149. številka
Trst, v petek 4 julija 1902
Tečaj XX II
..Bdinoat" \r. > p «2krat la 4ai. run ■•dal) ta
?r » k t, ob 4. ari avečer.
IkMiBlaa aaaia :
*	alo leto........M kros
*	?>J «ta ......... IS „
'trt eta........ • „
*	........ 1 kroat
r j'aiao e p lafe rali naprej. 9« na-i lmp i prilofene naročnine a« aoreva

•»r trn ah v Trata •t 9 številke po S
a* prodajajo po
stotink (3 avc.i ;
Oflaai
a« račaaajo po fritah v petita. Za »8Ć-kratao a ar oči 1 o ■ primernim popuiitom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do-■ifl oglasi itd. se računajo po pogodb«
i ki Trta pa po 8 atotink (4 avi.)
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Teiefaa itf. 470.
T edlaostl je ■•<(
Val dopisi naj se pošiljajo aredatltva
Kefraukovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Nuofinino, reklamacije in oglase sprejema mpravatftvo. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trst.
UretalitTo in tiskarna ae nahajata v alici Oarintia Stv. 1*2. Upravalltvo, la •praJeBanje inseratoT v ulici Molia pieoolo 8tv. II. naiitur.
* »j »ulj m odgovorni urednik Fran Oo đ o i k.
Laatnik koneorcij liata Kdinoet"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost,, v Trstu
T t
želoem zlom
Tržaški deželni zbor je imel včeraj pod [ red^edstvom deželnega glavarja dr. Sandri-
r.elbja svojo drugo sejo. Opravičili bo svojo odsotnost deželni posl. dr. Rvl dr, Cimadori
in Riechetti.
Dfi« loi glavar je ob običajnih f.irmali-te'ah prijavil j.+ t cijo vodstva občinskega gledališča »Verdi« glede spremembe nekaterih paragrafov gle lališčnega pravilnika, katera j et'«*< a je lula odkazoia dež. odboru. Na dnevnem redu je bdo 7 točk, mej kate rimi je bila zadnja točka predlog za preo soovo volilnega re In.
Posl. dr. V e n e z i a n je predlagal, da se dnevni red spremeni tako, da pride volilna preiHBOVi prva na vrsto in s e r to ozirom na okolno-t, da je v sedanjem letoem času t«ž<o spraviti skupaj najmanje s/4 poslancev, kakor je potreba za preosnovo statuta, in ozirom na to, da je tako število v tem trenotku savzoSe. Deželni zbor je pritrdil temu predlogu, na kar je dr. Venezian zašel poročevalč-vo me*to ter prečital poro-č lo, s katerim je predložena preosnova vo-l Inega reda. Na to je 1» la otvorjena s,d^oa debata, v kateri »e je prvi oglasil za besedo dr. G r e g o r i n, ki je govoril
tako-le :
V deželn. z-K»rr-ki seji dne 27. dec. 1 1. bila ;e z ozirom na opozicijo zastopnika
\lide zakonska osuova glede premembe otiega dela meeta* ga statuta, kateri se bavi z obč;n-k m za*t pstvom in z izvolitvijo istega, vrnena deželnemu odboru v svrho, da predmet prouči z nova in z nalogom, da naj nora osnova taka, da ne bo gotovo že v ■aprej, da ista ne doseže najviše sankcije, v katerem slučaju bi bila taka osnova bolj teoretično naglašsnje načel, nego praktičen izraz Čntstva, katero navdaja deželuo zastopstvo.
Dane*, f»o štiriletnem proučevanju, je predi- žena deželnemu zboru nova osnova, kattra 1h morala biti zaželjen praktičen izraz t menjeaih čnvstev in taka, da bi se lahko z gotovostjo pričakovalo najviše sinkoije. Ali brez uvoda in brez ovinkov moram izjaviti, da je stranka, kateri pripadam, prepričana, da danes predložena volilna preosnova ni taka, da bi se moglo upravičeno pričakovati potrjenja iste od strani vlade, oziroma na više sinkdje ter da ta vo-1 !ua preosnova le ct-ogan »lhv, v katerem mj pokopane vse tiste zakonske osnove, vspre-jete v tem dei. zbor«, katerim je bila odre-
P O D !, I n T n li
MELITA.
Peveet iz nase dobe.
J©*ip Etrea Tomir ; prevedel Radi.
Prvi del. IV.
Nastal je mal odmor. Vse je napeto pričakovalo, kaj ima slediti. Neki v muziki dobro i o ikovani m a ti odvetnik iz Zagreba, ki je bil več let predsednik pevskega društva »Kola«, je pristopi tiho k Meliti ter jej zašepetai :
»Motivi iz pesmi ilirske dobe.«
»Prekrasno!« je odgovorila Melita.
Nikolaj je nadaljeval. Bil je drugi odstavek njegove fantazije, ki je pričenjal* 2 umirjenim), ničnimi akordi. >ajprej slišiš poeam čce akorde ; tem se pridružujejo drugi, vedno več, vedni močnejši, ter se m<-šajo, prepletajo in rasto do bučnega rt gobora, iz katerega se, kakor tla se ne da udušiti, vedno
čena najviša sankcija. Ako se je namreč ces. vlada upirala proti volilni osnovi, predlagani L 1898., v prvi vrsti radi zatrjevane opur-tunitete, da se vzdrži neomajen princip, veljaven v mejah države, mislim, da 8 tem še ni bilo izraženo, da je cee. vlada hotela ali cel6 zahtevala, da se ima v osnovi, ki naj bi se predložila na novo, vzdržati v vsej celoti umetni način, na kateri je v starem volilnem redu, sodržanem v mestnem štatutu od 12. aprila 1850, zagotovljena pc samičnim meščanom neopravičena premoč. Menim ct 1<5, da je ces. vlada, opiraje se absolutni občni volilni pravici brez vsakega volilnega razreda 'in brez uvaževanjs načela zastopstva intere-•*ov, pričakovala, tla bo volilna preosnova, ki se je imela preti l ožit i na novo, uvaževala ne le zakonska načela veljavna v dižavi glede občne velilne pravice, ampak da bo uvaže-vala tudi upravičene aspiracije vsth davkoplačevalcev z onim modernim naziranjem. ki je dovoljujejo razmere države ter tla tudi v tt m obziru spremeni sedanje siaaje, tako, da bo primernejši izraz pravičnosti in zakona. Ali, žalibog, v zopet predloženi osnovi ne nahajamo glede onih volileev, kateri svoje volilne pravice ne izvajajo samo iz občega volilnega prava : ne modernega nabiranja, ne nadel pravičnosti in zakonitost'. V dokaz bodi to, kar hočem navesti sedaj :
V zmislu člena 4. osnovnega državnega zakona od dne 21. dt e. 1867, št. 142 drž. zak., lice vsem državljanom, kateri stanujejo v kaki občini in Kateri v i s tej plačujejo davek od svojega nepremičnega posestva, cd svoje obrti in od svojih dohodkov, aktivna in pasivna volilna pravica pod istmi pogoji, kakor ptipadnikora občine.
To zdravo načelo javnega p-ava, ki priznava en-ko volilno pravico onim, ki plačujejo dohodninski davek, je našlo pot v vse občir ske volilne rede naš^ države.
Danes predložena volilna preosnova pa je vzdržala v veljavi vse privilegije starega volilnega re<la, dodavši še nove privilegje, ne da bi razširila volilno pravico v prvih treh mestu h razredih na vse one delavne davkoplačevalce, kateri se svojim duševnim in telesnim delom prispevajo k splošnemu do-brostanju, plačifč ol svojih dohodkov tako-imenovan osebni dohodninski davek, in kateri davkoplačevalci niso obseženi v sedaj veljavnem volilnem redu. V7si ti davkoplačevalei imajo v načt lu isto pravico, kakor oni, kateri plačujejo davek od nepremičnega posestva, od svojih glavnic in od svojih obrti, da se jih po razmerju davka, njim predpisanega, porazdeli v prve tri volilne razrede.
Razun tega zahtevata zakon in pravičnost, d» oni, kateri plačujejo obrtni davek,
izvija budnica »Al'je možno, a.* nemožno, tamo napred, samo složno!« To je domorodni dogovor, to je prepir, razpravljenje in- na-(»oeled s pora zu jq ljenje o gibanju . . . Na to je hitro sledil prehod na bojno polje . . . C uje se glas trobeut in bojni klici junakov . . . Zdi se ti, da slišiš, kako of-tre pšice frčč. kako krešejo težki meči, kako se kopja lome in ščit ob ščit udarja. Bojna pc s m »Prosto zrakom tica leti« izmenjuje tu pa tam bojno vpitje, kakor da opominja naše na zmago slavnih dedov na grobiškem polju.
