJAVE SPREJEMAMO NA DAN TURNIRJA DO 19.30. Prvih pet prijavljenih ekip bo deležnih 25 % popusta na prijavnino. Prijavnina: 15.000 SIT.
Nagradni sklad:
1.	mesto: 130.000,00 SIT + pokal + prehodni pokal
2.	mesto: 60.000,00 SIT + pokal
3.	mesto: 30.000,00 SIT + pokal
4.	mesto: prakticna nagrada
Bogate nagrade za najboljšega igralca in vratarja turnirja ter bogat srečelov. V primeru dežja bo prireditev naslednjo lepo soboto. Turnir je posvečen v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša. Informacije: 031/634-847
turnir v miklavžu pri ormožu
športno društvo Mladost Miklavž pri Ormožu prireja malonogometni turnir za prehodni pokal KS Miklavž, ki bo v soboto, 18. junija 2005, ob 19. uri na igrišču pri Miklavžu. Prijava po ekipi znaša 7.000 SIT Prve tri ekipe bodo prejele pokale in denarne nagrade. Prijave do petka 17. junija 2005 na tel.: 031 578 788 ali eno uro pred pričetkom turnirja.
UK
Mali nogomet
Podgorci 2005
Rezultati 3. kroga: Cvetkovci "mladi upi" - štajerles trade 3:1, Gamsi - Podgorci 2:1, Deco Design - Bar Ljubica 1:1, Belcont - Aš Prednost 2:1.
Lestvica po 3. krogih: Belcont, Podgorci in Gamsi po 6, Deco Design 5, Bar Ljubica in Cvetkovci "mladi upi" 4, Mihov-ci Center 3, Aš Prednost in štajerles trade brez točk.
Pari 4. kroga, sobota, 18. junij: Belcont - Cvetkovci »mladi upi« (20.00), Podgorci - štajerles trade (21.00), Mihovci Center - Aš Prednost (22.00), Bar Ljubica - Gamsi (23.00).
Miklavž 2005
Rezultati 1. kroga: Mladost Miklavž -Stara Gora 5:0, Kog - Železne Dveri 1:3, Joker Ivanjkovci - Nova Slovenija Ormož 2:3, Pušenci - Invest Ormož 2:3.
Lestvica po 1. krogu: Mladost Miklavž, Železne Dveri, Invest Ormož in Nova Slovenija Ormož po 3, Joker Ivanjkovci, Pušenci, Kog in Stara Gora brez točk.
Pari 2. kroga, petek, 17. junij: Pušen-
Dejan Zavec nasmejan pričakuje naslednji dvoboj.
Šahovski kotiček
Hitropotezni in
pospešeni šah v ■ ■ ■
juniju
Na rednem junijskem turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 17 igralcev, ki so odigrali turnir trinajstih kol po švicarskem sistemu. Zmagovalec mojster Gregor Podkrižnik je ponovno dokazal, da je trenutno najboljši ptujski hitropotezni igralec, saj je s prednostjo dveh to~k osvojil prvo mesto.
Rezultati turnirja za mesec junij: Gregor Podkrižnik 11,5, Janko Bohak in Jože Ci~ 9,5, Zlatko Roškar 9, Marko Kubale 8, Dušan Majcenovi~ 7,5, Silvo Zajc, Boris Mitrovi~, Robert Mihali~ in Igor Iljaž 7, Boris Žlender in Viktor Napast 6,5, Martin Majce-novi~ 5,5, Milan Fijan in Ivan Krajnc 5 to~k itd.
V seštevku šestih turnirjev za društveno prvenstvo je stanje
naslednje: Viktor Napast 64 (5 turnirjev), Zlatko Roškar 60 (6), Janko Bohak 57 (6), Igor Iljaž 56 (6), Jože Ci~ 43 (6), Gregor Pod-križnik 40 (2) itd.
Na junijskem turnirju v pospešenem šahu so bili doseženi naslednji rezultati: Viktor Napast 6, Janko Bohak in Jože Ci~ 5, Martin Majcenovi~ 4,5, Ivan Krajnc, Aleksander Podkrižnik in Martin Skledar 4, Franc Mauri~ 3,5, Miroslav Mihali~ 3, Milan Fijan 2 to~ki itd.
V seštevku petih turnirjev v pospešenem šahu je po prvi polovici tekmovanja stanje naslednje: Janko Bohak 73 (5 turnirjev), Viktor Napast 63 (4), Jože Ci~ 51 (5), Martin Majcenovi~ 45 (5), Igor Ilijaž 37 (4), Dušan Maj-cenovi~ 32 (3) itd.
Tekmovanje v obeh zvrsteh se bo nadaljevalo v za~etku meseca septembra.
Janko Bohak
ci - Železne Dveri (20.00), Invest Ormož -Kog (20.50), Mladost Miklavž - Joker Ivanjkovci (21.40), Stara Gora - Nova Slovenija (22.30).
UK
Rekreacijska - občinska liga malega nogometa Majšperk
REZULTATI PLAY OFF-a, 10. 6. 2005, organizator: Naraplje - igrišče na Ptujski Gori. Polfinale: Naraplje - šD Majšperk 1:2, šD Stoperce - šD Ptujska Gora I. 1:0. Za 3. mesto: Naraplje - šD Ptujska Gora I. 3:6. Finale: šD Majšperk -šD Stoperce 0:1.
KONČNI VRSTNI RED: 1. šD Stoperce, 2. šD Majšperk, 3. šD Ptujska Gora I., 4. Naraplje, 5. šD Medvedce, 6. šKD Se-strže, 7. šD Breg, 8. šD Ptujska Gora II., 9. šD Ptujska Gora Oš, 10. šD Podlože
Ostale nagrade:
najboljši strelec: Damjan Bezjak (Na-raplje); najboljši golman: Uroš Krivec (šD Majšperk); nagrado za fair play: šD
Sestrže.
Aleš Bedenik
Društvo malega nogometa Lenart
A-liga
Tekme 20. kola so bile odigrane v soboto, 11. junija, v Cerkvenjaku v organizaciji DMNR Sandberg. Rezultati tekem: KMN BENEDIKT - šD TRNOVSKA VAS 4:6 (3:0), KMN REMOS - šD ŽERJAVCI 9:3 (4:1), KMN SV TROJICA -ZGD SLIK. B. GORIČAN 4:0 (1:0), KMN LEGIJA - KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. I 10:2 (7:0), KMN FAMAIK - ORFEJ 3:3 (1:0), DMNR SANDBERG - šD VITOMARCI 2:5 (1:2).
1.	SLIK. GORIČAN 20 16 1 3 112:58 49
2.	SV TROJICA 20 13 1 6 86:65 40
3.	SANDBERG 20 13 1 6 127:87 40
4.	TRNOV. VAS 20 11 2 7 94:80 35
5.	BENEDIKT 20 11 1 8 114:93 34
6.	KMN LEGIJA 20 11 1 8 80:68 34
7.	CERKV ml. I(-1)20 10 0 10 89:113 29
8.	VITOMARCI(-1) 20 8 1 11 71:83 24
9.	[D @ERJAVCI 20 6 1 13 64:90 19
10.	ORFEJ 20 6 1 13 91:116 19
11.	REMOS 20 4 1 15 65:98 13
12.	FAMAIK(-3) 20 4 3 13 60:102 12 Naslednje, 21. kolo se igra 18. junija
pri Sv. Trojici, organizator je ekipa KMN Sv. Trojica. B-liga
Tekme 26. kola so bile odigrane v
nedeljo, 12. junija, v Voličini, organizator je ekipa ŠD Zavrh ml. Rezultati tekem: BENEHIT - šD SELCE 2:2 (1:1), KMN RED BAT - KMN SV ANA ml. 7:6 (4:3), KMN ZAVRH PIC. VIN. TRTA - šD LOTUS ml. 5:5 (2:4), šD ZAVRH - KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. II 4:3 (3:1), KMN BAR ČUK - KMN SV. TROJICA ml. 7:0 (2:0) OLD BOYS - AGJ LENART 0:3 (0:0), šD ZAVRH ml. - M-TRGOVINA LORMA-NJE 3:1 (1:0), PROSTA EKIPA: PERNICA VETERANI
1.	ZAVRH 25 20 3 2 186:66 63
2.	[D LOTUS ml. 25 20 1 4 165:104 61
3.	KMN BAR ČUK 25 18 2 5 159:68 56
4.	[D ZAVRH 25 17 2 6 147:80
5.	CERKV. ml. II 25 16 1 8 128:85 25 13 3 9 86:92 25 14 0 11 117:84 25 13 2 10 114:94 25 11 3 11 113:130 35 25 10 2 13 112:114 32
6.	LORMANJE
7.	SV. ANA ml.
8.	[D SELCE
9.	RED BAT(-1)
10.	AGJ LENART
11.	PERNICA V 25 9 1 15 102:136 27
12.	BENEHIT 25 6 4 15 83:130 22
13.	ZAVRH ml. 25 5 1 19 57:139 16
14.	SV TROJ. ml. 25 1 2 22 57:193 5
15.	OLD BOYS(-1) 10 1 0 9 29:53 2 Naslednje, 27. kolo se igra 17. junija
pri Sv. Trojici, organizator je ekipa KMN Sv. Trojica ml.
ZŠ
Športni napovednik
30 let sd slovenja vas
športno Društvo Slovenja vas letos praznuje 30. let uspešnega delovanja na področju športa v vasi, občini in širši okolici. Ob tem jubileju bodo priredili 18. in 19. junija primerno prireditev v športnem parku v Slovenja vasi.
V soboto in nedeljo bo potekal nogometni turnir med naslednjimi povabljenimi ekipami: Maribor - Publikum, NK Hajdoše, NK Hajdina, NK Skorba, NK Gerečja vas, NK Podvinci, NK Zlatoličje in NK Slovenja vas. Povabljeni sta tudi dve ženski ekipi, in sicer NK Zlatoličje in NK Ptuj. Turnir se bo pričel 18. junija ob 14. uri. Slovesnost ob tem jubileju pa bo v nedeljo, 19. junija, ob 17. uri. Vabljeni!
zaključna prireditev mnz ptuj
MNZ Ptuj organizira ob koncu tekmovalne sezone 2004/2005 zaključno prireditev, ki bo v petek, 17. 6. 2005, v APAČAH na igrišču NK Apače.
Program zaključne prireditve:
17.00 uri - tekma Društvo nogometnih trenerjev Ptuj : Društvo nogometnih sodnikov Ptuj; 18.30 uri - tekma Reprezentanca 3. SNL in štajerske lige : Reprezentanca MNZ Ptuj; 20.00 uri - podelitev nagrad, priznanj in pokalov za štajersko ligo in lige MNZ Ptuj
poletna Sola odbojke
Za polnjenje baterij po dolgem in napornem šolskem letu ter za ubijanje prostega časa bo ženski odbojkarski klub Ptuj v začetku počitnic organiziral poletno šolo odbojke. Vodila jo bo nekoč mednarodno priznana igralka, sedaj pa trenerka, Sergeja Lorber (na sliki). Svoje bogate igralske izkušnje bo deset dni z igro, učenjem in zabavo prenašala na mladi rod v telovadnici Oš Juršinci v terminu od 27. 6. do 8. 7. Na vprašanje, zakaj, Lorberjeva odgovarja: "Da bodo otroci koristno in prijetno preživeli prve dni počitnic. Brezdelje bomo nadomestili z igro in učenjem, družili se bomo v kolektivni igri in sklepali prijateljstva. Otroci bodo spoznali svoje skrite sposobnosti." In te na novo odkrite sposobnosti bodo lahko pokazali na zaključnem turnirju, kjer bodo najboljši tudi nagrajeni. V ptujskem klubu pozivajo zainteresirane, naj se čimprej prijavijo, saj je število udeležencev omejeno.
UG
Planinski kotiček
Izlet v Karnijske Alpe
Gorski greben Karnijskih Alp, ki se nahaja ne meji med Avstrijo in Italijo, ponuja prelepo grebensko planinarjenje. Poti niso zahtevne, ponujajo pa obširne razglede na pobeljene vršace Julijskih Alp. Hoja po travnatih stezicah z vmesnimi gozdovi in planšarijami je pravi balzam za sproščanje od vsakdanjih naporov. Zato vas ptujski planinci vabimo, da se nam pridružite pri našem odkrivanju lepot Karnijskih Alp.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 25. junija, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do vasice Vrata na avstrijskem Koroškem. Pot nas bo nato peš vodila po grebenu Karnijskih Alp do Ojstrnika. V planinski koči bomo prenočili ter užili pristnost planšarij na planini, kjer Slovenci že stoletja pasejo svojo živino. V nedeljo bomo pot nadaljevali v smeri Mokrin in sestopili nazaj v Ziljsko dolino. V Ptuj se bomo vrnili do 19.30 ure.
Opremite se planinsko (planinski čevlji, nahrbtnik, primerna obleka) in glede na vremensko situacijo. Hrana iz nahrbtnika, na planšarijah in v planinski koči.
Cena izleta vključuje prevoz, prenočišče in organizacijo ter znaša za člane PD 6.900 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni do torka, 21. 6. 2005.
Vodil bo Uroš Vidovič
Rekreativni pohodi v Ormožu
Planinsko društvo Maks Meško Ormož vam sporoča, da nadaljuje z rekreativnimi pohodi ob petkih od 19. ure naprej. Pohodi trajajo približno 2 uri. Zbirališče je pred planinsko sobo na Ptujski cesti 19 v Ormožu.
Hkrati tudi obveščajo vse ljubitelje gora, da se zahteva ob obisku gora maksimalno varovanje, zato vam sporočajo, da si lahko člani in nečlani v društvu sposodijo čelade in druga varovala, ki so potrebna za varovanje v gorah.
Za dodatne informacije so vam z veseljem na voljo ob petkih od 19. ure naprej v prostorih društva. Vabljeni!
Letni planinski tabor v Gozdu - Martuljku
Planinsko društvo Ptuj vabi na tradicionalni letni planinski tabor, ki bo potekal od sobote, 7. julija, do nedelje, 17. julija 2005 v Lipovčevi koči nad Gozdom - Martuljkom. Tabor bo potekal v izmeni 9 dni, možni bosta tudi dve izmeni po 5 dni, vendar z največ 20 udeleženci na izmeno. Lipovčeva koča je stalnim udeležencem tabora že dobro poznana. Stoji na jasi Jasenje nad Martuljkom, na območju Triglavskega narodnega parka. Ob večerih bo pri koči in ob tabornem ognju dovolj časa in primernega prostora za razne oblike družabnosti, kot so spoznavni večeri, večeri z igrami - skeči, šale, recitacije, karte, šah, igre z žogo itd. Izvedenih bo več planinskih tur in izletov, ki bodo prilagojeni udeležencem tabora, glede na njihove želje, zmožnosti in vremenske okoliščine. Vodstvo tabora ostaja bolj ali manj enako: vodja tabora Franc Korpar, Janez in Albina Vertič, vodnik za težje ture, ekonom in kuharica.
Cena znaša 27.000 SIT za polni termin, sicer pa 3.000 SIT na dan. Ob prijavi na Planinskem društvu je potrebno poravnati planinsko članarino ter plačati predplačilo 5.000 SIT Preostanek plačila je potrebno poravnati do sestanka prijavljenih udeležencev, ki bo v torek, 5. julija 2005, ob 17. uri v društveni pisarni na Prešernovi 27. Ob prijavi je potrebno navesti osebne in rojstne podatke ter telefonsko številko za lažji kontakt. Dodatne informacije o taboru bodo na voljo na sestanku udeležencev, sicer pa vam informacije osebno posreduje Franc Korpar na štev. 040 552 786 ali 746 51 41, v večernih urah ali na e-mail naslovu franc.korparŽemail.si. Vabljeni!
Franc Korpar

Vrtimo l^oiesa napredka!
marâïbn
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005
največji slovenski rekreativni kolesarski dogodek wvvw.perutnina.com
Foto: DK
petek • 17. junija 2005
Odmevi, pisma bralcev
ŠtajmkiTEUfUK 19
Prejeli smo
izjava za javnost iz Sindikata delovnih invalidov Slovenije
Iz Sindikata delovnih invalidov Slovenije sporočamo, da pred Okrožnim sodiščem na Ptuju teče spor med lastnikom bivšega invalidskega podjetja AP-PRO, d. o. o., ki je v letu 2003 šlo v stečaj, kljub takratnem ostrem nasprotovanju MDDSZ, ki je celo v svoji izjavi navedlo, da le ptujsko Okrožno sodišče uporablja prakso pri uvedbi stečajev invalidskih podjetjih brez soglasja MDDSZ. V času uvedbe stečaja je sindikat ostro protestiral s ciljem zaščite zaposlenih delavcev, ki so ostali brez zaposlitve, vendar brezuspešno, kajti vsa prizadevanja sindikata, da se razišče ozadje stečaja, so zvodenela. Podane so bile kazenske ovadbe zoper podjetje, lastnika in odgovorno osebo, ki jih je ptujsko državno tožilstvo prvič zavrglo kot neutemeljene (sindikat je v tem primeru zoper tožilko g. Žigman vložil nadzorstveno pritožbo), nakar pa je vložilo na identične kazenske ovadbe, ki so jih podali oškodovani delavci podjetja AP-PRO (69 delavcev), obtožni predlog zoper lastnika AP-PRO, g. Brencla. Prav tako je bila zoper omenjenega podjetnika s strani S.DiS vložena kazenska ovadba zaradi sprejema in zadržanja Odločbe o ustanovitvi podružnice v tem podjetju, poslana od UE Ptuj. S tem dejanjem je bila onemogočena registracija sindikata v podjetju AP-PRO. Tudi v tem primeru je bil vložen Obtožni predlog ODT na Ptuju. Nadalje je na ptujsko sodišče vložen Obtožni predlog s strani ODT na podlagi kazenskih ovadb oškodo-vancev(delovnih invalidov, ki so bili prezaposleni iz Taluma) zoper zdravnika medicine dela, zaradi izdajanj zdravniških spričeval pred nastopom dela brez pregleda in navzočnosti zavarovancev na pregledih. Invalidske komisije so na podlagi navedenih spričeval podajale dopolnilna mnenja v škodo zavarovancev ob predpostavki, da so bile od zavarovancev na pregledu seznanjene, da so zdravniška spričevala ponarejena. Glede na to so tudi navedena dopolnilna mnenja IK neveljavna, kar sedanji direktor ZPIZ Slovenije nedvomno ve in je o tem tudi bil v času službovanja v Mariboru kot direktor OE ZPIZ seznanjen, vendar ni reagiral. Omenjeni obtožni predlogi stojijo v predalih ptujskega sodišča in se ne razpišejo obravnave. Identična zgodba se dogaja na Delovnem sodišču Maribor, oddelek na Ptuju, kjer so vložene obnove postopkov v zvezi s prezaposlovanjem delovnih invalidov v podjetje AP-PRO. Glede na časovno odmaknjenost in vpletena podjetja ter osebe v samem postopku smo v sindikatu mnenja, da je vse skupaj zrežirano in se igra na karto zastaranja, kajti v celotno zgodbo so vključena zelo »pomembna podjetja in posamezniki ter lobiji na ptujskem«, ki so prezaposlovali invalide v omenjeno podjetje na takšen ali drugačen način.
Nasprotno pa se lastnik podjetja AP-PRO pojavlja zoper predsednika S.DiS kot zasebni tožilec zaradi »obrekovanja in blatenju njegovega dobrega imena v javnosti«, označuje sindikat kot glavnega krivca za stečaj podjetja in predsednika sindikata toži za
odškodnino zaradi navedenega. Okrožno sodišče v tem primeru izjemno hitro razpiše obravnavo. S.DiS je zahteval ob vložitvi tožbe prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, čemur ni bilo ugodeno. Zahtevo je sindikat utemeljil z dejstvom, da ptujsko sodišče ne more soditi sindikatu in njegovemu predsedniku nepristransko zaradi političnih in sorodstvenih povezav s povezanimi podjetji, s katerimi je sindikat v sporu in bodo nedvomno v samem obravnavanju navedena in izpostavljena.
Prepričanje sindikata se je že na prvi obravnavi zasebnega tožilca Brencla in njegovega odvetnika Majnika izkazalo za točno, kajti samo vodenje obravnave in popuščanje sodnika zasebnemu tožilcu je nakazovalo v smer pristranskosti, seveda v škodo sindikata, njegovega predsednika Ko-larja in pooblaščenca. Na drugi obravnavi, dne 8. 6. 2005, je vse skupaj preraslo ob pričanju stečajnega upravitelja AP-PRO, g. Du-brovskega, v razpravni dvorani do vsesplošnega kaosa, žalitev pooblaščenca Kolarja s strani odvetnika Majnika - zastopnika Brencla, kar je sodnik dopuščal. Vzrok za izpad je bil po mnenju sindikata odgovor Dubrovskega na vprašanje pooblaščenca predsednika sindikata, ko je le-ta odgovoril, da je podjetje Albin-Promotion s podjetjem AP-PRO, čigar obeh lastnik je Brencl, pobotalo medsebojne terjatve tik pred uvedbo stečaja invalidskega podjetja APPRO in ključna priča, ki jo je imel sindikat ter bi s svojim pričanjem vsekakor razkrila in razkrinkala zasebnega tožilca Bencla, v kolikor bi bilo pričanje izvedeno. Ko so zmerjanja odvetnika Majnika prerasla mero dobrega okusa in sodnik ni na zahtevo Kolarjevega odvetnika želel vpisati takoj v zapisnik dobesednih žaljivk, je odvetnik - pooblaščenec sindikata - zahteval izločitev senata. Zahteve sodnik ni želel upoštevati in je kar želel nadaljevati obravnavo, kakor da se nič ni zgodilo. Po tem dogodku je sodnik začel diktirati zapisnik z neresnično vsebino in sindikat upravičeno meni, da gre za zrežirano zadevo proti njegovemu predsedniku. Zaradi navedenega je pooblaščenec predsednika sindikata podal zoper sodnika kazensko ovadbo na ODT Ptuj, sindikat pa ponovno zahteva prenos krajevne pristojnosti sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče in izločitev predsednika senata (priloga).
