Leto XXXVI Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvt^ta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. urt popoldne. Štev. 169. U Ljubljani, v 50», dns 25. julija 1S06. Velja po poŠti: sa celo leto naprej K 26'— jta pot leta „ „ 13-— ■ta četrt leta „ „ 6-50 .3 en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu. M celo leto naprej K 2? 40 pol leta „ „ 1120 i četrt leta « » 5'60 en mesec „ „ 190 £a poJMJ. na dom 20 h na mesec ^*»samezne štev. 10 h Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod Čez __ dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi s r ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona J te v. 74. n list za slom (JpraVnistVO ie Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — •--Vsprejema naročnino, inserate tn reklamacije. Upravnlškega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 14 strani. Šolstvo. Šolstvo v Avstriji sploh gre neko čudno pot. Od najvišjih šol do ljudskega šolstva se opaža, da se povsod krščanstvu sovražen duh zajeda vedno globlje v učiteljstvo in v šolsko upravo. Dogodki na vseučiliščih so pokazali, da je učna uprava v svojem liberalizmu prišla tako daleč, da je izgubila vsako veljavo in doslednost. Vseučiliški rektorji — ta »čedna družba« — z učnim ministrom vred so igrali v zadnjih vseučiliških nemirih tako klavrno vlogo, da je pred celim svetom globoko padel ugled avstrijskih vseučilišč. Koliko ličnega časa se je zamudilo, in koliko ohole neumnosti je zavladalo na krajih, ki naj bi bili posvečeni najvišjim znanostim! To so sadovi tiste »svobodne znanosti«, ki ni nobena znanost, ampak le karikatura prave vede. Zal da tudi v ljudskih šolah vedno bolj prodira ta duh. En del učiteljstva je dober in vesten vkljub neprestanim napadom od nasprotne strani, večina našega učiteljstva pa gre slabe poti in se vedno bolj pogreza. To je žalostno dejstvo, a treba ga je očitno povedati, da se ne bo korupcija neopažena vedno bolj razširjala. Liberalni del učiteljstva je že prekosil daleč stare liberalce. Človek z učitelji-ško izobrazbo, ki ne čita drugega, kakor vsak dan svoj »Narod«, mora duševno popolnoma degenerirati in podivjati. Ce govoriš ž njim, se ti že pri prvih besedah izda vsa njegova neotesanost, ki jo včasih hinavščina le za silo in nezadostno pokrije. Če čita kako knjigo, izbira nalašč protiverske, najrajši lascivne stvari, ki jih razširja tudi med mladino. Mnogo je učiteljev, ki v cerkve sploh več ne hodijo in celo ostentativno šc druge odvračajo. Mnogo jih živi tako očitno pohujšljivo, da ljudstvo, boječ se za svoje otroke, poizkuša vse mogoče, da bi se jih iznebilo, a ne more doseči niti njihove prestave, ker dobe ravno taki učitelji često svoje pro-tektorje. Tudi naziranje gotovih nadzornikov bo treba nadzirati, ker so uspehi preiskav ponavadi jako suhi in pohlevni. Obžalovanja so vredne mnogokrat učiteljice, ki so prisiljene s takimi ljudmi sodelovati, često tudi stanovati v eni hiši. Večinoma mestna dekleta, nevajena življenja na deželi, brez primerne družbe postanejo često žrtve sirovih liberalnih tovarišev. Težko je tako živeti, da se človek ohrani na površini in ne propade za drugimi. Vsa čast onim, ki se bore z zlom in mu ne podležejo! Ta hrabra četa nam je nada za boljšo bodočnost. Naše ljudsko šolstvo jc glede uprave v jako nevarnem položaju. Pravi gospodar ljudskega šolstva je vlada, ki ima večino v deželnem šolskem svetu in v okrajnih šolskih svetih. Stroške za šolstvo pa mora nositi vsa dežela, tako, da je eden, ki ukazuje, in drugi, ki mora molče vse plačati. In ti stroški so največji, kar jih sploh ima dežela. Na Kranjskem n. pr. zahteva ljudsko šolstvo letos že nad poldrugi milijon kron, in ti stroški se jako hitro množijo, ker se zida toliko novih šol. Izkušnja nas uči, da se ljudstvo tam, kjer je prava potreba za šolo in si učiteljstvo pridobi zaupanje ljudstva,ne brani bremen za šolstvo. A vsiljevati si ne pusti nepotrebnih bremen iu šikanirati se ne da. Seveda, če hoče kdo v Davči zidati šolsko palačo, naj bo pripravljen, da bo ljudstvo ogorčeno. Razum mora biti tudi tukaj prva stvar, in ozir na prave potrebe ljudstva. Teh ozirov pa ne pozna ue šolska postava ne šolska uprava. Neštevilnokrat se je že povedalo, da sedanja ljudska šola ni primerna za kmečko ljudstvo in da iz napačnega sistema izvirajo muke in težave za starše, otroke in učitelje. Stvar države bo, da te postave izpremeni. Hvaležnost vsega ljudstva si bo zaslužil, kdor bo to odrevenelo, šablonsko, birokratič-no, vsem zamrženo šolsko postavo nadomestil z veselejšim in življenju primernejšim zakonom. Pa tudi od strani dežele se mora kaj ukreniti. Ta teden smo čitali o slučaju nekega nadučitelia, ki utegne postati tipičen in ki izziva rešitev načelnega vprašanja, kdo bodi gospodar nad ljudsko šolo. Ako bi država prevzela stroške za šolo. potem bi bilo le dosledno, da tudi država v šoli gospodari, ker pa mora dežela največji del svojih dohodkov žrtvovati za šolstvo, si mora tudi dežela naravno lastiti primeren vpliv na šolstvo. In ako se ji usiljujejo učitelji, katerih nameščenje smatrajo zastopniki dežele kot ljudstvu kvarnim, je potem tudi njihova dolžnost, da odreko plače iz deželnih dohodkov takim učiteljem. Mo- goče je. da pride iz tega do konflikta med obema oblastima. A končal bi se slednjič tak konflikt na Kranjskem tako, kakor se je v Nižji Avstriji, kjer je deželni zbor z zakonom učiteljstvo podredil deželnemu odboru. Vsekako se morajo najti sredstva, da se v okom pride napredujoči demoraliza-ciji in protiverskemu cinizmu, ki je zavladal v velikem delti učiteljstva. Na Koroškem šolski otroci štrajkajo ali naj pri nas možje odlašajo? Preti letošnjim zborovanjem S. K. S. Z. Starodavna zgodovinska Škofja Loka b ) videla jutri v svoii sredi zbrane zastopnike iz cele Slovenije. Zborovali bodo na skupščini »Slovenske krščansko-socialne zveze« člani in članice »Zvezinih društev« iz Trsta, z Goriškega, s Koroškega, s Štajerskega in seveda tudi s Kranjskega. Ne dvomimo, da se pokažejo kmalu vidni sadovi jutrišnjega Zvezinega zborovanja. Pozdravljamo naše S. K. S. Z. na Štajerskem, Koroškem. Goriškem in v Trstu, kakor tudi kranjsko osrednjo S. K. S. Z. in želimo, naj bi škofjeloškemu slavnostnemu dnevu sledilo navdušeno podrobno organizacijsko delo doma: izobraževalno delo našega ljudstva, ki edino zagotovi trden in trajen obstanek našemu krščanskemu slovenskemu ljudstvu po širni Sloveniji. Ob tem slovesnem trenutku si ue moremo kaj, da bi se ne spominjali onih časov, ko se je snovala Š. K. S. Z. Danes, ko imamo v kranjski S. K. S. Z. 1(14, v vipavski S. K. S. Z. Ki, v koroški S. K. S. Z. 1.3, v goriški 9. v tržaški 5, v štajerski 76 društev po »Društvenem koledarju« S. K. S. Z. iz leta 190S. skupaj toraj 217 društev, in se je to število žc letos znatno pomnožilo, hočemo nekoliko pogledati nazaj v one čase. ko še nismo imeli Slovensko krščansko - socialnih zvez«, imeli pa tudi ne slovenske krščansko-socialne izobraževalne organizacije. In to še nikakor ni tako dolgo. Saj obstoja krščansko socialno praktiško delo med Slovenci komaj dobrih deset do petnajst let. Z lučjo si lahko hodil ob belem dnevu po Sloveniji, a ljudske izobraževalne organizacije nisi našel. Edino, kar smo imeli, da smo lahko rekli, naše je, so bila »Katoliška društva rokodelskih pomočnikov«. Kmet, delavec ni imel središč, kjer bi se zbiral in izobraževal pa navduševal za krščansko socialne ideale samopomoči. Slovensko krščansko časopisje je delalo, a daleč ni doseglo onega viška, ki ga je doseglo danes, dasi še danes glede na časopisje naša javnost ne stori vsega, kar bi lahko storila, in kar bi morala storiti, kar se dela drugod, kakor nekaj, kar je samo-obsebi umevno. Ni shoda, ni predavanja, ni prireditve, ni slavnosti, ni veselice, ko bi ne naglašali in z vsemi silami priporočali poslanci in drugi ljudski govorniki: agitirajte, naročujte, razširjajte pred vsem krščansko dnevno časopisje. Pri nas se to ne godi, kar je velika napaka, ki škoduje naši stvari, ker naše dnevno časopisje ni razširjeno med ljudstvom tako, kakor bi moralo biti. Kdo pa priporoča »Slovenca« po shodih? Pa bi se moralo na vsakem shodu, pri vsakem predavanju, ob vsaki veselici ljudstvo opozoriti, naj podpira slovensko dnevno časopisje s tem, da ga naroča. Seveda se nikakor ue sme pozabiti pri vseh prireditvah na agitacijo za domače lokalno in pa za stanovsko časopisje. Izpremenile so se pa razmere, ko se je pričela slovenska krščansko - socialna delavska organizacija. Res, da naša delavska organizacija še danes ni popolna, in da ima svoje napake, kakor jih ima sploh vsako delo, a res je pa tudi, da je ravno slovenska krščunsko-socialna delavska organizacija odločno nastopala in delala z vsemi silami, včasih morebiti še preradikalno na izpolnitev organizacije krščanskega ljudstva. Med slovenskim krščansko-socialnim delavstvom se je tudi porodila misel o krščansko-socialni zvezi. Zato se je pa prvotno glasila sedanja Slovenska krščansko - socialna zveza« »Slovenska krščansko - socialna delavska zveza«. Šele pozneje se je sklenilo, naj se imenuje »Zveza« tako, kakor sc imenuje zdaj, in sicer za to, da se zbirajo lahko pod zvezinim okriljem prav vsa slovenska krščansko - socialna nepolitiška društva. Čez noč S. K. S. Z. ni žela uspehov. Prirejala je tudi gledališke predstave. Ob blagoslovljenju svojega praporja je prvič zmagoslavno nastopila. A do tistega dela, namreč do združitve nepolitiških slovenskih krščansko-socialnih društev ni prišlo, dokler ni priredila pred leti v Ljublja- LISTEK. Iz Grodcža. Julija meseca. Kadar pride mesec julij, ne strpim več doma; moram iti v druge kraje, da se duh odpočije in telo okrepča. Letos sem se odločil za Gradež. Pred staroslavnim Oglejem leži v morju ta otok, ki je v zadnjih desetih letih zaslovel kot prvo morsko kopališče v Avstriji. Brž tedaj po planinski železnici v Trst, od tam me popelje parnik »Trieste« v dveh urah v Gradež. Ze v Trstu se vidi temni stolp nekdanje patriarhalne cerkve Gradcžke, in ko se peljemo proti otoku, vidi se od dalež nizko obrežje, na katerem stoje v dolgih vrstah platneni šotori za kopališke goste. Parnik priplove v luko ravno opoldne; na bregu stoji veliko ljudi, ki čakajo novih gostov, mahajo z robci in klobuki. Veselo je gledati to živo množico, ženski spol je večinoma v lahki beli obleki. Postreščeki se ponujajo, hotelski sluge vpijejo vse vprek: Hotel Metropole! Fonzari! Fortino! Cer-vo d'oro! Alla Salute! Warner! Gold-berger! Post! VVienerheim! Jaz sem se umaknil v prijazno, tiho zavetišče tik za kamenitim jezom, ki brani otok pred morskim navalom, od koder je prekrasen raz- gled po morju in sc vidi vsaka ladja, katera priplove v Gradež. Ako stopim na jez, vidim v jasnem jutru snežni vrli Triglava Gradež je pristno italijansko mesto s 4000 prebivalci, ki prebivajo v sredi mesta v hišah, ki so tako stisnjene na kup okoli glavne cerkve, da se je čuditi, kje more toliko ljudi prebivati. Zanimive so te ozke ulice, starinske, čudno zidane hiše z visokimi dimniki, zato naletiš v marsikateri ulici na slikarje in slikarice, ki jih posnemajo na platno. Nove hiše, hoteli in penzijoni stoje okolu starega mesta na obrežju. Stara patriarhalna cerkev je častitljiva bazilika s tremi ladijami, podobna oni v Ogleju. Na tlaku so sledovi starokr -ščanskih mozaikov, ki omenjajo, da je patriarh Elija 1. 