Malo po malem utiha bojni krik . . . . Trobenta se le še tu pa tam javi, a hrup umikajočega se sovražnika in slavodobitni klioi zmagovalcev se zgubljajo vedno bolj v daljini, dokler naposled ne utihnejo popolnoma.
Prihaja zadnji prehod. Zmagovalci se vračajo domov v slavi . . . Stopili so na prag svoje domovine . . . Povsod se razlegata pesem in vsklikanje . . . Visjke planine in ravna polja so oživela ; vse vriska, da bi pozdrav-
caj ne spadajo eamo v novi tretji volilni razred (prej IV. volilni razred), ampak da se tudi ti po razmerju davka, katerega plačujejo, porazdele v prve tri volilne razrede, j Slednjič ni razumeti, zakaj se je volilna pra-I vica v novem tretjem volilnem telesu omejila na one hišne posestnike in na posestnike , vknjiženih glavnic, kateri plačujejo najmanje 20 kron direktnega davka in vlastnike bro-dov dolge in obrežne vožnje od najmanj 150 registriranih t »nelat, ti očim j* stari volilni red bil bolj liberalen, ker glede teh volileev ni določeval nobenega minima. Ozirom na te splošne opazke se lahko trdi brez dru-zega, tla dane-* predložena volilna osnova glede onih volileev, ki svoje vol lne pravice ne izvajajo od samega občega volilnega piava, pomenja prej nazadovanje, nego napredek. Kar se tiče pa okolice, pomenja osnova, o kateri se razpravlja, naravnost kričečo in jasno krivico. Preti vsem m »ramo protestirati proti namerjani razdelitvi okolice v spodnjo okolico (subur-bT'ol in v zgornjo okolico (altipiano) ter zali tevati, da se vzdrži zgodovinska jednotnest tržaške okolice. Vrhu tega moramo izjaviti, tla je štev lo Členov mestnega sveta, d »iočeno za okolico, to je, število sedmih svetovalcev, premajhno in naravnost zasmehujoč*. To število ne cdgovarja ne številu prebivalcev t.koii'-e, ne številu volileev iste.
G asom zadnjega ljudskega štetja je v Tr.-itu, v mestu in v okolici 178.672 prebivalcev, od katerih stanuje v okolici nič manje nego 45.793, tako, da ustvarjajo okoličani več nego Četrti del vsega prebivalstva trž. pokrajine.
Šievilo volileev pa, po zadnjih občinskih volitvah, znašalo je v okolici 2520 proti 5657 mestnim volilcem, tako, da je znašalo število prvih malo manje, nego tretji del vseh volileev.
Radi tega pristoja ok> lici najmanje četrti del vseh poslancev. Slednjič, da se odpravi vsaka neskladnost, bi se moralo tudi za okolico vsprejeti načelo volitve na eno skupno listo z volilnimi sekcijami v glavnih krajih 6 volilnih okrajev, kakor s<.> določene v sedaj veljavnem štatutu. Pre^ojevaje iz vseh teh kriterijev zopet predloženo o?novo, predlagam v imenu naše stranke, da se ta osnova odkaže posebnemu odseku, kateri naj se izvoii v svrho, da jo prouči ozirom na načela, razvijana po meni, ter da v najkrajšem času, ako mogoče, še v tekočem zasedanju, predloži novo volilno osnovo.
Nadaljno razpravo — v katero so posezali od slovenske strani gg. posl. Ivan G o r i u p, dr. Gregorin, in Fran
Ijalo zmagovalce, kateri gledajo, skozi solze radosti spremenjeni, na rwdno, predrago zemljo .., . Svobodna je, svoja . . Vse je navdušeno in opojeno z milobo, ki vre in kipi v teh radostnih, svečanih zvokih . . . Vse cči so uprte v mladega umetnika. Obraz mu je spremenjen, oči mu plamtč od notranjega ognja, a ustnici mu drhtč . . . Kakor da bi vsi pričakovali in kakor da ni moglo drugače bit«, zadoneli so v dvorani vzvišeni, sveti nam glasovi himne : »Lepa naša domovina !«
Vse je zapelo ... Z močnimi možkimi glasovi so se ziružila mila ženska grla .... Bilo je to enodušno, oduševljeno petje, ki je prihajalo iz dna srca, čisto in resnično.
Umetnika bo obsipavali s hvalo in odobravanjem. Ela je bila ce'<5 tako očarana, da ga je s svojima lepima rokama objela in ga poljubila na obraz. Tudi grof Janko je bil zadovoljen. »Bilo je jako lepo«, je rekel umetniku, »le ne vem, kaj je.«
D o 1 1 e n z.— prinesemo jutri. Naznanjamo pa že sedaj, da je večina odklonila vse od slovenskih pc slance v Btavljene predloge ter da je vsprejela vso osnovo v vseh treh čitanjih in le z malimi spremembami, nasvetovanimi od nje strani. Zabeleženja vredno je morda tudi dejstvo, da je vladni zastopnik ostal —
nem ;
Politični pregled.
V Trsta. 4. julija 1902. Deželni zbori. Istrski. III. geja v Kopru dne 3. julija. Navzočih je bilo 28 poslancev, med njimi vsi naši. Galerija je bila slabo obiskana. Deželni glavar je otvoril sejo ob 11. uri in 10 min. ter dal prečitati za-pisoika o prvih dveh seja h.
K zapisniku o prvi seji je zahteval | vladni zastopnik, namestništveni svetnik Fa-biani, popravek, oziroma popolnitev v zmislu, da je namestnik grof Gtess t u ti i slovenski predstavil zbornici deželnega glavarja in njegovega namestnika ter da je poslednjega hrvatski žaprisegel. Deželni glavar je menil, da to izhaja že iz stenograf-skili zapisnikov ter je obljubil poskrbeti, da se ugodi želji vladnega zastopnika.
Potem je predsednik zaprisegel poslanca Rizzija in naznanil, kako so se konstituirale posamične komisije ter naštel dt,šle mu vloge, katere je c.dkazal raznim odsekom. Med vlogami ;e prošnja društva »Narodna prosvjetar, katero društvo je dež. glavar, malo težko sicer, a vendar pravilno hrvatski imenoval kakor treba.
Med predlogi, oziroma resolucijami se nahajajo ona posl. Bellija glede poprave koper-skega pristanišča in dovršitve del v izolan-skem pristanišču, isteg'a poslanca glede ceste v Rižanski dolini in pt slanca Sbif-a o gradnji uradnega pos'opja v Poreču.
Tajnik Ventrella je čital poročilo verifikacijskega odseka o izvolitvi poslancev Mandića in Spinčica. Rekel je, da so se o teh volitvah pripetile zares neke nepravilnosti, katere pa treba zapisati iz večine na rovaš oblastev, oziroma oseb, ki »o vodile volitve. Verifikacijski odsek pa da se je postavil na liberalnejše Btališče ter je upošteval dejstvo, da bi izid volitev pač ne mogel biti drug, tudi Če bi se volitve b le izvršile strogo po predpisih zakona. Za to predlaga, tla zbornica omenjeni izvolitvi odobri.
Na to se je oglasil poslanec dr. L a -g i n j a, katerega govor priobčimo svoj čas po stenografskem zapisniku. Za danes omenjamo le toliko, da je govornik izvajal, da ne bi, ako bi se hoteli strogo držati zakona, mogli cdobriti ni jedne volitve istrske, da pa
»Ilirski vek«, je odgovoril Nikolaj na kratko.
»To mi je ljubo«, je dodal g rt t' Janko, »tudi moj oče je živel v njem.«
Oče grofa Janka, eden najuglednejših hrvatskih kavalirjev, je bil namreč navdušen Ilir.
V tem so livrejovani sluge odprli dvo-krilnata vrata sijajno razsvetljene jedilnice, v znak, da je večerja pripravljena. Grof Orfeo 'je vodil grofico - domačinko k mizi, a za njima je krenila dolgu vrste ostalih gostov in gosti nj.
Branimir je sedel pri Meliti nasproti grofici Alici. Radi tega je bil srečen ter se je čutil odlikovanega. Zabaval se je izvrstno s komteso, ki ga ni puščala več iz čarobne mrežice, v katero se je bil zaletel. Bila je uverjena, da jej ne vbeži več,
Po večerji je bil ples, famil»jaren in neprisiljen, navstal sam na sebi, ki je trajal do zore.	(Pride Še.)
je to dej-tvo pripisati zastarelemu volilnemu redu, ki je duševno dete Schmerlinga ia njegove družbe. Z ozirom na to manjšina ni prigovarjala v prnili seji izvolitvam italijanskih kolegov ter bo ista glasovala tudi za predmetni izvolitvi. Vsekakor je to tolažljiva prikazen, da se je veritikacijski odsek postavil na nek i više stališče ter da priznava, da je pravično in liberalno, da se odobriti tudi gornji izvolitvi.