Glede na navedeno smo v sindikatu mnenja, da si sodišče na Ptuju ne upa ugotoviti resnice v zvezi poslovanja podjetij zasebnega tožilca Albina Brencla in gospodarskih lobijev, ki stojijo za njim, vključno z državnimi organi, ki nočejo ukrepati, čeprav gre za milijonsko oškodovanje proračuna in delavcev za osnovne pravice. Sindikat delovnih invalidov Slovenije in njegov predsednik sta nadalje prepričana, glede na veliki spor z omenjenimi gospodarskimi lobiji, ki izhaja iz sindikalnega delovanja v smislu zaščite svojega članstva , da gre za premišljeno gonjo zoper predsednika sindikata z omenjene strani.
S.DiS -predsednik Zdenko Kolar
V VEDNOST:
-	predsednik vlade RS Janez Janša
-	Generalna državna tožilka ga. Barbara Brezigar
-	minister za pravosodje g. Lov-ro Šturm
-	MDDSZ
Škodovanje občini, občanom, zavajanje ^
Pisanje o zavajanju javnosti in škodovanju občini in interesu občanov s strani ormoškega župana so del njegovega "bogatega" besednega zaklada. Že ob pisanju prvega pisma sem približno vedel, kakšen bo odgovor. Vsak, ki je prebral moje prvo pismo lahko pove, da nisem dobil odgovorov na zastavljena vprašanja. Izogibanje konkretnim odgovorom pa seveda kaže, da v naši občini še zdaleč ni vse tako, kot si želijo naši občani. Nepoučen, oziroma naključen bralec županovega odgovora pa je verjetno dobil vtis, da je Bogomir Luci pravi "bav-bav", ki celo grozi županu! Isti stil odgovarjanja na zastavljena vprašanje naš župan uporablja tudi na sejah OS Ormož, vendar s to razliko, da predvsem opozicijski svetniki nimamo pravice zastaviti dodatnega vprašanja. Njegova "retorična sposobnost" pa se v pisani besedi izgubi, to je dobro in prav iz tega razloga se pač poslužujem pisanja.
Kot je napisal v odgovoru župan, imajo občanke in občani pravico vedeti in biti seznanjeni z resnico. Prav iz tega razloga pač moram opisati, kako je potekal nadaljnji postopek (ne)prodaje občinskega premoženja oziroma parcel v Podgorcih, kjer naj bi investitor gradil poslovno-stanovanjski objekt. Na razpis za javno zbiranje ponudb sta se prijavili dve podjetji. Prvo podjetje je ponudilo 5.200.000,00 SIT, drugo podjetje pa je ponudilo 4.000.000,00 SIT. Izklicna cena je bila 3.966.275,00 SIT. To seveda pomeni, da je najugodnejši ponudnik nesporen in ni ponudil manjše cene, kot je bila izklicna cena. Interes kakor občine tako tudi občanov pa je, da iztržimo čim več. Do sem je vse lepo in prav, prav bi bilo, če bi z najugodnejšim ponudnikom bila sklenjena prodajna pogodba, kar pa se na žalost ni zgodilo. Zakaj?!
Lastnik drugega podjetja, ki je ponudilo kar 1.200.000,00 SIT nižjo ceno od prvega, najugodnejšega ponudnika je namreč vplivni član ormoške LDS, občinski svetnik, ki pač našemu županu vse prikima in izglasuje tudi nemogoče! Prav to je bil tudi razlog, da je razpis izgledal tako kot je in zaradi česar sem izrazil svoje nezadovoljstvo nad spoštovanjem izvajanja sklepov OS Ormož! Kdo od naju z županom torej zavaja javnost in kateri od naju več kot očitno škodi občini in interesu občank in občanov občine Ormož?! Res pa je in to je nesporno, da je v tem primeru župan delal v interesu le enega občana, to pa je interes posameznika, ne pa občine kot celote!
V kompleksu te poslovno-sta-novanjske zgradbe naj bi bil tudi poštni urad. Gradnja pošt v naši občini pa je po meni dostopnih podatkih prava zlata jama! Verjetno marsikateri od občank in občanov ne ve, da je m2 poštne zgradbe v Središču ob Dravi stal kar 1.878,26 EUR. Potrebno pa je povedati, da je tu potrebno prišteti še DDV. Tako je središka pošta stala kar 209.896,00 EUR, k temu znesku pa je spet potrebno prišteti še DDV! Za primerjavo vam lahko napišem, da je poslovni objekt
v obrtni coni mesta Ormož stal 1.200,00 EUR/m2, razlika je seveda očitna! Če je interes občine in občanov to, da nekdo prav dobro služi in se neupravičeno bogati na račun vseh nas, potem seveda nimam prav, v nasprotnem pa ^ Povem lahko tudi to, da so nekaj podobnega želeli narediti tudi na Kogu, kar pa jim ni uspelo in prav iz tega razloga name izlivajo ves žolč. Sam pa sem ponosen, da mi je uspelo stopiti na pot tistim, ki služijo na osnovi političnih vez in vezic!
Kot pa sem napisal že na začetku, pa nisem dobil odgovorov na čisto konkretna vprašanja, kar je seveda jasno. Težko je namreč odgovarjati takrat, ko je odgovor zapisan že v samem vprašanju, pa ti še zdaleč ni pisan na kožo! Odgovarjati na sejah OS Ormož je seveda dosti lažje; tam svetniku, ki ne postavi vprašanja po meri župana, preprosto župan izklopi mikrofon in začne kričati, odgovarja pa nekaj tretjega, prav tako, kot je naredil z odgovorom v pisni obliki. Tu pa imam pravico, da odgovorim, te pravice pa na občinskem svetu nimam. Župan je namreč "varuh" zakonitosti, zakonitost pa si razlaga tako, kot mu paše.
Najbolj od vsega me je zbodlo pisanje o "trdem" delu ^ Mnogi naši občani prav trdo delajo, pa imajo komaj za sproti, niti v sanjah si ne morejo privoščiti, da bi si kupili le zidak na Kerenči-čevem trgu v Ormožu. Drugi pa si tam kupijo kar zgradbo. Veste, spominjam se, ko si je v sedemdesetih letih Jovanka Broz za svoje prihranke v gospodinjstvu kupila vilo v Švici. Bila je žena diktatorja. Kaj pa ji koristi sedaj?! Sam priznam, da je razlika med deli, ki jih posamezniki opravljamo, ni pa normalno, da so takšne razlike!
Kar pa se tiče glasovanja o potrditvi zapisnika, kjer je župan napisal, da sem edino jaz glasoval proti, pa je dobesedno smešno! On sam je napisal, da je bil rezultat glasovanja 15 za in 1 proti. Po njegovem prepričanju sem glasoval proti. Bralcem je potrebno povedati, da v OS Ormož sedita 2 svetnici in 24 svetnikov! Glasovanje namreč ni obvezno. "Profesor" fizike in matematike očitno dokaj slabo obvlada enostaven račun! Tu pa ga gotovo prekaša moj mlajši sin, ki končuje prvi razred devetletke!
Prepričan sem, da večina ljudi v naši občini vse bolj občuti zavzemanje našega župana za blagostanje. To blagostanje pa je na žalost rezervirano le za peščico občanov. Prav iz tega razloga komaj čakamo na lokalne volitve, ki bodo prihodnjo jesen. V OO SDS Ormož vidimo v teh volitvah velike spremembe predvsem na bolje. Tega pa ne more na noben način zagotoviti župan in njegova vladajoča garnitura, ki vse bolj gleda le sama nase in zagovarja le ozke interese posameznikov, rekel bom vplivnih politikov LDS in ostalih satelitov!
Bogomir Luci - svetnik SDS v OS Ormož in vodja svetniškega kluba
Vrtec Kidričevo mora ostati na stari lokaciji!
Odkar so se pojavile polemike o novi lokaciji našega vrtca, je zgornja zahteva med občani Kidričevega vedno bolj prisotna in
utemeljena. Ljudje se vedno bolj zavedajo manipulacije in neres-nosti tistih, ki poskušajo na račun vrtca rezati nekakšen kos pogače v dobro naše skupnosti. Vrtec postaja vedno bolj politično vprašanje, ne pa odločitev, ki bi temeljila na strokovnih, pedagoških in didaktičnih osnovah zahtev predšolske vzgoje.
Za Kidričevo med občani in strokovno javnostjo velja prepričanje, da je delovanje vrtca primerneje organizirati na samostojni lokaciji, to je na lokaciji, kjer stoji sedanji vrtec. Temu pritrjuje tudi to, da imamo že izdelane ter potrjene načrte za izgradnjo vrtca (gradnja bi se lahko začela takoj) na sedanji lokaciji. Dejstvo je, da sedanja lokacija vrtca ponuja (in je ponujala ves čas obstoja vrtca) idealne prostorske, prometne in tudi vse zahteve po funkcionalni opremljenosti zunanjih igralnih površin.
Gradnja vrtca na stari lokaciji je smiselna tudi zaradi razvojnih značilnosti in posebnosti predšolskih otrok. Svojevrsten ritem življenja vrtca se kaže v zahtevi po dnevnem spanju, varnosti in oddaljenosti od motečih elementov okolja, kot so hrup, nemir itd. Vsega tega na novi lokaciji ni možno zagotoviti.
Predvidena nova lokacija pri Osnovni šoli Kidričevo v ničemer ne zagotavlja boljših in tako idealnih pogojev (idealne pogoje že imamo in ne vem, zakaj bi jih prestavljali drugam in zapravljali denar). Nova lokacija ustvarja neprimerno slabše prostorske možnosti, tega se zavedajo vsi, ki poznajo prostor ob osnovni šoli. Na tem prostoru izgubimo zunanja igrišča, zelene površine ter izgubimo prostor za »bodočo« (najbrž bo kakšen drugi del občine le-to dobil prej) športno dvorano, zraste pa velikanski betonsko-asfaltni predšolski in osnovnošolski center. Nato pa sledi seveda ukinitev vrtca kot javnega zavoda ^
Demantirati moram tudi trditve, češ da ministrstvo za šolstvo pogojuje financiranje vrtca z izgradnjo na novi lokaciji. Ministrstvo na ničemer ne pogojuje nove izgradnje, še več, v svojem odgovoru na zaprosilo občinske uprave za mnenje ni v ničemer opredelilo prednosti novi lokaciji (saj tudi ne more, ker se novi projekt vsiljuje zaradi za našo občino nesprejemljivih interesov). Če pa se bo kljub temu sprejela odločitev, opozarja samo na tehnični del v zvezi s samo arhitektonsko zasnovo objekta, ki ne sme biti v etaži.
Prav tako je potrebno spregovoriti o vzrokih za predlog spremembe lokacije. Pobudniki gradnje na novi lokaciji poudarjajo, da bo le-ta cenejša, saj bi obenem rešili tudi problem šolske kuhinje. Vemo pa, da šolska kuhinja ni bila nikoli v nikakršni povezavi z izgradnjo vrtca. Mogoče pa sedaj postaja zanimiva v smislu interesov posameznikov. Prav tako ni nikakršnega odgovora, kakšni so nameni s parcelo (kdo si ne želi takega prostora), na kateri stoji vrtec. Mogoče bo spremenjena v park za novi stanovanjski blok, ali pa ^ (odgovore odgovornih še vedno čakamo).
Na žalost postaja Kidričevo kot bodoče mesto s svojimi satelitskimi naselji Njiverce, Strnišče in Apače vse bolj puščava, od koder odtekajo zadnje rezerve vode in namakajo vedno bolj zeleni pas na obrobju.
Slavko Feguš
Knjiga meseca
Zdenko Kodrič: Visoka moda
Zdenko Kodrič se je že dodobra zasidral v literarni prostor - tokrat pa je presenetil še z eno literarno vrsto, ki je pri njem doslej nismo bili vajeni, to je s kratko zgodbo.
Zdenko Kodrič
? VISOKA MODA
Knjiga oz. zbirka kratkih zgodb, ki so izšle pred kratkim pri založbi Litera, ima večplasten naslov Visoka moda. Na račun slednjega se je avtor malo pošalil na enem od literarnih večerov v Stari steklarski delavnici na Ptuju, vendar naslov prinaša nekaj drugega.
Beseda moda kot kriterij, kor trend, norma, zapoved. Da pa je vse skupaj le še potenciral, je dodal pridevnik visoka, s katerim je ponazoril, da sodobni človek živi v skladu z večnim »moral bi biti tak!« Moral bi biti suh, vitek in lep, moral bi nositi takšna oblačila, jesti le zdravo hrano, piti vitaminske napitke itd. Svet torej, ki je praktično nedosegljiv, pa vendar v človeku zmeraj znova povzroča polemike in razdore. Vsi si želimo biti lepi in uspešni, pa vendar se vsakemu posamezniku dogaja, da mu ta pot ne teče tako gladko, kot to predvidevajo filmi, revije in podobno. In potem nastanejo Kodričevi liki ^
To so ljudje, ki jih je najbolje označil Milan Dekleva v spremni besedi z besedami: »Visoka moda, sladka beda nereda!« Jasno je, da posameznik, medtem ko hrepeni po nekih navideznih idealih, namesto prehaja gor, vedno bolj tone. To nam lepo prikažejo te kratke zgodbe, ki imajo tudi zelo zanimivo zunanjo zgradbo. So namreč tridelne. Kot nekakšna uvertura, osrednji del in pogosto tragični konec. Ne gre prezreti tudi avtorjeve navezanosti na prejšnja dela, kar dokazujejo nekateri naslovi, kot sta Vlak čez jezero in Prazna baterija.
Posebej pa je pisatelj izpostavil kratko zgodbo z naslovom Neskončnost, ki govori o mesarju in medčloveških odnosih na zelo zanimiv način, hkrati pa izpostavi tragiko sodobnega človeka. V branje priporočam seveda celo zbirko - bliža se poletje in kratke zgodbe so kot nalašč - posebej zanimive pa so še: Cirkus, Barva mrčesa, Volk in Vsaka ženska je Magdalena.
David Bedrač
Literarno kolo (28) - Aleš Steger - 3
Ko geografija sveta postane geografija duše
V zgodbi o Alešu Štegru manjka le še sredica, osrednji del, vendar le v kronološkem smislu, saj se zdi, da je to del, kjer je pesnik iskal nov zagon, nove ustvarjalne sile, kar je s Knjigo reči ponovno našel! Vmesni postaji sta bili še zbirki Včasih je januar sredi poletja in pesniška zbirka Protuberance.
Pri prvi knjigi gre za združevanje dveh literarnih vrst, to je poezije in potopisa, ki pa je prav tako nekaj posebnega. Izhaja namreč od odznotraj. Avtorja prej zanima notranji, duhovni svet in projekcija zunanjega sveta, ki nato nastane. Potopisi so sicer različnih razponov - od takih, ki le hladno popisujejo zunanji svet, takih, ki vsebujejo še literarne programe in idejne smernice (spomnimo se Levstikovega Popotovanja od Litije do Čateža) in takih, ki jim je potovanje le periferni proces, mnogo pomembnejša je notranja pot, odkrivanje novih plasti in dimenzij, kar je v slovenskem literarnem prostoru zlasti izjemno in mojstrsko uresničil Evald Flisar (Čarovnikov vajenec, Potovanje po kraljestvu senc itd.). Aleš je v tem oziru vsekakor v tej, Flisarjevi skupini. Svet zunaj mu je obrobje, notranji je pomembnejši, sili v ospredje. O tem je tudi sam povedal: »To je knjiga o deželi Peru. Mogoče o njej samo toliko, da se mi je skozi pisanje in skozi razmislek o tem popotovanju vse bolj dogajalo to, da sem vse manj in manj govoril o deželi, o kateri sem hotel govoriti in o ljudeh, o katerih sem hotel pisati, vedno bolj in bolj sem govoril o svojem domu in o sebi. (poševno zapisane besede in deli besed so prirejeni ali po-knjiženi)«.
Zadnje pa se kaže še na en način. Tudi figuralika jezika je taka. Zdi se, kot bi se Aleš hotel (želel) lotiti proznih tekstov, pa vendar mu poezija ne ubeži. Sili ven in se tihotapi celo tja, kjer ji ni mesta. S cankarjansko natančnostjo se prelivajo ritmi in muzika-ličnost jezika. Celo opisi so slikoviti, impulzivni in pesniško zasnovani.
To, navidez trdo maso, ki govori o potovanju po Peruju, pesnik samo še mehča, s tem ko dodaja pesem za pesmijo, s tem ko med potopis-
no gradivo »stlači« še pesmi. Res, da je to pač posledica njegovega dela, da je hotel prikazati, da se mu je na nekem mestu utrnila pesem in jo je - kot rezultat potovanja in ustvarjanja - zapisal na dano mesto, vendar so te pesmi, če jih spremljaš celovito, še mnogo več. Prav zanimiva ja na primer pesem, ki jo najdemo tudi v zvočnem zapisu na zgoščenki Na ladji Beletri-na in nosi naslov Čez bel marmor ponoči. Med verzi, ki so zelo zanimivi, izstopajo: »Čez bel marmor ponoči in čez črn podnevi, / potovati z enega na isto mesto, malo proč, / če proč sploh obstaja
Zemljevid Peruja torej naenkrat postane zemljevid Slovenije, Vintarovc, predvsem pa zemljevid pesnika Aleša Štegra. Geografija sveta se prelevi v geografijo duše, ki za razliko od držav v zunanjem svetu, od mest in meja, nima tako jasnih polov, smernic in zajezitev. Na zemljevidu duše so poti bolj nejasne, manj začrtane, meje se razlivajo, spreminjajo in tudi te ne brez bitk in vojn. To so bitke in vojne v nas samih, ko se izprašujemo, iščemo, tipamo. Kraji Peruja se prelevijo v abstraktne prislove, edine, ki preživijo na zemljevidu duše - konkretni kraji, pojmi nimajo tu kaj početi. Mesta postanejo tu in tam, proč in čez, države prav tako, meje med njimi pa določajo našo širino, pogled na stvarnost in na svet, ki nas obdaja. Ni zanemarljivo prisluhniti še tem besedam in verzom, v katerih pesnik ugotavlja: »Toda ali sploh si? Ali si bil? Si bil v tisti drugi, v tisti tretji uri? // Si bil malo prej in veliko pozneje?«
Pesnik se tu sprašuje o najelementarnejših stvareh obstoja. Med biti in ne biti, obstajati ali umreti. Med preteklostjo in sedanjostjo ter mostom, ki ju konec koncev ustvarja v edinem trenutku zdaj - v sedanjosti. Šteger je uporabil kot simbol marmor
- gradbeni kamen, ki je velikokrat prav osnova nagrobnika, kamen, ki se dviga nad sakralnim prostorom, ki se je težko in za vedno prilepil na grob koga od nas. Torej ni presenetljivo, da je osnovno vprašanje čas in z njim povezano: mi. Čas je preširok, zaradi njegove širine postanemo ozki in ostri obenem. Režemo se, da preživimo in da obstanemo na poti tega velikega vladarja.