573. cerkev prenovil. Znamenita je mramornata prižnica z beneško-mavriškim baldahinom, kjer poje o velikih praznikih dijakon takozvani patriarhalni evangelij. Za velikim oltarjem jc karnenita stolica patriarhov. Poleg farne cerkve ste še dve starinski cerkvi S. Ma-ria della Grazie iz 5. stoletja in sv. Evfe-rriije. Bilo je pa, pravijo, v prvih krščanskih časih na tem malem otoku štirinajst cerkev. Pred petimi leti so odkrili na Piazza della Corte temeljne zidove in tlak iz mozaika starodavne cerkve z mnogimi sarkofagi, ki je bila posebno lepo in pravilno zidana v starokrščanskem slogu. V '•ni stari cerkvi na velikem trgu, ki je opuščena. ima sedaj svoj doni katoliško delavsko društvo. Na velikem trgu v parku je artezijski vodnjak, ki je pravi blagoslov za Gradež. Brez njega bi se Gradež nikdar ne povzdignil do sedanje višine. V prejšnjem času je bila v Gradežu samo voda kapnica. Kadar je bila suša, so morali vodo v ladijali voziti iz Ogleja, kar je bilo silno zamudno in voda dostikrat nezdrava, zato je večkrat nastala mrzlica malarija. L. 1900 so začeli vrtati vodnjak; prišli so že do globočine 200 metrov. orodje se je lomilo, pa niso našli dobre vode. Mestni odbor je sklenil še en teden delo nadaljevati, in potem pustiti, ako bi ne bilo uspeha; tako bi bilo zavrženih 20.000 K stroškov. V noči od 3. do 4. aprila so delavci že obnemogli, kar priskočijo še prostovoljno nekateri mladi možje, z uovo močjo delajo naprej in ko pridejo do globočine 217 metrov, bruhne voda z vso silo iz zemlje v močnem, sedem metrov visokem curku. Vse mesto je bilo pokoncu, zvonovi so zvonili, godba je svirala po mestu, vsa okna so bila razsvetljena. tisto noč od veselja nihče ni mogel spati. Odsihmal daje vodnjak okolu 30 tisoč hektolitrov vode na dan. ki je napeljana v vse hiše, javne vodotoče, perilnico in kopališče. Voda pride siccr iz tolike globočine nekoliko topla in rumenkasta, a ko se ohladi, je popolnoma čista in zdrava. Od tega časa šele se je število kopaliških gostov tako pomnožilo, da je bilo I. 1907 nad 8000 oseb, letos pa bo doseglo že 10 tisoč. Največ je tu Dunajčanov, potem Čehov, Mažarov, Judov, malo Italijanov in nekoliko Slovencev iz Goriške in Ljubljane. Pojdimo zdaj v kopališče. Na bregu stoji v štirih dolgih vrstah nad 700 šotorov, v katerih jc nad 3000 oseb, potem so še na dolgih mostovih kopalne kabine za moške in ženske. Najfinejše peščevje obdaja več kot pol ure daleč plitvo morje, po katerem moreš hoditi ali plavati brez vsake nevarnosti. Okoli 11. ure dopoldne je tu najbolj živahno. V paviljonu igra vojaška godba, v morju vse mrgoli, ntožki, ženske, otroci, drugi ležijo na vročem pesku in se kuhajo na južnem solticu. Tisoče ljudi vidiš tukaj. Vmes hodijo fotografi, postavljajo svoja stojala, zdaj tu zdaj tam vzamejo na piko kako skupino. Morska voda ima navadno toplote od 19—23" R, pesek na produ pa pride celo do 50" R. In kadar piše veter, začne morje pljuskati in valove gnati, takrat je največje veselje za kopalce, ko jim gredo valovi čez glavo. Na koncu kopališča je takozvana solnčna kopel, ograjen prostor, kjer se kopljejo v vročem pesku možki, taki kakor jih ie Bog ustvaril. Nek dovtipnež iz Ljubljane je imenoval ta prostor Predovičev hlev, iri to ime sc je tudi prijelo. ni shoda nepolitiškilt katol. slov. društev. Po tetn shodu se je pričelo šele pravo delo na izobraževalnem polju našega ljudstva. Ponosna je lahko S. K. S. Z. na dovršeno delo. Zdaj se ne govori več o »Zvezinih« društvih, sedaj že lahko rečemo, da je postala S. K. S. Z. zveza slovensko krščan-sko-socialnih zvez. Letošnje zborovanje S. K. S. Z. bo še osobito velikega pomena glede na to, ker se bomo lahko prepričali, kako da napreduje organizacija naših mladenčev telovadcev. Izpolnila se je namreč ona želja, ki smo jo čuli pred leti tolikokrat po naših zborovanjih, naj bi se organizirala naša mladina po telovadnih odsekih v katol. slov. izobraževalnih društvih. Mladeniška telovadna organizacija se brezdvojbeno dvigne po škofjeloški skupščini S. K. S. Z. Nikakor pa ne dvomimo, da poživi »Zvezino« zborovanje društveno življenje. Zopet in zopet moramo ponavljati, ne počivati, dokler se ne ustanovi prav v vsaki fari na Slovenskem katol. slov. izobraževalno društvo in telovadski odsek. A tudi obstoječa slov. katol izobraževalna društva ne smejo počivati. Društva ne smejo životariti, morajo živeti. Naš ideal mora biti. da so v izobraževalnem društvu mladeniči in dekleta, možje in žene. Vsak stan imej svoj oddelek. Društvo mora tudi postati ono središče, kjer se razmotriva tudi o za domači krai važnih zadevah. Predavanja in sicer redna mora imeti vsako društvo. Ni dosti, če se predava le včasih. Ne. Predavanje morejo biti redna in sicer vsak teden. Saj si društva s predavatelji lahko medsebojno pomagajo. Knjižnica mora delovati, organizirati se mora naročanje časopisja. Pred vsem morajo obračati svojo pozornost naša izobraževalna društva na mladino, a prezreti ne smejo na nikak način mož in žena. Kmalu se prične zopet redno društveno življenje. Po škofjeloški skupščini vsi, ki ljubite naše krščansko slovensko ljudstvo na krov in na delo za ljudsko izo* brazbo po načelih praktičnega krščanstva ! Iz življenja ..ubosega jetnika vatikanska". R i m. 16. julija 1908. Pod tem naslovom prinaša umazani »Naprej« v svoji prvi številki članek, v katerem hoče poučiti slovensko ljudstvo, katero klerikalni listi »poneumnujejo«, o življenju ubogega vatikanskega jetnika, to je papeža. Njegov namen je odvrniti ljudstvo, naj bi ne dajalo »Petrovega vinarja«. Dotični pisač si jc najbrže mislil: »Ljubljana je daleč od Rima, zato lahko lažem, kolikor hočem«, in res je skoraj vsaka beseda v tem članku laž. To je gotovo, da dotični mazač Rima in Vatikana nikoli ni videl; težko je pa določiti, ali je on lagal iz zlobnosti ali pa strahovite nevednosti. Skoraj gotovo ie zastopana ena in druga pri njem v največji meri. Ali je papež res jetnik v Vatikanu ? «Leta 1870.«, piše »Naprej«, »so se združile vse državice italijanskega polu-otoka ter vstvarile sedanjo italijansko državo. Razume se, da ie tudi rimska državica morala kot taka prenehati in postati navadna deželica italijanske države. Tedanji papež Pij IX. se ie strašno razjezil, ker se mu je odvzelo posvetno vladarstvo in je proglasil kar najbolj svečano, da ne Kakšen vpliv pa ima morsko kopališče? Tu vpliva ne samo morska voda, ampak posebno še morski zrak, ki je v Gr«. dežu. katerega obdaja morje od vseh strani, najbolj čist, zelo vlažen, napojen s kisikom, ozonom in solnatitni delci. Vročina ni prehuda in se lahko prenaša, ker zlasti v vročih mesecih vedno pihlja hladna morska sapa. V prvi vrsti se ozdravlja skrofuloza in rachitis otrok, kateri imajo svoje kopališče popolnoma ločeno od splošnega na nasprotni strani otoka, potem nevrastenija, razne nevroze, katari in vnetja, naduha. Solnčna in peščena kopel ozdravlja tudi revmatizem in putiko. Ker ima morje tukaj v sebi mnogo joda. zato je najboljša pomoč /.oper povapnelost žil (arteriosklerosis), tisto skrivnostno bolezen, ki se posebno v sedanjem času tako strahotno razširja in je največkrat vzrok kapi na možgane. Kdor pa ne čuti nobene bolezni, se tu na otoku v sredi morja tako okrepi na duhu in telesu, da potem še enkrat lažje živi. Da se kopališki gostje ne dolgočasijo, se napravljajo izleti na vse strani s čolni ali s parniki. Zanimiv in podučen jc izlet v Oglej s staroslavno baziliko in državnim muzejem, kjer ie največ izkopin iz rimskih in prvokrščanskih časov. Blizo na suhem je Belvedcre, kjer je krasen gozdič pinij, in sc toči izborilo črno vino. Barbana je otoček s starodavno romarsko cerkvico, prekorači praga iz Vatikana toliko časa, d< kler se mu ne povrne njegovo posvetno vladarstvo Iz teh par stavkov je že razvidno, da »Naprej« sam fabricira zgodovino, kakor se mu ljubi. Naj bere delo Angleža »Come fu fatta 1'ltalia« (Kako je nastala Italija) in se bode prepričal, da se leta 1870. niso združile italijanske državice, ampak da sta jih Garibaldi in revolucija z ognjem in mečem skupaj zbila. Naj čita pohod Gari-baldijev v Sicilijo, njegov roparski napad na Napolj in potem napad na Rim. Kdor ve, na kako podli način in proti vsakemu mednarodnemu pravu so oropali sv. Očeta njegovega posvetnega vladarstva, ta razume, da papež ni mogel podati roke tistim, ki so ga na tako krivičen način oropali. Papež je moral ostati v Vatikanu in mora tudi še danes biti kot jetnik v Vatikanu. To je vsakemu jasno, kdor biva samo nekaj časa v Rimu. Umazani list »L'Asino« ki so ga celo iz svobodne Amerike izgnali, prinaša v vsaki številki tako nesramne slike sv. Očeta, da se tujec tukaj v Rimu kar čudi, da italijanski katoličani trpe kaj tacega. Zadnjič je prinesel sliko, kjer je bil sv. Oče naslikan kot »baletna plesavka« s tiaro na glavi ... V »statuto del regno d'ltalia« je tudi zakon, da je vsako razžaljenje papeža razžaljenje veličanstva! Katoliški odvetniki so ustanovili lego« proti »Asino«, pošiljajo pritožbe, toda nič ne pomaga. Zadnjič je podal en poslanec v parlamentu interpelacijo radi žaljenja sv. Očeta v »Asino«, predsednik je odgovoril, da ni kompetenten. To so torej garancije, ki jih je dala italijanska vlada sv. Očetu. V vseli šolah se javno poučuje. da je papež tiran, največji sovražnik italijanskega naroda: in sedaj naj sodi razumen človek, ali je papež primoran ostati v Vatikanu? Ni nič posebnega tukaj v Rimu, ako pobalini napadejo duhovnika javno na cesti s kameni; psovke sliši duhovnik v Rimu pri vsakem koraku. Pri .Albaiiu so letos »teppisti« nevarno ranili dva Škota. In v takih razmerah naj bi papež zapustil Vatikan! Res je, da je italijanska vlada ponudila papežu 3,255.000 lir na leto; toda, ako bi papež to sprejel, bi moral sprejeti vso garancijsko postavo, katero mu je diktirala italijanska vlada. Postal bi odvisen! — ln kdo bi skrbel, da se vršijo garancije? Italijanska vlada je sprejela v svoj zakonik te postave, in vendar se te postave kršijo popolnoma očividno in brez kazni. Katoliško ljudstvo si raje odtrga par vinarjev od svojih ust in jih da sv. Očetu, kot pa da bi bil njegov duhovni pastir odvisen! Vsakdo mora priznati, da je ravno to ne-omahljivo stališče proti italijanski vladi podalo papežu v zadnjih desetletjih tisto neodvisnost, tisto moč in ugled, z eno besedo, tisto suverenost, ki mu je nobena teritorijalna oblast ne bi mogla dati. On je res jetnik v Vatikanu; toda čuden jetnik, ki se ga njegovi čuvaji boje. »Celo iz nebes ni bilo ne strele ne žvepla, da bi pokončalo brezbožnike, ki so odvzeli papežu posvetno vladanje,« tako piše »Naprej«. On misli, da Bog ne more na drugi in še hujši način kaznovati. Ze sedaj se vidi, da je kazen božja res huda. Iz šol so pregnali krščanski nauk, in kaj poučujejo sedaj? 1 d o veri deli' ttomo« od Mazzinija. Vzgajajo revolucionarje, socialiste ... in nekateri listi so že pisali, da ako bode tako naprej šlo, nastane v kratkem revolucija ... in republika ... in kaj potem . . . Siba božja bode huda. Koliko laži ie že nakopičenih v teli par stavkih! Najlepše pa štAb- prideJ — »Ljudje res mislijo, da se sv.. Očetu tako slabo godi in niti ne slutijo, kako v resnici ta mož živi. Zato naj pa bO v naslednjem vse to opisano vestno in resnično: O tem, kako stanuje^ papež. In sedaj opisuje »Naprei« Vatikan kot malo mesto s prekrasnimi palačami, z ogromnimi stavbami . . . Kakor je videti, ni ječa mala in slaba,« — Toda tukaj se je »Naprej« lepo vjel. Vsak izobraženec vč, da zavzemajo največji in najlepši del Vatikana svetovno znani muzeji m galerije in pa vsem pristopna biblioteka. V tem delu, ki zavzema vsaj štiri petine vsega Vatikana, ne stanuje papež, ampak ves izobraženi svet: učenjaki in ljubitelji umetnosti, ki prihajajo s celega sveta, da si ogledajo dela največjih; mojstrov umetnosti. Papež ima za svojo osebno porabo eno delavno sobo, spalnico,, obednico, kapelo in še par večjih sob za večje avdijence. »Naprej« naj pa pri tem pomisli, da ima papež za seboj zgodovino 20 vekov, da je papež vrhovni glavar vseh kristjanov, suveren, ki mora sprejemati v avdijence tudi kralje in najvišje dostojanstvenike. Najgorostasnejša laž pa pride sedaj. »Pri ubogem jetniku, vatikanskem se redi, in dobro redi 3455. ljudi!« ln kje je dobil te številke? Pravi, da je vse posnel iz knjige »Le Vatican«. Vzel sem dotično knjigo v roke v nemškem prevodu (Der Vatikan — Benzinger, 1898) — in res ne vem,, kako bi označil nečuveno zlobnost in podlost »Napreja«. On našteje 1575 članov častne prelature, in seveda on spravi vse v Vatikan, ln v knjigi jc izrečno povedano. da večina članov častne prelature. sploh ne stanuje v Rimu, da je to samo neko odlikovanje. In jaz sem poprašal tukaj; in so mi rekli, da od teh sploh nikdo ne stanuje v Vatikanu. Prav zanimivo je, da šteje tudi 228 tajnih komornikov »izven Rima« - ki naj bi stanovali v Rimu v Vatikanu. Ali res misli »Naprejev« mazač. da je slovensko ljudstvo tako neumno! Člani zbora s. Rota in kasacijskega dvora (segnatura) tudi ne stanujejo v Vatikanu. Lahko bi vedel »Naprej«, da sta s. Rota in Segnatura pravna zbora za upravo cele cerkve, in da ne spadata k osebni papeževi družini. — Na ta način dobi »Naprej« 2030 klerikov, ki naj bi vsi stanovali v Vatikanu, v resnici jih pa stanuje komaj 100. — Sedaj pa pridejo na vrsto laiki; in tudi tukaj spravi »Naprej« vse v Vatikan, kjer izrecno pove knjiga, da večina ne stanuje v Rimu, a še veliko manj v Vatikanu. »Naprej« navaja 520 komornikov plašča in tajnih komornikov, od katerih ne eden ne stanuje stalno v Vatikanu: ker to so samo odlikovanja, s katerim počasti sveti Oče zaslužne katoličane celega sveta. Seveda papeževa armada bode socialista prav posebno v oči. »Naprej« našteje 984 vojakov, ki naj bi vsi stanovali v Vatikanu. V resnici pa stanuje v Vatikanu 10 gardistov, 120 Švicarjev vojakov s tremi oficirji in nekaj žandarjev. Vseh skupaj komaj 150, ne pa 984. 