G n-ornik je izrazil nado, da verifikacij ski ods« k odobri tudi izvolitev dra. Stan-gerja t*»r da tako zbornica iz la spričevalo, da e<> p«gr*ški, ki ae go<ie na istrskih volitvah, |*>sieoioe z i s t e m a in da je ena nai važn*>;š>h nalog, ki f-aka deželni zbor v tem zasedanju, ta, da izdela korenito reformo deželnega in občinskega volilnega reda.
Zhčetk« m hrvatskega govora drn. Lagi-nie je jm -kušala galerija napraviti majhen škandalčfk, toda energični opomin deželnfga glavarja je zadostoval, da se je nadalje vedla spodobna ter da je mogel dr. Laginja mirno zaključiti svoj govor. Italijanski poslanci co se vedi' vseskozi mirno in dostojno. Ne moremo pa fHivedati s kako naf»etostjo je našega sokola |»)i*luš li vsa zbornica, ko je nadalje-val italijanski ! Dr. Lig nja ume svoje poslušalce ascinirati!
V ».-oje m italijanskem govoru je dr. Laginj* i* t o ta ko izrazil zadoščenje na poročilu ver fi <acijskega odseka ter je obširno dokazoval nezm selnosti, absurdnosti in ana-hronizme veljavnega volilnega reda in opravičenost obširne volilne r« forme. Vol In i pravica se mora dati širšim si njem, najmanje v obsegu, veljavnem za državni zbor (o. kurija), ne da bi njegovi stranki, ker stavi to zahtevo, smeli predbacivati, da dela »-o cijalistično propagandoc. Volitve morajo biti direktne in tajne. Ako mnogo naših volilcev, po krivdi drugih, nt m^rda govornikove stranke, ne znajo pisati, naj jim pišejo v« lilne listke druge zaupne «>*ebe. Potrebno je pa tudi, da se onemogoči oblast m brisa nje volilcev zadnji hip pred volitvam1, ne da bi «e dotičnike obvestilo o tem, in u pisava-nje novih volilcev, ne da bi se vprašalo ostale opravičence, kaj porečejo k taki spremembi ? ('vede naj se torej tudi utočno ali pritožbeno (»oetopanje !
Koncem govora je dr. Laginja aludiral na neki govor odbornika Tomasi-ja, ki je razločeval m<d konji, voli, osli itd. boljše in slal>se vrs:e ter dokazoval, i-ako potrebno je, da se domače živali požlahtne. Govornik je menenja, da se domače živali požlahtne, kedar se p pravi kri in požlahtni — deželna rborniea...
Večino je moralo zelo neprijemo zadeti, da s«> naši dali inicijativo za r*f>rmo volilnega reda. V-tal je predsednik italijanskega kluba. dr. H a r t o l i ter triki za ločko, ki j h je naštel dr. Laginja, prij»oznavaI opravičenost, češ, da v tem oziru pride več na v bližnji bodočnosti s konkretnimi predlogi na dan. V lik utis, ki ga je napravil govor dra. Laginje na zbornico in- na galerijo, je hotel oslabiti s tem, da je dejal, da je vprašanje reforme volilnega reda le v rahli in |tosredni zvezi z današnjim dnevn m red« m... Vsekakor je važno, da »ti obe deželnozb 11-ki stranki priznali potrebo splošne, nej»osredne in tajne volilne praviee in častno je za naše poslance, da sj oni spravili to vprašanje v tok.
Na to je zborniea s* glasno potrdi'a iz volitev	Mand ca in Spinč č«.
Odol rili so se. po |M>roČilu finančnega • lseka, razni obračuni zakladov, ki jih upravlja deželni odbor.
O debati glede obračuna jubilejskega zaklada Fran-Jo«i|>ovega je izdavil dr. M aH Trinajsti«? v imenu manjš ne, da ista ne bo glasovala ra odobrenje t« ga obračun«, ker deželni odbor dohodke tega zaklada deli pristranski ter zahteva od slovanskih ]*>lje-deUkih zadrug, ki prosjo jM><lpore, italijan ske prošnje in itahjaEske prevode zadiužn;h pravil, kakor se je to tudi »adnje leto zgo dilo dvema hrvatskima rsdriig*rua.
K« neoo je d-želni zlmr po« blastil odbor, da uvele pripravljalna dela za gradnjo železnice P« reč Kanfanar in s> rešili nekoliko prošenj za podpore.
Prihodnja seja 1*> v sol>oto ob 10. uri zjutraj.
Sprememba na c kr. namestni-Štvu V Trstu. »Naša Sloga« izvajs, da t a meetoikov ne odpravljajo, ako ni fko-sebcega razi« gH, sosedno pa ne namestLikov, kakoršen je groi (»oč^s ki ima na dvoru m< gočn h
zaščitnikov. Tudi razlog, ki ga je na vel neki praški list (»Politika«) se »Naši Slogi« ne vidi pravi, kajti Italijani se v nikakem pogledu nimajo pritožiti proti sedanjemu na mestniku. Puljski list meni ce!<5, da ga sploh še ni bilo namestnika, ki bi bd tako šel na roko Italijanom v vsem. Narodno-politične pridobitve Italijanov prihajajo večinoma iz dobe sedanjega namestnika, ki si je vsikdar prizadeval z vsemi sredstvi, da ne pride z Italijani v navskrižje. Ne vidimo torej — pravi »Sloga« — razloga, zakaj naj bi se radi Italijanov umikal namestnik, ki je vsikdar ustrezal vsem italijansk'm željam in težnjam ? !
Ako bi se res hotelo še nadalje iti v popuščanju primorskim Italijanom, .potem bi pomenjaio poj>olnoma žrtvovati Slovane Primorja, — tiste Slovane, ki gotovo nis> zaslužili od avstrijske vlade take usode ! Imenovati v Trstu za namestnika osebo, kateri bi naložili program, da Hrvate in Slovence v teh treh pokrajinah popolnoma izroči na milost in nemilost, pomenjaio bi, da jih z vezanimi rokami predaje — I tal j'.
Ako se v Avstriji v resnici najde državnik s takim programom, potem je odzvonilo našemu narodu tu na jugu, ali v isti čas seje tudi Avstrija odrekla svojega položaja kakor velevlast. Ne moremo torej mislili, da bi se našla vlada, ki bi hodila snnkaj kopat grob ne samo našemu narodu, ampak tudi sami državi. Takov korak bi se moral grozno maščevati na onih, ki bi ga zasnovali in izveli.
Cesar Viljem in Poljaki. V »Neue
Freie Presse« javljajo iz Berolina nastopno o namerah poljskega plemstva povodom obiska cesarja Viljelina v Poznanju : Ob tem obisku sta namerjena dva sijajna obeda. Jeden bi bil bolj vojaške nravi, drugi pa za uradne kroge. Na ta poalednji obed namerjajo povabiti tudi poljske notabilitete, posebno one, ki zavzemajo kaka mesta v občinskih zastopih. Sedaj pa poročajo iz poljsk h krogov, da so Poljaki sklenili, da odklon ej o to povabilo! In mej temi gospodi niso le členi provincijalnega deželnega zbora, provincijal-nega odbora in okrajnih odborov, ampak tudi možje, ki so v odnošajih do d v o r a. Poprej so bili mnogi za udeležbo, sedaj pa, po govoru v Marienburgu so vsi za ostro po stopanje. Ta njihov sclep se bržkone pismeno prijavi vladi.
Kralj Viktor Emanuel v Petro-
gradu. »Tribuna« pojoča, da odpotuje kralj v družbi italijanskega ministra za vnanje stvari, Priuetfja, že 9. julija preko Berolina v Petrov dvor. kamor dospe dne 13. Tam ostane 3 dni. Iz Rusije se povrne kralj direktno
Mi zahtevamo, da vlada nastopi — ako ima toliko moči — energično in naj strogo zaukaže, da se v s i {slovanski priimki pišejo — pravilno! Drugače bomo res morali misliti, da je tržaški magistrat država v državi.