To pa lahko pripelje, da ne ločimo drevesa od gozda ali pa - slepi in zamaknjeni le v eno drevo - ne vidimo, da je gozd kot celota tudi lep, zanimiv, privlačen. Ideja celote in dela je izražena v pesmi Vrt, poln rož, ki nas vodi k drugi zbirki Protuberance. Zadnji verz te pesmi je jasen in ne terja nobenih dodatnih pojasnil: »Želi le eno vrtnico v vrtu, polnem rož.«
Zbirka
Protuberance
Zbirka Protuberance prinaša nove motive, snov, ki smo jo sicer vajeni pri Štegru, se nekoliko razširi, vidi se, da pesnik išče nove horizonte ustvarjanja in da lovi nove dimenzije lastnega pesništva. Supermarket je motiv, ki se pojavi v pesmi Citrus, in razpira ponovno vseobsegajoča in široka vprašanja smisla in bivanjske logike: »V supermarketu. / V soboto ob treh. / Vrečka s kilogramom svetlobe se prevrne / In limone se kot drobna sonca / Razletijo po nakupovalnem vozičku. / Tanke lupinice reda / Se hitro zaustavijo ob hladnih rešetkah nesmisla. / Dogodek, ki evocira, a ne razloži.«
Je pa ta zbirka zanimiva še zaradi enega razloga - pesnik, kakor je to ugotovil že v potopisnem delu Včasih je januar sredi poletja, ugotavlja, da je docela v poeziji, notri, in da ven ne more in ne zna. Četudi hoče ubežati svojemu
svetu, ne gre. To sicer naveže na domačo vas, na dom, od koder izvira, vendar to ni le dom v fizičnem smislu, pač pa je to dom v duhovnem in pesniškem smislu. Če se je v prejšnjem delu upiral s prozaičnim ščitom, se zdaj ne stavi več v bran, temveč se prepusti, da ga reka besed in prispodob nese in vrtinči naprej: »Pogled v kopalniškem ogledalu, / Pred katerim sem zbežal tako daleč, / Me ni niti za hip izgubil spred oči.«
Tu pač moram nekoliko prekiniti tok in povedati temeljne točke iz njegovega življenja. Aleš se je rodil v Vintarovcih, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Kasneje se je vpisal na Gimnazijo Ptuj, kjer se je - kot je to bilo že navedeno - zanimal predvsem za naravoslovne predmete, vendar je kasneje vpisal študij primerjalne književnosti in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ob osrednjem pesniškem ustvarjanju je pomembno tudi njegovo prevajalsko delo iz nemščine in kulturna angažiranost. Prste je imel vmes pri reviji Tribuna, sodeloval je pri prilogi Rast k nekoč Ptujskemu tedniku, kasneje pa je bil vidno zasidran tudi v uredniškem svetu Beletrine in kot sodelavec mnogih literarnih revij. Aleš v zadnjih letih tudi veliko potuje in tako širi meje navzven, zato ni presenetljivo, da je veliko pesmi prevedenih v druge jezike.
In končno: kolikor ga poznam, bo svoj pesniški cement še dolgo mešal in premetaval, da bo ta, njegova pesniška graščina še lepša, večja in razkošnejša; ali če zaključim v pesnikovem jeziku: »po šoli so fantje jedli svoje gležnje od lakote in rasti, morali so rasti, morali so postati velike opeke v zidovih velikih hiš, morali so zazidati mrak in zapreti vanj žene, ki so v trebuhih že mešale mladi
cement
David Bedrač
Dva literarna festivala
Zgodila sta se Mihec in Župančičeva frulica
Mesec maj ni le čas sonca, zelenih travnikov, sprehodov in čofotanja po vodi, pač pa se naši osnovnošolci pokažejo tudi s svojimi celoletnimi ustvarjalnimi izzivi.
Na literarnem področju sta bila tako v Ptuju v tem mesecu kar dva festivala, in sicer Mihec ter Župančičeva frulica.
Festival Mihec je organizirala območna izpostava kulturnih dejavnosti, njena idejna vodja pa je Nataša Petrovič, ki je pripravila celotno zasnovo in program. Selektorji so izbrali po tri nagrajence za niž-
jo, razredno stopnjo in po tri za višjo, predmetno stopnjo v po dveh kategorijah, to je poeziji in prozi. Nagrajenci so prejeli knjižno nagrado, ki jim jo je izročil župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan.
Župančičeva frulica je zastavljena na državni ravni, eno od odmevnejših srečanj pa je potekalo na OŠ Ljudski
vrt, kjer so se pomerili učenci več osnovnih šol v recitaciji in deklamaciji. Sicer pa ob tem izberejo na koncu še najboljšega mladega pesnika. Prve je letos zastopal Nace Zavrtanik, druge pa Patricija Vilčnik - oba z OŠ Ljudski vrt. Med gosti v komisiji je bila tudi igralka in televizijska voditeljica Violeta Tomič, ki je
poudarila, da so vsi pripravili dober nastop, o zmagovalcih pa bodo odločale le drobne razlike. Veliko ustvarjalnega zanosa je med drugim zaželela učencem tudi ravnateljica Tatjana Vaupotič, ki je rekla, da so take prireditve med slovenskimi osnovnošolci še kako dobrodošle.
David Bedrač
Od leve: igralka Violeta TomIč, organizatorka Župančičeve frullce Jasna Šeruga Muren in mentor na OŠ Ljudski vrt David Bedrač.
Bled • 8. slovenski turistični forum
Od jeseni elektronsko
Na Bledu se je ob koncu tedna zbralo več kot 220 slovenskih turističnih delavcev na 8. turističnem forumu, ki je bil letos posvečen elektronskemu trženju v turizmu.
Slovenija na področju elektronskega trženja še precej zaostaja, čeprav trendi rasti prodaje počitnic in potovanj na spletu enormno naraščajo. Že leta 2004 je prodaja v Evropi dosegla 17,6 milijarde evrov, medtem ko naj bi v letu 2006 znašala že 26,9 milijarde.
Marjan Hribar, v. d. direktorja di-rektorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo, je svoj uvodni nagovor usmeril v predstavitev naporov za oblikovanje enotnega rezer-vacijskega sistema, ki naj bi se v obliki slovenskega portala odprl jeseni letos ali spomladi prihodnjega, kar bo zahtevalo spremembo ne samo v miselnosti in pristopu slovenskih ponudnikov, temveč tudi v iskanju novih poslovnih modelov. Da to tudi v Sloveniji že počno, so pokazale predstavitve nekaterih uspešnih »dobrih praks« (Zdravilišče Laško, Zavod za turizem Maribor, Terme 3000 in še nekaterih).
Mag. Barbara Gunčar, v. d. direkto-
rice Slovenske turistične organizacije, je poudarila pomen celovite promocije Slovenije predvsem z uporabo novih tržno-komunikacijskih orodij na ključnih trgih (v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Veliki Britaniji), medtem ko bodo povečali aktivnosti v Franciji, Skandinaviji, Rusiji ter na novih trgih, ki bodo odvisni od odpiranja novih letalskih povezav.
Veliko povabljenih tujih strokovnjakov je predstavilo tuje izkušnje pri razvijanju elektronskega trženja, še posebej je izstopal dr. Arthur Oberascher iz Avstrije, predsednik Evropske potovalne komisije (ETC), ki je poudaril pomen novoustanovljenega evropskega portala, ki bo začel z delovanjem oktobra letos, in pomen trženja Evrope na svetovnem tržišču kot celovite destinacije.
Vsak izmed govornikov je požel živahno razpravo med udeleženci, med katerimi smo pogrešali velike lastnike, pa tudi večino pomembnih managerjev v slovenskem turizmu.
Reportaže • Kitajska in Tibet
Železna cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Mesto Guilin, center pokrajine, krasijo lepe pečine z budističnimi kipi in številni parki, ki pa so prepolni ljudi. Zaradi turistične pokvarjenosti je v mojih očeh veliko izgubil. Prelepa je bila le pot do njega, vožnja z ladjo po reki Li.
Nesporazumi
Že na vlaku, ki je odpeljal iz Gou-lina, sva računala, da mesto Yueyang na Dolgi reki ni turistično. Predvidevanja so se v celoti uresničila. Menjava potovalnih čekov se je sprevrgla v poldnevno tavanje po ogromnem mestu. Na glavni pošti so nama postregli s serijami lepih poštnih znamk. Tedaj se mi je posvetilo. V prepričanju, da so čeki znamke in da slednje iščeva, so naju ljudje pošiljali od pošte do pošte. V iskanje banke sva vložila še dodaten trud. Proti večeru sva s pri-borjenim denarjem kupila ladijski vozovnici za Chonqping.
Vzroki nesporazumov so tičali v globokem kulturnem breznu. Jezikovne razlike, razlike v navadah in pisavah so tako velike, da sva jih s prijateljem le tu pa tam stežka premostila.
Mimoidoče sem kmalu nehal spraševati po templjih, postajah in bankah. Odgovor je bil skoraj vedno enak, pritrdilno kimanje, in spet sva pešačila v napačno smer. Krčevito kriljenje z rokami in sunkovito zma-jevanje z glavo, kot da bi sogovornik videl živega hudiča, pa je bil iskren odgovor. Pomenil je približno: »Ne vem. Ne razumem. Ne morem pomagati.« Začel sem ga ceniti.
Vedno bolj sva zaupala zemljevidu in najinemu občutku za prostor. V tem je Tomaž mojster. Pred nakupom vozovnic sva v hotelih našla nekoga, ki je razumel angleško in nama je na-
pisal ime najinega naslednjega cilja v kitajskih pismenkah. Tako sva se izognila neuspešnemu čakanju pred postajnimi okenci in osuplim pogledom
Foto: Janez Jaklič
Pagode so večinoma lesene, ena redkih zidanih je v mestu Xian.
Le kje in kako se torej kreira slovenska turistična politika? Kar nekaj razprave so udeleženci namenili možnosti uvedbe enotne davčne stopnje in njenemu predvidenemu katastrofalnemu vplivu na slovenski turizem. Prav tako je bilo veliko besed namenjenih strogim in neživ-ljenjskim zakonom in pravilnikom, ki zelo destimulativno vplivajo na podjetniško iniciativo v turizmu, še posebej med sobodajalci, turističnimi kmetijami in ostalimi malimi turističnimi objekti.
Že drugo leto zapored so na STO podelili nagrade Sejalec za kreativne in uspešne projekte na nivoju turističnih podjetij in destinacij. Dobili sta jo Terme Čatež za svojo zaščiteno blagovno znamko Termalne riviere in Terme 3000 za program tedenskega potepanja s kolesom po Panonskih termah in obiska treh dežel.
mag. Slavka Gojčič
prodajalk kart na drugi strani pultov.
Najmanj težav s sporazumevanjem je bilo v mestih, kot sta Shanghai in Canton. Njihovi prebivalci so do tujcev prijazni in ustrežljivi. Z njimi se želijo pogovarjati in tako izpopolniti znanje tujega jezika. Željni so novic o svetu onstran meje, ki je za veliko večino Kitajcev železna zavesa. Državne vesti iz tujine so skope in črno obarvane. Za vse notranje težave; inflacijo, povečanje kriminala, prostitucijo najde država izgovor v umazanem kapitalističnem svetu. Razklanost, komu verjeti, sva čutila v skoraj vsakem pogovoru s kitajskimi intelektualci.
Stiki s preprostim človekom, v krajih, kjer tujec ni prav pogost gost, so bili še zanimivejši. Radovednost ljudi sva zbujala že zaradi drugačnosti. Začetna zadržanost se je po daljšem druženju v vlaku ali hotelu spremenila v »slučajen« dotik, vprašanje. Nerazumnemu odgovoru je sledilo sporočilo napisano na človeški roki, koščku papirja ali v prahu. Ko tudi na kitajske pismenke ni bilo ustreznega odziva, je sledilo globoko začudenje.
Sporazumevanje s pisavo, ki se zdi tujcu čudnao, je za Kitajca povsem vsakdanje in uporabno. Večinoma so pripadniki plemena Han in govorijo devet zelo različnih dialektov. Medsebojne nesporazume rešujejo s pisanjem, kajti ista kombinacija znakov simbolizira isto stvar na območju celotne države.
Ko je preprosto ljudstvo prebolelo, da so na svetu nepismeni ljudje in če je našlo prevajalca, sva imela »konferenco« pred številnim avditorijem. Po nekaj frazah, hvalnici Kitajski in Kitajcem, sva bila z vseh strani deležna drobnih pozornosti v obliki hrane in pijače. Tolikšne prijaznosti nama žal niso naklonili uslužbenci železnice, trgovin in podobnih državnih ustanov. Uradniki so na Kitajskem posvečen razred.
Nesporazumi so nama večkrat povzročali izgubo časa in številne, po nepotrebnem, prehojene kilometre.
Janez Jaklič Nadaljevanje prihodnjič
Nagradno turistično vprašanje
Tek vzdržljivosti po ulicah in trgih
V okviru LTO Ptuj nastaja projekt Zakladnica dobrega počutja, v okviru katerega naj bi zaživelo turistično območje Ptuja, Ormoža, Lenarta, Haloz, Rogatca in Slovenskih goric za izboljšanje konkurenčne prednosti in skupnega trževanja turističnih programov in produktov.
Projekt naj bi povezal dvajset občin s tega območja; v tem trenutku je vprašljiv le vstop Ormoža v območje, ker še ni soglasja politike. Za takšno povezovanje, kije danes nujnost, pa so se že izrekli v ormoškem gospodarstvu in razvojni agenciji. Projekt je vreden sto milijonov tolarjev.
Ta konec tedna je na Ptuju v znamenju drugega grajskega vinskega praznika, ki bo v soboto potekal na ptujskem gradu in na katerem se bodo predstavili ponudniki ob VTC Srednje Slovenske gorice. Praznik je zamišljen kot prireditev za celo družino, v katerem bo vsak našel nekaj zase.
Foto: Črtomir Goznik
Na dan državnosti prvič tek prijateljskih mest po ptujskih ulicah in trgih
V LTO Ptuj pa se v tem trenutku najbolj pripravljajo na izvedbo dvodnevne prireditve ob dnevu državnosti. 24. junija bodo v Mestni hiši odprli razstavo ročno izdelanih steklenih vrtnic iz Burghausna z naslovom Vrt steklenih rož, v arkadnem hodniku ptujskega gradu fotografsko razstavo graškega umetnika Alfreda Rescha, na Mestnem trgu pa bo zvečer koncert KUD Musicology - Big Band Ptuj in skupine Green Tendencies.
Na dan državnosti se bo že ob 10. uri pričel prvi tek prijateljskih mest po ulicah in trgih Ptuja, ki se bo končal ob 18. uri. Tekači bodo obtekli Minoritski trg, Krempljevo ulico, Mestni trg, Miklošičevo in Slomškovo, Slovenski trg, Prešernovo, Cafovo, Dravsko, Vošnjako-vo in Aškerčevo ulico. Na omenjenih ulicah in trgih tega dne ne bo drugega prometa. Tekaški klub Maraton v sodelovanju z MO Ptuj, Športnim zavodom Ptuj in LTO Ptuj namesto teka ob meji Slovenije prireja tek vzdržljivosti po ulicah srednjeveškega Ptuja, ki bo trajal neprekinjeno osem ur. Z njim naj bi manifestirali tudi mednarodno sodelovanje, saj bodo sodelovali predstavniki številnih slovenskih klubov in tekmovalci iz partnerskih mest Ptuja. Na Mestnem trgu pa bo ob 19. uri osrednja proslava ob dnevu državnosti, ki ji bo sledil izbor za mis Štajerske z zabavnim programom,
Na Slovenskem trgu in v Murkovi ulici se bodo na stojnicah in z nastopi predstavili Likovna sekcija DPD Svoboda Ptuj, Moški pevski zbor Budina Brstje, viteško omizje Ptuj-Ormož Slovenskega združenja vitezov vina z degustacijo ptujskih vin, Plesni center Mambo Ptuj, Center aerobike, Turistično društvo Ptuj z izdelavo kovancev, bobnarji iz Varaždina, žonglerji, OŠ Mladika in OŠ Olge Meglič, Pokrajinski muzej Ptuj in Ptujske vedute, CID Ptuj in Ozara, Zveza kulturnih društev, LTO Ptuj, društvo Povod, Banska Stiavnica iz Slovaške, Burghausen iz Nemčije, Bârnbach in Gradec iz Avstrije, Varaždin iz Hrvaške ter nekatere slovenske mestne občine.
VTC Srednje Slovenske gorice združuje deset občin, je pravilni odgovor na prejšnje nagradno turistično vprašanje. Nagrado bo prejela Otilija Privšek iz Kariževe ulice na Ptuju. Danes vprašujemo, koliko žonglerjev se bo udeležilo 28. evropskega srečanja žongler-jev, ki bo avgusta na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 24. junija.
MG
RABAC
2* Mediteran, 2 odrasla + 2 otroka do 14 let, pijača ob večerji
do 9.77POL7min. 5D 16.990 POREČ
2* lioteli, brezplačno za otroka do 7 let
do2.773D/POL 17.970
MAKARSKA RIVIERA
3* Pavič, sončnik in ležalnik na plaži, otrok do 12 let 50% popusta
25.6/7D/NZ	32.900
BOLGARIJA, Črno morje
2* Detelina, polet letala iz Ljubljane
22., 29.6/7D/NZ 39.900
Sončkov klub na MURTERJU
3* Borovnik, izposoja koles, brezplačno za otroka do 12 let
18.6.-2.7/7D/POL 49.900
GRČIJA, Samos
2* Ireon, polet letala iz Ljubljane
29.6/7D/NZ 49.900
NEUM
3* Stella, brezplačno za otroka do 12 let
16.7.-20.8/7D/POL 51.990
GRČIJA, Santorini
1*+ Makis, 150 m od plaže, letalo iz gubljane
24.6./7D/NZ 59.900
GRČIJA, KreU
3' Albatros, brezplačno parkiranje, polet iz LJ (14D samo 148.000)
25.6y7D/POL 107.900
Sončkov klub na KRFU
3* Oasis, cena velja za dve osebi, doplaSlo za klub 14.900 SIT/os. 25.7.,1.,8.8710D/NZ 109.900
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tel. prodaja: 02/22 080 33 • www.sanchek.cam WorMof TUI
Kuharski nasveti
Grah - zelenjava za srečo
Grah spada v družino stročnic in je znan po celem svetu. Pri nas najpogosteje uporabljamo grah za luš-čenje z oglatimi zrni, sladkorni grah, peklar in vijoličasti grah za luščenje. V kuhinji nekatere sorte graha lahko uporabljamo ne popolnoma zrele oziroma s stroki vred, največ še vedno uporabljamo luščeni sveži grah, ki ga lahko tudi konzerviramo, in posušeni grah. V kuhinji je najbolj cenjen mali zeleni grah, ki mu pravijo tudi francoski grah in ostane sladek tudi po obiranju in konzerviranju.
Tipičen okus in vonj ima grah le, če ga uporabimo svežega. Zato večino jedi, v katerih je grah nosilec okusov, pripravljamo v tem času. Najokusnejša je zagotovo grahova kremna juha in grahova omaka. Svež grah se hitro skuha. Kuhamo ga lahko v mali količini vode ali v vodni sopari. Pri sveže nabranem grahu, ki ga kuhamo kot dodatek, uporabljamo le dodatke z blagimi okusi in zelišča. Tako lahko uporabimo šampinjone, glavnato solato, srebrno čebulico, mladi korenček in krompir. V kolikor pa uporabljamo posušeni ali konzervirani grah, ki nima več tako izrazitega okusa, mu okus lahko izboljšamo tudi z gnjatjo, slanino, česnom, čebulo in drugo svežo zelenjavo.
Posebej okusen je grah, ki ga jemo s stroki vred in ga uporabljamo nekoliko drugače kot luščeni grah. Pobiramo ga takrat, ko se semena oziro-
Odgovor :Vzrokov za zvr-gavanje je lahko več. Pravzaprav je lahko krivda pri zarodkih (različne motnje v razvoju, zaradi katerih le-ti
ma zrnca komaj izoblikujejo in jih komaj zaznamo pod nežno svetlo zeleno lupino. Posebej okusen je kar na hitro preprežen na maslu v ponvi in le rahlo začinjen s soljo. Nič manj ni okusen, če ga v pečici spečemo, lahko z dodatkom gnjati ali slanine, primeren pa je tudi za kuhanje in različne zelenjavne juhe iz mlade zelenjave. Pri pripravi stročjega graha uporabljamo blage začimbe in dodatke.
Grah je zelenjavna, ki jo cenijo po vsem svetu. Tako poznamo številne jedi iz graha. Tako v Italiji in tudi pri nas pripravljamo pogosto rizi-bizi, oziroma luščeni grah z rižem, v Franciji grah pripravljajo najpogosteje z gnjatjo, v Avstriji je znan pire iz graha, ki mu dodajo pire iz jajc in smetano, v Avstriji ga pripravljajo tudi s kostanji in gobami, v ZDA z mladim krompirjem in smetano, v Španiji je znana enolončnica, v kateri ne sme manjkati grah, prav tako v Španiji pripravljajo peteršiljevo omako z dodatkom graha. Pri nas iz graha najpogosteje priprav-
Mokri smrček
Abortus pri psici
Vprašanje bralca Mateja: Imamo psico, ki jo pripuš-čamo.V prejšnjem leglu je skotila samo dva živa mladička, ostali štirje so bili mrtvi. Ker smo psico ponovno pripustili v upanju, da bo vse v redu, smo bili na veliko razočaranje priča abortusa. Kakšni so lahko vzroki za zvrgavanje pri psici? Hvala za odgovor.
odmrejo) ali pri psici, kjer so neredke hormonske motnje; zvrgavanje lahko povzročijo tudi dejavniki iz okolja (neustrezna oskrba, pomanjkanje
ljamo grahovo pretlačeno in kremno juho, dušen riž z grahom, grahovo omako in pire, grahove kanelone, musako, slane palačinke z grahom in druge jedi
Zraven tega se grah ujema tudi z okusom cvetače, okusen je zabeljen z maslom ali zaseko, kislo smetano in tako pripravljen je lahko odlična priloga k mesnim jedem, lahko ga uporabimo tudi kot sestavino kuhanih solat, ki jih ponudimo kot uvodne ali samostojne jedi. Mlada grahova zrna pa so okusna tudi surova. Grah uporabljamo tudi pri pripravi mesnih jedi, po okusu se ujema s teletino, svinjino in perutnino.