400 vojakov palatinske garde fungira samo pri slavnostih v cerkvi sv. Petra; drugače so to delavci, ki prostovoljno in »zastonj« služijo papežu. — Rad bi vedel, kje je »Naprej« dobil 1160 kuharjev, lakajev, kočijažev, vratarjev. Resnica je, da ima sveti Oče samo enega kuharja, enega kočijaža, vratarjev je pa seveda nekaj več za neštevilne muzeje in galerije. Tako je s podlo in zlobno lažjo naštel »Naprej« 3455 ljudi v Vatikanu, v resnici jih pa stanuje samo 360. Zlagal se je samo za tri tisoč! Torej v Vatikanu sta- nuje samo 360 ljudi- Ako se vzame v obzir, kako velik je Vatikan (25.000 qm), koliko čuvajev, vratarjev je treba za muzeje; ako se pomisli, da papež vodi vso cerkev, da je on suveren, je to število res malo, ako se primeri z dvorom kakega drugega vladarja. Kaj pa sledi v »Napreju«, je pa tako neumno, da mora biti že na prvi pogled vsakemu jasno, da se je dotični pisač ali norca delal iz »Napreja«, ko mu je poslal tako neumnost, ali je pa pisal, ko ni bil popolnoma pri zdravi pameti. — »Ali pomu-diva se pri papežu še malo dalje,« pravi »Naprej, »in poglejva, »Kako se papež oblači?« O tem piše krojaški časopis »Odevnik« v štev. 7. dne 13. sušca 1908: »Krojaška, delavnica papeževa ali 21H) komornikov njegove svetosti. Malokomu bo znano, da je v službi Pija X. več šivilj in modistinj kot v najboljšem modnem zavodu na Dunaju. Marsikdo bo dejal:To pač že ni res; ali resnica je to, živa resnica.« Jaz sploh nisem verjel svojim očem, ko sem bral te odstavke; nisem mislil, da je mogoče tako brezobrazno lagati. Naj pove ta lažni k, kje je dobil te podatke; videl tega ni, toda gotovi ljudje vidijo tudi to, česar ni... V Rimu ni bil nikoli.., tukaj ga jc nekdo grozno nafarbal. V Vatikanu sploh ni šivilij ne modistinj, kar vsak človek ve. in vsakemu je znano, kako pri-prosto živi. in se oblači Pij X. »Papež se oblači le v popolnoma svetlo belo obleko, in sicer daje prednost popolnoma beli barvi, ki ie poleg bledordečega najbolj priljubljena barva za papeška oblačila,« To vendar ve vsak otrok, da se papež oblači samo v belo obleko; da ta bela obleka ni prav nič dragocena, je vsakemu znano,, kdor .ie enkrat videl sv. Očeta. Nato govori in laže dalje »Naprej« o dragocenih cerkvenih oblekah, in hoče dokazati, da je za to obleko treba celega zbora komornikov iu šivilj. Naj mu bode povedano, da vso to cerkveno obleko dobi sv. Oče na dar, in da ne potrebuje za to komornih go-spodičen. V palači, kjer stanuje papež,, sploh ne stanuje nobena ženska. Nekaj družili vratarjev iu čuvajev stanuje v popolnoma odeljenem prostoru. Kje je potem tista armada šivilj? »Naprejev« pisač je pa tudi moral imeti dobre oči. da je videl: »palij z demanti posejan (kdo na svetu je kedaj videl palij z demanti posejan?) in copate, ki so obrobljene s prekrasnimi čipkami in posejane z najdražjimi dijamanti? -Jaz sem že večkrat prisostvoval papeževim slavnostin in nisem še nikoli kaj takega videl. Zdi se. da »Naprej« misli, da papež vsaki dan nosi tiaro na glavi, bel pla-šček iz čipk (?), palij, ..... o nevednost in zabitost! Ko se je tako nalagal o dragocenih papeževih oblačilih, nazadnje še pove, da znašajo stroški za vzdržavanjc te obleke na leto en četrt milijona lir! To je nesramna laž, kot je sploh ves članek, da, vsaki stavek ena laž! — Kdo poneumnuje slovensko ljudstvo?----Toda naj nikar ne misli, da jc slovensko ljudstvo tako neumno, da bi se dalo pitati s takimi neumnimi lažmi. Slovensko ljudstvo ve, kaj je papež, ve, da je on postavljen od Jezusa Kristusa, da v njegovem imenu vlada sv. cerkev, ve, da ga ne bodejo premagala peklenska vrata, a še veliko manj neumni in ubogi »Naprej«. Slovensko ljudstvo spoštuje in ljubi svojega Očeta; ve, da je on res ubog, ker so ga oropali vsega, ve, da nima za vso veliko upravo sv. cerkve drugih dohodkov, kot Petrov vinar, za to si za katero sta se dolgo časa prepirala oglejski in gradežki patriarh. Prvo nedeljo meseca julija gre iz Gradeža velikanska procesija na čolnih v Barbano, spremljate jo dve godbi, civilna in vojaška. Včasih je bilo na tem shodu do 10.000 romarjev. Parniki vozajo v Porteroso in Piran, Sesljali in Devin. Izolo in Koper, Trst in Mira m are. Ljudstvo v Gradežu je sicer ubožno, ker živi le od ribištva, a živo katoliško. To so pokazale volitve v mestni odbor, ko je popolnoma zmagala krščansko-so-cialna stranka. Pri državnozborski volitvi je dobil krščanskosocialni poslanec nad 400 glasov, nasprotnik komaj 10. To se vidi tudi v cerkvah ob nedeljah in praznikih. Bil sem večkrat pri službi božji; gin-Ijivo jc slišati to ljudstvo, kako prepeva iz vsega srca. Poje se vedno latinsko, pri sv. maši in večernicah neki tradicionelni, stoletja stari koral, ki sicer ni popolnoma pravilen, a vendar čudovito prevzame srce, ker tu poje vse, staro in mlado. Za oltarjem, na sedežih nekdanjih gradežkih korarjev, sede možje stari in mladi in pojo na vse grlo. po cerkvi pojo dekleta in i žene, pri oltarju strežniki. Samo nekaj neprijetno kazi njihovo petje, ker vsi Itali-j jani, duhovniki in svetni, pojo »skozi nos« | in kričijo na vse grlo. Na praznik karmel-| ske Matere božje pa so peli na koru neko i instrumentalno mašo, a to jc bil tak cigu- migu, tako gledališko petje in sviranje, da sem bežal iz cerkve. Na Laškem bo treba najprej reformirati cerkveno petje. Ko je bil 5. julija romarski shod na Barbani, prišlo je tisoče romarjev iz vse okolice, tudi od Benetk. Opazoval sem moške in ženske, njih obraze in postave, in zdelo se mi je, da to niso laški, ampak pristno slovenski obrazi, in mislil sem, da ko bi jih ogovoril, bi mi morali slovensko odgovoriti. Ni čudno, saj je bil naš rod nekdaj razširjen tja do Venecije. Dne 16. julija so se pripeljali Slovenci od Trsta in Kopra, 500 romarjev s svojimi duhovniki, na dveh parnikih v Gradež in potem v Barbano. V sredi Gradeža so peli naše slovenske Marijine pesmi, naposled pa »Hej Slovani«! Za duhovnike je v Gradežu posebno pripravno, ker ima goriško duhovsko podporno društvo tukaj svoj sanatorij, kjer prebiva lahko 20—22 duhovnikov, ter ima hrano in postrežbo za zmerno nizko ceno. Pridejo semkaj duhovniki celo iz Rusko-poljskega, Češkega, Bukovine. Med slovenskimi duhovniki je menda premalo znan. Priporoča sc, da bi sc te ugodnosti bolje posluževali, in rabili blagodejne morske kopeli. Kdor želi biti sprejet, sc mora oglasiti pri tajniku društva, g. Leonardu Sion, stolnem vikariju v Gorici. L. Š. Pismo Boltatugo Pspeta. Gespud redehter! U pandelk, tkula ukul punuči sm šou skus Juduva gasa in sm vidu tam enga pu gvant še precej inteiegen-tnga ge-spuda, ke jc iz glava u en hangar rinu. Ke se m je srumak sniilu, sm stopil ke h nemu in sm ga prašu, pu kum mu srce hrepeni, ke tku iz glava naprej teši. »Pust me prgmali!« je zarežu name in me pugledu tku grdu iz sojeni krcmcžla-vem učmi, de sm kar strepetou, kokr ku-kuš, če ja puliješ iz voda. »Ti s klerekalc, jest sm p i naprednak in zatu teb nč atn na gre, kua jest pučnem!« tnOitv:** '7- iS« 1. priloga ^Slovenca11 dtev. 169. dn6 25, julija 1908. bode rado odtrgalo od ust še marsikateri vinar, da ga pošlje sv. Očetu. Vsaki vinar jc dobro naložen; ker, kaj drugega more želeti vsaki verni kristjan, kot to, da se sv. cerkev., kraljestvo Božje, vedno bolj širi in proč vita! —n. Ptujske novice. »Šiajerc«, list ptujskih mestnih očetov in trgovcev, je v svoji predzadnji št. z dne 19. t. m. v uvodnem članku napadel božja pota (posebno Loreto in Lurd), in svetinje tako cinično surovo in obrekoval-no, kakor delajo to le internacijonalni ru-dečkarji, katerih prikrit, a zvest bratec je ostal Linhart tudi na Ptuju. Ker zloglasni »Štaierc« vedno in .vedno zatrjuje, da ni proti veri, obenem pat na tako podel način napada katoL cerkev, in vse, kar je ž njo v zvezi, se zelo čudimo, da za to poklicane duhovske oblasti na Štajerskem ničesar ne store pr&ti listu, ki kakor spri-čuje žalostna izkušnja, zastruplja slovensko kmečko ljudstvo tako .dosledno in z tolikim uspehom, da se mora vsak pravi domoljub upravičeno bati za naše ljudstvo. Znan omam je iz dobrega vira, da pri neki oblasti skrbno shranjujejo vse šta-j.rčeve izrezke o napadih na posamezne duhovnike, da jih potem ob priliki porabijo. Dobro, nimamo ničesar" proti temu; a dolžnost ravnoiste oblasti bi, pa tudi bila, storiti potrebne korake — ,ki bi :bili gotovo uspešni — da se zabrani zistematično zastrupljanje kmečkega ljudstva zlasti v verskem oziru! »Štajerc« /postavljen na laž! Radi nc-Kega štajercijanskega Shoda meseca januarja t. L na Vurrbergu pri Ptnju je bil župnik Kokeli, ki je prišel kmečke stranko mirno na shod ir. se tam tudi mirno vedel, na ptujski sodnij: vsled ^Linhartove tožbe obsojen na 30 K globe ituju zadnjo nedeljo dne 19. julija je moral od Ornigovega podanika, zloglasnega Linharta požreti marsikatero debelo. Linhart je klel in rohnel proti Slovencem in vladi, Mulik pa obljubil veliko milijonov radi uitne vsled suše. Štajerski in drugi slovenskiipošianci so že zdavna storili vse potrebne?korake za vladno pomoč! Pa Or-nig ozir. »Štajerc« mora svoje ljudi far-bati! Naj-nastopi Ornig t j. »Štajerc« proti največji nesreči na ptujskem polju, proti povodriji •strupenega, po celem svetu žalostno — "znanega ptujskega šnopsa, ki preplavlja- naše ljudstvo vedno bolj, — in potem ju' bOdemo tudi mi imenovali prava kmečka prijatelja! A mislimo, da sc bo Drava pr£j obrnila, kakor se to zgodil Tržne vesti. 24. julija 1908. Koncem zadnjega tedna so se začele cene zopet dvigati, ker je konsum živab-neje segal po blagu. Ta živahnost je pa seveda sedaj izginila vsled rastočih cen. Ponudbe K 18-40, št. 1 K 18-10, št 2 K J 780, št. .3 K 17-60, št. 4 K 57 40, št. 5 K 1.7-10, št. 6 K 16-80. št. 7 K 15-80. št. 8 K 8-40; rženo moko št.O K 16-10, št. 0/1 K 1570, št. 1 K 15:330;,otrobe fine, K 575. debele K 5-75, ržene K 6-10 do 6-40, klajno moko K 770 do K 8, pšenične otrobe za september-december K 5-80 do K 6-10 (vse za 50 kg.). Špirit. Raiirttran in obdačeti špirit zahteva za juli-avgust K 15050 do K 151, denaturiran pa K 46:25 do K 4650 za takoj ii sklep.. Sladkor. Zadnjo soboto so cu-kuaši za avgust liberirali 8% kontingenta in ceno znižali za 1 krono, ker je cena sirovemu sladkorju zadnji Jas znatno padla. Svinjska mas;t zahteva K 136 br«v ovojni ne Z Kotranjskeja. h Ložke doline se nam piše: Dandanes se povsod opaža nekak napredek, naj- sibo že v gospodarstvu, izobrazbi ali kje drugje. Da tudi v naši dolini nismo zaostali ter v marsičem napredovali, je resnica. Osnovalo se je nekako zadnja leta prošlega stoletja več zadrug gospodarskega pomena. Za izobrazbo skrbijo ka-toliško-narodna društva, pred kratkim ustanovljeno izobraževalno društvo in tamburaški klub. Ustanovile so se razne cerkvene bratovščine, Marijine družbe itd. Tudi glede šol vidimo napredek. V teku leta otvori se novoustanovljena štiri-razrednica v Igavasi. Poslopje, katero je krasna moderna stavba, sc ravnokar do-deluje. Še celo Ložani so se zdramili, ter počeli drezati, da bi se jim dovolila samostojna ljudska šola. Tedaj povsod napredek. Zalibog pa jc šc nekaj, nakar se dose-daj ni šc mnogo ozir jemalo, to je naša župna cerkev sv. Jurija v Staremtrgu, katera nikakor ne dela časti župljanom. Tukaj pa ne moremo govoriti o napredku. Izvzemši, da se je pred nekaj leti napravila nova ograja okrog cerkve, ter nov tlak v cerkvi je stavba ostala ista. Je pa v resnici taka, da je menda ni najti v nobeni župniji na Kranjskem. Človeka prešine kar strah, ko stopi vanjo, a ne oni sveti strah, kateri navdaja vernega kristjana, stopivšega v kak lep liram božji, ternuč nekak strah, ko opazuješ ono kolo-saluo štirioglato stebrovje, nizke oboke, okraa komaj dober meter od tal vzdignjena. Dalje so prostori temni in zaduhli, da je primoran celo organist pri belem dnevu svetilko prižgati. Čuditi sc je le, da je dobiti ljudi, ki se tipajo trditi, da je cerkev za naše razmere dobra. Tem se pač ne more drugega odgovoriti, nego to, da niso videli dalje kakor od Bloške pa do Babne-police, kajti ako le te meje prestopimo, vidimo, da je v tem oziru povsod boljše. Tedaj, starotrški žttpljani, zdramimo se vendar enkrat, saj nas je do 6000 in po številu smo ena največjih župnij na Kranjskem. Poleg tega pa tudi v gotovem oziru nismo tako zelo na slabem stališču. Ako prispevamo, da se po tujih krajih gradijo lepe cerkve, je vendar naša sveta dolžnost skrbeti najprvo za domačo cerkev, da se ne bodejo tujci zgražali nad njo. Saj lepa cerkev je čast in ponos župljanov in zdi f se, da je .celo duh kristjana veliko bolj zbran v pobožnosti, ako se mudi v lepi hiši božji. Letos obhajamo dva nenavadna jubileja, katera bi najlepše proslavili s 'tem, da začnemo misliti na našo župno cerkev. Osnoval naj bi se v ta namen poseben odbor, kojega naloga bi bila, skrbeti oziroma delovati na to, da sc prej ali slej pride do sredstev, s kojimi bi bilo možno misliti ua popravo. Naša cerkev je starodavna. Postavljena je bila v srednjem veku ter pozneje večkrat predelana oziroma večkrat pokvarjena. Kak je bil prvotni slog. se da približno sklepati, ako stopimo nad obok srednje ladije, kjer je videti še nekdanja okna in slikane stene. Cerkev bi se dala z najnižjimi stroški predelati na ta način, da se ji da zopet nekdanji prvotni slog. Oboki, katere bi nosili vitki stebri, naj bi se dvignili višje. Tudi bi se cerkev dala primerno podaljšati proti župnišču. Imela bi potem tri strehe, t. j., vsaka la-dija zase. Nad srednjo ladijo dvigala bi sc okna. Obenem bi izgubila ccrkev zunaj ono dolgočasno enoličnost. To bi Vam bilo res nekaj posebnega. Dal Bog, da bi ta opomin ne ostal brezvspešen. »Aha,sej ,s,e m jc prec zdel, dc moreš bt kašn naprednak, ke tku iz glava naprej rineš; ampak, prjatb, na ta viža nanš ne-kol nekamer naprej pršou. Tlela se me lepit roka prim, pa:te m jest naprej" p elu, ke sam na moreš nekamer. Leberalci ste usi tku zarukan, dc tfiin naprej silte, ker naprej t a morte. Astn, če čš se me prim, če rie pa tle ustan, men jc tise glili.