Obrekovalci — torej sovražniki naše okolice! Dve celi leti se že zavlačuje stvar. Za novi vodovod so eksproprijirali pvtrebna zemljišča naš h Križa nov. Vodovod je že dovršen, na odškodnino pa morajo še vedno čakati tisti ubogi kmetje, ki so računali na ta denar, a ker denarja le ne dobe, so se mnogi njih zadolžili. Ni zadosti torej, da so že o cenitvi eksproprijiranih zemljišč — kakor trdijo — trpeli veliko škodo, marveč bodo morali trpeti še šKodo na zemljiščih, ki so jim ostala, kakor je razvidno iz naslednjega. — Včeraj je bila blizu postaje v sv. Križu zopet komisija, da ceni še neka zemljišča. Da kmetje niso prišli ravno najbolje volje na lice mesta, to je pač umevno. Prišlo je do kontro-verz med njimi in zastopniki družbe Auri si na. Ko je neki kmet zahteval, naj vsaj napravijo zid ol» robu ostalega mu zemljišča, da se ne bo usu vala zemlja in da mu trte
v Rim. Kraljica ne bo spremljala kralja, ker	ae ostanejo — brez zemlje, nage, je dobil od
se ne more izpostavljati težavam potovanja,	zastopnika družbe ciničen odgovor, naj si
(Ista je baje v blag slovljenem stanju).	pam napravi zid, če ga hoče imeti ! In ko je
Dunajska » Retchswehr« p še jako pikro	kmet »h te val, naj vsaj odpeljejo z njegovega
proti postopanju italijanskega kralja in mu	zemljiška kamenje, ki so je navalili tam ob
šteje jako v zlo, da ne obišče tudi Dunaja,	gradnji vo lovoda je dobil zopet odgovor, naj si
oziroma, da ne upošteva okolnosti, ki branijo	Je odpelje sam! To je silno ogorčilo kmete,
cesarju Franu Josipu priti v Rim. Italija da	Kontroverza je postala živahna in v tem se
je sicer rada v trozvezi, ker je sploh rada	Je zgodilo, da se je inž. Dimer zvrnil —
tam, kjer — meni »Reichswehr« pikro —	»^»oeolo« P™vi, da z nekega \ isokega zida,
more kaj prejemati, sicer pa gre kralj	5em,,r Pa kmetje, došli v naše uredništvo,
Trozveza — obnovljena! Na dru- Viktor Emanuel raje — v Petrograd, nego odločneje oporekajo! Istotako oporekajo naj-
gem mestu pripovedujemo, kako sodi glasilo pa na Dunaj ! hrvatsko slovenske istrske stranke o glasovih, ! Kdaj pa car Nikolaj obišče Rnv, se ne govorečih o spremembi na mestu c. k. namest- , ve še nič določnega.
nika za Primorje.	_
»Ntša Soga« dvomi, da bi se v Avstriji nnšat dtživnik s programom, ki bi pre-	TrŽ3Šk© VGStl
odločno, da bi se bil inženir Dimraer težko poškodoval, marveč trde, da se je le nekaj opraskal.
Posledica je bila, da so tri Križane odveli v zapore.
Pa bodi temu, kakor hoče, mi prepu-
bivalstvo v naših pokrajinah popolnoma izročil	Promocija. Danes je bil na dunajskem »čamo stvar sodišču ! Konstatujemo pa : a) da
Italijanom Ne more verjeti tega, ker bi s tem v8euCiliš6u l>r„glašen doktorjem medicine srb-kopali grob tudi državi, oziroma r>je integriteti, nje poziciji kakor velevlasti.
ni nikako čudo, ako so kmetje ozlovoljeni, ker je postopanje družbe proti njim skrajno
ski pesnik Laza D i m i t r i j e v i d; j e
i . j -, j i • i -i -	brezobzirno; b) da se je dotični inžener ve-
denizmedonih redkih m o z, k n	' ' J
Utemeljevanju »Naše Sloge« nočemo opo- 0 b s o j a j o l> a r b a r s k i i n p o g u b n i	t,el skrajno netaktno in Ovalno; c) da se
rekati. To utegne veljati. Vsenemško, proti separatizem jugoslovanskih plemen ter	drUS,m 61enom kom,8,Je nI sknVl1 m en la&
integriteti in suvereniteti države naperjeno razumne delujejo za edinstvo »Slovenov«,	ter da -»e koral8»ia °<lžla	in ne nadle-
gibanje napreduje sicer v Avstriji silno, to- kakor so se prvno imenovali specijalno Ju	Sovana od nlk<>gar-
liko, kar se tiče ekstenzivnosti, kolikor, kar goslovani.	»Piceolo« pa porablja tudi to priliko, da
se tiče intenzivnosti: širi se na široko in na Dimitrijev^ je delaven tudi na ko j. že v-	za9ramuJe naše okoličane in da šeuva me-
globoko. nem polja; sedaj dovršuje veliko narodno	DJira' da	že v naprej vr-
Vendar pa pesim,*em naš ne sega epopejo »Kosovo«, kjer se opeva pogin srb-	Š!tl l>PeB1*> na oblaSt' Z laŽJ°' <U ^ bl1 1DŽ'
še tako daleč, da bi mogli verjeti, da so skega carstva na Vidov dan 1389. leta. Po-	*»mmer v smrtn. nevarnost, in da so kmetje
stvari v Avstriji dozorele že tako daleč, da samični odlomki so objavljeni v lanskem	grozl11 V9eJ komi-iji.
bi bili možni državniki, ki bi hoteli vedoma letniku »Nove I<kre«.	Okoličani, zapomnite si to sovražno ve-
pogubiti državo. Prijatelj z Dunaja nam je doposlal prvi	t,enJe laškeS* li*ta' ako Vam bodo ^ kedaj
Ne, taki črnogledi še nismo. Ali pri na- spev tega pesniškega umotvora, katerega	PriMa,i * la*Jo in hinavstvom, ših državnik h ne smemo račuaiti le z večo priobčimo čim prej.
ali manjo mero njihovega pa tri jotama, am-	Zrelostne skušnje na tukajšnji dr-
pa k tudi z mero običajne — slepote ! A žavni gimnaziji. I/.tned Slovencev i-rAr< rua kako pravi tisti latinski pregovor ? <£'»os Hrvatov so poleg že včeraj omenjenih na deus perdere vult — dementat: kogar ho- pravili na tukajšnjem državuem gimnaziju
čejo bogovi uničiti, tega so udarili slepoto, zrelostno skušnjo še sledeči iDabinovie	l»a»ud, torej na slovenskih tleh. kjer biva
V tej slejK>ti njihovi jih še posebno utrja vera, A nt. (dopolnilno, ker je imel že prej zrelostsoo	»driema sWensko ljudstvo. Zabavale so se s
da na zvestobo Slovanov do države morejo skušnjo iz realk«), Obrsnel Maks, (* odliko),	pevaniem slovenskih narodnih pesmic. To je
računati, tudi če jih nie državniki tepejo! iSosič And., Spetič Fran, Tomažič rStetaa in	*>ila menda nedolžna zabava, ki na sloven-
Ne, še več: oui so uverjeni celo, da Slovan Zupanič Karol. čestitamo!	skih tleh ni mogla žaliti nikogar, ali oelć
je tem zvesteji, čim bolj je tef>en ! \T tej veri, Z veseljem moremo konstatirati, da ho	izzivati; najmanje pa — iz ženskih ust.
je vzrastla tudi neizkorenljiva tradicija v vsej vsi slovenski in hrvatski maturanti ugodno	I ako bi mislili mi. Grdi dogodek pay
birokratiški hierarhiji naš-: čim bolj je napravili skušnjo, a še posebno se veselimo	katerega žrtev si bile one daaae, nas je pou-
p r o t i s 1 o v a n s k o, tem bolj je — Da tem, da so med 5 odličnjaki štirje Slo-	Sil, da f-mo krivo mislili.
avstrijrfko! To je slep .ta avstrijskih venci, dasi ravno i,i «> Slovenci tvorili polovice j	Rečenim damam je pv-šla nasproti iz
državnikov! Zato ne pravimo, da so nepatri- | vseh maturantov. Kakor zanimivo in z* našo	Iflesta trojica delavcev poznanih štrajkov-jotje in pritrjujemo piemisi »Naše S<ge«,<la š »lo pri sv. Jakobu častno, l>elež;ti nam je ga ni državnika, ki bi namenoma hotel vpro- tudi dejstvo, da je med odličajaki tu.li prvi pa-titi državo. Ne moreno pa pritrditi za- maturant (g. Anton Andrejč+e in ne Josip, ključku poljske tovariš ee, da je nemožno ve- kakor »-mo včeraj zapisali po*aotoina). ki je
da vas —
imajo radi. Tako se vedejo le sovražniki!
Ali je tudi tako — soeijjUističuo 11
P.šejo nam: Pred nekoliko dnevi so se štiri slov*ns<e dame sprehajale na višavi nad sv.
cev. I e je nedolžna slovenska pesem iz žtnskih ust tako razgrela,, da S) ziStli psovati dan.e in metati kamenje ;#coti njim! Prava sreča je !»ila, da so sa znale
rovat , da bi se naša vlada, ki bi hotela i^šel i r. »doveuske Ciril Meto,lijeve š .le pri spretno izogibati. No, eui njih, neki goBpej,. kopati gr.»b našemu narodu...!
Obnovljenje zvt-^ce z It tlijo in vse razne
sv. Jakobu.
Je li rrs nas magistrat država v dr
vesti, ki trde, da bo morala naša monarhija Žan-P Naj le tržaški magistrat še tako ši
o sklepanju trgovinskih pogode b zopet z g»>
karira tržaško slovensko prebivalstvo in naj
8|'o<larskimi žrtvami }>oplačati troske te po- se to prebivalstvo pritožuje na više instance 1 it i ene »veze — govore za naše naz ranje. - kolikor h< ^e — ostajamo vendarle vedno
je vendar priletel v ramo kamen e b o 1 kakordebcla pest!