Grahovo kremno juho si pripravimo tako, da na mali količini maščobe prepraži-mo eno do dve mladi sesekljani čebuli in jih pražimo le toliko, da čebula ovene, nato čebulo pomokamo, zalijemo s poljubno mesno juho in prisipamo večjo količino oluščenega mladega svežega graha. Zalijemo lahko tudi z vodo. Juho začinimo s soljo, poprom, lovorjevim listom in muškatnim oreškom. Juho kuhamo slabe pol ure, nato jo skozi fino cedilo prepasira-mo, lupine zrnc odstranimo in juho ponovno zavremo. Če je juha pregosta, jo pol-
esencialnih snovi, travme, infekcije ipd.). Med specifične okužbe, ki povzročajo odmiranje plodov in abortuse, sodijo: bruceloza, toksoplazmo-za, parvovirusi, pasja kuga, pasji herpes virus, e-coli, streptokoki
Abortus se lahko pri psici pojavi v vseh obdobjih brejo-sti. Edino znamenje abortusa, ki ga lastnik opazi, je največkrat izcedek iz rodil, saj psica abortirane zarodke praviloma takoj požre in tako izbriše "materialne" dokaze neljubega dogodka.
Kot že rečeno, je vzrokov
jubno razredčimo. Pred serviranjem ji okus izboljšamo z dodatkom kisle smetane ali mešanico kisle smetane in jajčnega rumenjaka. V juho lahko vložimo opečene kruhove kocke, profiterole ali ocvrti grah.
Grahovo omako pripravimo tako, da mladi grah najprej posebej skuhamo v slani vodi. V ponvi na manjši količini maščobe prepražimo malo količino moke in ko moka narahlo porumeni, jo zalijemo z vodo ali juho in gladko premešamo in prevremo. Nato v omako damo pretlačen grah, kislo smetano in poljubni sir. Omako po okusu solimo in začinimo še s sesekljanim zelenim peteršiljem. Tako pripravljeno omako ponudimo zraven krompirjevih jedi ali kuhanega mesa.
Pripravimo pa si lahko tudi grahov pire, ki ga pripravimo tako, da grah skuhamo v manjši količini slane vode in kuhanega pretlačimo. Posebej skuhamo enkrat večjo količino krompirja in ga prav tako pretlačimo. Pretlačene-mu krompirju dodamo pre-tlačen grah, kislo smetano in po okusu solimo. Ponudimo kot samostojno prilogo zraven glavne jedi in solate.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
za zvrgavanje veliko in jih je v konkretnih primerih težko ugotoviti. Kaj lahko storite sami, da do zvrgavanja ne bi prihajalo? Pri zdravju in bolezni živali - pa tudi nas samih - nikoli nimamo vseh niti v rokah. Pomembno je, da psici zagotavljamo optimalne življenjske pogoje, jo redno zaščitno cepimo, odpravljamo notranje zajedavce ipd. Če se problematika abortiranja ponavlja, je prav, da obiščemo veterinarja, ki bo skušal najti vzrok za neljubo dogajanje in bo živali ustrezno pomagal.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
my
s 02/ 771 00 82
V vrtu
»O kresi se dan obesi«
Lepote in čare svojega najljubšega malega koščka sveta - vrtička, je najpri-jetnejše doživljati v teh junijskih dneh, ko se v prebujajočih jutrih in prvih sončnih žarkih zableščijo kapljice rose skozi listje dreves; med dnevnimi vrtnimi opravili in sprehodi vonjamo prelesti vrtnega cvetja in prisluhnemo ptičjemu petju, pred večernim počitkom pa pod zorečo češnjo prisluškujemo šumom podrasti in vonjav z zelenjavnih in zeliščnih gredic, za ples kresnic in žuborenje v kresni noči pa si za boljše razumevanje te živahne vrtne narave naberemo pest praprotnega semena.
V	SADNEM Vrtu rast sadnega drevja dosega svoj višek, hruševa drevesa pa jo v tem obdobju že zaključujejo. V tem času, ko je namenjenost mladik že mogoče dovolj prepoznati na osnovi smeri rasti, pričnemo z zeleno rez-jo. Že med vegetacijo s tem posežemo v vzgojo drevesne krošnje in ravnovesje med rastjo in rodnostjo. Mladike s pokončno rastjo primerno razredčimo, rast v dolžino pa jim bo prenehala, ko jih upognemo, pretok hranilnih snovi se bo upočasnil in pričela se bo tvorba cvetnih brstov. Mladike, ki so se usmerile v napačno smer osnovne oblike drevesne krošnje, predvsem pa v njeno notranjost in jo s tem zgoščujejo in zasenčujejo, izrezujemo.
Na drevesih, ki smo jih spomladi precepljali, odstranimo mladike na podlagi pod cepilnim mestom, da cepičev ne zasenčujejo in jim ne odvzemajo hranil.
Pri mladih še nerodnih drevesih s šibkim deblom in ogrodnimi vejami mladik ne odstranjujemo, marveč jih pinciramo na dva do tri liste, da bodo do zaključka vegetacije še prehranjevali in krepili ogrodje drevesa.
Pri vinski trti sta med zelenimi opravili v tem času najpomembnejši pletev in vlaganje mladik oziroma vez ob oporo. Pri pletvi odstranimo mladike, rastoče iz starega lesa, razen če jih bomo potrebovali kot nadomestni les, in zalistnike. Za vršičkanje je še prezgodaj, vrhove predolgih rozg pričnemo krajšati šele v mesecu avgustu.
V	OKRASNEM VRTU meseca rožnika posvečamo največ pozornosti opravilom in negi vrtnic, da bo njihova cvetna sezona vzdržala vse do pozne jeseni. Vrtnice v tem času odcvetajo po prvem valu najbujnejšega cvetenja. Sproti jim odstranjujemo odcvetele cvetove s pec-
lji, da se ne bi izčrpavali za tvorbo semen, iz odcvetelih cvetov pa širila glivične bolezni. Ko pri mnogocvetnicah odcveti vso socvetje, poganjke krajšamo do polovice, da se bo pričel tvoriti nov cvetni nastavek. Enocvetne čajev-ke po cvetenju krajšamo na tri do pet očes, iz katerih se bodo razvile nove mladike s cvetnimi brsti. Mnoge stare sorte vrtnic, ki sicer cveto le enkrat na leto, bodo še po-cvitale, če jim porežemo odcvetela socvetja in če jih ne bodo ovirale bolezni, ki se najhitreje razvijajo na odmrlih cvetovih.
Čas je za striženje in oblikovanje živih mej. Gostejše žive meje, ki jih nameravamo striči bolj v živo, obdelamo v oblačnem vremenu, ker rez ob vročem in sončnem vremenu v notranjost žice lahko povzroči ožige listov, ki so bili manj prilagojeni soncu.
Okrasnemu rastju je v tem obdobju bujne rasti potreben zdrav razvoj, za lepo cvetenje pa redna pletev, plitva obdelava, dohranjevanje in varstvo pred boleznimi in škodljivci.
V ZELENAJVNEM VRTU talne, toplotne in vremenske razmere v naših vrtovih omogočajo enodebelno vzgojo paradižnika, pri kateri doseže 4 do 5 cvetnih grozdov, višji več ne dozorijo. Zalistnike redno odstranjujemo, ko še niso daljši od 5 cm. Pred plesnijo, peronosporo in rjo ga v presledkih 10 dni škropimo z bakrenim antracolom.
Beluše sedaj prenehamo nabirati, da bi stebla ozelene-
la.
Miran Glušič, ing. agr.
mMAp.ii-m.km5
17-Petek	18-Sobota	19-Nedelja	20-Ponedeljek
21-Torek	22-Sreda #	23-Četrtek #	
Neizogiben dotik dna - 2. del
v najnovejšem poročilu, izdano meseca marca 2005, je urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ob-javiitudi rezuitate raziskave o nacionalni konkurenčnosti in opozoril, da Slovenija kljub dosedanjemu razvoju še ni preskočila v bolj inovativno fazo razvoja in ostaja med inovativno perifernimi državami. Enako opozorilo prinaša tudi najnovejša raziskava IMD (Inštitut za razvoj menedžmenta iz Lozane) - če Slovenija ne bo spremenila:
-	davčnega sistema,
-	nespodbudnega podjetniškega okolja za razvoj malih in srednjih podjetij,
-	toge delovne zakonodaje,
-	neinovativnega raziskovalnega sistema in
-	če se ne bo bolj odprla novim idejam ter tujemu kapitalu,
bo v prihodnje resno ogrožena dosežena raven gospodarskega razvoja in s tem tudi blaginja vsega prebivalstva.
Kje so razlogi, da smo po 15 letih samostojnosti prišli v tako nespodbudno ozračje?
Glavne razloge je treba iskati v paradoksu, da smo imeli v tranziciji na eni strani močno socialno razslo-jevanje prek primarne akumulacije družbenega kapitala, na drugi strani pa zelo radodarno socialno državo. Vse skupaj nas je pripeljalo do paradoksa, da imamo Slovenci še vedno zelo socialistične navade!
1.	Dojemanje kapitalistov je izredno negativistično!
2.	Negativno se sprejemata tudi bogastvo in neenakost!
3.	Prav tako zelo negativen odnos imamo do tveganja in prevzemanja odgovornosti za lastno usodo, ki sta pomembni značilnosti kapitaliz-ma(»Človek mora paziti, da ni malopriden in len služabnik, ki je zakopal svoj talent. Če ne uporablja svojih talentov, ga doleti strahotna kazen!« Florence Scovel Shinn).
V	nasprotju s tem sta pozitivni vrednoti enakost in socialna varnost, kjer država skrbi za šolanje, pokojnine, zdravstveno varstvo ^
V	menjavi med varnostjo in svobodo smo se pripravljeni odreči svobodi, ne samo ekonomski, ampak tudi v širšem smislu. Ohranjanje socialne države ni naključje, ampak premišljena tranzicijska strategija, ki je omogočila izvedbo prvotne akumulacije družbenega kapitala s slojem ljudi, ki so bili že v preteklem sistemu deležni najboljše izobrazbe ter imeli največji človeški in socialni kapital. V procesu tranzicije so v povezavi s politiko najbolje unovčili svoje izhodiščne položaje ter se prelevili v kapitalsko in poslovno elito. Samo po sebi s tem sploh ni nič narobe, da so ti ljudje izkoristili pretekle vzvode moči, če ne bi šlo za načrtno omejevanje konkurence na račun nedelovanja institucij pravne države, prekrito z dežnikom socialne države.
Tako Slovenija še danes nima sistemske analize premoženjskega razslojevanja, ki bi dejansko prikazala razslojenost družbe. Če pogledamo 100 najbogatejših delničarjev v Sloveniji in naredimo analizo, bi ugotovili, da je prvih 10 do premoženjskih pravic prišlo na nelegitimen in najverjetneje tudi nelegalen način. To dejstvo je izredno škodljivo za zaznavanje kapitalizma v Sloveniji. Če ljudje dojemajo, da so pridobljene lastninske pravice v procesu prvotne akumulacije nelegitimne in ob očitnem nedelovanju pravne države tudi nelegalne, bodo zelo težko sprejemali rezultate tržne igre.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec
info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321
Križeča vas • Posvet o razvoju turizma na podeželju
Znajo delati, manj pa prodajati
Da bi izmenjali izkušnje, se pogovorili o aktualnih razmerah v turizmu, pogojih delovanja turističnih društev, razvoju Dravinjske doline v občini Slovenska Bistrica ter o pomoči razvoja tega območja od države in občine, se seznanili z aktualnimi problemi, kot so ceste, mostovi in reka Dravinja, je krajevna skupnost Studenice skupaj s Turističnim društvom Lucija Studenice ob pomoči Turistične zveze Slovenska Bistrica organizirala v Križeči vasi posvet o razvoju turizma na vasi.
Že široka paleta povabljenih, od ministrov za okolje in prostor ter promet, državnih poslancev, predsednikov turističnih društev, TZ Slovenska Bistrica in TZ Slovenije, županov slovenjebistriške in sosednjih občin do Vodnogospodarske skupnosti Drava Ptuj, pove, da je problematika tega dela občine Slovenska Bistrica zaradi odmaknjenosti, še posebej pa zaradi pogostih poplav reke Dravinje, resnično pereča.
V dopoldanskem času je Janko Kidrič - predsednik studeniške krajevne skupnosti - popeljal goste po njenem območju, da si ogledajo tisto, kar je v teh krajih vredno ogleda, pa tudi to, kar bi lahko imenovali »črne točke«. Pot jih je peljala od studeni-škega samostana, kjer je pročelje nekdanjega gospodarskega dela lepo obnovljeno, do starega mlina v Novakih ter že nekaj let zaprtega mostu čez Dravinjo v tem kraju. Odpeljali so se tudi v Modra-že, kjer nameravajo letos urediti ceste, vse do kleti vinogradnika Vehovarja.
Po krajšem izletu so se gostje ponovno vrnili v Kri-žečo vas, ki se letos poteguje za prestižni naslov najlepše vasi v državnem merilu. Začel se je posvet, seveda ne brez predstavnikov ministrstev ter državnih poslancev in tudi županov sosednjih občin.
Kaj lahko podeželje ponudi obiskovalcu - turistu, ki zaide v te kraje ? Brez dvoma neokrnjeno naravo, čisto in urejeno podeželsko okolje, lepe domačije in tradicionalne turistične prireditve, ki jih na podeželju ne manjka. Skoraj vsak kraj v občini Slovenska Bistrica ima že turistično zloženko, dobra je gostinska ponudba, problem pa so prenočišča. So, vendar manjših zmogljivosti, za kakšen avtobus pa je prenočišč
Foto: Marjan Petek
Lepo obnovljeno pročelje studeniškega samostana, kjer se skozi vse leto dogajajo številne prireditve.
v občini že težko najti, razen pri Treh Kraljih na Pohorju. Sicer pa se po mnenju nekaterih razvoj turizma v občini Slovenska Bistrica kaj dosti ne premakne. Če pa pogledamo, kaj se dogaja s Štaten-bergom, ki je samo še nema priča nekdanjih »boljših« dni in ko ni z njegovo »vrnitvijo v prihodnost« nič, je tu še samostan Studenice, ki pa ga že zaradi številnih in odmevnih prireditev obišče letno veliko število obiskovalcev.
Po tem, kaj lahko gostom nudi podeželje v občini Slovenska Bistrica, je županja Irena Majcen dejala, da je marsikaj, kar nam je v ponos, nekaj pa je tudi takšnega, na kar ne more biti nihče preveč ponosen in dodala, da je vse, česar se v turizmu lotimo, potrebno nadgraditi, vendar so povsod v ozadju ljudje. Dravinjsko dolino bi morali zaradi njene naravne lepote in tudi problematike obravnavati kot enoten prostor od Zreč do Vidma pri Ptuju,
strugo reke Dravinje pa ohraniti čim bolj naravno.
Gabrijel Cintaver, vodja gospodarskega oddelka bistriške občine, je omenil, da v turizmu dela veliko ljudi, ki znajo pripraviti odlične prireditve, pripraviti in ponuditi kulinarične dobrote, ne znajo pa jih tržiti. Govoril je tudi o ponudbi na vinsko turističnih cestah, za kar je veliko zanimanje, vendar je tod več »črnih« ponudnikov kot tistih pravih.
V nadaljevanju je tekla beseda še o turizmu na kmetih, kjer pa še vedno velja dokaj stroga zakonodaja. Razpravljavci so menili, da je potrebno vlagati tudi v ljudi in njihovo izobraževanje. »Tudi verski turizem ni zanemarljiv,« je menil makolski in studeniški župnik Marjan Banič.
Kako bo s Podobami bistriških domačij, so se spraševali nekateri. Se bo del njih selil še v druge kraje ali bo ostal samo v občinskem središču in deloma v Studenicah?
Svoj kraj in turistično ponudbo na njenem območju je predstavil tudi Janko Kidrič, predsednik krajevne skupnosti Studenice in TD Lucija. Omenil je turistično zloženko Dravinjska dolina vabi, tiskano v dvajset tisoč izvodih, ki jo lahko ponudi vsem, ki pridejo v te kraje. Ob tem se ta krajevna skupnost lahko pohvali še s številnimi drugimi zanimivostmi, od kraške jame Belojače, starih mlinov, enega od teh bodo v prihodnje obnovili tako v praktične kot tudi turistične namene, potem so tu kleti znanih vinogradov, kot so Vehovar v Modražah in Kovačič v Kle-čah, na voljo je najem obnovljene kmečke hiše, omembe vreden je tudi čebelar, ki letno pridela dve toni medu. Ob tem je Janko Kidrič naslovil prošnjo na županjo in druge, da tudi s svojo besedo pomagajo hitreje pridobiti razna dovoljenja pri obnovi starega mlina v Novakih in ureditev struge reke Dravinje.
Kot je bilo slišati, bo občina Slovenska Bistrica kmalu dobila novo »strategijo razvoja turizma«, kjer pa so glavni nosilci podeželskega turizma turistična društva in turistična zveza.
Iz vsega povedanega bi lahko sklenili, da je nujno potrebno dobro sodelovanje med vsemi dejavniki, ki se s turizmom v občini Slovenska Bistrica ukvarjajo, podeželski turizem je potrebno primerno tržiti, vse to pa se lahko doseže z dobrim medsebojnim sodelovanjem.
Vida Topolovec
Krvodajalci
19. maj - Marijan Fesel, Zg. Hajdina 40; Robert Belca, Dragonja vas 22; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Zvonko Babič, Župečja vas 44; Srečko Rodošek, Prepolje 28; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Nejc Barovič, Ple-terje 18; Matej Reš, Ulica Milke Volk 69, Orehova vas; Miroslav Golob, Zg. Jablane 38/a; Anton Valentan, Starošince 13; Dejan Dokl, Orešje 15; Franc Golob, Zg. Jablane 38/a; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 3; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Bernard Kotnik, Stražgonjca 25; Zlatko Kosar, Župančičeva 1, Pragersko; Boris Kurbus, Prepolje 42; Stanko Lah, Pongrce 15; Milan Golob, Bresnica 63/a; Hermina Zajc, Mihovce 54/a; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Rajko Robar, Šarho-va 34; Janez Kosar, Stražgonjca 51; Janez Bombek, Ul. Nikole Tesla 21, Kidričevo; Nina Sobotič, Sp. Jablane 32; Miran Podhostnik, Zg. Hajdina 10; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Branko Mlakar, Šikole 78; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Miroslav Greifoner, Cirkovce 68/c; Slavko Kovačič, Cirkovce 60/d; Simon Peter Medved, Dragonja vas 40/a; Zvonko Frangež, Sp. Jablane 3; Anton Drevenšek, Župančičeva 13, Pragersko; Boris Rukav, Pleterje 32; Anton Oman, Mihovce 3; Janko Beranič, Pongrce 3; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Peter Mlakar, CMD 5, Ptuj; Milan Munda, Pongr-ce 28/a; Roman Podgoršek, Cirkov-ce 1/n; Alojz Žitnik, Dornavska c. 20, Ptuj; Darja Drevenšek, Lackova ulica 7, Kidričevo; Andreja Za-kšek, Dogoška 36, Maribor; Darko Jazbec, Zg. Hajdina 203; Danilo Jevšovar, Šikole 64/a; Mladen So-botič, Sp. Jablane 32; Stanko Solat-nik, Apače na Dravskem polju 148; Stanka Lah, Pongrce 15; Mojca Lo-zinšek, Grajena 35; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; Franc Štih, Savinjsko 39; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Verica Golenko, Dragonja vas 2/b; Franc Šori, Mihovce 58; Stanko Lenart, Nova vas pri Ptuju 72; Stanko Pernat, Cirkovce 20; Franc Paj, Pongrce 4; Uroš Žerak, Savinjsko 44, Majšperk; Olena Greifoner, Cir-kovce 68/c; Sašo Novak, Cirkovce 49/a; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36; Mitja Goljat, Cirkovce 19; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Mitja Kovačič, Orešje 100, Ptuj; Branko Mlinarič, Štuki 35, Ptuj; Matej Ple-teršek, Mihovce 20; Jože Frangež, Sp. Jablane 3; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51; Stanko Zajc, Mihovce 54/a; Andrej Korez, Sp. Jablane 51; Zvonko Gregorc, Zg. Jablane 12; Boštjan Bedenik, Doklece 7/a.
Most v Novakih je »črna« točka tega območja.
Foto: Marjan Petek
Duševno zdravje
Zavist
v vsakdanjem življenju je vedno več zavisti, zakaj nastane in kako v človeku prebuditi druge vrednote, da bo znal ceniti življenje samo, zanima Toneta iz Ptuja.
Kot vemo, je eden od glavnih krivcev za odtujenost ljudi in sledenje negativnim vrednotam, med katere sodi tudi zavist, dejstvo, da je osnovno vodilo vsemu potrošništvo. V svetu se proizvaja takšna količina potrošniškega blaga, da ga je moč prodati samo tako, da se naravne potrebe ljudi razširijo.