« Kokr .ie vidu. de mu druzga res na kaže, kokt de se mene klerekalca prime, če če naprej pridet, se me je prjcu in tku sm ga srečn spravu dti duma. Gespud redehter, jest jm pu pravic puvem, de je toiu ta naprednak še ta nar bJ pameten, kar sm jh še du zdej vidu, če je biti prou precej natrkan. Ta je saj sprevi-du, de se brez »klerekalca« tise glili težku naprej pride; dnu h leberalci, al kokr se sami sebe zmerjaj«, naprednaki sa pa tku zarukan, de zmeri tam naprej tešeja, kjer se naprej na pride. Zalastn je tu, gespud redehter. ampak je res. Leberalci sa soje ušabnast tku pijan, de nekol na vidja tiste pulitične ceste, pu ker se pride na ta prau cil; ampak štor-kljaja tku ke u en dan in skačeja ke pa sm, kokr zaje, kedr ga jagri pudeja; de se pr tem večkat ta al pa un u kašn grabil prekucne, tu sevede na more bt nč ču-dnga. Olih prou, de sm se na zajce spomini. Ujikat sm s l is t u ta Narodu kavarn«, da .misl jblansk žepan gespud Hribar ket naoelnk v-luvenskega Ionskega kluba ene nove jagnuske bukve na soje umkoštnge vii dat, ke jh ie Btumauer spisu in ke sa res hedu putrebne, de u saj Magister vedli, kuku se gulobi luveja. Ud žepana je tku doužnost, de soje >'di puduči, kuku in kaj je iz jagmiska pravica. Ene bukle u pa vn dati ud anierikanske devjačne, ke Ame-rika-Taučar že leta in leta na uli piše.. Sluvenska jagruska .Jetaratura in t. Značnice nam predoču-jejo popolne besede in ne samo korenov, kar je posebna prednost Bernekerjevega slovarja pred Miklošičevim: Glede slovenščine se naslanja pisatelj na Pleteršni-kov »Slovensko-nemški slovar«, na Miklošičeva slovarska dela in razen teh zlasti na prof. Štrekljeve bogate prispevke v raznih objavah. Berneker je Miklošiča skrbno popravil in izpopolnil ter nam podaja najnovejše znanstvene rezultate. Le v slovenščini rabljeno besedo »abota« n. pr. je Miklošič razlagal iz starovisoko-nemškega »apah« = »verkehrt«, a Berneker jo izvaja iz novovisokonemške besede »Einfalt«, v koroškem narečju »an-folt« (to razlago je Bernekerju podal pismeno prof. Lessiak). Glede izposojenk se ozira Berneker zlasti na one iz osmanšči-ne v bolgarskem in srbohrvatskem jeziku, ker se jih nahaja mnogo v narodnih pravljicah in pesmih. Bernekerjev slovar iz srca pozdravljamo in želimo, da bi učitelji slovenščine skrbno uporabljali slovarsko tvarino ter praktično navajali mladino do boljšega in globljega umevanja materinščine! — Slovar bo izhajal v sešitkih v obsegu petih pol, izide pa približno 25 se-šitkov po M 1-50; stal bo torej okrog K 45, a obsegal približno 2000 strani. Prvi se-šitek obravnava besede od a do brak. Fr. Rebol. Jtanouanje u uili 4 sobe s pritiklinami se odda takoj ali za prihodnji termin mirni stranki. — Kje, pove upravništvo „Slovenca". 1789 (3—1) ***** Knlisovodin vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, muzikalično izvežban,želi svojoslužbo premeniti. Prijazne ponudbe pod I. P. IOOO na upravništvo „Slovenca". 1785 (3—1) V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na Mraajfgl __________naravna alkalična kislina Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo. (VIII.) Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti gastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassniku-Ljubijana. 114 52—30 Najboljša krma za pse je in ostane fattinjerjev kolač za pse ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj redilen. 50 Kg; K 23.—. 5 kg poštn. prosto K 320. Fattingerjev Puppy Bisqoit za mlade pse, 50 kg K 26.—, 5 kg poštn. proste K350 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolaie za psa In krmo za perutnino VVIener-Neustadt. — Nad 250 prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod živlnozdr. nadzorstvom. 467 26—12 Samo Se do 1. avgusta Jngleško skladišče oblek" kakor inrli: hatist th damp. rtlafnina. kostumi \y svitlpcra hlstcra ninu« in v kakor tudi: batist za dame, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pigue in platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, lister za gospode in dečke Ob BERNATOlflC 1326 43 ter perilno blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke. acj« Resni kupci pozor! Proda se pod zelo ugodnimi pogoji radi rodb. razmer ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■■ lepo posestvo ---- z večjim obrtom: dobro obiskana gostilna s sobami za prenočišče, in veliko ledenico, (toči se: vino, pivo, žganje, kava in čaj,) prodaja tobaka in dober mlin; obenem je pri hiši koncesija za prodajalno z mešanim blagom in mesarijo; potrebna je tudi pekarija, in je prostor že pripravljen. Posestvo je blizu cerkve, šole, pošte in tovarne v celjskem okraju, vse v dobrem stanju, večidel novo, v najlepšem in zdravem kraju, ki ga radi obiskujejo letovičarji. Pridela se dokaj hmelja. Vsak dan gotov in dober zaslužek s konjem. Naslov pove 1769 upravništvo .Slovenca'. 3—1 prodajalca pridna in zanesljiva, želi nastopiti službo v trgovini mešanega blaga, najraje kje na deželi. — Naslov pove upravništvo »Slovenca". 1719 6—4 Službo želi premamiti takoj trgovski pomočnik mešane stroke, izurjen špecerist. Naslov pri upravništvu „Slovenca". 17(5 3-3 Kuharica ž&li službe, najraje v župnišče. Naslov pove upravništvo »Slovenca". 1778 3—2 Mom Najboljši Dobi se v vseh boljših trgovinah n Zalogu uri K. A. KREGAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2. UP®® o Ameriko in Kanado najzložnejša, najcenejša in najvarnejša vožnja s £44 22 Bližnji odhoda Iz Trsta, domačega pristanišča: Karpa-thin 4. avgusta 1908. Ultonija 11. avgusta 1908, Slavonija 25. avgusta 1908. Iz Liverpoola: Lusitanja največji najlepši parnik 15. avgusta, 5. septembra, 3. in 24. oktobra. Mauretanija 1. in 28. avgusta, 12. septembra, 10. oktobra. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul.25, blizu cerkve Srca Jezusovega. vo M—B— čez 70 birinov posetve, v ravnini, dobra zemlja, '/4 ure od postaje Pliberk., Spod. Koroško, h kateremu spada vač travnikov in nad 20 oralov gozda, se po ceni in pod lahkimi pogoji glede plačitve takoj proda. Več pove županstvo Bistrica pri Plibarku na Koroškem ali ,,Hranilnica in pcsojilnica v Smihelu pri Pliberku". 1757 3-3 1 1 / t&mmk g Zabavne voinje Austr. LIoydo v Trstu s posebnim parnikom „Thalia". II. potovanje na sever iz Kiela od 3. do 31. avgusta na Norveško, Spicberge in v pokrajino večnega ledu. Vožnja po morju z oskrbo od 700 K višje. Pntnvanip IY iz BremerhavnavTrst od 5. septembra do 1. oktobra v znamenita morska 1 uiVTUiijw i/ii kopališča atlantskega oceana, na Špansko in v Alžer. Vožnja po morju z oskrbo stane od 520 K višje. Pntnvflflič X v severno Afriko, na Špansko in Baleare iz Trsta od 8. oktobra do tviUTUUjv a. 4 novembra. Cena vožnji po morju z oskrbo je od 650 K višje. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son, Dunaj, 1., Stephanspiatz 2, pod pogoji, ki so označeni v posebnih programih. 1180 14 — 14 Pojasnila daje R. Ranzinger in Edvard Kristan v Ljubljani, kakor tudi glavna agentura Avstr. Lloyda na Dunaju, I,, Karntnerring 6. Z HrojažhapomočnlKc se takoj sprejmeta v trajno delo pri Antonu Čebulj, krojaškemu mojstru na Jesenicah (Gorenjsko). 1713 3—3 Dve hiši se prodasta. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana. 1687 2 Radi preureditve prodajalne proda tvrdtca Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trg, po zelo nizki ceni več steklenih omar in Kupci naj si blagovolijo vse to ogledati istotam. 1570 3__3 aznanilo. 1775 3-1 Prečastiti duhovščini in slav. občinstvu podpisani udano naznanjam, da sem ustanovil s pomočjo strokovnega kolega gospoda Karola Fellner-ja, kamnoseškega mojstra v Upnici na prav zato prirejenem prostoru in v novo zidani, z vsem potrebnim urejeni delavnici popolnoma novo umetno in stavbeno kamnoseško podjetje v Za vodni tik Celja, ob cesti k romarski cerkvi sv. Jožefa, 5 minut od železniške postaje. stojnosuzdixov^ PreiŠt P0P0ln0Sa/r v splošno priznanje in zadovoijnosl specijeino umetna cerkvena kamnoseška in kiparska dela, monumentalna dela za grobišča in grobne spomenike goLat2kl«nka0hvni dovršenos,i in p°karmo- nejša0st°avbenamdela!VrŠiti najtežavne'ša arhitektonična, kakor tudi najobšir- V teku svojega 7letnega bivanja tukaj izvršil sem v 21 župnijskih in podružnlh cerkvah umetna kamnoseška dela, kojih priznalna pisma so na razpolago. pouruzmn cerKvan Proseč prečastito duhovščino in slavno občinstvo kakor tudi svoje mnogobrojne znance da b. me kakor dos ej tudi nadalje z mnogobrojnimi naročili podpirali, zagotavljam solidni in kulantno postrežbo ter se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem udani Vincenc Camernik. Oblastveno preskušeni in koncesio- IIIHj .. nirani kamnoseški mojster. Brzojavni naslov. Čamernik, Celje. Pismeni naslov: V. Čamernik, Celje, Zavodna. 1 D [ 3C r I ! 1 'l L.' b G _r C r: p Važno xa inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike -------- — in hišne upravitelje.-- Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjerjje tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo patentna dimniška dvojnata vrata s trojnatim proti ognju varnim zatvorom. (C. kr. avstr. patent št. 26.175 od 1. junija 1906.) c ♦ b K?n.s!r"kcii° teht dimniških vrat. ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v starih poslopjih, so strokovnjak, že večkrat preizkusil, in splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred vsem drugimi. - Mestni magistrat ljublj. priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne U. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. Pojasnila daje -f- tel i M.^1. » T r 1 «3 e 1 dimnikarski mojster. Dobivajo se v vseh želez, trgovinah ali pri Lud. Striclu kakor tudi pri tvrdki Aug. Žabkar. Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu. 1574 7-3 Zakonito zajamčeno. »Hygienicus' pasta za likanje Zakonito zajamčeno. Varstvena znamka. senzacionelna iznajdba, s katerim postanejo tkanine zopet kakor nove. Neobhodno potreben za namizno, posteljno, toaletno perilo, mehke srajce, bluze, nevestine oprave, za bela kakor tudi barvena platnena ali volnena oblačila, zagrinjala, čipke, tančice itd. »Hygienicus« napravi tkanino trpežno in izvanredno mehko, slično baržunu; volneno blago dobi sličnost holandskega platna. Vedno enacega učinka za vse vrste tkanin iz platna, bombaža, volne ali svile. Učinkuje razkrajajoče! Dobi se v vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah in drogerijah. 1B22 20-10 JL. Chiozza d Co. ——— Cervinjan (Primorsko). - F&gfp&iinica a w Spljetu* g Delniška gle$nic» ? I I K 2,000.000. 3 i itn banka v Ljubljani, strMev« uiic«2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po " 01 (BKMianuB cviramnnmiaaiai 12 10. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po kulantmem kurzu. ^»družnica a v Celovouu r I Rezervni fend i * s a K SOO.OOO. i 2 : Hi« priloga ^Slovencsi" itev, 169. 