Je-li tako vedeaje — ^ocijalistično ? Je li zasraruovanje nedolžne sloveaske pesmi — m'»jn^ro^lno ? Je ii napadanje mirnih Iju-dij n« javnih cestah doet »jno delavca, ki Be
Donaj-ki »Pari* meni si rc j- rrkel v sv<di šte - | tam, ker nan hočejo imeti magistralni — (opravičeno) bori za to, da ga U)do vsi sloji
_ .	.	'	i.......-i i t^.i; qi ia tu linii nic iti crrtfi(V4
vilki o<l 4. m*ja : »Taka zveza je — tiezmi- driavniki !
sel; če pa vzlic temu g .varimo o mučnih i Najzadnji protizakoniti čin tržaškega ma-čutstvili, ne i » g«idi zato, ker n o h e n o 'gistrata je ta, da prt-tvarja vse « ne slovanske vnanje vprašanje n i in a toli k e; priimke, ki se gla^-e na »š«. »č« in »ž«. — nevarnosti za notranjo politiko, Magistratov i »mn»ri« so izjavili, da ne poza notranji interes monarhije znajo in «1 a n o č e j o poznati nikakih »pip«, kakor ravno vprašanje našega razmerja do I t a I i i e . . .!«
In stdaj je zvezt z Italijo obnovljena ; W»j»zen »Parlamentarja« se je uresnič 1*. Ta list je trdil že takrat, da itnaj > Slovani, ako se zveza obnovi, razloga za najhuji pesimizem.
In obnovila seje ... Jutri bomo govorili dalje.
ali akcentov, in sa ravnajo po tej izjavi tudi.
Mi smo napravili že več prit.ižeb na e. kr. primorsko vlado, zahtevaj« čit da se nam ne falsificira naših poštenih imen, a v spe h a teli pntožeb ne poznamo še.
Mi f-iuo'sicer gotovi, da vlada zaukaže magistratu, naj popravi, kar je zakrivil v ' posamičnih slučaj h, ioda nam to ni dovolj.
spoštovali ? ! Je-li si je možno »is iti grjega, bolj od jozjiega čina, uego z»3?»m>Yanje — — š bke ^entke?!
Vsem j oštenim delavcem pa dajemo na razmišljanje, koliko je "s tak1'mi čini pomagano — pravični stvari delavstva !
In zopet c. kr. korespundeneni biro! Da —- že zopet. Ta zavod se noče pa se noče sprem« nit:. Zato tudi pritožbe proti njemu od naše strani nočejo potihniti. Kakor je on dosleden v svoji pristranosti, v svoji tendencijoznosti, v svojem prizadevanju, da kolikor le mciuo prezira slovansko javnost, ali — če je le možno — v svojih poročilih škoduje nam in favorizuie nage nasprotnike
iaku se tudi veduu in dosledno morajo vračati rek rim i nacije od naše strani.
Kričeč izgled pristranosti, enostranoati in tendencijoznusti tega c. k. zavoda smo dobili zopet včeraj.
Med brzojavnimi vestmi v včerajšnji številki so našli čitatelji tudi ono z Dunaja, ki pripoveduje o razdeljenju kraljesev in dežel, zastopanih v državnem zboru, v 29 nadzorstvenih okrajev za uradna poslovanja obrtnih nadzornikov.
To je bilo hvalevredno od c. kr. ko-respondenčnega biro, ker je stvar res važna in mora zanimati jako široke sloje. Xi pa bil> hvale, marveč najhuje graje vredno, da c. k koresjiondenčui biro, naznanivsi, kateri nadzorstveni okraj tvorit* Primorje s Trstom in Dalmacijo, ni vedel Primorcem povedati druzega, nego kateri nadzorstveni okra; bodo tvorili italijanski kraji v — Tirolu ! !
C. k. korespondenčni biro prezira torej dejstvo, da ogromna veČina avtonomnega prebivalstva v Primorju in velika manjšina na tržašktm ozemlju samem ni italijanske narodnosti ; prezira dejstvo, da tudi za italijansko prebivalstvo samo ne more biti 1 rez važnosti, da ve in pozna, kaj in kako je v sosednjih pokrajinah ; prezira dejstvo, da iz teh sosednjih pokrajin prihaja semkaj vsako leto na tisoče ljudi ; prezira dejstvo, da so te pokrajine s Trstom v tisočerih trgovskih zvezah, da ima to naše ozemlje velikanske stalne prihodke od teh zvez in da bi torej že radi interesa te naše dežele moral točno obveščati o vsem, kar se godi in snuje v sosednjih f pokrajinah na tako važnem polju, kakor sta ravno obrt m industrija — c. kr. korespondenčni biio prezira vse to in poroča le, kaj se goli v — italijanskem delu Tirola!
Lahko je uganiti, zakaj tako dela ta c. kr. korespondenčni bil 6 ! On računa le z italijanskim šovinizmom in pazi, da se svojimi poročili ugaja enostranosti italijanskih šovinističnih krogov. C. k. korespondenčni birO ve, da te kroge (poleg dogodkov — v Kimu) zanima v prvi vrsti to, kar se godi v laških krajih Avstrije, pa bilo sicer tudi brez vsacega pomena za interese naših pokrajin — in smatra za svojo glavno dolžnost, da pošteva to razpoloženje teh italijanskih krogov. In ni mu prav nič mari, da je tu slovanski element, ki bi smel zahtevati, da ga od države hranjeni zavod — ki si vrhu tega tudi od slovenskih listov in po takem tudi od slovenske javnosti daje drago plačevati svoje brzojavke — pošteva in uvažuje, kakor vse druge.
Mj ne moremo tudi danes drugače zaključiti te rekriminaeije nego s starim, stereotipnim refrenom : to je — škandal !
lil zopet šole! Ob zadnji državnozbor-ski volitvi dobil je »zvezda« H »rtis 10.699 glasov, Slovenec dr. Rvbar pa 8.414 glasov. Ako bi bila pravica na svetu, in čim bi imeli tržašk; Lahi na Dunaiu 10 zastopnikov, imeti bi jih morali tržaški Slovenci 8! A to bi imeli Lahi 5 zastopnikov, imeti bi morali tržaški Slovenci 4: a kaj vidimo? Lihi imajo na Dunaju 5 zastopnikov, tržaški Slovenci pa — nobenega !
Kakor je z zastopniki tržaškimi v D i-naje&em zboru, tako je z vsemi slovenskimi pravicami v Trstu. Lahi imajo vse, Slovenci pa nič. In ob tak h krivicah imamo v naši državi še zakon, ki pripoveduje vsemu človeštvu: mfyi državljani imajo vsi jednake pravi »e ! — Da imajo jih — na papirju !
A mi zahtevamo, naj prenehajo vse krivice in na njih mesto naj st >pijo pravice. 31 zahtevamo slovenske šile. V Trscu naj ustanove na vseh ol>činskih šolah, katere plačujemo tudi m. Slovenci, sloveneke para-leike !
Ker imajo Nemci v Trstu nemške in Lahi laške srednje šjle, ustanovč naj za Slovence slovenske srednje šile! Taka rešitev iolsKega vprašanja odpravila bi krivice, ki ' h trpimo tržaški S.ovenci na polju šolstva.
In kedo naj nam reš? to sorsko vprašanje ? Vlada je vendar poklicana, da izvršuje zakone...!
Ona mora torej porabiti ves svoj vpliv v to, da bo to vprašanje pravično rešeno.
In kako iahko bi nam ona rešila to vprašanje, ako bi le hotela !
Denimo, da bi vlada smatrala, da je v Trstu potrebna n >va — velika vojašnica ! Tedaj bi ona kar ukazala magistratu, naj sezida v tolikem času vojašnico.
Den m », da bi se magistrat branil, da bi ne hotel avstrijskih vojakov v Trst. Kaj bi
naredila vlada? Sezidala bi sama in ukazala občni zbor, ki se bo vršil jutri v soboto dne 5. bi magistratu, naj plača ! Ko bi magistrat ne julija t. I. v društveni telovadnici (al. Coro-hotel plačati, (»obirala bi sama različne neo št. 15) z običajnim dnevnim redom. — davke.	Ker bi bila eventuvelna nesklepčnost samo
Tako bi lahko naredila tudi se sloven- ovira v delovanju društva in vsled tega na skimi šolami.	škodo istega, poživljajo se p. n. bratje členi,
Oe hoče vlada, pa je rešeno to krivično da se mnogoštevilno udeleže občnega zbora, šolsko vprašanje in naj se m*gi*trat tudi upira Začetek <>b 8. in pol nri zvečer, z vsemi silam'.	1 Izlet na Ičko. Opozarjajo se še enkrat
Oh! ko bi nas le v resnici — radi vsa ona gospoda, ki nameravajo udeležiti se
imeli !
izleta na Učko, da je odhod iz Trsta
do Kaif mara. Ali pod pog'jerr T da m m-sterstvo povrne ta denar deželnemu zakladu. Ob enem je deželni odbor povprašal mini sterstvo, da li je pri volji dat- re^ne načrt« izdelati po t hničnih uradnikih, us'užbenih irt železniški piogi Trst-Bitje ?