Število naravnih človekovih potreb je omejeno, število umetnih potreb pa neomejeno.
Poglejmo si primer: pojavi se nekaj novega in ljudem obljubijo, da bodo, če to kupijo, imeli več prostega časa, kar pa se ne zgodi, saj morajo delati leta in leta, da si to stvar lahko kupijo. Potem se pa spet pojavi nekaj novega in novega
Seveda si eni lahko to kupijo, večina drugih pa ne in že se pojavi zavist, razvija se egoizem, pohlep, brez-čutnost, konkurenca, boj za prestiž in moč.
Civilna družba bo morala napeti vse moči in usmeriti razmišljanja ljudi k temu, da vzgajajo svoje otroke k zdravi storilnostni motivaciji in naj se več nepri-merjajo z uspehi drugih, k sprejemanju enakosti obeh spolov, sprejemanju drugačnosti, neagresivnosti, solidarnosti in kulturnosti.
Verjamem, da bo tako čez nekaj generacij zavisti vedno manj.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Info
Glasbene novice
Koncerta sezona je v polnem zaletu. Danes je na primer v Mariboru pravi rockerski spektakel Piše se leto. Od mednarodnih izvajalcev so najbolj zveneča imena, ki prihajajo kmalu k nam, Jamiroquai, Nick Cave in White Strippes.
Počasi bomo prečrtali polovico leta 2005. Glasbeno ga je zelo zaznamoval MARIO s hitom Let Me Love You. Omenjen hit je bil recimo deset tednov na poziciji številka ena v ZDA (to lestvico si lahko pogledate na svetovnem spletu na naslovu www.billboard.com) in je snet s plate Turning Point. Mladenič tudi v skladbi HERE I GO AGAIN (***) zveni dovolj pristno, da je sozvočje soula in r&b-ja zelo prijetno za uho.
Moj predlog je, da vam pred spanjem zaigra KENNY G na najbolj seksi instrument, na saksofon. Šolan glasbenik ima trenutno na tržišču ploščo duetov At Least in z nje nam je že serviral popevko Careless Whispers, ki jo je zapel Brian McKnight in v originalu pripada duetu Wham. Naslednja priredba je melodična I BELIEVE I CAN FLY (****), ki jo je na vrhove lestvic postavil R. Kelly in jo sedaj strastno poje gospel dama Yolanda Adams.
Medijski pomp je skoval pred letom in pol novo rap ikono z imenom KANYE WEST. Izvajalec je v trenutku uspel s hitom Through The Wire in malo kasneje še z bolj komercialnim komadom All Falls Down. In kaj je tako dobrega v glasbi gospoda Westa? Nič, je moj najkrajši odgovor, saj tudi v novem komadu DIAMONDS (**) zloguje nepovezane verze in rime ter se navezuje na evergreen Diamonds Are Forever!
Eminem je znam po tem, da rad pomaga svojim prijateljem. Tako je s svojim produkcijskim delom pomagal tudi prijatelju z imenom BIZARRE, s katerim sta bila nekoč člana detroitskega seksteta D - 12. Rezultat je preveč pričakovan, saj obilen raper v komadu ROCKSTAR (***) zveni glasbeno tako, kot je Eminem na primer v The Real Slim Shadyju.
Samosvoj ameriški glasbenik BECK je bil za svojo vztrajnost in nesporno kvaliteto nagrajen s tem, da bo poseben gost na turneji slavnih The Rolling Stonesov. Na tej turneji bo gotovo promoviral novo zgoščenko Guero. Verjamem pa tudi, da bo publiko najbolj ogrel z uspešnico Loser iz sredine devetdesetih. Svoj razkošen talent kaže umetnik tudi v skladbi GIRL (***), v kateri vas čaka kolaž najrazličnejših rockerskih zvrsti in prijemov.
Ob koncu 90. je zasijala skupina z imenom THE WALLFLOWERS, katere vodja je Jakob Dylan, sin slavnega Boba. Takoj so se prebili s skladbo One Headlight, njihov prvenec Down On The Upside pa je presegel milijonsko naklado. Nekaj časa so se po neuspehu naslednikov fantje lovili in sedaj so posneli album Rebel, Sweetheart, pod produ-centstvom Brendana O Briana. Ta jim je malo spremenil zvok, vendar v skladbi THE BEAUTIFUL INSIDE OF SOMEWHERE (***) zvenijo bolj mehko, vendar še zmeraj čisto rockersko.
Ameriški band OFFSPRING sestavljajo pevec in kitarist Dexter Holland, kitarist Noodles, bas kitarist Greg K in bobnar Atom Willard. Kvartet je množice najbolj navdušil s hitom Pretty Fly in je sedaj vse hite zbral na skupni zgoščenki pod naslovom Greatest Hits. Prvi dodatek se imenuje CAN'T REPEAT (***) in je provokativna ter dovolj trda rockerska tema.
David Breznik
Glasbeni kotiček
LONElYnO more - Rob Tho
✓	^ I	\ \
on \ \ \ "v
HOLLABACK girl - Gwen Stefani
7
z;2:__________________________
4.	don't phunk with my heart- ^laciK
//	Eyed Peas	\ \
_signs - Snoop Dogg & Justin Timberjake^
6. incomplete - Backstreet Boys 7. cowboy - Chipz ^
5.	we belong together - Mariah C _ / 9. speed of sound - Coldpjay 10. la tortura - Shakira & Alejandro Sanz
Vsab srfidi? in nedfiL^ mfid \9.\0 in 20. uw
Kdo je režiser animiranega filma Roboti?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Kin
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Žan Pihler, Podvinci 23a, 2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado [dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do torka, 21. junija, na naslov: Radio-Tednil< Ptuj, Raičeva 6,2250 fza Info).
GARBAGE: Bleed Like Me
(2005 - ABE - Nika)
Štiri predolga leta smo čakali na super šus banda Garbage z novo zgoščenko Bleed Like Me. Sama energija enajstih komadov je neizmerna in daje polet oziroma ob poslušanju elektronske rock glasbe boste večino časa imeli občutek, da ste zadeti. Ali je to OK? Težko odgovorim, a lahko rečem, da so komadi, ki so jih naredili pevka Shirley Manson, kitarist Butch Vig, bas kitarist Steve Market in bobnar Duke Erik-son, popolna osvežitev na dokaj sterilni neodvisni britanski rock sceni. Bravo za kvartet in bravo za sodelujoče goste, med katerimi prav gotovo izstopa bivši bobnar skupine Nirvana in Foo Fighters Dave Grohl, ki je v nekaterih komadih podvojil moč bobnov. To daje studijskim posnetkom dodaten čar in občasen občutek zaostajanja ali prehitevanja. Nenavaden občutek! Sicer pa, da ne bo pomote, je v prvem planu, in prav je tako, razpoznaven hri-pajoč glas kontraverzne pevke Shirley. Ta se je baje po ločitvi malo umirila, vendar na odru tega prav gotovo ne kaže. Razlika med albumom Bleed Like
Me in prejšnjimi Garbage, Version 2.0 in Beautiful Garbage je v glavnem v tem, da se v komadih ne pojavljajo več lepljivi elementi pop glasbe z lahkotnimi refreni, ob katerih izvajalec zmaga že na prvo žogo. Glasba je malo trša in v njej pride veliko bolj do izraza igranje ali bolje rečeno soliranje na kitaro. Ironičnost je prisotna že v samem uvodu, saj v komadu Bad Boyfriend prevladujejo parodije v besedilu ter neizmerna moč sodobne elektronike na moderno rock muziko. Šok se nadaljuje tudi z jeklenima šti-kloma Run Baby Run in Right Between The Eyes, v katerih pevka kar malo zveni kot njena kolegica PJ Harvey. Prvi single Why Do You Love Me? ima vse, kar potrebuje hit. Pravo energijo, lahek refren in sporno tematiko v besedilu, ki vam da misliti, če se vam seveda da razmišljati! Naslovna pesem Bleed Like Me je srednje hitra zadeva, v kateri ima svojo vlogo tudi pop, čeprav je osnova preprosta rock melodija, odigrana kar na akustični kitari. Na stare Garbage še najbolj spominja komad Metak Heart, v katerem
Filmski kotiček
Roboti
Režiser Chris Wedge, ki je ustvaril z oskarjem nagrajeni kratki film Bunny in veliko uspešnico Ledena doba, se vrača na velika platna z animiranim filmom Roboti. V njem bomo videli popolnoma nov svet. Svet, ki ga poseljujejo le robotki. Glasove so jim posodili Ewan McGregor, Halle Berry, Greg Kinnear, Mel Brooks, Drew Carey, Jim Broadbent, Amanda Bynes, Robin Williams, Stanley Tucci, Jennifer Co-
ROBOTI
družinska animirana pustolovščina Dolžina: 91 min Režija: Chris Wedge, Carlos Saldanha
Scenarij: Lowell Ganz, Ba-baloo Mandel
Lik - izvirni glas - sinhronizacija:
Rodney, Robi Škripohlačnik
-	Ewan McGregor - Gregor Gruden
Cappy, Čepica - Halle Berry
-	Karin Komljanec Ratchet, Zobatec - Greg Kin-near - Primož Ekart Bigweld, Velevar - Mel Brooks - Jurij Souček Fender, Blatnik - Robin Williams - Jernej Kuntner Piper, Frača - Amanda By-nes - Ajda Toman
je glavna politična tematika in starinska elektro godba povzeta iz sredine osemdesetih. Kitarsko najtrši in najbolj odpi-čeni' sta Sex Is Not The Enemy in Come Over. Novovalovska in kar malo psihadelično obarvana pop rock zadeva Boys Wanna Fight vsebuje kar nekaj sintesajzerskih efektov povzetih iz 90. let. Specialiteta plošče je balada It' s All Over But The Crying, ki ima klavirsko podporo in bizarno ljubezensko sporočilo. Sam album zaključuje Happy Home, ki je srednje hitra pesem s fantastičnimi kitarskimi rifi in besedilo se na-
vezuje na svobodo v prihodnosti. Bleed Like Me je zares prava glasbena bomba in ob poslušanju imate občutek, da bo zdaj zdaj kar eksplodirala. Garbage so stopili korak naprej, saj so v njihovi glasbi prisotni bolj moderni elektronski rock efekti, ki dajejo sami glasbi še posebno energijo! Sicer pa to glasbo priporočam, da jo poslušate pred petkovim ali sobotnim izhodom, nikakor pa ne priporočam, da jo poslušate na avtocesti, saj boste prav gotovo premočno pritiskali na plin.
David Breznik
olidge, Paul Giamatti in Dianne Wiest. Žal pa v različici, ki prihaja v naše kinematografe, tega ne bomo slišali. Film je namreč sinhroniziran v slovenščino, kar je postal povod za številne razprave. Že res, da na ta način film nekako izgubi svojo prvotno vrednost in da bo zato odraslim morda manj všeč, je pa treba ob tem tudi priznati, da je v prvi vrsti ta film družinska animirana pustolovščina, torej risanka, namenjena predvsem otrokom. Tako da bo treba pač sprejeti kompromis. In resnici na ljubo, čeprav je Karin Kom-ljanec, ki posoja glas Čepici, vse prej kot Halle Berry, in čeprav je Gregor Gruden vse prej kot Ewan McGregor (Robi Škripohlačnik), so naši igralci odlično opravili delo. Namesto Robina Williamsa, katerega glas bi sicer bilo moč slišati v animiranem filmu po celih 13 letih (nazadnje je to storil leta 1992 v Aladinu), imamo v slovenski različici sicer odličnega Jerneja Kuntnerja. Morda najboljši od vseh pa je Jurij Souček (v izvirniku Mel Brooks), ki upodablja Velevarja. In zdaj vas gotovo zanima zgodba, kajne. Pa začnimo v svetu, ki ga poseljujejo izključno mehanska bitja. Rodney Copperbot-tom alias Robi Škripohlačnik (McGregor oziroma Gruden) velja za genialnega izumitelja. Sanja pa o dveh stvareh: o tem, da bi izboljšal svet in o tem, da bi spoznal svojega idola, izumi-
telja Bigwelda alias Velevarja (Brooks oziroma Souček). Na svojem popotovanju spozna Cappy alias Čepico (Halle Berry oziroma Karin Komljanec), lepotico in poslovno robotko, v katero se takoj zagleda, tiranskega direktorja Ratcheta alias Zobatca (Kinnear oziroma v slovenski verziji odlično Primož Ekart). Ta se sporeče z Rodneyjem ter skupino neprilagojenih robotkov, ki jim pravijo Razjavelčki in jih vodita Fender alias Blatnik (Williams oziroma Kuntner) in
Piper Pinwheeler alias Frača (Amanda Bynes oziroma Ajda Toman). Rezultat je zanimiva animirana komedija, v kateri se prepletajo smeh, duša in toplina. Zgodba pa na svojstven način pokaže odgovor na večno vprašanje, ali lahko ima tudi robot srce. Odgovor je seveda pritrdilen - ne glede na to, iz česa je narejen, ima srce, in to na pravem mestu. Če imate radi svoje otroke, jih peljite na ogled tega filma. Priporočamo.
Grega Kavčič
Na ogled je razstava slik Barbare Lekše. Mlada likovna ustvarjalka prihaja iz Zagorja ob Savi in svoja dela na samostojni razstavi predstavlja prvič.
Petek, 17. junija, ob 21. uri Kitarski večer - skupni nastop kitaristov, ki obiskujejo tečaj kitare v CID in jih poučujeta Marko Korošec in Samo Šalamon. Kitarski večer bo na odprtem, v parku pri CID, če bo slabo vreme, pa v CID. Vstopnine ni!
Sobota, 18. junija, mednarodni projektRegio art. Go-
stiteljstvoprojekta v sodelovanju zMKCMaribor. Ptuj bodo obiskali študentje in strokovnjaki iz Slovenije in tujine in obravnavali položaj ter razvojne možnosti mladinske kulture na Ptuju.
POČITNICE 2005
Zloženka z informacijami o počitniških programih različnih organizacij s področja športa, kulture in neformalnega izobraževanja je izšla. Brezplačno jo bodo prejeli vsi osnovnošolci in srednješolci na Ptuju, pa tudi učenci OŠ Markovci in OŠ Destrnik. Vsem drugim je na voljo v CID, na info točki KPŠ, v knjižnici, na CSD Ptuj in v TIC Ptuj.
MOŽNOST PROSTOVOLJNEGA DELA MED POČITNICAMI NA PTUJU. Mladi! Še vedno se lahko pridružite skupini ustvarjalnih prostovoljcev, ki bodo vodili poletne ulične delavnice za osnovnošolce! Pokliči v CID, pošlji mail!
MOTNJE HRANJENJA - v CID Ptuj lahko stopite v stik z Društvom TARA, ki nudi informacije in pomoč osebam z motnjami hranjenja, njihovim sorodnikom in prijateljem.
LETOVANJA
Zbiramo prijave za:
-	počitnice v Poreču, ki jih organizira ZPM Maribor
-	tabor v Veržeju, ki ga organizira Društvo Hopla iz Ptuja,
-	letovanje v Ankaranu in tabore v bližini Term, ki jih organizira Društvo Praha.
Prijavnice dobite v ptujskih osnovnih šolah in v CID Ptuj.
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je zaprt. V času poletnih počitnic bo CID ob sobotah zaprt.
Štajerski TEDNIK
LESENA NAPRAVA V VINOGRADU
PODELITEV IMENA, KRST
FRANCOSKI MEHKI SIR
RIMSKI PESNIK
TELUR
BERAČ IZ HOMERJEVE ODISEJE
IGLAVEC
IZMETAČ NABOJEV PRI PUŠKI
MESTO SEVERNO OD BUDIMPEŠTE
ALBERT CAMUS
PRAŽIVAL, MOČELKA
EVROPSKO GOROVJE
ALENKA KEJŽAR
RIBJA KOŠČICA
RIBIŠKI TRNEK
BELGIJSKI POPEVKAR (HELMUT)
TRST
PROTIKISLIN-SKO SREDSTVO
PISATELJ
ANTIDELEC
ZAPOVED PSU
ZRAK
(LATINSKO)
FR. PISEC (CLAUDE)
NEMŠKI FILOZOF (GEORG)
100
STAR SLOVAN
IGRA S KARTAMI
TOVARNA V SARJEVU
BOKSAR GALIČ
PRIVRŽENEC ETATIZMA
NAŠ HARMONIKAR (LOJZE)
TORINO
OROCA
ÎVF.CÏ
BRZINA NAGLICA
POSLOVNI IMENIK RS
DEL MOLEKULE DNK
IZ
BESEDE OST
PRIJETEN VONJ, VONJAVA
RIBIŠKA ZAJEZITEV
F. REŽISER (ALEKSANDR)
ALŽIRSKI STAREŠINA
ITALIJANSKA PEVKA SCOLLO
OLUPEK
GRŠKA ČRKA
DEL LETALA
KAMAZOV AVTO
TONE ŠKARJA
HRVAŠKI PEVEC (ROJEN 3.8.1936)
NAŠ PLESALEC VUTE
REKA NA SEVEROZAHODU RUSIJE
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: postrvnik, Ostroleka, zavoženec, Oran, Kobi, Riri, AN, NJ, Traun, oko, nimfa, PA, starostnica, Zemono, karf, trikot, advokat, obseg, EN, izboklina, prejemnica, rama, ter, Jin, Trevor, Ana, Ajra, eza, kreda, kor, sel. Ugankarski slovarček: ALOV = ruski filmski režiser (Aleksander, 1923-1983); ANTACID = ruski filmski režiser (Aleksandr, 1923-1983); CISTRON = del molekule DNK, ki kodira specifični genski produkt; KAID = starešina pri alžirskih plemenih; LLOR = katalonski pisatelj (Miguel, 1894-1966); LOTTI = belgijski popevkar in igralec (Helmut, 1969-); PANA = reka na severozahodu Rusije; SAROS = zaliv ob obali Egejskega morja.
Zanimivosti
Skoraj stoletna »mladoporočenca"
Pariz (STA/dpa) - Oba sta zrela devetdesetletni-ka in po več kot dveh letih »poskusne dobe« v domu za ostarele sta se končno odločila in dahnila usodni »da«:poročila sta se 96-letni Jean Pascal Lannes in 93-letna Maria Bonifaci. »Oba sta bila vdovca in sta me že mesece diskretno spraševala, ali ju bom poročil,« je dejal župan mesteca Saint Laurent d'Olt na jugu Francije, Robert Wildemann, ki je zaljubljena upokojenca tudi poročil. Številčne družine »mladoporočencev« sprva niso bile precej navdušene nad njuno odločitvijo, da se bosta poročila, je še dejal Wildeman, a dodal, da so na koncu vendarle vsi prišli na poroko, jima čestitali in se udeležili poročnega slavja.
Diamant dobil ime po Šolohovu
Moskva (ST^AFP) - Diamant, ki tehta kar 77,62 karatov, je dobil ime »Šolohov« po slavnem ruskem piscu Mihailu Šolohovu, avtorju Tihega Dona in dobitniku Nobelove nagrade, je sporočilo združenje pisateljev Jakutije, pokrajine v vzhodni Sibiriji, bogate z diamanti. Predlog, da se beli diamant z rumenkastimi odtenki imenuje »Šolohov«, je podal pisatelj iz Jakutije Nikolaj Luginov, sicer predsednik Ruskega združenje pisateljev, je poročala ruska agencija RIA Novosti. Gre za tradicionalen ruski način izkazovanja časti neki pomembni osebnosti, v tem primeru pa je povod stota obletnica rojstva Mihaila Šolohova. Ta ruski pisatelj (19051984), dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1965, se je proslavil z delom Tihi Don, epopejo o življenju donskih Kozakov za časa prve svetovne vojne in oktobrske revolucije leta 1917.
Pijana množica »bodrila« samomorilca naj skoči v globino
Haag (STA/dpa) - Pijani in senzacije željni obiskovalci zabaviščnega parka pri nizozemskem mestecu Deventer so precej bizarno »bodrili« obup-anca, ki je poskušal narediti samomor. Namesto da bi ga tolažili, so ga vzpodbujali, naj se opogumi in skoči v globino. Duševno moten moški je splezal na vrh ogromnega vrtiljaka, pijana množica pod njim pa mu je klicala, naj se požene v smrt. Policistom in gasilcem so celo hoteli preprečiti, da bi ga rešili. Ko je bil že rešen in v košari na vrhu gasilske lestve, je množica še vedno vzklikala, naj bo odločen in se vrže v globino.