25. julija 1908» notranje politiški položaj. Te dni imenujejo na Češkem nemške okrajne sodnike, deželne in višje deželno- » sodne svetnike. Večje imenovanje se izvrši jeseni. Nemci so zadovoljni z imenovanji. Jeze se pa, ker manjka nemških sodnikov. Iz alpskih pokrajin jih pa ne morejo premeščati, ker se nemški sodniki niso zglasili. Na Ogrskem se zdaj zelo kolpor-tirajo govorice, da Wekerle odstopi. So, ki trde, da postane prihodnji mož Andras-sy, drugi pa, da postane min. predsednik Košut, Justh notranji, Szterenyi pa trgovinski minister. — Zaradi demonstracij v Kninu proti Rauchu je bilo že obsojenih 21) oseb. — V Budimpešti so izročili drž. pravdništvu prijete štiri zakotne bankirje. Preiskava je dognala, da so ogoljufali veliko oseb. Pozneje so pa zaprli še štiri zakotne bankirje. — Beck je došel v Karlove Vare. SRBSKA SKUPŠČINA. Ob otvoritvi skrbse skupščine je izjavil naučili minister Nikolič, da sc reši proračun in pa trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko. Mladoradikalec Stojanovič je izjavil, da njegova stranka vladi ne bo delala težav. KAZAKI UBILI OGRSKEGA DRŽAVLJANA. Ogrskega državljana Weissa iz Ka-posvara so na počitniškem potovanju v Vilni ubili pijani Kazaki. RUSIJA IN ANGLEŠKA POSREDUJETA V PERZIJI. Londonski vladni listi objavljajo ostre članke proti perzijski revoluciji in napovedujejo. da bosta posredovali Rusija in Angleška. ANGLEŽI PROTI NEMČIJI. Angleško časopisje jako ostro piše pioti Nemčiji in ji grozi z vojsko. Zgledu Mac Kennana, ki je primerjal angleško z nemško mornarico, je sledil te dni admiral Fitzgerald, ki je naglašal, da izziva nemški cesar Angleže, ker hoče tako oja-čiti nemško brodovje, da bo kos najmočnejšemu brodovju na svetu. A tudi v angleški gosposki zbornici se je ponovno govorilo o mogoči vojski med Nemci in Angleži. KRVAV SPOPAD MED DELAVSTVOM IN POLICIJO V INDIJI. V Barlesu so se spopadli štrajkujoči delavci s policijo, ki je streljala. En delavec je ubit, šest ranjenih. Več policistov je tudi ranjenih. ROOSEVELT ZOPET PROTI TRUSTOM. Roosevelt ie ukazal novo preiskavo proti Standard Oil Company. SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseli prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! DHNM Milite. Izletniki za Škofjo Loko se zbirajo jutri ob pol 7. uri na državnem kolodvoru v Šiški. Udeležniki mladeniškega tečaja naj se zbero jutri po javni telovadbi v Škofji Loki v dvorani društvenega doma, da se razdele prenočišča. r Za Škof jo Loko so se nadalje oglasila: 67. Šmartin pri Kranju. 68. Velike Lašče. 69. Črnivrh. 70. Krka (Mlad. Marijina družba). 71. Komenda. 72. Košana. 73. Trnovo. i Telovadni odsek S. K. S. Z. v Ljubljani se zahvaljuje državnemu in deželnemu poslancu dr. Ivanu Šusteršiču za 40 K, ki jili je daroval, ker je zadržan udeležiti se skupščine S. K. S. Z. v Škofji Loki. Hvala! Na zdar! — Odbor. + Tiskarski škrat V članku »Pred letošnjim zborovanjem S. K. S. Z.« nam je odnesel tiskarski škrat na prvi strani v zadnjem odstavku drugo vrsto, ki slove: »Delovala je s predavanji le bolj v Ljubljani.« + Iz deželnega odbora. Dr. Ivan Šti-steršič je šel na dopust čez počitnice. V deželni odbor je vstopil ta čas poslanec Er. Jaklič, njegov namestnik, ki je ta teden prevzel posle. |- Socialnodemokratične laži. Sprejeli smo sledeči dopis: »V svoje nemalo presenečenje čitani v »Slovencu« z dne 23. t. in., da je na shodu, ki se je vršil proti draginji dne 22. t. m., socialni demokrat Anton Novak, delavec v predilni tovarni, v svojem govoru izrekel stavek: »Dr. Šu-steršič je v Bizoviku govoril, da naj delavec je kruh in krompir, ne pa meso.« --Ta trditev o mojem bizoviškem govoru je prosta izmišljotina ali bolje rečeno debela in nesramna laž. Ne v Bizoviku in ne drugod nisem izustil navedenih ali podobnih besed, ki so v kričečem nasprotju z mojimi obče znanimi nazori. — Navedena laž zainore imeti le namen, pripraviti pot za agitacijo proti S. L. S. pri bližajočih se volitvah za deželni zbor v splošni skupini. Dr. Ivan Šusteršič. Opomba uredništva. Dr. Šusteršič je v Bizoviku enkrat samkrat govoril, in sicer je to bilo povodom državnozborskega volivnega gibanja spomladi leta 1907. Pri onem shodil je bil navzoč tudi naš poročevalec in torej tudi z naše strani izjavljamo, da je Novakova trditev gola neresnica. — Če pa socialni demokrati menijo, da bodo s takimi lažmi dosegli pri volitvah kaj uspeha, se zelo motijo. Skrbelo se bo za to, da se ta družba razkrinka in pokaže v njeni nelepi nagoti. + Melioracije na Kranjskem jako skrbe Hribarja, posebno v kmečkih občinah. Včerajšnji »Narod« je priobčil v uvodniku hud napad na naše državne poslance, češ, da se nihče ni oglasil o melioracijah za Kranjsko deželo in da je moral Hrasky zanje govoriti. To je pa velika bedastoča, kajti nam ni na tem, kdo več govori, ampak kdo za naše melioracije kaj doseže. Hribarju seveda silno imponira, če kdo dolgo govori, naši poslanci pa bolj upoštevajo delo. Prava beseda na pravem mestu več zaleže, kakor dolg govor pred prazno zbornico ob koncu zasedanja, ko vse vun beži. Da se letos že gradi vodovod za Kranj in okolico, je zasluga deželnega glavarja Šukljeta, ki je osebno interveniral pri centralni vladi, da pri izplačilu državnega prispevka stavi mestu ugodnejše pogoje. To nam bolj imponira, kakor najlepša napitnica. Kako neveden je »Narodov« člankar, odseva že iz njegove trditve, da bo kranjski vodovod oskrbljeval 20 kmečkih občin z vodo. Če je Hrasky res kaj takega trdil, potem se mu morajo na Dunaju smejati, kajti šestkrat manj je resnica. Tačas so naši državni poslanci pri vladi dosegli že več visokili državnih prispevkov za razne melioracije na Kranjskem, ki bodo začele deloma že letos, ali pa prihodnje leto. Ivan Hribar naj se bavi rajši z ljubljanskim mestnim gospodarstvom, za melioracije na deželi skrbe spretnejše sile brez njega! ! Shod katol. slov. izobraž. društva v Košani na Notranjskem se vrši 2. avgusta. Vspored bo sledeči: 1. Ivan Nep. Gostinčar: Izobrazba kmečkega fanta in pripomočki zanjo. 2. Jakob Milavec: Prometna zveza in njeno socialno delo. 3. Franc Erzar: Krščanski mož in njegove dolžnosti. + Delavsko gibanje po papirncah na jugu. Ravnateljstvo papirnic Leyka-move družbe je včeraj popoldne sklicalo nekaj delavcev iz raznih oddelkov na »razgovor«. Ker ravnatelj ni poklical odbora. je delavstvo takoj sumilo, da namerava vodstvo zahrbtni manever, da dobi nekaj omahujočih v delo. Seveda so šli k ravnatelju tudi člani odbora. In glejte, ravnatelj res ni imel drugega namena kot ostrašiti delavce, s tem. da jim je pustil prebrati neko pismo iz centralnega vodstva, v katerem se trdi, da vodstvo ne ugodi glede plače nič. Delavci so zopet odšli. Ko so se zbirali, da bi šli v tovarno, so pred tovarno zagledali elegantno opravljenega in lepo rejenega gospoda, ki se je v družbi nekega železniškega kurjača izprehaja! pred tovarno. Nekateri so mislili, da je glavni ravnatelj in so bili mnenja, da ie prišel uredit delavske razmere iu končat stavko. Pokazalo pa se je, da je bil to Ante Kristan, ki je prišel na lov kalinov. Povabil je v svoji mogočnosti, misleč menda, da je v Idriji, celo stav-karski odbor v neko gostilno. Dobil seveda ni nobenega. Toda značilno za so-cialnodemokratičnega demagoga je to, da izkuša sedaj v stavki razdirati. Naj le pride še Ante, imajo zanj pripravljene mokre cunje! Delavstvo v Medvodah niso idrijski socialnodemokraški backi. Zvečer ob 6. uri se je vršil v Preski delavski shod, na katerem je govoril Gostinčar. Z burnimi živio-klici so pozdravili delavci sklepe tovarišev v Podgori in Vevčah. Liberalci bi zelo radi, da bi se stavka ponesrečila. Nekateri fabriški podrepniki se izražajo proti delavstvu zelo čudno. Pravijo, da celo Berce na ljubljanskem gradu posega vmes in svetuje posamnim delavcem iti na delo in tako kaziti stavko. Delavstvo jc trdno in se ne bo dalo od nikogar zavo-diti v sramoto. Iz vevške papirnice. Naše delavstvo je z veseljem pozdravljalo svoje sotrpine, ki so prišli na shod v »Društveni dom« v četrtek zvečer Bili so potem še v Vevčah, kjer so dekleta obiskale svoje nekdanje mojstre R. Šarlaha in Ivana Kuharja. ki sta jih tudi pogostila s tem, da sta dala vsak za en sodček piva. Pokazala sta s tem, da se strinjata z delavstvom. To pa ni bilo všeč gospodom, ki sedijo na višjih stolcih. Poklicali so ta dva gospoda v pisarno, kjer sta se morala zagovarjati radi tega svojega prestopka. Tudi se delavci nagovarjajo, naj bi šli v Medvode in Goričane delat, a odgovarjajo jim: saj znajo ondi delavci bolje kot mi in brez dela hodijo okrog, jih pa pokličite, saj bodo radi šli delat. Kar je naših delavcev, jim ne bo šel nobeden drugi na lirn kot tisti, ki je izdajalec delavstva. Le krepko se držimo, zmaga bo gotovo naša! Če bomo vsi delavci zahtevali svoje pravice, gotovo jih bomo dobili. Boja se ne bojimo, ker slabše se nam ne more goditi kot se nam zdaj, ko nam toliko dajo, da za živeti je prehudo, za umreti pa predobro. Delavci, držimo se navodil in sklepov, ki smo jih dogovorili na shodu. Ko bo prihodnji shod, pa pridite vsi na shod, da se sestavi načrt za nadaljne delo. — Beda na Belokranjskem. Iz Semiča se z dne 23. t. m. piše, kako hudo se kažejo posledice suše. Šele pretečeno nedeljo je malo namočilo, zemlja pa je še iz-pokana. Luže so se posušile in za živino ni vode. Oblači se vsak dan, dežja pa le ni. Živina nima nič cene. Teleta se plačujejo po 10. k večjemu pa 20 K. Za prašiče ni klaje, kmetje živino doma koljejo ter prodajajo stari funt po 40 h. Ubogi kmet! Požar v Št. Petru poleg Novega mesta. Včeraj je začelo goreti v Št. Petru pri Novem mestu. Zgorelo je šest kozolcev, vsi so bil obloženi s strnjo (žitom). Zažgal sta 12- in 4-leten deček, mlajši je sinko župana Florjančiča. Kadila sta cigarete, katere je starejši prinesel iz Kro-novga. Na ta način se je vnelo. Največ škode ima župan Florjančič; zgorela sta mu dva kozolca in en »toplar«, poln sena in žita. Škode bo približno okolu 2500 K. Zatem bo imel največ škode Josip Bojane, okrog 2000 K. Zgorel mu je kozolec, pol žita — osem »štantov«. Vsi drugi so manjši in se škoda ceni na 6000—7000 kron. Če bi bila novoustanovljena požarna hramba takoj na mestu, bi znabiti omejila požar le na prvi kozolec. Načelnik Šink, c. kr. poštar ob enem, je šel dan preje z doma, in ključa požarne shrabe ni izročil namestniku. Tako so se mudili, ker so ključ iskali, nakar so morali vrata vdreti s silo, da so prišli do brizgalne in do roga, da se je zamoglo gasilce pozvati na pomoč. Na pomoč je prišla tudi požarna bratnba iz Novega mesta in se je tako ogenj omejil le na sedem gorečih kozol-cec ter se je obvarovala cela vas pred požarom. Sreča tudi, da je bil ugoden veter. Korošcu, kateri je bil menda edini zavarovan za malo svoto, je zgorela vsa krma. ostalo mu je je le za par dni. Pomoči jc skrajno potreben, kakor tudi vsi drugi, ker jim je zgorelo vse žito. — »Siidmarka« bo zborovala 7. septembra v beljaškem mestnem gledališču. Po nesreči je ustrelil Peter Benussi, trgovec v Rovin.iu, ko je čistil puško, lastnega sinčka Simona, starega pet let in pol. Otrok je po hudih mukah eno uro nato umrl. — Slovesno bodo instalirali novega župnika Šantiča v Kašteliru v Istri. Zup-ljani so zato silno veseli, ker so dozdaj imeli večne sitnosti in prekljarije s pore-škim škofom ravno, kar sc tiče župnika. — Nagrade za vzorno kmetovanje so dobili Ivan Strgar z Ilovce (80 K). Franc Jarc (100 K), Ivan Sive (60 K). Janez Remžgar (40 K), Martin Nučič (60 K), vsi iz Črne vasi ter Jožefa Pojzdar (60 K) iz Karolinške zemlje. — Mlekarna v Selcalt v kranjskem okraju je dobila od kmetijskega ministrstva 1000 K podpore. — Nadvojvod nja Marija Valerija je v spremstvu svojih otrok, nadvojvode Frana Karola in nadvojvodinje Ele dospela danes v Lovran. — V sedmi činovni razred sta pomaknjena profesorja dr. Bezjak in Virbnik. — Frančiškani pridejo v jeseni v Trst. Začasno se nastanijo v ulici deli' Istituto. Dobrodošli novi delavci v vinogradu Gospodovem! — Župnijsko knjižnico ustanove na Bazovici pri Trstu. — Iz Trnovega na Notranjskem. Katoliško izobraževalno društvo« v Trnovem se udeleži slavnosti v Škofji Loki po dveh zastopnikih. — Pri delniški družbi kranjskih opekarn v Trnovem imajo nekega uslužbenca, ki svojega brezboštva ne more zakriti. Minuli četrtek jc šel trnovski kaplan g. Cuderman po cesti z Najsvetejšim, in nasproti mu pride tudi imenovani knjigovodja, a ne, da bi pokleknil ali se vsaj odkril in šc ko ga gospod kaplan opomni, naj se odkrije, je molče šel naprej. Tega pa ne bomo mirno gledali, da bi bili pri opekarni