X Iz Riemanj nam po n.čaj O, da je o priliki poroke Marije in Jos>.»n Kuret dn<* 19. junija t. 1. gospod Ivan Kuret nabml 4 krone za dijaško podporno OruHvo v zinu.
X poštni urad. Dne 11. juli a t. 1. se odpre v Baderni v Istri, okraj poroški, nov poštni urad, ki se bo pečal s pispm^ko in vožno pošto ter ob [enem s'užl oval k:tk<>r nabiralnica poštno-hranilnicnega ur.tda.
Zvezo bo imel po obeh p >š u a vožnjah m'd Pazinom in Porečem.
X Lep izgled bratovske ljubezni.
Slovenska cerkvena slavnost v Pa-	postaja sv. Andrej — določen na j u t r i v
đric-U. V nedeljo, med osmioo praznika sv.	so b o to o b 7. uri 45 m. zvečer, da se
Cirila in Metodija, dne 6. t. m. bo v Padriču	izlet priredi le ob lepem vremenu in da
ob 10. uri velika sv. maša na čast sv. Cirilu	vsaki vzame dobro suknjo seboj, ker je na
in Metodiju. Po insši in popoludne bo do-	Učki tudi po leti velik mraz. mača zabava, na kateri se bo razvijalo na- Pevsko društvo »Kolo« bo imelo pri-
r«» In" veselje po vsej vasic;.	hodnjo nedeljo skupno vajo od 3. do 4. ure
Na ta dan pribijajo rodoljubni okoličani	popoludne. Po vaji pojde v posamičnih gru- |
v Padriče, kjer se nahaja cerkev sv. Cirila	čak na slavnost »Slave« k sv. M. Mag., kjer
in Metodija. Vsi se lepo razveseljujejo v	nastopi.
krogu slovenskih bratov. Tudi (etos bo v	Oni, ki bi se radi udeležili glasnosti vrle
ohilni meri preskrbljeno za vse. Na svidenje	»Slave«, a ne znajo pota, naj pridejo pred
v P; driču na elavi sv. Cirila in Metodija !!	prostore »Delalskfga podpornega društva«, j lUo, da sta sedaj oba samostojna gospodarja.
Iz sv. Ivana nam pišejo: Da, sv. Ivan	ali pa naj gredo po cesti za pokopališče na ■ V vsem tem času pa ju ni okužila trž tška
je go-podom tržaškim pač trda kost, ki se ne	levo. Od rimo katoliškega pokopal.šča je še : italijanska psevdo-kultura, marveč ostala eta
da razbiti z lahka! Večkrat so imeli že pri-	kakih pet minut hoda do pr. .štorov, kjer se bo j vedno ista, ker vedno še ljubita svojo do-
liko opažati, kako stalni so tu ljudje v svojih	vršila slavnost.	, rnovno občino, svojo domačo družino in svoj
sklepih: tako stari izkušeni možje, kakor	Svetofvanski podružnici družbe sv. , slovenski rod.
Kanala nam pišejo: Brata V. in Fabjan iz Bat naselila sta se pred kakim 2 1 leti v Trstu kakor navadna pekovska uČem-a. S pridnostjo in varčnostjo prid »bila sta si t> -
tudi mladi navdušeni mladeniči. — Pri Cirila in Metodija so darovali I
To lepo ljubezen sta prč d kratkim prav
V počeščenjs spomina pokojnega Milana lepo v dejanji skazala.. ' Ko sta namreč
iz v e-— i*i
sv. Ivanu, tako blizu Trsta (v Trstu se lahko
reče), pa tako trdi in značajni ljudje! To jim Babica so nabrali v konsurm*m društvu pri j dela, da se bratu na domu - Kapču ne more v glavo našim ljubim s gnorum. — j sv. Ivanu 4 K 20 stot., v nedeljo dne 8. zunaj hiše poročenima sestrama v denarnem Kako lepo je bilo gledati mladeniče in zrele junija na »štrnkljevem« semnju 9 K; v po- j oziru elabo godi, prišla sta domov W sta može, ki so po trudapolntm delu hiteli k va- češčenje spomina pok. Liubimira Godine vsem ves dolg poplačala v znesku več ti-oč jam za procesijo, kako so z navdušenim sr- podarila rodbina Rebkova 2 kroni. — Bog . goldinarjev, in v»hu tega sta še por, č ni cem peli »Pevaj jezik'« Da, dokler imamo plati !	bratovi bSeri naložila v posojilnici lepo dot.,,
tako mladino, nam ni obupati! Naj se le ' Ciril Metodijski dar Poslali so: Biz- | — Vsa č-ist jima ! Naj bi dob la mnog, p >-dviga palača (tako lahko naz vijemo novo jak M. Trst 2 K, Ivanka Gojeta Trst 2 K, , snemovalcev !
šolo v srcu sv. Ivana), a naših otrok ne bo Notar Svetec — Litiia 4 K, Bukovec Pran	X Novo goriško sodilo poslopje, v
ni jednega notri — o tem sem prepričana! župnik — Trviž 4 K. M. Cap Scherovnik katerem so ob jednem tudi davkarija, dnvč*a Ce jih bo ravno kakov propalica pošiljal svoje 3 K, Hvalič Gašp. — Gorica 2 K, Kokič administracija in finančno stražno nadzorni —- ta naj jih le! Tistih p*č ni š toda, ker Josip žup. St. Vid 1 K. Gregorč č $imon stvo, je veljalo 980.000 kron. Zt notranjo »jabolko ne pada daleč od jablane«.	vik. 2 K, Arh Frau župnik B. Bistrica 1 K, , opravo določenih je pa 99.000 kron.
Kakor navadno hočejo pri nas tudi le- Slokovič Liberat žup. 2 K, Štrukelj I. Op-tos praznovati na slovesen način god sv. Ci- čina 3 K, dr. Janežič Volosko 2 K, \Vur	VOStl IZ PclMi j
rila in Metodija. — Danes, na predvečer, zer Marija Trst 2 K, Sla Matija dekan	.	^
razsvetle svoja stanovanja vse zavedne rod- Tomaj 10 K, Peternel Andrej Kanal 2 K,	( astno svetinjo za 40 .etn > z
. .	, . . . i	. . 0 • o l ■ t » -it	» V- t	službovanje je priznal dež. predsadn.k ru I »
bine. — Jutri zjutraj bo sv. masa ob 8. uri Subej Ivan župnik .Jezero J Iv, Lončar M..	J ~	r r,
kopu Franu Derganu I v Zagorju.
in pol, katero bi daroval č. g. kapelan Zu-	Tržič 3 K, Zvvo'f Iv. Postojna 2 K, Rvšlavv pančič. — Sv. maše se udeležč tudi otroci iz	Fr. župnik Mune 1 K, Kjuder Ant. župnik otroškega vrtca. Zvečer pa bo v »Narodnem	Barkovlje 4 K, Roblek P. kmet Oberseland domu« koncert domače godbe do 11. ure.—	3 K, Leban Ig. žup. Bitnje 1 K, Knavs I. Kedor želi preživeti torej veselo urico, naj	kurat Topolovac 3 K. Janžekovič Vid Sv. izbeži iz zatuhlega zraka tržaškega na piano	Miklavž 1 K, Mole Iv. (ker je dobil demona prijazni vrt »Narodnega doma« pri sv.	vinsko pravico v Trstu) 1 K, Sila Ivan 5
Ivanu !	K, A. F. Trst 4 K, Tomšič Fr. LedSi Ce-
i * ,
Tako bo naše slavljenje tega slovenskega	ška 5 K, dr. Hrašovec Celje 3 K, SaŠelj M.
cerkvenega in narodnega praznika. Ali s tem	žup. Šmarje 3 Iv, Oražem E. Kamnik 2 K,
ne bo še konec. Mi smo naročili cerkvena	Benigar A. Tilipan 5 K, Čebular Fr. dekan
kipa sv. bratov v naravni veličini pri doma-	Opoina 3 K, Obrtnijsko društvo pri sv. Ma- ^^
Čem umetniku na Kranjskem. Prišla sta že	riji M. spod. 20 K, Ros Vekoslava Hrastnik ^
in stojita na velikem oltarju. Oceniti ju ho-	5 K, Kregar Josip Ljubljana 2 K, Jelušič ^
čemo pozneje. Le toliko omenjamo danes, da	Rajm. žup. Bersee 2 K. Štoka H., L ivraa -T
dr. O. *
* Silen grom. Predminolo imeli tudi v Trstu silno n vihto S nečnji »Slovenec« pa piše :
(Dalje na četrti sti*an:.)
noc Mint in ui'iv.