Mobilni telefon indonezijskega predsednika preplavili SMS
Džakarta (STA/AFP) - Mobilni telefon indonezijskega predsednika Susila Bambanga Yudhoyo-na so preplavila SMS sporočila. Predsednik Yudho-yon je namreč minulo soboto javno objavil številko svojega mobilnega telefona in prebivalce pozval, naj ga prek SMS seznanijo s težavami, s katerimi se soočajo v odnosu z birokratsko administracijo. Prebivalci so se opogumili in svojemu predsedniku že v nedeljo poslali več tisoč sporočil in s tem preobremenili linijo. Ker telefon ni mogel sprejeti tako velikega števila sporočil, je prihajalo do »tehničnih težav« in telefon je bilo treba celo večkrat popraviti, je povedal predsednikov tiskovni predstavnik. Predsednik je zahteval pet novih številk, da bi lahko odgovoril na vprašanja. Indonezijci so sicer zelo navdušeni nad pošiljanjem SMS sporočil. Ta kratka sporočila so tudi varčen način komunikacije v državi, kjer ima manj kot 4 odstotke prebivalcev fiksni telefonski priključek.
Lujzek • Dober den vsoki den
Nedela bela, 12. junij, ob devetih vjutro vremen me-glovno in vetrovno. Gadno je hladno za duge rokove in hločnice, kopalke so v omori in skrili so se tudi komori. Saj vete, kak poje tista popevčica: »Pičla me je ena stvar, pičla koker pičkomar Če bi bleženske zadovoljne samo s komoro-vim pikajom in vtikajom, te bi to še nekak blo, drgačik pa mora biti boj trdo meso.
Tejko te za uvod, bi reka tovariš gospod in vsi tisti, ki so si v vejke nepovratne dnare raztolali, eden drugega obdarili, bog se nas usmili. Seveda so dnare dobli samo ta vejki, ki so že itak pri držovnem koriti, ta mali pa nemajo ne za jesti in ne za piti. Dokumente o tem so skrili ali pa vničli, si pod mizopeneze delali in mastili. Tota kmetijska afera mi glih tak naprej pride in tudi odide, kak so pred leti tovarne vničovali, delavce na cesto
zmetali, šefi pa kapitalisti postali. Vse to so bile in so še jov-ne tatvine, pri kerih niše nič ne ploča in vroča. Krodne se naprej in nazaj, lopovi pa si tlakuvlejo cesto v raj. Včosik so tokšne zapirali v reste in pošilali v pekel, bi naš sosid Juža rekel.
Pa še malo politike: Na Bri-junih sta se srečala s svojimi pajdoši hrvaški Sanader in naš Janaša, ki je še ledik in baje rad tudi Hrvatice plav-ša. Uradni viri neso poročali, zakaj so se sosedi glih na Bri-junih srečali, guči pa se, da zato, ke so obujali spomine na Titove cajte, ko smo vsi še umetni bratje in sestre bili in se nesmo kak gnes, kak pes in moček gledali. Provijo, da je sosid prva in najboljša žloh-ta. Zato se ne kregajmo med seboj in namesto v boj gremo na mirne poti, vse to in še več, vam Lujzek želi.
Tejko za gnes in drugič več, ne skrivlite se za peč, postavte se pod sunce, moški radi mej-te punce, ženske pa fante in može, da živleje lepše gre.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 18. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono AmbrDŽč (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje).
NEDELJA, 19. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PONEDELJEK, 20. junija:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi
pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
TOREK, 21. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 22. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice
(še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
ČETRTEK, 23. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Skrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠpORT. 13.45
Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PETEK, 24. junija:
5.00 Štajerska budilka, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Sport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Vaš najdražji ne bo niti približno prepričljiv in to mu boste tudi povedali. Vsekakor boste opazili, da je v zadevi še precej nov ter temu ustrezno tudi okoren in nesproščen. Ko mu boste povedali nekaj svojih zvijač, se bo tudi on odzval samozavestno.
BIK
V dnevih, ki prihajajo, vas bo še posebno nosila ljubezen. To bo čudovit občutek breztežnosti in vsekakor se ga ne smete braniti. Ugotovili boste, da je vaše življenje lepo, srečno, da pravzaprav nočete, da bi se spremenilo.
DVOJČKA
Čas neusmiljeno teče naprej. V dneh, ki prihajajo, se boste precej ukvarjali z minljivostjo življenja. Med vso naglico se boste ustavili in si vzeli končno čas tudi za premislek. Drugega, kot da se sprijaznite s tem, vam žal ne preostane.
RAK
Pred vami so veseli dnevi, saj se boste smejali, ne da bi sploh vedeli, čemu. Takšni lepi in veseli dnevi bodo trajali. Nekateri vas bodo sicer malo čudno in postrani gledali, a se sploh ne ozirajte na njih.
LEV
V službi boste imeli težek teden, očitki na vaš račun bodo neutemeljeni. Najbolje bo, da se s tem sploh ne ukvarjate. Ko bodo videli, da ni odziva, vas bodo pustili pri miru. V tem primeru bi bilo nesmiselno vztrajati.
DEVICA
Spoznali boste, da sta prijateljstvo in ljubezen osnovni človekovi potrebi, kiju ne vidi samo, če se nahaja v napačnem življenjskem obdobju, zato vas bo sporočilo, ki vas bo doseglo v tem tednu, prijetno presenetilo in bo pomenilo preobrat v vašem življenju.
TEHTNICA
Veliko razmišljate o prekinitvi ljubezenske zveze, ki je že dalj časa negotova, polna dvomov in zamer. Resnično obstaja veliko možnosti za obstoj zveze, samo morala bosta spremeniti tako mišljenje kot vedenje.
ŠKORPIJON
Zelo pozabljivi boste. Najbližji vam te dni ne bodo zaupali, saj vam bo vsaka beseda v hipu izpuhtela iz glave. Imate pač takšno obdobje, zato se ne sekirajte in se ne vznemirjate, ker, roko na srce, tudi ne bodo povedali kaj zelo zanimivega.
STRELEC
Znašli se boste v krogu, kjer bo vzdušje sila prijetno. Počutili se boste, kakor da tega kraja doslej še niste odkrili. Ko človek najde nekaj čudovitega povsem blizu sebe, se sprašuje in čudi, kako da tega ni že prej opazil.
KOZOROG
Žih Prijatelj vam bo pokazal nekaj, kar vas bo v trenutku nostalgično poneslo v preteklost. Uživali boste v stvareh, ob katerih ste nekoč že uživali, a hkrati ne boste obžalovali svojega življenja v sedanjosti.
VODNAR
Napočil bo čas za spremembe. Nikar naj vas ne bo strah. Pogumno naredite odločilen korak in čez čas boste zelo ponosni na svojo veliko odločitev. Na začetku je še vse megleno, potem pa postaja čedalje bolj jasno.
RIBI
Nekdo bo zelo mislil na vas, tako da se vam bo izdatno kolcalo. Vsekakor boste zamudili vznemirljiv odnos, če s tem človekom ne boste začeli kmalu komunicirati. Priznajte si, da boste obžalovali, če tole priložnost izpustite.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
SPOSTOVANI ŠOLARJI IN STARSI!
V dneh, ko končujete šolsko leto, mi že pridno polnimo police. Za vas imamo pripravljeno pestro ponudbo torb, nahrbtnikov, peresnic, zvezkov in ostalih šolskih potrebščin. Predstavljamo vam le del ponudbe.
ER^A
ADUT PTUJ
Športni ribolov • Državno prvenstvo mladih ribičev
Absoluten uspeh Ptujcanov
Na Ptujskem smo minuli konec gostili državno prvenstvo mladih ribičev v lovu rib s plovcem. Tako med posamezniki kot v ekipni konkurenci so naslove državnih prvakov osvojili Ptujčani.
Ribiška zveza Slovenije je organizacijski del letošnjega državnega prvenstva mladih ribičev v športnem ribolovu zaupala Ribiški družini Majšperk, ki je dvodnevno tekmovanje, v petek, 10., in soboto, 11. junija, solidno izvedla v sodelovanju z Zvezo ribiških družin Ptuj.
Tekmovanje je potekalo v dveh starostnih skupinah na dveh ločenih lokacijah, ob ribniku v Rogoznici ter ob
reki Dravi pri Hajdošah je ribiško športno znanje in srečo dokazovalo prek 100 mladih ribičev in njihovih mentorjev iz vse Slovenije. Najmlajši ribiči, včasih smo jim rekli pionirji, danes pa otroci, so oba dneva ribarili ob prenovljenem športnem ribniku na Rogoznici, mladinci pa na športno-tekmovalni trasi ob Dravi v Hajdošah. Tudi vreme je bilo mladim ribičem naklonjeno, saj je bilo sonč-
no in skoraj brez vetra, že po prvem tekmovalnem dnevu pa se je pokazalo, da so mladi Ptujčani med favoriti.
Med otroci je v ekipni konkurenci zmagala ekipa Ptuja, ki so jo sestavljali Nejc Mesaric, Aljaž Petek, Boštjan Štrafela, Urban Slodnjak in Rok Jug. Drugo mesto je osvojila ekipa Pomurja, tretje pa ekipa Ljubljane.
Tudi v konkurenci posameznikov je med otroci po-
Foto: M. Ozmec
Najmlajši ribiči so oba dneva ribarili ob ribniku na Rogoznici.
stal državni prvak Ptujčan Nejc Mesarič pred Mihom Gjergjekom iz ekipe Pomurja ter tretje uvrščenim Aljažem Petkom iz Ptuja. (4. mesto Rok Rojko iz Maribora, 5. Aleš Krajnc - Pomurje in 6. Boštjan Štrafela - Ptuj.)
Tudi med mladimi je v ekipni konkurenci slavila ekipa Ptuja, ki so jo sestavljali Žiga Pavlič, Jernej Horvat, Irena Cigula, Sašo Nedelko in Dejan Novak. Drugo mesto je dosegla ekipa Maribora, tretje pa ZRD Pomurje.
Uspeh domačinov pa so zaokrožili še v konkurenci posameznikov, saj je tudi nov mladinski državni prvak postal Ptujčan Jernej Horvat, takoj za njim pa se je na odlično drugo mesto uvrstil njegov klubski kolega Žiga Pav-lič, tretje mesto pa je dosegel Tomaž Štefanič iz Novega Mesta (4. Davor Serec - Pomurje, 5. Miha Pestotnik - Zasavje, 6. pa Marko Zanoškar iz Ljubljane.)
Prvih deset posameznikov v saki konkurenci se je uvrstilo na kvalifikacije za uvrstitev v ekipo, ki bo zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu mladih ribičev, ki bo tokrat v Novem Sadu.
M. Ozmec
Mihovci • Mednarodni uspeh J Dornava • Vaške igre
Srebrno ledeno vino
Vinogradnik Dušan Cvetko iz Mihovcev je na prestižnem ocenjevanju vin Concours Mondial de Bruxelles osvojil srebrno medaljo za sladko ledeno vino laški rizling 2003.
Na letošnjem 12. mednarodnem bruseljskem ocenjevanju vina je sodelovalo 47 držav iz vsega sveta. Ocenjenih je bilo 4655 vzorcev, od katerih jih je 1393 dobilo medalje. Slovenski vinarji so sodelovali z 28 vzorci svojih najboljših vin in zanje prejeli šest medalj (po tri zlate in srebrne), kar pomeni, da je čez 20 % vzorcev prejelo medalje. Dušan Cvetko je na srebrno medaljo seveda upravičeno ponosen in pravi, da ima Slovenija specifične klimatske razmere in naravne danosti za proizvodnjo vin posebnih kakovosti, sploh naši vinorodni kraji. Večji del ostalih vinorodnih področij
S srebrno medaljo nagrajeno vino - ledeno vino, laški rizling 2003, sladko, vinogradništva Dušan Cvetko
po svetu namreč ne beleži tako nizkih temperatur in pridelava ledenega vina sploh ni mogoča. Zato je ledeno vino tržno zelo zanimivo. Kot tudi pri ostali proizvodnji vina, se naši vinogradniki tudi pri vinih posebnih kakovosti srečujejo z vprašanjem, kako zagotoviti zadostne količine. Povpraševanje po ledenem vinu je namreč predvsem v zahodni Evropi, Ameriki in na Japonskem precejšnje. Poleg tega je Cvetko pri proizvodnji ledenega vina zaskrbljen nad vplivom, ki ga bodo imele spremembe zakona o dohodnini in obračunavanje dohodnine od vina. Vinogradniki složno predlagajo povečanje priznanih normiranih stroškov s sedanjih 25 na 70 % ali obračunavanje dohodnine od vina po katastrskem dohodku.
Grozdje za omenjeno vino je zraslo v vinogradu na Stanov-nem, kjer ima Dušan Cvetko okrog 1,8 hektarja vinogradov. Na 6200 trsih uspevajo renski in laški rizling, kerner, sovinjon in rumeni muškat. Grozdje za srebrno vino je bilo potrgano 26. decembra 2003 v zakonsko predpisanih razmerah. Zanimivo je, da stroški sodelovanja na ocenjevanju sploh niso majhni. Cvetko jih ocenjuje na 60.000 SIT, brez vrednosti vina. Seveda pa takšna medalja vinu, ki ima pred seboj še precej časa, primerno oplemeniti ceno.
viki klemenčič ivanuša
Ugrizniti v Jabolko ni lahko!
Če je jabolko kislo in trdo, je ugrizniti vanj nasploh izjemno težko, in to v dobesednem in prenesenem pomenu.
Dornavski člani štirih vaških odborov, ki so se v sklopu občinskega praznovanja udeležili veselih in šaljivih vaških iger v Mez-govcih, so imeli prav z grizenjem jabolk na vrvicah največ težav.
Pomoč rok ali nog je bila namreč prepovedana, ujeti in ugrizniti lep in rdeč sadeži zgolj
Foto: SM
Ugrizniti v viseče in vabljivo jabolko sploh ni tako lahko, kot izgleda ^
z zobmi, pa se je izkazalo za zelo trd oreh, ki so ga zmogli le trije izmed dvanajstih tekmujočih. Taktike »grizočih« so bile nadvse zanimive, od umirjenega posku-šanja grizenja do divj'ega odbijanja jabolka s čelom ali celo zobmi, večinoma pa se je vse skupaj končalo neuspešno, z bolj kot ne neuspešnim »kavsom« v neulovljiv sad, kar je sprožalo salve smeha med zbranimi gledalci. Ti so se sicer odlično zabavali tudi v ogledu ostalih iger, kjer je bilo treba pokazati kar nekaj spretnosti in poguma. Najprej je bil na vrsti slalom z gumami, nato nadvse zanimiva hoja s hoduljami, za grizenjem jabolk je sledilo nošenje vode v puti, potem pa so se tekmovalci, med katerimi so bili seveda tudi občinski svetniki, pomerili še v metanju na koš.
V okviru prireditev ob desetem občinskem prazniku v Dornavi je bilo sicer dogajanja še veliko. Svoj delež so k praznovanju prispevali kolesarji, ki so se že tradicionalno odpravili na pot po vsej občini, prav tako tradicionalen je bil pohod slovenje-goriške konjenice, na Polenšaku se je odvilo gasilsko tekmovanje, manjkalo pa ni niti navdušencev pikada, ki so se v tem športu pomerili v nedeljo popoldne.
Od tod in tam
Runeč • Sedme vaške igre
Na Runču so minulo soboto pripravili že sedme vaške igre za prehodni pokal Runča. Udeleženci so se pomerili v šaljivih igrah, v katerih so sodelovali mladi in stari iz Runča in okoliških vasi. Večina iger je potekala v dveh skupinah - moški proti ženskam, o zmagovalcu turnirja pa je tudi letos odločalo tradicionalno vlečenje vrvi med vaščani Runča in Žvaba. Slednji so bili letos močnejši in tako v skupnem rezultatu vodijo s 4:3.
nšk
Repišče • Kosci se spet zavihali rokave
Prvo junijsko soboto, tako zgodaj zjutraj, da še ni bilo niti sledu sonca na nebu, so v haloškem, točneje repiškem hribovju spet zapele kose. Sedem možakarjev se je zbralo že nekaj po četrti uri, kot je bila navada in tradicija nekoč. »Suho pobočje in trava brez rose so oteževali delo, ampak košnjo smo opravili, kot je treba. Krma bo seveda za živino, prav tako pa se nam zdi pomembno dvoje; da ohranjamo stari običaj ročne košnje trave, ki vse bolj izumira in ga mladi skoraj ne obvladajo več, po drugi strani pa smo opravili koristno delo, ki ga je potreben že marsikateri haloški hrib, na katerem strojna košnja ni mogoča,« je povedal organizator in idejni oče Benjamin Vidovič, ki se mu je ob bratu Marijanu pridružilo še pet sosedov in prijateljev; veščih tega opravila že iz zgodnjih otroških let. Najstarejši kosec letos je imel kar 74 let! Jutranja košnja je trajala več kot štiri ure, tja do devete zjutraj, in dokler nista »padla« dva hribovita travnika, ni omagal nihče.
SM
Podlehnik • Srečanje pevcev in godcev
KO SOSED K SOSEDU PRiDrf



Podlehniška dvorana kulturnega doma je v soboto zvečer odzvanjala v ljudskih melodijah. Domače turistično društvo je namreč organiziralo drugo srečanje ljudskih pevcev in godcev, za katerega želijo, da postane tradicionalno. Tokrat se gaje udeležilo devet skupin iz okoliških krajev, ki so se predstavile s po dvema različnima pesmima, godci pa s tremi instrumentalnimi izvedbami. Na odru so se tako zvrstili: pevke ljudskih pesmi Trstenke TD Podlehnik, ljudski pevci DU in KPD Stane Petrovič iz Hajdine, ljudske pevke KD Skorba, ljudski godci KD Alojz Žuran iz Podgorcev, Kopači KFD Podlehnik, ljudski pevci DPD Svoboda s Pragerskega, Podgorske vaške pevke iz Podgorcev, vokalno instrumentalna skupina Trta KUD Maksa Furjana iz Zavrča in ljudske muzikantke Vesele Polanke PD Cirkovce.
Vse nastopajoče skupine so ob zaključku programa skupaj zapele še narodno En hribček bom kupil ob harmonikarski spremljavi patra Alojza Klemenčiča, prijetno srečanje pa so sklenili z družabnim večerom.
SM
Foto: NS
Foto: MH
Foto: SM
Foto: vki
28 .Šíaimýb'TEDNIK
Tednikove akcije, poslovna sporočila
petek • 17. junija 2005
Iščete svoj stil
Finančna varnost
Albina v športno elegantnem stilu Kakšen vlagatelj sem?
®	^^	^	Čenrav drži. tudi nekoliko niliania
Albina Petrovič je doma v Pacinju, stara je 23 let, diplomantka Višje prometne šole v Mariboru, ki želi študij nadaljevati na Ekonomsko-poslovni fakulteti. V prostem času rada kolesari, rola, rada ima živali. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti, že nekaj časa si je želela spremeniti pričesko, iz dolgolaske postati kratkolasa.
V kozmetičnem salonu Neda so pri njej ugotovili mešani tip kože, ki je povrhu še zelo občutljiva. Po površinskem čiščenju, pilingu in masaži so ji uredili obrvi in nanesli hidratantno kremo. Strokovne nasvete bo poskušala upoštevati tudi pri negi kože doma. Priporočili so ji veliko pitja vode, primerno zaščito kože pred sončnimi žarki, vetrom in drugimi negativnimi vplivi.
Za novo Albinino pričesko je v Frizerskem salonu Stanka poskrbela Minka Feguš, ki je bila tudi vizažistka. Že takoj se je odločila, da ji bo lase postrigla, ker so kratki lasje glede na njeno mladost primerna izbira in tudi zaradi kvalitete. Stranske dele je postrigla na dolžino 10 cm in
jih povezala po celi glavi. Na vrhu jih je oddelila v obliki kare, pramen las je stanjšala in ga pustila padati preko krajših. Za nekaj odtenkov jih je potemnila, še vedno pa so ostali blond. Na koncu jih je z gelom še bolj razgibala.
Podlago za make up je naredila s tekočim pudrom. Utrdila jo je s pudrom v prahu. Oči je osenčila nežno rdeče in s svetlo zelenim tonom. Poudarila je obrvi in lička, obrobila ustnice in nanesla glos.
Modni sodelavci iz modnega studia Barbrare Plavec Brodnjak so za vitko Albino izbrali trendovska oblačila iz prodajalne Dominus iz Mur-kove ulice na Ptuju. Oblekla je hlačni komplet iz bombaža in črtasti večbarvni top z zanimivim vratnim izrezom in
IÍ
Foto: Črtomir Goznik
Albina prej ...
. pozneje.
broško v stilu Swarowsky, ki ji je dala pridih elegance. Naravni materiali so pravšnji za vroče poletne dni, primerni so za mlade in mlade po srcu. Z izbiro oblačil Albina ne bo imela težav. Ker je vitka, ji pri-stojijo vsi stili, oblačila bo izbirala dogodkom primerno. Priporočajo ji živahne barve, ki se tudi ujemajo z njeno energijo.
V Športnem studiu Olim-pic bo Albina ene mesec brezplačno obiskovala pro-
Popust Frizerstva Stanka
Albina v oblačilih iz trgovine Dominus
IMarodte
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
.AROČILNKAZA	TEDNIK
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:_
I Datum naročila: I Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: Črtomir Goznik
gram, primeren njenim letom in postavi, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Čeprav drži, da je varčevanje v vzajemnih skladih bolj tvegano kot plemenitenje prihrankov v bančnih vlogah, je ta trditev podobna tisti, da naj prihranke v bančnih vlogah plemenitijo le dobri poznavalci poslovnih bank in bančnega sistema.