taki uslužbenci, ki bi bili v pohujšanje našega ljudstva. — Državna policija v Piiiju. Cesar- sko namestništvo v Trstu naznanja, da se bo državna policija v Pulju uvedla septembra meseca. Volitev za deželni zbor in mestni svet torej ne bo več vodila dosedanja pristranska mestna policija. Na-mestniško naznanilo pravi, da se bo dozdaj mestni policijski komisarijat izpre-menil v oddelek c. kr. okrajnega glavarstva, nič pa še ni naznanjeno, ali se bo tudi osobje izpremenilo, kajti zdi se, da v Pulju ne zadostuje samo, da se imenuje novi policijski šef. — Ljudstvo štejejo zdaj v Pulju, in sicer izvršuje ta posel mestna policija, ki hoče izrabiti še ta čas, ko še vlada. V Pulju ne štejejo prebivalstva tako, da bi se za vsako hišo napravila posebna listina, kamor se vsi hišni stanovavci vpišejo po svojem stanu in narodnosti, temveč policaji in njihovi zaupniki gredo od hiše do hiše ter vsakega človeka posebič vpišejo. Policaj ogovori človeka laško in če mu ta laško odgovori, takoj ga vpiše za Laha! Daroval je za S. K. S. Z. g. A. Z. 2 K in Neimenovan 2 K. — Za višjega poštnega upravnika v Mariboru je imenovan Ferdinand Tschech iz Lipnice. — »Naroden delavec«, glasilo na-rodno-delavske organizacije v Primorju, začne izhajati v Trstu avgusta meseca. — Za častnega meščana je imenoval mariborski občinski svet pesnika Otto-karja Kernstocka, župnika v Festenbur-gu, doma iz Maribora. — Theo.;ofično knjižnico so ustanovili v Mariboru. Theosofi so neke višje vrste prismuknjenci, ki hočejo rešiti svetovne uganke na podlagi prastarega indijskega modroslovja in bramanskih tajnost-nih ved. — Pri kopanju utonila sta v Kosinji 19 let stari Banko Radovič in dve leti mlajši Tomo Momčilovič. — Volkovi v Bosni Dne 19. t. ni. je lovski referent za Bosno in Hercegovino, stotnik Laska pri Tarčinu ustrelil poldrug meter dolgega volka, ki je tehtal 42 kilogramov. Pri isti priliki sta bila obstrelje-na dva mlada volka. — Poštne pošiliatve za vojno mornarico, dislocirano v Pekingu in Tientsinu in za naše bojne ladje v Kitajskem morju, bodo se vozile odslej vse, torej tudi časniki in tiskovine, skozi Sibirijo. Doslej so pošiljali po tej poti samo pisma. — Avstro-ogrska eskadra, obstoječa iz 11 bojnih ladij, 5 torpednih čolnov in 10 manjših torpedovk. pride 29. t. m. iz Zadra na Reko, kjer ostane do 3. avgusta. Eskadri zapoveduje kontreadmiral plem. Ziegler. — Angleška sredozemska eskadra je 21. t. m. zapustila Reko. Po tri ladje so se podale v Spljet in Šibenik. Nadaljni cilj eskadre, ko se združi, je Krf. — Starodavne rudnike v Srb\ii so našli v Kopaoniku v Srbiji, na posestvu bivšega ministrskega predsednika Pašiča. V teh rudnikih so kopali zlato, srebro, železo in cinober že bisanški cesarji in sta-rosrbski vladarji. Ko so udrle v Evropo turške tolpe, se je na bogate rudnike, ki so svoj čas preskrbovali ves tedaj znani svet z žlahtnimi kovinami, popolnoma pozabilo. — Domobranci so odšli iz Gorice v Pulj, kjer tudi ostanejo. Namesto domobrancev polka št. 5 pride v septembru v Gorico drugi bataljon domobranskega polka št. 4 (planinci), ki se nahaja sedaj v Celovcu. Iz Kranja. Vedno iu vedno se čita v različnih listih o letošnji suši. Tudi nam Gorenjcem suša ni prizanesla. Vsled suše seveda pričakujemo draginje, le pri mesu se nadejamo primerne cene, kajti živinorejci so primorani prodati živino, ker jim krme primanjkuje. Zato je pa, kakor je znano, cena pri živini padla, meso se pa še vedno prodaja po stari ceni. Saj vendar nismo v kraju, kjer bi se živina težko dobila, saj imajo naši mesarji goved na razpolago in ni jim težko dobiti živine, a cena v mesnici je vedno prejšnja. Kaj vendar mislite gg. mesarji? Mislimo, da sedai pač nimate vzroka, da bi se meso prodajalo, kakor takrat ko je bila res draginja pri živini. Čudno se nam zdi, da se višje oblasti nič zato ne brigajo. Zeli se toraj, da se mesne cene uravnajo po sedanjih časih. — 500.000 kron ic daroval bankir Hans Reitzes na Dunaju ob priliki svoje oženit-ve za jubilejno akcijo za otroke. Tatvina po Beli krajini. Poročali smo žc včeraj, da so tatovi pokradli v Črnomlju. Danes se nam poroča, da so isto noč (22. in 23. t. tu.) pokradli na Paki iu na Solili pri Črnomlju. Povozilo jc predvčerajšnjim na Laščah pri Žužemberku nekega 14 let starega dečka. Padel jc pod voz, naložen z bukovimi krlji. Kolo mu je šlo čez glavo, katero mu je tako strlo, da ic sledila takoj smrt. — Kmet ponaredil menico. Kmet Gjuro Bešie iz Gračan je hotel pri »Obrtni udrugi« v Zagrebu eskomptirati menico za 300 K. Pokazalo se je pa, da so bBi podpisi akceptanta in obeh žirantov ponarejeni. Bešiča so izročili sodišču. — V popravek. Jakob Ogrizek gre za žup. upravitelja v Št. Lambert iz Mirne peči in ne iz Čemšenika. Elektriško razsvetljavo v Karlovcu bodo preskušali dne 31. t. m. Od 15. avgusta naprej bo Karlovec stalno razsvetljen z elektriko. Spopad med Madžari in Hrvati. Ko je parnik »Sava« vozil iz Cirkvenice na Reko, je neka Madžarica dala opetovano Odstraniti s prostora, kjer je ležal, kovčeg nekega hrvatskega trgovca. To je Hrvate razburilo in potegnili so se za rojaka. Nato so začeli Madžari vpiti: »Vrzite v morje hrvaškega psa! Tu je naše ozemlje! Vi ste naši podložniki!« Hrvati seveda niso molčali in obe stranki bi se dejansko spopadli, da jih ni kapitan pomiril. Neki Madžar je bil že zagrabil za revolver, ki mu ga je pa izvila neka gospa. Izlet »Slovenskega lovskega kluba« v Postojno se je moral, kakor smo že poročali, preložiti na poznejši čas. Dan se objavi po časopisih in lepakih. — Na Bistrici je v izobraževalnem društvu predaval kanonik Iv. Sušnik o potovanju po severnem tečaju. Možje in mladeniči so z zanimanjem sledili poučnemu predavanju. — Blaža Potočnika čitalnice v Št. Vidu izvanredni občni zbor se je vršil minulo sredo ob navzočnosti 38 članov. Med pravila se je sprejela točka, da sme »Čitalnica« poleg duševne, tudi telesno izobrazbo gojiti. Pri tej priliki se je izvoli! tudi pripravljalni odbor petih članov za mladeniško knjižnico, kateri je že priče! delovati in bo dovršil priprave v štirinajstih dneh. Za pogorelce na Bledu je daroval g. A. Z. 10 K. Ogenj na Bohinjski Bistrici. Na Zlanu nastal je danes zjutraj, 24. t. m., v Udolinekovem hlevu na do sedaj neznan način ogenj. Domači so bili ravno pri kosilu. Kar zaslišijo hreščanje ognja od zu-naj.Komaj se ozrejo, že zapazijo, da je hlev in drvarnica v plamenu. Klicali so na pomoč. Hvala Bogu! Na Dobravi so tekli skoraj vsi gospodarji iz doline ter spravljali seno v stane. Hipoma so bili pri ognju! Delali so zares z nadčloveško močjo. Rešili so hišo, dasi je gorel že slemen, in bližnja sosedova poslopja, ki so se tudi že vnemala. Iz daljnega studenca so prav pridno donašali vodo ženske in otroci. Gospodar. Josip Cerkovnik, se je močno opekel. Ko je namreč gonil pre-šiče iz hleva, padel mu je goreč utrinek na hrbet. Takoj je bil ves v plamenu. S pomočjo žene, strgal si je gorečo obleko raz život. Opekline so posebno velike na hrbtu; odpeljali so ga k zdravniku. Bila je v nevarnosti vsa vas. Da se ni ogenj dalje razširil, pripomogla so največ visoka drevesa. Cerkovniku ie zgorelo orodje, nov voz in vse seno. Zavarovan je za malo svotico. Škode ima okrog 5000 kron. Prej-kone, zažgali so kaki otroci. Starši, pazite vendar na otroke! — Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince priredi jutri, v nedeljo, 26. t. ni., veliko vrtno veselico v proslavo 601et-nice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Prane Josipa I. na novo urejenem prostornem senčnatem vrtu gospoda Ivana Je-bačina (prej Traun) na Glincah št. 3. Sodeluje tamburaški klub »Zarja« z Rožne doline. Vstopnina prosta. Spored: Od 3. do 4. ure popoldne sprejem došlih društev ter ob 4. uri pričetek veselice, godba, sre-čolov, šaljiva pošta .coriandoli, prosta zabava in ples. Spuščanje velikanskega zrakoplova in zvečer se zažge umetalni ogenj. Cisti dobiček te veselice se porabi v plačilo nove mehanične lestve, katero je društvo pretečeno leto kupilo in bode ista slavnemu občinstvu na ogled postavljena. Preskrbljeno bo tudi za točno in dobro postrežbo. Veselica se vrši ob vsakem vremenu in ie prostora preskrbljeno za 500 oseb. — Za naš »Stražin «dom na Dunaju se je nabralo v prvi polovici tekočega leta v nabiralniku 33 K % h. na slavnostnem večeru v čast udeležencem jubilejnega iz-prevoda 40 K, darovali so razen tega g. Albert Strahovnik 3 K 4 h, gdčna. Manica Plevelova 5 K, neimenovana gdčna 4 K, neimenovan 1 K; skupaj 87 K. Obresti 7 K 47 h. Naloženih je sedaj 506 K. — Društveni odbor se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje in se priporoča naklonjenim rojakom za nadaljne blagodušne darove, da se nam čimpreje izpolni srčna želja po lastnem domu na cesarskem Dunaju. Alb. Strahovnik (V./1.. Franzensgasse 14), t. č. predsednik. — Cerkvene orgle v poletnem času. Organisti tožijo, da jim dela neznosna vročina mnogo sitnosti pri orglah. Nekdo poroča, da mu je petero spremenov glas popolnoma odpovedalo, a drugi piše: »Kaj storiti, ker se več tipk na orglah brez pritiska oglaša?« Tudi na celjski orglar-ski šoli je letos v tem oziru neprijetnost. Da se temu odpomore, je najboljši pripomoček, da se tla v cerkvi, zlasti na koru, z mrzlo vodo večkrat na dan poškropijo, ter okna ponoči (ne pa podnevi) odpirajo. To pa tudi vsled tega, ker pride ponoči v cerkev manj prahu, nego podnevu. Seveda je treba organistu semintje v orglah vijake pritrditi ali odviti, vitre poravnati, smeti iz piščal odpraviti in sploh pogledati, kje se mehanizem nepravilno drgne itd. Posebno mnogo trpijo orgle v onih cerkvah, na kojih pročelju se nahajajo velika okna, katera naj bi dobila v poletnem času zagrinjala (roletne). Na moderne orgle z ročki vročina ali vlaga mnogo manj vpliva, nego na one z navadnim mehanizmom. V hudi vročini ni dobro orgle ugla-šati, ker so v deževnih dneh zopet razglašene. posebno piščali pri lesenih spremenili. Za uglašenje orgel in sploh godal je najboljši čas v aprilu, maju, septembru in oktobru, ker je takrat temperatura precej enakomerna. Orglavcem, koji imajo na razpolago orgle z dvojnim igralnikom. ne dela prenienjava vremena toliko preglavice, ker si lahko nagajivi igralnik zapre in igra, nepokvarjenega. Torej se priporoča, da se pri nabavi novih orgel vedno dva manuala v poštev jemljeta, če tudi se naroča samo osem spremenov, in sicer vsled tega, ker ima orglavec takorekoč dv ojne orgle pred seboj. Strokovnjak. Zahvala. Ker je radi pogostih požarov moralo prostovoljno gasilno društvo v Sodražici večkrat nastopilo, obrnilo se je radi podpore na več zavarovalnic ter se je prva odzvala »Vzaj. zavarovalnica« s podporo. Zato ji izreka imenovano društvo na tem mestu največjo zahvalo ter je ob enem toplo priporoča vsem tistim, ki pri njej še niso zavarovani. Zamenjava. Mladenič, ki je v nedeljo. dne II. t. m., v Škofji Loki izstopil iz vlaka, odhajajočega ob 10. uri 40 min. po noči iz Ljubljane, zamenjal ie svoj zavitek z zavojem, v katerem je bilo perilo, črev-Iji ter pokojninska knjižica glaseča se na: domobranskega poročnika Edtiard Re-povš-a. Dotičnik se tem potom opozarja. da nemudoma izroči zamenjani zavoj občinskemu uradu v Škofji Loki, kjer dobi tudi svoj zavitek. Ako tega ne stori, pri-inoran je oškodovanec, naznaniti ga sodišču. — Krasno pesem je zložil neki nem-škutarski kmet iz Rožne doline na Koroškem in jo objavil v znanih Linhartovih pomijah »Štajercu«. Pesem slove: Nemško šolsko društvo Veselico je imelo hišno V naprednjih Borovljah. V Borovljah in okolici Smo naprednjaki vneti Za nemški vrtec, nemško šolo. — Z Ražun-Treiberjevo »parazolo« Pa bi radi Glinjski »mlakarji« In Selški žegnani »žrebljarji« Deklete, dečke tak strepali, Da bi nemško nič ne znali. Nemški jezik zlo potreben, Naj bi znal ga vsak Rožan, Vsak Korošec zaveden! Nemško šolsko društvo, le pomagaj nam! Tako potrapajo Nemci uboge slovenske kmete, kjer se jim dajo. — Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam piše: Šentviški telovadci smo nedavno sklenili, da bomo rabili in razširjali edino le vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«. Da smo napravili ta sklep, povzročil je ta-le zanimiv dogodek: V neko tu-kajšno pošteno gostilno ie prišel zadnjič izkrokan član liberalne inteligence. Ko ie povžil osminko jeruža, pričel je prav surovo zabavljati čez vžigalice S. K. S. Z., ki jih je videl po mizah. Gostilničar, ulju-den kakor vsak, se je izgovarjal, da ljudje take zahtevajo in da so zanj popolnoma dobre. To pa suroveža ni pomirilo. Zahteval