XKKKXKKXXKKtt*KX *
*
MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI X
X X X
*
sta jako lepa in da se ju Svetoivančani ne 1 K, Grasič Josip žup. Berm 4 K,
z smejanlai jamstven
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
prvo slov. zalop pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanlh tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Jf	Katera se nahaja
ilC ▼ Trstu, Via Piazza veoohia 2C X	(Rosario) št. 1.	**
)C	4m*I	Mrkvp rt. P«trat.
X X
X X X
u
X
H. X X
X X
morejo nagledati. Pred njimi gorč sveče vo- Rvbar Trst 10 K, Zupan Josip žup. Dolina ščenice.	5 K, Klobčavar Vekoslav Trst 4 K. Sk upaj
Blagopokojni župnik monsig. Treven si 146 K.	t
je srčno želel, da bi ju blagoslovil pred od-	Srčna hvala vsem gg. darovateljem,
hodom iz Sv. Ivana. Ali oni, ki delajo vedro	B'agajništvOv
in oblačno, S3 znali to preprečiti. Zato ho-	Zadruga krojačev bo imela v nedeljo ; ^^ <■» 4eaal atraal cerkve sv. Petra)
čemo mi Svetoivančani s tem večim navdu- t predpoludne ob 10. uri zborovanje v šoli v J Konkure«oa nemogoča, ker Je blago šenjem braniti spomin naših blago vestni kov. Via Nuova. Na dnevnem redu bo razprava J	prve roke.	^
Pod vodstvom sv. Cirila in Metodija začnemo radi — razpušČenje zadruge, zahtevanega od ^^^^^iniif	v^
sedaj novo življenje. V to pomozi Bog in 95 zadružnikov (vseh pa je 140.) Vzrok za-!	^^^^
sv. brata Ciril in Metodij !	htevi onih 95 je jako tehten in opravičen, J***®*®*®*®*"*"***"*®
Na e. kr. državni Ijndski šoli v { kajti v zadrugi je zavladal grd kamorizem, ulici Fontana se bo vršilo vpisovanje dne 7., ! tako, da ista nikakor ne izvršuje svoje na-8., 9., 10., 11. in 12. julija od 2. do 3. ure! loge: biti povspeševateljiea interesov svojih! pop' ludne. Več je čitati na Črni tabli v šol-
skem poslopju.
Draibe premičnin. V soboto, dne 5. jul. ob 10. uri predpoludne se Oodo vsied aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča sa civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica della Tesa 2, mesarska oprema : ulica S, Giovanni 8, verniž ; Rocol 63, kočija ; ul. Cassa di Risparmiu 1, hišna oprava; ulica Stadion 13, mesarska oprema ; ulica Actpie-dotto 35, hišna oprava ; ulici Chiozza 29, kočija: ulica Belvedere 9, tramovi :n kovaška oprema : uli««a Giulia 45, oprema v zalogi in jestvine.
Vremenski veatiifk. Včeraj : toplotni r jb 7. uri ajutraj 27° 0 ob 2. uri popoiM<-l-. 2*°. C.* — Tlakoaaer ob 7. uri njutmj 762.4 — Danes plima ob 10.5 predp. in ob 8.23 pop.; oseka ob 3 24 predpoludne in oi 2 48 po poln dna.
Društvene vesti.
Telovadno društvo »Tržaški Sokol« opozarja svoje cenjene ude na redni glavni
zadružnikov.
Izlasti zadružniki iz okolice so nujno pozvani, naj se gotovo udeleže tega zborovanja.
Sokolska slavnost v Idriji. Vse one, ki se žele udeležiti Bokolskega izleta v Idrijo, opozarjamo, da se samo še danes in jutri zvečer lahko zglasijo pri telovadnemu učitelju »Trž. Sokola«, bratu -M. .B e r g a n t u, v društveni telovadnici.
Vesti iz ostale Primorske.
X Občinske volitve v Cresti, ki so
prinesle italijanski stranki zmago in na katerih so volilne mdiinacije prišle do najvišega razvoja, so razveljavljene. Italijani so potrti, med našimi poštenimi .imeti pa je zavladalo veliko veselje.
X Železnica Poreč-Kanfanar. Deželni odbor v Poreču je priobčil c. kr. minister-stvu za železnice, da je pripravljen zahtevati od deželuegi zbora pooblastilo za izpo-sojenje potrebne svote denarja za podrobne načrte zi njvo železniško progo od Poreča
elikanska rastava pohištva in tapecarij. Tzvenredno ugodne UMU cene. K U V
VILJEM DALLA TORBE
v Trst«, trg Giovanni 5. (Pnlača Diana » « Moje pohištvo donaaearečo. • ■ ■
• >■»■>■<■>■ > l ♦
^ Aleksander Levi Minzi S
Prva la aajredja tovarna p o blitva vseh vrst.
•t T R S T
ZALOGE:

r &
G0
sa
i Piazza RosaH« it 2 cjj
I (Solako poslopje) gj
Pl)
a
m
ci
TOVARNA: Via Tesa,
vogal
Via LMtaeea | la Vi* Rlborfo it 21 Telefon it. 67 O. -HOH——
Velik isbot tapecarij, rrcal la »lik. Is-▼rfaje nmročbe tudi po posebnih načrtih.
Gen« bres konkoreno«.
ILDITI0T1II CIIII Z11T0II il FkiBKO Predmeti postavio se na oaiobrod a U železnico 'nn»o,
m-' »' jhjI 1. »ti f»r««Ir; milje i* »1-2..* lui-iK^a n oročen gr« uj, ki se jc i.. « ni še |»»rkrat p--navijal. Kdcr ee je *>!fd
ti.« \ l« ga gicu*. kater« ga je bilo futi hbr hi f-e trpe vi sprožali eden ra drug ra, iit v-led te detomaeije nenadfnaa zbudil, mi-f^i 1 je, ra je n | 11 tu pttr«s. Ta grom je bil n*k»j p<8»bn«ga inje ncoral tiajati gottvo d; <1 2 mituti. Strela je udarila v nekatere wlfi>ne.
* Telovaduo društvo »Sokol« v Idriji
nam je d< poslalo vi bilo na slavnost razvitja riiuslrcse ra*ta\«\ Vatera elavnoet fe bo vr-
» ia doe li', in 20. julija.
Vesti iz Štajerske.
—	V £i#«h 45 let župnik. Šk<fija mtt Ih rt k a u. a 14 >la!< mašnikov, mtdnjimi jo vrsti drugi je \eltd. g. Gašpar Žabu k o v š e k. Imel i vj nec je letr b dne 16 ju sija dopolnil 45 1< t, odkar je bil imenovan za župnika v Žiče pri Konjicah ; služI o je oss-i pil na prarn'k *-x. Petra in Pavla m je; letos na dan župnijskega zavetnika, t. j. na Petrovo, min« lo 4.*» et, odkar župnifeuje. St-mn< ga leta v Žicah !
—	Na IV. 1/.rfdn<-m občnem zboru društva »Triglav« t Oradeu f-u bila
na dopolnilni volitvi izvojena : prerised j nikom eand. iui. Šufan Sagadin in pod predsednikom eand. tur. Ferdo Lašie.
Vesti iz Koroške.
Pcsrreb pok. prošta LoTra Se raj
nika je bil veličasten in dostojen, ugledu g » moža. Udeležba je bila mnogoštevilna. Duhovnikov se je zbralo 50. Tudi iz posvetnega stanu se je udeUžilo pogreba mmgo *► Uičnjakov. Nagn bni govor je imel gosp« d Ko/man, ki je slikal pokojnika kakor uzor blagega moža, čast vrednega duhovnika in itkrenega Slovenea, Truplo pokojnikovo so pol< žili v p«.kopališki kapelici k večnemu počitku.
Brzojsvs a poročila.
Vrtenje t Arabiji.
SIT^Z 3. ili.i Iz Hedžasa prihajajo te .'ni jako razbil rij ive vesti. Vali je ubtžal in Ka zasledujejo. V Medini fo v prvikrat zaprli svetišče prerokovo, kar je provzročilo veliko razburjenje mej Mohamedan*. Po Dkim Caiigrada so svetišče zopet otvorili. Vzn ki tem dogodkom niso znani.
Sprememba na »akson^kfm prestolu.
K1KL 4. iBi Cesar Viljelm je vsprejel nn krovu iadoe Ilohenzollern prestolonasbd nika saksonskega, ki je izročil notifikacijo o za-edenju pre-lola |»o kralju Juriju.
Bolfzrn ansležke' a kralja.