Vsekakor lahko neizkušen vlagatelj pri naložbah v sklade stori pomembne napake, ki lahko vodijo v nezadovoljstvo. Vendar so vzajemni skladi precej varnejša naložba, kot se zdi na prvi pogled. Seveda to velja v primeru, da posameznik k tovrstnem varčevanju pristopi sistematično in že na začetku razjasni osnovne odločitve. Kdor se odloči, da bo tvegal več, lahko pričakuje tudi višje donose, ne sme pa pozabiti tudi na morebitne padce. Konzervativni vlagatelji naj razmišljajo raje o varnih naložbah in pričakovani nižji donosnosti.
Pa si poglejmo, kakšen tip vlagatelja smo.
V prvo skupino vlagateljev spadate tisti, ki vas vsaka misel o izgubi denarja spravlja ob pamet. Za vas so primerne dolgoročne in kratkoročne vezave na bankah, skladi denarnega trga in obvezniški skladi. Vsekakor pa imate radi velik odstotek denarja tudi v gotovini. Primer portfelja: 15 odstotkov v gotovini, 35 odstotkov v bančnih vezavah, 30 odstotkov v denarnem skladu KD MM in 20 odstotkov v obvezniškem VS Sova.
Konzervativni vlagatelji ste tisti, ki si ne želite prav dosti tvegati, a si želite višjih donosov kot na bankah. Vaš portfelj bi izgledal nekako takole: velik del naložb v obvezniških skladih, okoli trideset odstotkov pa v bančnih vezavah in denarnih skladih. Primer portfelja konzervativnega vlagatelja: 10 odstotkov v gotovini, 10 odstotkov v bančnih vezavah, 20 odstotkov v denarnem skladu KD MM, 20 odstotkov obvezniškem VS Modri kapital, 20 odstotkov v uravnoteženem VS Triglav Evropa ter 20 odstotkov v uravnoteženem VS Alfa.
Med povprečne vlagatelje spadate tisti, ki si lahko in upate privoščiti v določenem obdobju
tudi nekoliko nihanja navzdol. Zavedate se, da varčujete na daljše obdobje, ki vam bo prineslo pričakovane pozitivne rezultate. Med vašimi naložbami se najdejo naložbena življenjska zavarovanja, delniški ter obvez-niški skladi. Vaš portfelj vsebuje: 10 odstotkov v obliki gotovine, 10 odstotkov v obvezniškem VS NFD Obvezniški, 25 odstotkov v naložbenem življenjskem zavarovanju Fondpolica z izbranim skladom KD Prvi Izbor, 25 odstotkov v VS Osteuropa Akten, 10 odstotkov v delniškem VS Beta, 10 odstotkov v delniškem VS MP-Asia.si ter 10 odstotkov v delniškem VS NLB Dinamični sklad delnic.
Agresivni vlagatelji ste zelo redki in ste v veliki meri dobri poznavalci kapitalskih trgov. Vaše naložbe so usmerjene predvsem na trge v razvoju, kjer so donosi in tveganja zelo visoki. Na varnost prisegate z okoli petnajstimi odstotki celotne naložbe. Primer vašega portfelja pa je sledeč: 5 odstotkov v gotovini, 5 odstotkov v uravnoteženem VS Vizija, 5 odstotkov v uravnoteženem VS Alfa, 20 odstotkov v naložbenem življenjskem zavarovanju Fondmax z izbranim VS KD Maximus - Romunija, 20 odstotkov v delniškem sladu KD Viktoria - Hrvaška, 15 odstotkov v VS CI Austria Stock, 15 odstotkov v Hedge skladih ter 15 odstotkov v upravljanje v Bolgarijo.
Vsak ima do vlaganja specifičen pogled in to je razlog, da si mora izbrati popolnoma svojo pot, ki bo pisana na kožo samo njemu. Do prave odločitve bo lahko prišel le s pomočjo svetovalca s področja osebnih financ.
Članek izraža moje osebno mnenje in ne nujno tudi podjetja, v katerem sem zaposlen. Ne daje nakupnih priporočil, saj so opisane naložbe le primer za lažjo predstavo in ne nujno tudi pravilni izbor.
Več informacij o skladih najdete na www.skladi.com in www.investiciia.com.
Za odgovore v zvezi z vzajemnimi skladi, finančnimi naložbami in zavarovanji pišite na aljaz. cercek@individa.si.
Aljaž Cerček, dipl. ekon.
svetovalec v skupini INDIVIDA
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
mE IN PRIIMEK
Mihael Kores
Podlehnik 34,8886 Podlehnik
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
ZEMELJSKA DELA, izkopi, dovozi gramoza, me{anje betona z ICB. Tel. 041 708 826. Bo{tjan Dreven{ek, s. p., Pleterje 54, 2324 Lovrenc na Dravskem polju.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s.p., ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. Gsm 041 785 303.

ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
ZARADI opu{~anja programa modularnega bloka za vertikalne stene 6/1, PRODAMO po zelo ugodnih cenah stare zaloge 84.000 kosov I. kval. po 104,80 SIT/kos in 47.000 kosov II. kval. po 90,00 SIT/kos. Ker so koli~ine omejene, pokli~ite hitro! Tel: 745 90 00; 745 90 01. Opte Ptuj, d. o. o., Žabjak 1, Ptuj.
^ÍASř^
IZVAJAMO vsa krovsko-kleparska in tesarska dela. Priporo~amo kritine Tondach, Jungmeier, Pfleide-rer, Creaton, Bramac, Benders ter plo~evinaste kritine Decra in Gerard. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375-838.
PRODAM pujske, težke od 40 do 70 kg, in lu{~eno koruzo. Tel. 031 200 537.
KRAVO, brejo, v devetem mesecu, ali telico s teletom prodam. Tel. 719 10 89._
PRODAMO brejo kravo in me{ano belo vino. Tel. 763 21 41._
PRODAM nakladalko SIP 16 ter kupim dobro ohranjen traktor. Tel. 041 200 804.
NEPREMIČNINE
sinus ne
v 02 7777 777
DOM - STANOVANJE
APARTMAJI v Biogradu in Bibinjah, tri zvezdice, sat TV in klima. Informacije na tel. 00385 42 711 246 ali 00385 91 252 3691.
V	NAJEM vzamemo garsonjero na Ptuju ali v okolici. Tel. 031 270 451.
V	NAJEM dam ve~je stanovanje na Ptuju v zasebni hi{i. Tel. 703 43 72.
DVOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju dam v najem in prodam, v pritli~ju. Tel. 041 770 903.
ZAPOSLENA mati z otrokom nujno i{~e enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 291 966._
IŠČEM garsonjero v Ptuju ali okolici na mirni lokaciji. Tel. 031 846 184.
Prireditvenih
DELO
UGODNA PRODAJA: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune rezani les, možna dostava. Informa cije 03 752 12 00, GSM 041 647-234 tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o. Stranice.
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali-{~e nesnic Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIMO kravo za zakol in bikce simentalce ter prodamo telico simen-talko tik pred telitvijo. Tel. 041 263 537.
ŽITNI KOMBAJN Epple 1240 ugodno prodam. Tel. 740 81 82, zve~er.
PRODAJAMO JAGODE, vsak dan sveže, dobite jih pri Zelenikovih v Stojnci 122 b.Tel. 041 715 348.
NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnostjo, plemenske peteline za rejo ali za zakol prodajamo. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, tel. 581 14 01.
PRODAM 38 a travnika v Trnovski vasi, cena 150.000 SIT. Tel. 031 853 408.
VRTNO KOSILNICO s pogonom, rotacijsko (na rezila), prodamo 50 odstotkov ceneje, za 72.900,00 SIT Tel. 02 799 00 80._
PRODAJAMO bele pi{~ance doma~e reje. Irgoli~evi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
PRODAM bukova in akacijeva d rva. Info: 041 657 796.
PRODAM brejo svinjo, kotila bo 4. julija. Tel. 753 11 81.
Top 3: stanovanje, trisobno, Ptuj, ID99, 75m2, (L.1976), 15 mio; hiša, Ptuj, ID230, površina 101m2, (L.stare-jša), zemlj. 813m2, 13,2 mio; vikend hiša z vinogradom, La~aves, ID493, površina 63m2, (l.1966, obnova 2003), zemlj. 83m2, 16 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
V JADRANSKI ULICI 22 oddam v najem lokal s pomožnimi prostori, 70 m2, in poslovne prostore v I. nadstropju, primerne za pisarno, servis ali u~ilnico, 120 m2 (možno 2 x 60 m2), parking. Tel. 745 26 51._
PTUJ - bližnja okolica - najamem starej{o hi{o z možnostjo bivanja, CK ogrevano, za dalj{i ~as. Tel. 031 717 219.
VOZNIKE C- in E-kategorije, IV stopnja ali NPK, za mednarodne prevoze EU zaposlimo zaradi {iritve dejavnosti, soliden osebni dohodek, urejen delovni ~as. La-motexpres, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02/629 62 77 ali 02/629 62 78.
RAZNO
NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo ve~ pisarni{kih prostorov, skupaj ali po delih, cca. 300 m2, in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali tel. 041 632 836.
LUNAi
MENJALNICE
Odkupujemo vse vrste vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, za Potezo BPH d.d. Ljubljana!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40

iZDePLSi
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popust!
Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku
Fizične osebe	do 100 znal<ov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z oiwirjem	1.320,00	8,30
z okvirjem in simbolom	1.820,00	8,30
Pravne osebe in s.p.	do 100 znal<ov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z oiwirjem	1.760,00	11,00
z oiwirjem in simbolom	2.420,00	11,00
z oiwirjem in logotipom	3.080,00	11,00
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 29% popust na mate oglase. Vse cene so v StT brez DDV.
Spomladanska akcija
bančni kredit z 1,95 % obrestno mero	■ leasing od 1-6 let brez stroškov odobritve
■ leasing na osebno izkaznico s 26% pologom	■ 50% vrednosti avtomobila plačate ob prevzemu,
brez stroškov odobritve	50% pa čez eno leto
POSEBNI POPUSTI OB POSEBNIH POGOJIH - ponudbo lahko prilagodimo vašim željam. AVTOHIŠA HVALEC, Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, 02/ 796 33 33
vabimo @radio-tednik.si
KUPIM starine: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM komplet opremo za dnevno sobo (sedežna umetno usnje). Tel. 751 15 01.
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu
Petek, 17. junij
16.00
18.00
18.00
18.00
19.00
21.00 22.00
Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meska, Pravljična ura in ustvarjalna delavnica za otroke
Ptuj, Miheličeva galerija, razstava likovne zbirke Riko in izbor del, razstava bo na ogled do 24. julija
Velika Nedelja, svečanost ob 35. obletnici organizirane skrbi za predšolsko vzgojo v Veliki Nedelji
Kungota pri Ptuju, kulturni dom, 7. srečanje ljudskih pevcev z naslovom »Pesem naj doni«, v okviru 8. občinskega praznika občine Kidričevo
Ormož, zbirališče pred planinsko sobo na Ptujski cesti, rekreativni
pohodi, pohod traja približno 2 uri
Ptuj, CID, Kitarski večer, zaključek klubske sezone
Ptuj, Kolnkišta, glasba 80. in 90. let prejšnjega stoletja
Ptuj, v Lekarni, na Trstenjakovi 9, je na ogled fotografska razstava
Sandre Požun, v okviru projekta Ohranimo mladost.
V CID-u je na ogled razstava slik Barbare Lekše.
Sobota, 18. junij
12.00
15.00
16.00
17.00
17.00
20.00
20.00 21.30
Ptuj, grad, II. grajski vinski praznik, sledijo prireditve za vse generacije
Videm, izpred dvorane na Vidmu, pohod po Srakačevi poti, zaključek na Vidmu
Ptuj, grad, gledališka predstava za otroke Zaljubljeni zvonček, v izvedbi KUD Vitomarci
Miklavž pri Ormožu, 10-letnica Športnega društva Mladost, vaške igre, kulturni program
Pacinje, 7. Memorialno tekmovanje članov in članic za prehodni pokal Ivana Zagorška
Velika Nedelja, pred gradom, komedija Dve nevesti, predstava kulturnega društva Simon Gregorčič Velika Nedelja Ptuj, Mestno gledališče, gledališka predstava, Pavlek Ptuj, Kolnkišta, koncert Duwai Orchestra Vurberk, na grajskem dvorišču, 14. vurberški festival
Nedelja, 19. junij
11.15 Cerkvenjak, dom kulture, osrednja proslava ob 7. občinskem prazniku
14.00 Miklavž pri Ormožu, zbirališče pri turistični tabli, Pohod po pešpoti iz
Miklavža do studenca ljubezni v Vuzmetincih 15.00 Spodnja Polskava, 28. medobmočna revija godb na pihala 15.00 Pacinje, svečanost ob 70. obletnici PGD Pacinje 19.00 Ptuj, dvorana gradu, Podiplomski recital Mojce Sok, flavta, in Andreja Kosmača, klavir 20.00 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma Pokvarjeni izlet 20.00 Velika Nedelja, pred gradom, komedija Dve nevesti, predstava kulturnega društva Simon Gregorčič Velika Nedelja -	Izlet na Karnijske Alpe, vodič U. Vidovič, organizira Planinsko dru-
štvo Ptuj
Ponedeljek, 20. junij
19.00
19.00
20.00
Ormož, jedilnica Gimnazije, Predstavitev raziskovalne in projektnih nalog ter projekta Comenius
Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, predavanje Marije Hernja Masten, Ptuj v 16. stoletju
Velika Nedelja, pred gradom, komedija Dve nevesti, predstava kulturnega društva Simon Gregorčič Velika Nedelja
KINO Ptuj
17., 18. in 19. junij ob 21.00: Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Predelovalni podjetji Perutnina Ptuj in MIP Nova Gorica podpisali konzorcijsko pogodbo. Minoritski provinciali na sprejemu pri županu mestne občine Ptuj. Aktualno v ptujskem kabelskem sistemu. Društvo Optimist Ptuj je pripravilo zanimivo razstavo. Požar uničil dom Kosarjevih na Krčevini pri Vurbergu. Dalmatinova Biblija na ogled v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Predstavljena knjiga Mitološko izročilo Slovencev. Nogometaši na sprejemu pri županu mestne občine Ptuj. Prva tekma vaterpola v Termah Ptuj. Podžupan MO Ptuj Miran Kerin sprejel tekmovalke prireditve Miss sport international 2005. 30 let Moškega pevskega zbora Grajena. Zapel je ženski in otroški pevski zbor Vrtca Ptuj. Plesna šola Power Dancers se predstavlja. 11. pomladna vetrnica. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.

Ponudbo veljo do konco junljo 2005. Sliko lohko prikozuje opremo, ki nI stondordno.
w.opel-marketing.si
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodoičanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434
>	MARKIZE (TENDE)
. ALU ŽALUZUE
>	ROLOJI
LAMELNE ZAVESE
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
www.tednik.si
ravUaza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
■ prilogo
V novi številki mesečnil<a
za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, iahko med ostaiim preberete o notranji kakovosti jagod, kaiciju v prelirani vinske trte, škodljivcu trsnem brstarju, primernem žvepianju
vina ter o varstvu zelenjave v ekološki pridelavi; naročite pa ialiko tudi knjigo o hruševem ožigu.
Revija Sad -16 let z vami. Naročila: 040 710 209.
Izberl.sl - Vseslovenski portal i
I ogla
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaifti
LAS
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM: 04ISS7SS3
TLAKOVANIE
Polaganje vseh vrst tlakovcev in utrjevanje tampona. Izkopi z mini bagerjem.
Vlado Horvat s.p., Formin lab, GorlSnlca Gsm 031 6ageia;oai goi	||||
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avta.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDIA41,gTDIUMUZ.	1999	2.400.000	SREBRN
AUDIA41,gTDIKARAV.	2001	2.B80.000	KOV. MODRA
BMW31BDKARAV.	2002	3.750.000	ČRNA
BMW31BDLÍMUZ.	2001	3.B90.000	SREBBN
BMW 320 D	1998	2.790.000	MODRA
CITROEN XSARA1,B	2001	1.B00.000	SRERRN
CITROEN XSARAPiCASD 2.0 HDi	2002	2.550.000	KOV. BORDO R
CITROEN ZX 1,8 i	1994	335.000	KOV. ZELEN
FIAT RRAV01.G SX MANIA	1998	900.000	KOV.VIJOLA
FORD FIESTA 1.3	2004	1.B50.000	BEIA
F0RDM0NDE01.BKARAV.	2000	1.330.000	BEIA
IďASPEHIAlB	1999	770.000	BEIA
RENAULT CLI01,2 REBOP	1996	4BB.000	BEIA
SEAT IRIZA 1,4	2003/11 MOD 04	2.160.000	SREBBN
VW PASSAT 1.9 TDi KARAV.TRENOUNE	2000	2.340.000	MDDBA
Na zalogi preko 40 vozil.			
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Cena	
RENtt]IICLI01,2RN	1993	380.000	KOV SREBRN
FORD WJíflA 1,3	2000	960.000	KOV /F,I,F,NA
VW GOLF 1,416V œMFORTLINE	1999	1.740.000	ČRNA
RENAUIIMEGANE 1,6 E RN CLASSIC	1998	1.180.000	KOV ZLATA
PEUGEOT 406 BREAK 2,0 HDI	2001	2.160.000	KOV SREBRNA
SEáX CORDOBA 1,5 SE	1999	1.240.000	ZF,I,F,NA
RENAULT CUO 1,2 FIDJI	1997	750.000	KOVVIŠN[A
AUDI n 1,8	1998	3.540.000	KOV MODRA
FIAI FUNTO 1,2	2000	1.030.000	BELA
FORD MONDEO 1,8 TDI	1999	1.300.000	MODRA
FORD ESCORT 1,6 16VCLX	1996	720.000	KOV SREBRNA
RENAULT CUO 1,2	2000	1.040.000	BELA
FIAT UNO 1,0 FIRE	1997	430.000	BELA
FIATTIPO 1,4IE	1994	290.000	KOV SREBRNA
VOLKWAGEN GOLF m 1,9 Dtt	1997	1.240.000	RDEČA
PEUGEOT 3061,41	1994	480.000	KOV SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,9 DTIKARAV.	2000	1.680.000	KOV SIVA
FORD FOCUS 1,4	1999	1.340.000	KOV MODRA
FORD MONDEO 2,0	2001	2.370.000	ČRNA
RENAULT TWINGO 1,2 PACK SE	1999	880.000	KOV VIŠNJA
ŠKODA FABIA COMFORT 1,4	2000	1.280.000	BELA
PEUGEOT 4061,816V	1998	1.330.000	KOV ZELENA
HYUNDAI ELANTRA 1,6	2001	1.650.000	KOV SREBRNA
RENAULT CUO 1,2 16V EXPRESSION	2002	1.530.000	KOV MODRA
ŠKODA OCTAVIA 1,416V AMBIENTE	2003	2.390.000	KOV SREBRNA
DAEWOO lANOS 1,5	2001	9Í0.000	KOV W,I,F,NA
RENAULT CUO 1,2 RN	1999	1.060.000	KOV SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,6ERN	1996	590.000	BELA
BMW530DAVT.	2000	4.100.000	ČRNA
FORD FOCUS WAGON 1,6	2000	1.600.000	KOV SREBRNA
RENAULT CUO 1,2 16V BILABONG	2003	1.880.000	KOV SREBRNA
RENAULT TWINGO 1,2 BASE	1999	850.000	BELA
FIAT STILO
popust do 555.555 sit
Avtocenter Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, Ptuj (02) 782 30 01
ss^a
UGODNOSTI
V Metalki na Ptuju
Cenovno ugodna ponudba armaturnih mrež
Q 188 6x6 - 15x 15 2,15mx6m........... 5.390.-
Q 335 8 X 8 - 15 X 15 2,15m X 6m......... 11.690.-
Q 503 8 X 8 - 10 X 10 2,15m X 6m..........16.990.-
R 335 8 X 5 - 15 X 25 2,15m X 6m............7.290.-
R 424 9 X 6 - 15 X 25 2,1 5m X 6m............8.990.-
Betonsko železo rebrasto dolžine 6m Od fi 8 do fi 16, cena za kg..........................169.-
kopalniški blok CORDOBA....................59.990.-
deska WC lesena.................................... 3.490.-
omarica FUSCIA....................................11.990.-
Armature ARMAL 10 % POPUST Razprodaja razstavnih eksponatov in kopalniških dodatkov
•	blok kopalniški Lara Lux 56 Apricot - 35% POPUST
•	omarica kopalniška Maja A 602 .....- 35% POPUST
•	omarica kopalniška stoječa............-20% POPUST
■	blok kopalniški Nana 75.................- 20% POPUST
■	kopalniški dodatki...........................-50% POPUST
UGODNO
•	kabina in kad za prho, kotna ................. 47.990.-
■	kabina in kad za prho, polkrožna............ 59.990.-
www.tednik.si
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel:0i'749 18 00
METALKA TRGOVINA
I2I)EIAVAšiMoj\TTt I
V^IDestoh
IZBERITE KAKOVOSTI 031/349-343 p Miran KOLáBi£s.p.