je škatljico »farških« žvepljenk in jih, da pokaže svojo liberalno oliko, za-žgal. češ, da v gostilnah morajo biti samo Ciril-Metodove. Mogoče je, da je to storil zato, da bi provociral pretep. Toda navzoči člani telovadnega odseka bi se pregrešili proti dostojnosti, če bi se razburjali ob taki surovini. Sicer pa je navdušeni narodnjak pri naglem odhodu, brez naše zasluge, tako prestregel dve aii tri na grbi. Na nas, ki se poprej nismo mnogo menili za te ali one škatljice, je napravil ta dogodek vtis, da dohodek, ki se na ta način za družbo spravlja skupaj, ne more imeti pravega blagoslova. In zato smo sklenili, da bomo dosledno rabili samo naše vžigalice in jih, sicer ulju J-no, ampak odločno zahtevali po trafikah in prodajalnah, zlasti pa pri onih, ki se štejejo za pristaše S. L S., ker vemo, da ta dohodek pojde res v korist obmejnim Slovencem. — Ljudsko veselico priredi počitniška kolonija »Francke« v Kamniku (Ce-rerjeva gostilna na Šutni 22), 26. t. m. Začetek ob 3. uri popldne. Vstopnina prosta. — III. Izkaz prispevkov za P. Angellk Hribarjevo spominsko ploščo v Zg. Tuhinju. Darovali so: č. gg. Anton Hribar, Št. Gotard 4 K, Mih. Saje, Štanga 2 K, neime-novanec 20 K, Karol lančigar, Doberniče 13 K, Fr. Ferjančič, Ljubljana 5 K, Josip Levičnik, Železniki 2 K, Vinko Jovan, Spitalič 2 K - Vsem srčna zahvala! — Še, še!! — J. Štrukelj, župnik v Zgor. Tuhinju. Planinska koča na Begunjščici. Ker sc dne 19. julija t. 1. ni mogla otvoriti slovesno nova koča na Begunjščici vsled skrajno neugodnega vremena, vrši se ta slavnost ob vsakem vremenu dne 2. avgusta t. I. po objavljenem vsporedu. K mnogobrojni udeležbi vabi s planinskim pozdravom odbor. — Vinski pridelek leta 1907. Na Goriškem se je lani pridelalo 325.681 hI, od katerih je 184.246 lil belega in 141.415 lil črnega vina na obdelovani površini 9.376 hektarjev. Največ belega vina se je pridelalo v Brdih, in sicer 124.254 lil; črnega pa v nižini, namreč 93.985 hI. Ako se vpo-števa obdelovana površina, so si nižina in brda, kar se tiče pridelka, približno enaka; v brdih J43.657 hI, v nižini 144.432 hI. — Zanimivo je, ako se primerjajo pridelki goriške dežele z onimi v drugih kronovi-nah, kar se tiče množine pridelka z ozirom na obseg obdelovanih zemljišč. V tržaški okolici se je pridelalo povprečno 9 hI na enem hektarju vinogradov; v Istri 18-4, v Dalmaciji 108, na Nižjem Avstrijskem 8-5, na Štajerskem 123, na Koroškem 1-5 (vsega skupaj 71 lil), na Kranjskem 27-8. na gorenjem Tirolskem 30, na Predarl-skem 5'8, na Češkem 71, na Moravskem 11-8. Golicija, Gorenje Avstrijsko. Šlezija in Bukovimi in pridelujejo vina. Produktivno intenzivnost v naši deželi nadkriljuje le Trentitisko, kjer iznaša povprečen vinski pridelek za hektar 69-9 hI, na Goriškem pa 59-3 hI. Kar se tiče kvantitete, prihaja za Trentinom prva Dalmacija, potem Istra. Goriška, Štajerska itd. Kar se tiče vinskega pridelka opažamo, da je pridelal Kras poleg mnogo belega vina tudi nad 27.000 lil črnega, na katero odpada znani teran. Sokolski zlet v Logatcu. »Slovenski Narod« od dne 18. julija je v svojem dopisu iz Logatca popolnoma po krivici in neosnovano napadel nekatere logaške dijake, češ. da je brezdvomno eden izmed njih pisal poročilo o »Zletu notranjskih so-kolskih društev« v »Slovencu« z dne 12. julija t. I., kar je podlo sumničenje in obrekovanje brez najmanjše podlage. Izjavljamo, da omenjenega poročila ni pisal noben logaški dijak, in od kakega dijaka iz Logatca še nikdar nismo dobili nobenega dopisa. »Slovenčevo« uredništvo je imelo o priliki sokolskega zleta v Logatcu svojega poročevalca, ki v svojem poročilu navaja samo suha dejstva brez kakih okraskov in epitetov. Da poročevalec »Sokolov« kdo-vekaj ne hvali, m kriv on, ampak »Sokoli«, ki v Logatcu niso posebne hvale zaslužili. To zopet povdariamo! Sami si lahko pojo slavo, kolikoršne: hočejo. Pozivljenio pa »Narodovega« dopisnika, naj bo toliko gentlemanski, da prekliče, kar je govoril v listu proti dijakom, ki se ne morejo braniti v javnem časopisju, podtikajoč jim, da se vedejo v mejah nedo-stojnosti. Apeliramo na njegovo svobodomiselno poštenost, sicer bomo objavili še marsikako zanimivost iz sokolskega zleta. Izlet priredi 28. julija, v torek, podružnica »Slov. planinskega društva« za selško dolino na planino Ratitovec, od tam se podajo izletniki v Sorico in ondi prenočijo; od tam se drugi dan vzdignejo proti Bohinju, med potjo obiščejo vršeč Možic, odkoder je diven razgled na Bohinjsko in Bleško jezero; opoldne se malo pokrepčajo na Bistrici in se vrnejo iz Šteng po poti skozi Jelovico v selško dolino. Hrvaško narodno romanje v Lurd, dne 2. avgusta t. I. Urednik »Naše Gospe Lurdske«, o. Bernardin Škrivanič, provin-cijal kapucinov na Reki, nam piše: »Tudi mi Hrvati častimo iu ljubimo lurdsko Mater božjo. Tudi mi kakor Vi Slovenci, — se ji hočemo pokloniti v njenem čudodelnem Lurdu. Ker je Slovencev še polno izostalo, kateri niso mogli v maju romati v Lurd iu ker so se počeli nekateri Slovenci tudi že k nam prijavljati. Vam javim, da nas prav veseli, da sc vsi oni Slovenci, kateri žele romati v Lurd, pridružijo nam. Vašim bratom Hrvatom, da skupno idemo k našej dobrej Materi v Lurd. Vsa vožnja ie lepo razdeljena, da ne bomo samo Lurd, ampak tudi druge znane kraje si ogledali: Benetke. Milan. Genovo, Ventimilja, Mar-siljo (velika božja pot »Naše Gospe Čuva-rice«) iu Padovo (grob sv. Antona) in dr. Cena je za potovanje, hrano, omnibuse in za vse druge potrebe: za prvi razred 450 ki on. za drugi razred 350 kron. za tretji razred 250 kron. Nikomur se ni treba bati. da bi se čutil tujca med nami Hrvati; nas bo polno, koji znamo slovensko. Vsi oni, kateri žele z nami romati, naj se čim prej ptijavijo in pošljejo 15 kron za priprav-ljavne stroške ali tudi celo svoto. Vsak naj točno naznani, v katerem razredu se hoče voziti. Prijave sprejema: O. Bernardin Škrivanič, provincijal kapucinov na Reki (Fiurne). — Vabilo na slavnost, ki jo priredi prostovoljno gasilno društvo na Vrhniki povodom svoje tridesetletnice, dne 15. avgusta 1908. Vzpored: 1. Sprejem gostov na kolodvoru ob pol 9. uri dopoldne. — 2. Odkorakanje k sv. maši v župno cerkev na Vrhniki ob en četrt na 10. — 3. Pozdrav po obč. zastopu vrhniškem. — 4. Dekoracija dveh članov za 25-letno službovanje. 5. Defilacija. — 6. Zborovanje zveze gasilnih društev v telovadnici ljudske šole. — 7. Ob 1. uri banket pri »Črnem orlu«. 8. Ob pol 4. uri začetek proste zabave in ples. — 9. Zvečer umetalni ogenj. — Pri veselici svira slavna mengeška godba. K obilni udeležbi najvljudneje vabi odbor. — Nesreča na železnici. V torek popoldne okoli 3. ure se je dogodila na železnici blizu Dornberga na Goriškem ta-le nesreča: 49-letni sodar Miha Jelen iz Za-lošč šel je. da bi si skrajšal pot, kakor je to navadno delal, ob železniškem tiru, kar pridirja za njim vlak. ne da bi ga slišal, ter ga pri ti priliki tako silno potisne v stran, da je Jelen padel črez železniški nasip in ostal pod njem nezavesten. Našli so ga tam železniški uslužbenci, ki so poskrbeli, da je bil prepeljan v goriško bolnico, kjer se nahaja v nevarnem stanu. Pri padcu je namreč bil Jelen hudo poškodovan na glavi in pa tudi drugod po telesu. Za delavce in voznike. Vsled prizadevanja »Slov. kat. pol. društva v Bovcu« so dosegli delavci in vozniki na era-rični cesti med Bovcem in Rabeljnom na Goriškem precejšnje zvišanje svoje plače. In vendar porečejo liberalci, da so le oni »goreči« prijatelji kmeta in delavca trpina. Mi pa rečemo: vi ste »prijatelji« samo ob volitvah. »Edite, bibite, collegiales!« Tako so si mislili uredniki »'Piccola« et consor-tes, ko so bili ondan gostje avstrijskega Lloyda pri spuščanju ladje »Praga« v morje. Polne sklede in čaše rumenega šampanjca so jim potolažile irredentarsko srditost, da se nič ne pritožujejo, ker je pri slovesnosti sedela teta Germanija na predsedniškem mestu. Še polni hvale so o izbranih užitkih za grlo in želodec. Izdelki kuharske umetnosti so uplivali na njihovo italijanstvo kakor olje na razburkane morske valove. In lahko so uživali darove božje in avstrijskega Lloyda s toliko večjo brezskrbnostjo, ker ni bil v goste povabljen niti en zastopnik slovanskega tiska. Habeant sibi! Tolažimo se z refrenom gori pričete dijaške popevke: »Post multa saecula — »Piccola« nulla!« — Duhovne vaje za učiteljice. Pred-stojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani ustreza tudi letos želji učiteljic, ki bi se rade udeležile duhovnih vaj. Te se bodo obhajale letos od 1. do 5. septembra. Učiteljice. ki sc jih želijo udeležiti, se prosijo, da naj se oglasijo ustno ali pismeno do 30. avgusta. Drugi ali celo tretii dan vstopiti ni dovoljeno. — Darovi za pogorelce v Butoraju: Prošt v Metliki. Franjo Dovgan, 60 K; Ivan Soukup in farani v Stari Oseiici 30 K: Miha Koželj, župnik, Podbrezje, 6 K; Franc Podratitovski v Železnikih 4 K 10 vin.; Jakob Pavlovčič, župnik na Suhorji, 20 K; Miha Zevnik, m. kaplan v Idriji, 10 kron: Ivan Sašelj, župnik v Adlešičih, 25 kron; Jožef Rome, župnik v Podzemlji, 40 kron; Jurij Dernovšek, župnik v p. v Zalogu, 10 K; Franc Sclnveiger. dekan v Leskovci, 50 K: .župni urad v Kranju prvič) 10 K 30 V.; župni urad v Kranju (drugič) 18 K 20 v.; župni urad Črni vrli nad Idrijo 21 K; župni urad na Radovici 40 K; župni urad v Dragatušu 32 K; župni urad na Dobrovi pri Ljubljani 30 K; župni urad v Besnici, p. Kranj 15 K; župni urad v Cerkljah, Gorenjsko 15 K; župni urad v Mavčičah 11 K; župni urad v Šmartnem pri Litiji 33 K; župni urad Zabnica, pošta Skofja Loka, 22 K; mestni župni urad v Idriji po č. g. M. Arko, 48 K 25 v.; župni urad Unec po č. g. J. Regen, 12 K; slav. upravništvo »Slovenca« 19 K. — Bog obilo poplačaj! Nemška eskadra na Reki. Nemško bojno ladjevje, ki zdaj obiskuje sredozemska pristanišča, prispe sredi septembra na Reko. Četrta državna gimnazija v Bel-gradu. Z ozirom na veliko število dijaštva ustanove v Belgradu četrto gimuaziio. Dosedaj so bile v Belgradu sledeče srednje šole: tri popolne državne gimnazije, ena realka in ena zasebna, šestrazredna gimnazija. Nov dragulj. V nekem rudniku v Sierri Diabolo v Kaliforniji so našli novo vrsto žlahtnega kamena, ki je podoben safiru. Zaradi modre barve so ga krstili »nebeški kamen«. Novi dragulj se preliva v raznih barvah. Našli so ga le v maliH količinah. — Parobrodna družba »Austro Američana« v Trstu je za obiskovalce deželne razstave v Rio de Janeiro v Braziliji (15. junija do 7. septembra), ki je tudi za našo trgovino in industrijo velike važnosti, vožno ceno za 40 odstotkov znižala. 'Pri glavnem zastopniku Simonu Kmetetzu v Ljubljani, Kolodvorske ul. št. 26, se sprejemajo naznanila in se prodajajo vožni listi za tja in nazaj: 960 K 1. razred, 720 K II. razred z izobrno hrano in pristno pijačo, zdravnikom, zdravili itd. Potovanje se za-more nastopiti enkrat v mesecu z enoletno veljavo vožnega lista. Prodajajo se tudi za kratke zabavne, zdravilne in krepčilne vožnje od Trsta v Patras, Palermo, Na-polj in nazaj vožni listi in sicer 250 K I. razred, 150 K II. razred. Vozi se s parniki, ki vozijo v Ne\v-York, New-Orleans itd. Pri tej priliki je mogoče si ogledati lepe južne pokrajine, Primorsko, Grško, Italijansko, Špansko itd. Parniki so zgrajeni po najnovejšem sistemu, in sicer z dvema vrtenicama, brezžičnim brzojavom, električno razsvetljavo in ventilacijo, kopališči itd. Za kranjsko skupino jubilejnega izprevoda so prispevali sledeči veleč, gg., gpe. in si. korporacije: Mestno županstvo v Kranju 200 K; Alfonz Pire, c. kr. okr. glavar v Kranju, 108 K; Hranilnica in posojilnica v Kandiji, Otmar Bamberg sen. v Ljubljani po 100 K; županstvo Bohinjska Bistrica, Anton Krisper. trgovec v Ljubljani, J. Kosler 6; Co. v Spodnji Šiški, Vinko Majdič, veleindustrijec v Kranju, po 50 K: Andrej Petek pri Sv. Križu pri Litiji 40 K; Ignacij Mrhar, župan v Dol. vasi pri Ribnici, nabral ,38 K 40 v.; Hranilnica in posoiilnica v Borovnici, županstvo Šmihel-Stopiče po 30 K; J Ferk, c. kr. dež. sodni svetnik, Hugo Luschin, c.kr. sodni pristav, in Vinko Hudovernik, trgovec v Radovljici, skupaj 25 K; županstvo Trnovo 25 K; Karol Pleivveis, c. kr. notar v Višnji gori, knežji gozdarski in upraviteljski urad v Schneebergu, Simon Žužek, župnik v Vodicah, Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, Hranilnica in posojilnica v Domžalah, Hranilnica in posojilnica v Trnovem, Karol Savnik, župan v Kranju, Ferdinand Souvan, trgovec, Otmar Fedor Bamberg v Ljubljani, Hranilnica in posojilnica v St. Vidu pri Zatični, po 20 K; županstvo