LONDON 4. (B.> Danes predpoludne « 1» 10. uri in | oi izdano poročilo se glasi : K alj je imel iig-ntno noč ia je v resnic sf al Udje, oego -«t»b»h dosedaj od operacije
Kana j rovzr»>ča manje neugodnosti. — Kralj se *e ve ik<» laglje giblje v jtostelj'. Apetit je I m o j'.
Američani Filipincam. \VA3HlXGTOX 3. (B.) V proklamaciji pre IsedniRa K >osewelta do Filipincev si do-vol nje pop >1 n a a m testija tistim osebam na arbipefta, ki k> -e >>i le udelež le ustaje a i so p*«l m rale isto.
Izuzeti so le oni, katerim so dok; za na :*>>.. aška zločinstva. Vsi oni, ki zapusijo amnestijo, b» i.i morali pok žiti pringo / . r-tube Zjedinjenim držav? m.
Bratje Sokoli!
V nedeljo dne 6. julija t. L bo praznovalo pevsko društvo »Sava« ▼ sv. Mariji Magdaleni s|x»dnji desetletnico svojega obstanka, ka ure si a v oosti se udeleži tudi »Tr-i žki Sokol«. Shajališče bo do -S1/* ure po-poludne v kavarni »Commercio«, od koder jovdeuo poaaiiiično. do skupnega zbiral šča v g stilni g"sp. Gregorija Zidarja na r«»šiii cesti (stradt di Fiume) št.	O I tu
.-Uoraka iočn«» ob 4. uri pop. na mesto -»\ir. sti. Vi'bij«-ni so bratje Sokoli, da se )•>,!> -levilno od*»vejo temu pozivu.
ODBOR »Tržaškega Sokola«.
Na prodaj
je več „tam buri c*, ter dve .,oerdi*\ Več se izve u našej tiskarni.
r > > xxxxxxxxxoooococococ*xx<xxxxr)
>*ajslarrjsa slovenska tovarna in zalogi pohištva
Andrej Jug
trst — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — trst
pripor* ea f»\ojim cfnjeD:m roji k« m f-v<je rajlu l;še in trpi žco johštvo. bodisi svetlo uli temto p«lt.rt<ro, ktkor za F]>alne, jfdilDe in vizitDe pi he. Sj-rejena tudi niirocl>e za vsakovrstne itdelke ]o načrtu ali poprave, krtere zvisi v isjkrajšem ča®u in v polno zadovoljnot-t nar< č.ttl^a.
3>0-C <2
ocof
M. Aite o
blagom 0
eoc< 0 0
0 trsovi na z man i tak t u nt i m
Cene brez konkurence.
Za ob Ine narocbe se fop'o priporoča svojim rojakom v in na dizel: v smislu gesla : Stoj! k svojim !
mestu, okoliio
XKKKK*K*XKKKK****K*X**X*********
X
n
x x x x x x x x x x x x x x x x x x x
paglianovo mazilo (sirup)
o
oo
o°o
o
oo
za osveženje in čiščenje krvi
prof.
o
oo
o
o o
o
o o
nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagllano
jr bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacertični razstavi 1S94 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po
koji ima tvrd k a Hieromma Pagliano izključno pravico postopati proti vsakomur. ki bi ra> jM'čaval ponarejanja, t« r je ob jed nem prisodil tvrdki vse sodne
troške iu o«lvetniške tn.ške pruvzr. cene do leta
Naš sirup je ravno isti. kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Pagliano ter hranimo njegove izxirne reoepte, s k<,jimi se je dokazala resnica. V*i ti dokumenti ki p sani z njegovo lastn«^ roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču.	...
Poživljamo vsakogar, da prekliče; to za«l< šča v dokaz resnice, kojo smo
vedno trdili in tazkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgo.a) oenaeene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo ra lončku in ovitkih našo varstveno znamko. I vrdka
niira druž e. a^ Napolj 4, Calata S. Marco
X K
n
X K X X X X X X X X X X X X X X X X
n
ul. Nuova. ogel ul. S- Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 5
si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in «*enj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato. da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam ce lj. odjemalcem.
V ol»eh prodajal nicali vdobiva se razno blago nnjl»ol>e kakovasti in najmodernejše iz prvili tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske oMeke, srajce, ovratnike, ovratnice . tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega Itla^a. prtov iti prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za -ivilje in kitniearke Velikanski izl>or snovij za narodne zastave iu trakov za društvene znake.
Sprejema naroćbe na moške obleke po meri. kateie izvrši naj točneje iu najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence.
Poskušaj, da se prepričaš!
0 0 0
OO
0 o o
ooot
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antonio 5 — Trst.
** Kožnhar in izdelovalec kap
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuh«»vine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognja.
Odlikovana v Rimu	Odlikovana na Dunaju
se zlato kolajno in ^^ se zlato kolajno in zaslužnim križcem.	častno diplomo.
XKXXXHK****XX*******************
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjem t a pecari j vseli vrst, ročnih kovcekov in kovčekov vseli vrst po načrtih
ske 14 karatne remont. ure zlatega-elektro-plarpie. -sestav glashuvte". Te ure imajo prolimag-netićne p r e c iz is k urni stroj so najtaučneje regulirane in preskušen in dajamo z vsaako uro kletno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno m krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja ^ni kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica Sprejeli smo v 6 mescih 10.000 dodatnih naročb iu okoli	pohvalnih pisem Cena
uri i a gospode ali dame le ll> kron poštnina in col-nina pro«ta A saki uri je brezplačno pridejam moš-njičtk od usnja Krasne 111 moderne verižice od zla- j tega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3 — :>. — in 8. — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj v s led česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu.
-Naroč be je f ošiljati na Razpoftlljanje tu ..Chronos Basel (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot.
O B U V A L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kani ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško. Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Joftefs-Onai st. Ia {s lastni hiši).
Pojxdno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena «»«1 dunajskega bančnega društva in bavarske hi|M>tekariie n menične banke v Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kimbinaeijah in proti nirkim premijam. S|»eijali>o zavarovanje otrok brez zdravniškega < gleda, isplaeavšt v slučaju že nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pied preu kom zavarovalne dol>e.
Glavni zastop v Trsta, Riva dei Pescatori St 1. Telefon 469.
Iščejo se povsod zastopniki in »genti.
Nsznflnjamo vsem \eščakom. častnikom poštnim, železniškim 111 redarskim urad- i vellklll
v^Toon"0	Naročbe sprejema za kompletne
dobro uro, <la smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj-dene originalne genf-
sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju.
TOUflRNfl POHISTUfl
Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke
Ivan Angeli
V^T ulica Canale 5 nasproti cerkve sv. Antona novega.
Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo.
Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti.
Se ne boji nikukv konkurence $>Ie<1e zmernih cen kakor tndi izvrstnega izdelkn.
Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti \ jednakega imena.	v
IGNACIJ
Skladišče vina
ulica Acquedotto •23. Prodaja vina
50 lih in buteljkah, Fine paStne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenah.
i8<8J
Dvorni založnik. Ustanovlj.
TRST
ul. Cassa <li liisparmio Tovarna na Dunaju.
v Trstu, ulica San Giovanni
štev. ti
Ulica Cassa di Risparmio |
Ceniki, izvirni narisi. nnc*rti za sole — — ua zabtevanje brezplačno. — —
i
Naznanilo.
Se naznanja slavnemu občinstvo, da se nahaja
Novo tržaško
pogrebno podjetje
Alojzija Mozetič-a na lesnem trgu št. 4 I pred kava r n o „A r m o n i au).
Svoji k svojim! «Novo pogrebno |m.<1 jetje< je v nar, dnih rokab, zato	b'plo
priporoma » vsem n^sn ceno v mes-t»i in v okolici. I*to ae nahaja ua lesnem Ugu st. 5, na vogalu nasproti i-avarne »Armonia«.
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve «v. Petra iPiazza Hosario pod ljud. &olo
Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Postne naroibe se izvrže takoj. Pošiljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se izvrfiuje r največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Z« mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster.
Zalagatelj uradnikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Rtiljah ter orožmštva c. kr priv. avstr. Lloyda.
Mihael Zeppar
ima zalogo peč j od maj« like v velikeir. izboru, nama novost, bodisi glede r:sarij ali barv. Sn >v se-ifji o 1 same stanovitne zemlje. Izključna z«loga za Trst, Primorje in Dalmacijo slavnozuane in od ikovaue tovarne z* peći lira t,' v Schu'z v B anskem (Morava) ustanovljena 1848. Pri teli pečih ee prihrani 50(J/° na kurjavi. Lastna t«»varna štedi Inih peei iz železa ali ndelanih z roajoliko. Izvršitev po meri in nizkih cenah.
Prodajalnica »zgotovljenih oblek
= „Alla cittn di Trieste" =
tvrdke
EDVARD KALASCH mm
Via Torrente Št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V proda jainici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
(zgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po men".
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril~]tfetodijevo
cikorijo.