POEZIJA
Petra Vide
Šest pesmi
Predah kaplje deviško bele in brezmadežno spočete ko zdrsne v bistrost vida in skoraj izhlapi da bi končala misel ki pristopi rahlo kakor neobtežen oblak miru speč v svetlobi sonca in pozabljen že davno tega.
Nagni se vnic ko v mrmranju kolovrata zaslišiš vzdih
oster in brez krvi ker moledovanje predolgo traja in
v nemirni nejeveri jemlješ dušo iz ciborija ker potna želja nima volje in si gol.
Prisega otroka
ki si ne zna zavezati vezalk
zven petja
ki ostane v ušesu po službi božji obžalovanje in kes device ki ni več devica vročica rožnatih oči po bdenju ob mrliču posekano drevo
pripravljeno za naslednjo rakev.
18 LITERATURA
POEZIJA
—	ali
se raje potuhniti v poč. negovati misel na cilj namen nekje
potolčeno in obnemelo željo ki jo brez pravega smisla pokriva sij lune bolno blede kar prozorne medtem pa se
—	čisto blizu — od nemoči topli veka.
V bedečo misel se preceja zvonki smeh ščipa
drznega in brez vesti
ko upihne goreč stenj sveče in položi svoj žarek na pateno ki je čista in prazna
le neverni duh bajke si jo vzame in lega nanjo.
Med dvema ločitvama so zmeraj spomini prašni odsotni
prazno zevajoči.
Barva izteka s palete razklenjene verige podarjajo sen neki noči neuresničena prerokba vedeževalke poganja korenine.
Med dvema ločitvama je včasih tudi tretja.
LITERATURA 19