Gajerci 6/a, 2272 r n rlinir i
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.

SALON
POHIŠTVA
5PUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05 www.smigoc.si
Za nedoločen čas zaposlimo prodajalca in monterja pohiStva z najmanj 2 leti delovnih Izkušenj s področja prodaje In montaže pohištva. Vloge pošljite na zgoraj navedeni naslov.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanna 1, Pluj (ob Moriliotslii casli), hI.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIĆNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odploalg
I
iliil'UfilJiH'Pll^i
CO2/2280110
S0liSd.a.. Razlagova 24, Maribor
3
ADA ^^
Jože Voglar s.p.
ZabovcI 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, i\/l. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-58-58
II
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRAIA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE ve< vrsi
Ivan Arnuš
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
Po večletnem uspešnem delu smo se odločili za širitev poslovanja v nuj. Medse vabimo:
PRODAJNE REFERENTKE (REFERENTE) za delo v pisarni
Pričakovane lastnosti In veščine:	Ponujamo vam:
Izkušnje na področju prodaje	Dinamično In prijetno delovno okolje
Komunikativnost	Stimulativno plačilo
Veselje do dela z ljudmi	Možnost redne zaposlitve
Prošnje pošljite na naslov: PreSemova družba d.d., Opekarska 4a, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: barbara.ietic@prdr.com
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
IND€MR d.o.o. | 02/681 80 02 i
Rabljena vozila
		NA
TIP	LETNIK	MESEC
		SAiVIO
BMWZ3	1998	37.519 SIT
CUO 1,6/16V3V	2002	30.398 SIT
DAEWOO NEXIA1.5	1998	17.991 SIT
FORD RESTA 1,3	1996	18.340 SIT
HYUNDAI LANTRA 1,8	1995	18.650 SIT
LAGUNA GT 1,8/16V EXP.	2003	53.598 SIT
0PELASTRA1,8/16VKAR.	2001	27.412 SIT
R LAGUNA GT 1,9 DC1100 EXP	2002	52.832 SIT
RIVIEGANE 1,6 RT	1996	18.117 SIT
R MEGANE 1,6/16V	2000	24.962 SIT
R TWINGO 1,2	2000	15.008 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 SIT
VOLKSWAGEN GOLF 1,8 KAR.	1996	19.414 SIT
Tovorna vozila		
RKANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
RKANG001,9D	1998	16.748 SIT
ViSina mesečnega obroka je izračunana na podlagi Icredita dm mb NOM 7,45 na dobo 84 mesecev.
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	IHimoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovla-avto.sl
USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA
TRUBARJEVA 3, 1000 LJUBLJANA
Na podlagi 20. člena statuta Ustanove dr. Antona Trstenjaka in sklepa uprave z dne 4. maja 2005, [tipendijska komisija Ustanove dr. Antona Trstenjaka razpisuje:
RAZPIS ŠTIPENDIJ IN SOFINANCIRANJA PROJEKTOV
za poslovno leto 2005
1.	[tipendije so namenjene za sofinanciranje:
•	podiplomskega {tudija (specializacija, magisterij, doktorat),
•	projektov (znanost, gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, kultura, {port),
•	podiplomskega {tudija iz področja financ (dve {tipendiji, ki se razpisujeta v dogovoru z NOVO KBM in Pomursko družbo za upravljanje skladov iz Murske Sobote),
•	podiplomskega {tudija (ena {tipendija), ki se podeljuje v dogovoru z Univerzo v Mariboru.
2.	Za financiranje podiplomskega {tudija in projektov se lahko prijavijo vsi kandidati z območja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. Nosilci projektov so lahko tudi iz drugih krajev, ~e je osnovni namen projekta tak{en, da bo doprinesel k vsesplo{nemu razvoju Prlekije, Slovenskih Goric in Haloz.
3.	Prijava za razpis mora vsebovati:
•	pro{njo (obrazložitev, stro{kovnik, vi{ino zapro{enih sredstev),
•	kratek življenjepis,
•	program {tudija ali projekta s temami obravnavanega področja,
•	dokazila in reference o dosedanjih {tudijskih in projektnih dejavnostih. Vsa priložena dokumentacija kandidatov naj bo predstavljena kratko, jasno in jedrnato.
4.	Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati z nadpovprečnimi {tudijskimi rezultati ali vi{jo stopnjo {tudija pred nižjo, oziroma dela in projekti, ki izkazujejo večjo koristnost za nadaljnji razvoj in promocijo Prlekije, Slovenskih goric in Haloz ter kandidati iz občin, ki so plačale članarino za l. 2005.
5.	Prijavo za razpis s prilogami je potrebno oddati najkasneje do 1. julija 2005 na naslov:
USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA, Trubarjeva 3,1000 Ljubljana (za razpis 2005).
6.	Vse prepozno prispele in nepopolne pro{nje ne bodo obravnavane. Kandidati, ki bodo prejeli sredstva za leto 2005, bodo o izboru pisno obve{čeni najkasneje do 1. oktobra 2005.
7.	Z vsemi kandidati, ki bodo izbrani na razpisu, bodo podpisane pogodbe o sodelovanju in pogojih porabe sredstev za leto 2005.
OBČINA KIDRIČEVO ŽUPAN
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, {t. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1) in 31. člena Statuta občine Kidričevo (Uradni list RS, {t. 10/04), je župan občine Kidričevo sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za vzhodni del poselitvenega območja P16-S4 Njiverce - stanovanjska pozidava in manjši športni park 1.
Javno se razgrne predlog občinskega lokacijskega načrta za vzhodni del poselitvenega območja P16-S4 Njiverce - stanovanjska pozidava in manj{i {portni park, ki ga je pod {tevilko 11105-04-K/GK, z datumom junij 2005, izdelala družba TMD Invest, d. o. o., Ptuj.
2.
Razgrnjeni predlog občinskega lokacijskega načrta obravnava vzhodni del poselitvenega območja P16-S4 Njiverce s približno povr{ino 1,98 ha, v katerem je na južnem obrobju predvidena umestitev manj{ega {portne-ga parka s povr{ino cca. 0,53 ha, na preostalih povr{inah pa bo zgrajenih skupaj 18 stanovanjskih in/ali poslovno-stanovanjskih hi{.
3.
Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo (sejna soba, prvo nadstropje). Javna razgrnitev bo od 24. 6. 2005 do vključno 25. 7. 2005.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v sredo, 6. 7. 2005, ob 16. uri, na sedežu Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo (sejna soba, prvo nadstropje).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na sami razgrnitvi vpi{ejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Ta sklep so objavi v Uradnem listu RS in v [tajerskem tedniku, Ptuj. [tevilka: 50-05-19/2005 Datum: 13. 6. 2005
Župan občine Kidričevo Zvonimir Holc
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
nate!, številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, fai<s 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
S svojim smehom	
vsakega osrečiti si znal,	
a pred usodo	
sam nemočen si ostal.	
SPOMIN	
Danijel Colnaric	- Coki
20. 6. 2002 - 20. 6. 2005	
	Tvoji najdražji
Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine.
V	naših srcih naprej živiš, zato nas pot vodi tja, kjer ti v tišini spiš. Tam svetla lučka zate vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.
V	SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 16. junij 2004, ko je prenehalo biti tvoje dobro srce, dragi sin, brat in stric
Stanislav Fajt ml., rojen 28. 4. 1957
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno. A najtežje je naučiti se živeti brez njega. Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko.
Njegovi: ata Stanko, mama Tilcka ter bratje in sestre z družinami
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Branka Trstenjaka
IZ LAHONEC 1
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, Damjaninim in Gregorjevim sošolcem z razredničarkama, Ireninim sodelavcem Agisa Zavor ter Društvu laringektomiranih Slovenije za izrečena ustna in pisna soža-lja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, godbeniku za odigrano Ave Marijo, g. Bojanu za ganljive besede slovesa ter pogrebnemu zavodu Aura.
Žalujoči: vsi, ki ga imamo radi
GOTOVINSKA POSOJIUl radiouitednik
MEDIAFIN KOM d.o.a.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Mali oglasi
02/7493410
k www.radio-tednik.si
že eno leto rože
ti tvoj grob krasijo
in v spomin sveče ti gorijo.
V SPOMIN
16. junija je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric in boter
Martin Voda
Z MESTNEGA VRHA 115
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter s toplo mislijo nanj prižigate svečke.
Njegovi najdražji
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina. življenje tvoje delovno je bilo, a dela tvoja ostala nepozabna so.
OSMRTNICA
V 76. letu je po daljši bolezni umrl
Martin Merc
IZ HAJDOS 55 A
nazadnje stanujoč v Markovcih
Od pokojnika smo se poslovili v torek, 14. junija 2005, na mariborskem pokopališču.
Žalujoči: vsi njegovi
Mama, ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da nazaj te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Neže RasI
rojene Čeh
IZ PODVINCEV 118
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala vsem za ustno in pisno izražena sožalja ter gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
V SPOMIN
Mineva dve leti, odkar se je za vedno poslovil naš dragi
Ignac RasI
IZ PODVINCEV 118
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke v spomin in postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
UGODNI KREDITI DO 7 LET
ZA ZAPOSLENE IN UPOKOJENCE TUDI 09 POPUČILO STARIH KREDiïOV, OBREMENiïEV PRIHODKOV DO 50%, TiR UGODNI LEASINGI IN DONOSNE NALOŽBE V DOMAČE IN TUJE SKLADE.
FX - INVEST d.o.o.
Tržaška c. 85, Maribor
TEL: 031 445 729,041 724 279
iPoduiaj'ts, nai.
na iVEtofjmm íjilítul
RADIOPTUJ
tuta/iietcc www.radio-ptuj.si
Skupaj smo se poslovili, sedaj prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni,
ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, ateka, tasta, dedija in pradedija
Štefana Miheliča
IZ GRAJENŠČAKA 51 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam pisno ali ustno izrekli sožalje.
Posebna zahvala duhovniku g. Lahu za opravljen obred, g. Zvonku za molitev in ganljive besede slovesa, g. Krambergerju iz Društva upokojencev Grajena za lepe misli ob slovesu, pogrebnemu zavodu Maher za opravljene storitve in cerkvenim pevcem iz Dvorjan.
Izražamo globoko zahvalo osebju Bolnišnice Ptuj in Doma upokojencev Ptuj za nesebično pomoč ob njegovi težki bolezni.
Zahvaljujejo se sodelavcem Osnove šole Ljudski vrt Ptuj s podružnico Grajena, učencem 8. razreda 9-letke podružnice Grajena, sodelavcem SBM ter sodelavcem gradbenega podjetja Stergar, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. V naših srcih boš večno živel!
Žalujoči: njegovi najdražji
Ptuj • Nadaljevanje sojenja v primeru uboja Ervina Vidoviča
Primerjava bulerjev in datumov
Po tem, ko so v nadaljevanju sojenja v primeru za sedaj še ne povsem pojasnjenega umora 23-letnega Ervina Vidoviča v sredo, 8. junija, na Okrožnem sodišču v Ptuju zaslišali Ervinovega očeta Franca Vidoviča, sta pričala še Bruno Mlakar ter Janez Meško. Na predlog obtoženega Slane je v spremstvu policistov od doma prinesel dvojne športne copate. Kaj so ugotovili, ko so jih primerjali s tistimi s kraja zločina?
Kot smo poročali, je predsednica senata, okrožna sodnica Marjana Kosi, v 12. nadaljevanju glavne obravnave v primeru umora 23-letnega Ervina Vidoviča zaslišala Ervinovega očeta Franca Vidoviča ter priči Bruna Mlakarja iz Ptuja in Janeza Meška iz Bukovcev, katerega DNK so izsledili forenziki na cigaretnih ogorkih, najdenih na kraju zločina v 1. nadstropju zapuščenega lokala Ana - Beli križ. Med zaslišanjem je obtoženi Bojan Slana senatu predlagal nov dokazni predlog, da pri Janezu Mešku opravi hišno preiskavo ter da se zasežejo bulerji, ki naj bi jih lansko zimo nosil tudi obtoženi Hliš.
V nadaljevanju razprave je okrožni državni tožilec Konrad Rebernik Janeza Meška vprašal, kdaj je prvič izvedel za umor Ervina Vi-doviča, ta pa je odgovoril, da iz časopisa Novice, po mobitelu pa ga je o tem seznanila tudi mama. Tožilec ga je spomnil, da je sprva dejal, da je bil tisti dan, ko se je to zgodilo, v službi, zato ga je ponovno vprašal, kateri dan je bilo to, a Meško spet ni znal odgovoriti kdaj, češ da ne ve več nič, se pa spominja, da je takrat kupil video-rekorder in da sta z materjo ves večer gledala film. Tudi na vprašanje, ali se spomni, kdaj je kupil ta videorekor-der, ni bilo odgovora, a ker je Meško kazal znake psihične prenapetosti, morda tudi zmedenosti zaradi številnih vprašanj ali utrujenosti od dolgega stanja pred senatom, je predsednica senata predlagala krajši odmor.
Odmor zaradi utrujenosti?
Po odmoru je okrožni državni tožilec Konrad Re-bernik pričo Janeza Meška najprej vprašal, ali ima doma shranjene račune od omenjenega videorekorder-ja in ali bi jih bil pripravljen izročiti sodišču. Meško je
Foto: M. Ozmec
Obtožnica v primeru umora Ervina Vidoviča je le eden od številnih obsežnih dokumentov.
odgovoril pritrdilno, a v nadaljevanju spet ni znal pojasniti, zakaj povezuje dejanje nakupa s kritičnim dejanjem. Ko so ga vprašali, koliko gležnjarjev ima doma, je odgovoril, da dva para, a spet dodal, da s tem nima nič. Tožilec Rebernik je poskušal drugače in mu dejal: "Ves čas pravite, da s tem nimate nič, na kaj mislite? Pa je Meško vendarle odvrnil, da misli "na to, da so ga ubili" (Ervina). Glede na to, da je bil Meško precej nemiren, da je ves čas pogledoval nazaj v dvorano, morda po obtožencih, ga je Re-bernik vprašal, če se morda koga boji, a je ta odvrnil, da ne in da je on vedno takšen. Tudi na vprašanje, ali morda ve kaj več, morda za kakšno osebo, ki bi bila povezana z umorom, je odkimal in odgovoril negativno. Ponovno pa je dejal, da on s tem nima nič ter da ne ve povedati, kako je njegov cigaretni ogorek prišel na mesto, kjer je bil najden.
Glede na predlagano hišno preiskavo pa je tožilec Konrad Rebernik menil, da ta ni potrebna, če je priča Meško omenjena dva para svojih bulerjev pripravljen izročiti sam, ob navzočno-
sti policistov. In ker sta se s tem strinjala tudi obtoženi Slana in njegov zagovornik Toplak, je predsednica senata Kosijeva odredila, da se omenjena izročitev predmetov v spremstvu policistov opravi takoj.
Medtem ko je Meško v spremstvu dveh policistov PP Ptuj zapustil sodno dvorano, je predsednica senata Marjana Kosi prebrala še zapisnika hišnih preiskav pri dveh osebah, ki naj bi bili v pleteni v zadevo, ter nekaj ugotovitev o opravljenih dokaznih predlogih.
Med opravljenimi dokaznimi predlogi so pozornost pritegnili predvsem modri športni copati št. 44, ki so jih našli med eno od hišnih preiskav in za katere je obtoženi Bojan Slana dejal, da naj bi bili od obtoženega Slavka Hliša. Predsednica senata je odredila preiskavo na krvne sledi in DNK, vendar so fo-renziki lahko ugotovili le, da so na omenjenih copatih na več mestih sledovi krvi, vendar DNK in natančne identifikacije zaradi razmočenosti niso mogli identificirati.
Med drugim pa smo lahko slišali, da je na zahtevo sodišča banka sporočila, da v času od 1. februarja 2004
Napoved vremena za Slovenijo
Pred kresom prosi, naj deži. potem prositi treba ni.
30/15
Napoved za Slovenijo
Danes bo precej jasno, na Primorskem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne od 23 do 29 stopinj C.
Obeti
V soboto bo čez dan prehodno nekaj več oblačnosti, v nedeljo pa bo spet precej jasno. Zelo toplo bo, šibka burja na Primorskem bo v soboto ponehala.
do 31. maja 2005, torej od časa, ko je izginil Ervin Vi-dovič, na njegovem računu ni bilo nobenih sprememb. Zaradi negotovosti o uspešnosti je sodišče zavrnilo od okrožnega javnega tožilstva predlagani dokazni predlog, da bi podrobneje preiskali prostor nad avtopralnico ob Ormoški cesti, kjer naj bi v kritičnem času občasno prespala tudi obtožena Slana in Hliš.
Ker je okrožni državni tožilec Konrad Rebernik ponovno predlagal izvedbo tega dokaznega predloga, se je v razpravo vključil zagovornik obtoženega Slane, odvetnik Vladislav Toplak, ki je menil, da gre spet za zavlačevanje obravnave, saj se skoraj na vsakem nadaljevanju glavne obravnave najde kakšen nov dokazni predlog, ki mu sodišče vedno ugodi. Pripomnil je tudi, da obtoženega Slano pripor izredno obremenjuje, saj ni zdrav in svoj obup izkazuje tudi v občasnih protestih, odklanjanju zdravil in hrane. Sicer pa je zatrdil, da ni Slana nikoli niti začasno stanoval nad omenjeno avto-pralnico.
Tudi Hlišev zagovornik, odvetnik Vojko Škovrlj, je menil, da nov dokazni predlog ni potreben, saj je od kritičnega dogodka preteklo več kot leto dni in v tem času se je v sedaj opuščeni avtopralnici lahko že marsikaj spremenilo. Okrožni državni tožilec Konrad Re-bernik je odgovoril obema zagovornikoma, da je tožilstvo pridobilo podatke o avtopralnici šele po izvedbi obeh hišnih preiskav, ter dodal, da ne vidi nobene časovne prepreke v iskanju sledi ali predmetov, ki bi bili z umorom povezani.
Poročilo o sojenju bomo nadaljevali v torkovi številki.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Predavanje kroga prijateljev B. Groninga
Medicinsko znanstvena strokovna skupina Kroga prijateljev Bruna Groninga pripravlja v soboto, 18. junija, ob 15. uri v mestnem gledališču na Ptuju informativno zdravniško predavanje v krogu prijateljev na temo: Iz-celitev in pomoči po duhovni poti s pomočjo Bruna Groninga - medicinsko dokazljivo. Predaval bo dr. med . I. Jovič, vse dodatne informacije pa lahko preberete na spletnih straneh, na naslovu: www.bruno-gro-ening.org.
-OM
Rožengrunt • Otvoritev prenovljene enote
Foto: ZS
V četrtek, 26. maja, je bila svečana otvoritev prenovljene dislocirane bivalne enote Zavoda Hrastovec - Trate na Rožengruntu. V enoti je do sedaj bivalo pet stanovalcev zavoda, z obnovo ostrešja in mansarde, ki sta jo skupaj financirala Zavod Hrastovec - Trate in lastnik hiše Mihael Caharijas, pa so zagotovili dodatni prostor za tri. V mansardi so uredili tudi sobo za goste s tremi posteljami, namenjeno študentom in drugim, ki bodo lahko prišli v enoto in vzpostavili stik z naravo in živalmi, ki jih imajo na kmetiji. Slovesnosti so se zraven strokovnih delavcev zavoda udeležili še sosedje, župan občine Sv. Ana Bogomir Ruhitelj, predsednik foruma svojcev Slovenije Edo Be-lak ter številni drugi, pa tudi delegacija iz podobnega zavoda iz Zagreba, kjer se tudi ukvarjajo z deinstitucionali-zacijo zavoda. Zbrane je pozdravila vodja enote Zdenka Kreslin. Dobrodošlico gostom in stanovalcem zavoda je izrekel tudi župan Bogomir Ruhitelj. Opomenu zunanjih enot za stanovalce zavoda, ki se tako vračajo v normalno okolje, je spregovoril direktor zavoda Josip Lukač.
Zmago Šalamun
Videm • V soboto po Srakačevi poti
Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm pri Ptuju je lansko leto začrtalo pot, s katero so želeli opozoriti na svojega priljubljenega rojaka, častnega občana Franceta Forstneriča, pesnika in pisatelja, ki je svojo mladost preživel v njihovih krajih. Pot so poimenovali po Forst-neričevem literarnem junaku Srakačeva pot. To soboto ob 15. uri se bodo izpred videmske občinske dvoranepo-novno podali na pot, opisano v številnih Forstneričevih delih. Pohod bo trajal kake štiri urez vmesnimi postanki za kulturni program in osvežitev. Če bo slabo vreme, pohoda ne bo.
jš
KlasGM
PODVINCI15, FTliJ TÎL 02 746 03 81 GSM 031 341 532

Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni -kljufavnifarskadela
-	manjša gradbena dela
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PJ-UJ	itufd26a EESÍ>
^ ^ IMI|>ii«iiiiiii.p. Tlel.: 02 787-86-70, 041 716-251
STE BILI POŠKODOVANI

^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2 ,	080 1 3 1 4
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 1401