Dol. Logatec 16 K; Posojilnica v Kranjski gori, konvent nemškega vitežkega reda v Ljubljani po 15 K; zadružniki mlekarne na Dobrovi. Jakob Mrak, župnik v Naklem, Fran Avsec, župnik v St. Juriju pod Ku-mom. po 12 K; dr. Avgust Levičnik, zdravnik, dr. Alfonz Levičnik, c. kr. profesor v Ljubljani, Jos. Trobec v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, županstvo Sv. Ana na Gorenjskem, po 4 K; Luise Lassnik v Ljubljani 3 K; Andrej Cesenj, župnik v Podgradu. Janez Štrukelj, župnik v Smartinu v Tuhinju, Luka Hafner, trgovec v Kropi, dr. Herman Neuberger, c. kr. držav, pravdnika namestnik v Ljubljani, Anton Abram, kurat v Št. Petru na Krasu, Ivan Lapajne, c. kr. poštni kontrolor v Ljubljani, Anton Zore. župnik v Mirni peči, Ivan C vek v Vrhpolju pri Kamniku, Franc Pokoril, župnik v Besnici. V. Marčič, župnik na Slapu, M. J. VVieltschnigg, upravitelj, Sv. Križ pri Kamniku, trije neimenovani na Dobrovi po nadučitelju Rautu, vsak po 2 K; R. Ranzinger, špediter v Ljubljani 70 K 60 v.; županstvo Mavčiče 40 K: županstvo Polhov Gradec 30 K; županstvo Mosel 20 K; Valentin Rihar, posestnik v Polhovem gradcu, dr. Matija Hudnik, dr. Albin Suyer, odvetnika v Ljubljani po 10 K; dr. Junovicz, c. kr. šolski svetnik, dr. Jos. Sajovic, odvetnik v Ljubljani po 5 K; Ana Gerber v Ljubljani 4 K; Albin Belar, c. kr. profesor v Ljubljani 3 krone; Ivana Tonicli v Ljubljani 2 K; po upravništvu »Slovenca« profesorji na zavodu Sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano: dr. Demšar 3 K. Fr. Pengov 2 K, dr. J. Knific 4 K, Anton Koritnik 5 K ter ravnatelj dr. J. Gnidovec 4 krone. Baron Lichtenberg, dež. glav. namestnik, 50 K: Hugo Ihl, trgovec, 20 K; Jos. Man-delj, deželni poslanec, 10 K; Jan. Flis, generalni vikar, 10 K; neimenovan 10 K: dr. Josip Kosler s soprogo 25 K; dr. Fr. Detela. c. kr. vladni svetnik, 4 K; neimenovana 5 K; vsi v Ljubljani; Franc Bur-kelje, Vrliovo pri Radečah, 3 K; Ignacij Fertin, župnik v Zasipu. 3 K; Jakob Riž-ner za trško predstojništvo v Radečah S0 K: dr. Kavčič, predsednik okr. sodišča Rudolfovo, 10 K; A. Lavrenčič v Cirknici nabral 71 K 20 h; Maks Zen, Sava, 12 K 80 h: Ivan Rode na Rodiči 2 K; Franc Hiersche, župnik v Radečah, 5 K; Otokar Cemstein, c. kr. okr. sodnik v Kočevju, 52 K: okrajna posojilnica v Radečah 10 K: Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Ribnici, 20 K; Fr. Kummer, dekan v Stari Lo- ki, 3 K; Alojzij Krenner, tovarnar v Škofji Loki, 20 K; dr. Janko Hočevar, državni poslanec, Dunaj, 25 K; Josip Borštnar, Raka, 4 K; Franc Zore, Marija Manfredo, Ana Jakopič, Ivana Vrečko, Kersnik in Marija Štrus, vse v Ljubljani, po 3 K; Adolf Eberl, Ljubljana, 10 K; dr. Iv. Zaje, zdravnik, Ljubljana, 4 K; posojilnica v Črnomlju 50 K; mestna občina Kočevje i00 K; Franc Zoreč, župni upravitelj v Novi Oselici, 10 K: Jos. Smrekar, profesor bogoslovja; Franc Peterca, trgovec in posestnik; dr. Loyro Požar, c. kr. gimn. ravnatelj; Franc Žužek, c. kr. višji inženir v Ljubljani, po 10 K; dr. Anton plem. Sehoppl; dr. Emil Bock, primarij; Franc Drofenig, dr. Kari Schmidinger, c. kr. notar v Ljubljani, po 20 K; Ernest Kordin, c. kr. okr. komisar, Amstetten; Viljem Haas, c. kr. deželni vladni svetnik v Ljubljani; hranilnica in posojilnica v Besnici pri Kranju; Ferdinand Avian, c. kr. finančni svetnik, Helena Bavdek v Ljubljani, Kari Ruech v Tržiču; J. Janežič, profesor bogoslovja; Anton Šare v Ljubljani; Franc Hoenigmann, župnik v Kropi; Josip Lapuh v Dolenjem Logatcu; Josip Novak, župnik v Dragatušu; Ivan Zupan, župnik v Hrenovicah; Lovro Boncelj, trgovec v Železnikih; Ivan Mervec, župnik v Št. Rupertu: Ivan Berlic, župnik v Srednji vasi v Bohinju; Simon Jelene na Javor-niku; Fridolin vitez pl. Franken: Marija Čeme, C. J. Haman; Theodor Korn v Ljubljani po 5 K; Fran Wiesthaler, c. kr. gimn. ravnatelj; lv. Nep. Roger sen.; dr. pl. Račič, c. kr. dvorni svetnik; Jos. Er-ker, stolni kanonik; dr. Jos. Gruden, profesor bogoslovja; dr. pl. Valenta, c. kr. vladni svetnik; Anton Fettich-Frank-heim, stolni kanonik; dr. Ivan Svetina, c. kr. profesor ; Viktor Schiffer v Ljubljani; Adolf pl. Kappus, župan v Kamni gorici; Franc Sclnveiger, dekan v Leskovcu; Hranilnica in posojilnica v Mengšu; županstvo Kamna gorica; Oton pl. Detela, c. kr. okrajni glavar v Radovljici; Hranilnica in posojilnica v Tomišlju: Damjan Pavlič, mestni župnik v Kostanjevici; Janko Popovič v Cirknici; Matevž Barle, posestnik in župan v Lužah pri Šenčurju; Al. Homan v Škofji Loki po 10 K. — Sinica v osirju. Minoli teden se je dogodil v Št. J. na Dolenjskem sledeči zanimivi slučaj: Na oboju pri svislih tik slamnate strehe so si bile napravile ose kakor drobna buča velik osir, kjer so bile varne s svojo zalego vred pred vremenskimi neprilikami. Osir. podoben sivemu klobuku, pa je začel živo zanimati sinico, ki je pobirala po bližnjem drevju škodljivi mrčes. Hajdi nad čudno prikazen! Po bliskovo se je zakropila sinica v osir, da je kar ovoj v plahticah frčal po zraku. To pa je bilo osam vendar preveč, vse razdražene jo usmode na piano, potem pa kar v sinico. Revica se ni nadejala takega navala, toda naglo je razumela nevarnost, ki ji preti. Našopirila je torej perje kakor koklja in zletela v gosto vejevje bližnje trte, kjer se je skrila pred ljutimi sovražnicami. — Ose so razdejani osir v treh dneh skoro popolnoma popravile in prenovile, sinica pa jih najbrže ne pride nikdar več dražit. Kralj Peter — umorjen! Ta glas se je dne 20. t. m. raznese! po Sarajevu in povzročil mnogo komentiranja. Med tem se je pa kralj veselo sprehajal po svojem vrtu, ker se mu je posrečilo zopet enkrat rešiti ministrsko krizo. Kralj Peter torej ni umorjen. Toda: kar ni. še lahko se zgodi. — Kače v Bosni. V Bosni, zlasti okoli Travnika in Mostarja, je mnogo strupenih kač. Leta 1906. je bilo pičenih 206 oseb ter 9741 ovac, koz ter drugih domačih živali, ki jih je vsled pika poginilo 2041. Deželna vlada je razpisala nagrade za pokonča-vanje strupenih kač ter izplačala za 271.685 glav te golazni lepo vsoto 135.832 kron. - Uspehi analfabetskih šol na Hrvatskem. V Dugojresi je z velikim uspehom poučeval učitelj Tomičič zlasti tamošnjc tvorniške delavce v čitanju in pisanju. V Sapni je kmet Ivan Vidakovič dovršil tečaj in naučil osem tovarišev brati in pisati. Za drugi tečaj, ki ga priredi, se je prijavilo že 20 učencev. V zagrebški ljudski šoli v Krajiški ulici je poučeval Josip Ljubic, podpredsednik društva za prirejanje analfabetskih tečajev ter dosegel lepe uspehe pri 16 učenkah. Tudi v Svinišču pri Omišu in v Trogiru v Dalmaciji so te dni otvorili take šole, otvorijo pa jih še v Vojniču in Goli ter v okolici sušaški. Strela je udarila pri Novemgradu blizu Karlovca v hrast, ki so se pod njim vedrih kosci, ter ubila na mestu 34 let starega M. Čavloviča. Iv. Čavloviču je strela strgala obltko s telesa in mu vso kožo po-črnila. Vsled prestanega strahu je zblaznel. Dva mladeniča in dve deklici so nevarno opečeni. Vseh pet so prepeljali v bolnišnico v Karlovcu. Oproščen je bil 21. t. m. v Osjeku oni Soos, ki so ga dolžili roparskega umora v Čepinu. Državni pravdnik ne vloži priziva in Soosa so takoj izpustili. * « * — Naučnl tečaj umetnega vezenja priredi od 27. jul. do 8. avgusta brezplačno znana tvrdka Singer Co., delniška družba šivalnih strojev v Kranju v pritličju c. kr. drž. gimnazije istotam. Priporočamo to cenj. damam, katere se hočejo naučiti raznih umetnih del na šivalne stroje. Uubllanske novice. lj Zupan Hribar in klerikalci. Včerajšnji »Narod« objavlja dolgovezno kloba-sarijo, katere slog dokazuje njenega duševnega očeta. Pravijo, da je vodilno geslo klerikalne politike »Hribar mora pasti, pa magari da vzame hudič vse, kar je slovenskega.« Nam je kaj za Hribarjevo malenkostno osebo. Prav nič nam ni na tem, če zastopa »On« belo Ljubljano v državnem zboru, ali pa če še desetletja sedi na ljubljanskem županskem stolen in če priredi vsak dan kar tri vseslovanske konference, na katerih naj igra še bolj vele-odlično vlogo v vseli slovanskih in še drugih jezikih Slovenec Ivan Hribar. Mi ne črnimo in ne inažemo naše bele Ljubljane, marveč s svojimi stvarnimi razmotriva-ii j i hočemo doseči, da Ljubljana ne bo izgledala tako umazano, kakor dejansko izgleda. Pišemo to, kar graja vsak Ljubljančan in kar grajajo tudi liberalni Hribarjevi občinski svetniki, seveda takrat, ko njega ni zraven. Čemu naj ščujemo in hujskamo vse in vsakogar proti »Njemu«? smo mu mi rekli, naj se ne škrope ulice, ali smo mi svetovali, naj zmerja uradnike »Slavije«? No, prav nič nismo lagali, ko smo trdili, da je pomenjala draginjska debata županov poraz. Saj je dosti nasprotovala Trillerjevima predlogoma, in je sam poročal o posvetovanjih draginjskega odseka, dasi bi bil moral poročati občinski svetnik Hanuš. Zupan je predlagal, da se naj nastopa z mesarji mehko, občinski svet je pa sklenil, naj se postopa energično, zamera gori ali doli, kakor je to hotel in predlagal dr. Triller. Upamo, da župan Hribar zdaj ob počitnicah res tako energično nostopi proti mesarjem, kakor je to sklenil v zadnji svoji seji ljubljanski občinski svet. Na druge »Narodove« neumnosti ne odgovarjamo. Za zabavo navedemo le še nekatere dišeče cvetke iz te »Narodove« klobasarije: »dični župan«, »se pro-kleto motijo«. Končno pa zapiše »Narod«: Ivana Hribarja nam ne bodo strmoglavili, pa naj se dan na dan na glavo postavljajo vsi klerikalni mogotci gori od »nadutega« šusteršiča, pa doli do njegovega Lampeta. Amen. — Lampe in Šusteršič. Šusteršič in Lampe, pa še Bonaventura zraven in Janez Evangelist, to regljajo »Narodovi« uredniki od zore do mraka, od mraka do dne kakor indijski popkogledi bonci, ki tulijo noč in dan iste viže. Ij Umrl je Jakob Cepuder, nadučitelj v Hrušici. Pogreb bo v nedeljo, 26. t. m., ob. 7. zvečer k sv. Križu. Rajnik je bil star 56 let. Zapušča vdovo in šest otrok. N. v m. p.! Ij Umrla je Ivana Zore, učiteljica, stara 28 let (Cojzova cesta 9). Ij Ustanove. Za leto 190S so razpisane rajnega baron Karola Wurzbacha »cesarice Elizabete ustanove za invalide« in sicer: a) tri ustanove po 120 K za Ljubljančane; b) tri ustanove po 60 K za rojake iz Kamnika, iz Jarš in Homca; c) tri ustanove po 60 K za rojake iz Venterjevca v občini Šinartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja baron Alfonzij Wurzbach, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kam-ničane, Jaršanc in Homčane po predlogu županstva v Kamniku ter ustanove za Ventarjcvčane po nasvetu > županstva šmartinske občine. Pravico do teli ustanov imajo v prvi vrsti ubožni c. in kr. vojaški invalidi iz imenovanih krajev od stražmojstra ali narednika nizdol, ki so lepega vedenja in vsled v vojni zadobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživeti. Ako bi se za ustanove ne zglasilo zadostno število vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se radi bo-lehnosti in starosti ne morejo sami preži-v i ti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem obla-stvu potrjenimi spričali neomadeževanost prosilcev. Dotične prošnje je prosilcem iz Ljubljane pri magistratu stolnega mesta Ljubljane vložiti, drugi prošnjiki pa naj jih vlože vsak pri županstvu svoje občine do 20. avgusta leta 1908. Ij Od 12. do IS. julija se je v Ljubljani rodilo 17 otrok (12-10 na tisoč), med njimi dva mrtvorojenca, umrlo jc 23 oseb (29-90 na tisoč), in sicer 2 na jetiki, I na kapi, 20 na drugih boleznih. Izmed nalezljivih bolezni sta bila 2 slučaja škrlatice, 1 tako-zvani oslovski kašelj, 1 difteritis, 1 šen. Ij Plošče za gramolon s slovenskim besedilom in slovenskimi komadi se dobe pri Fr. P. Zajcu, urarju v Ljubljani. Dobijo se tudi zbori stolne cerkve ljubljanske s harmonijem. Ij Slavnemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu v Ljubljani. Dne 22. julija 1908, ko je izbruhnil požar v moji hiši poleg pokopališča, je vaše slavno društvo s svojo urnostjo in spretnostjo znova pokazalo, da je kos svojemu plemenitemu namenu. Slavnemu društvu se imam zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, da se je goreča hiša rešila, kar se je rešiti dalo in da se je tako preprečila večja nesreča. — Z odličnim spoštovanjem Luka Tomšič. lj Maturanti c. kr. učiteljišča v Ljubljani iz leta 1883 imajo svoj sestanek dne 3. avgusta t. 1. v Ljubljani. Zbirališče v hotelu »Južni kolodvor« ob 3. uri popoldne. lj Vojak — tat. Pred kratkim smo poročali. da je prostak 27. pešpolka Ivan Schaffer ukradel trem »Amerikancem« v Kolodvorskih ulicah tri ure in 900 K denarja, kateri so vsi dobili svoje reči nazaj, Schafferja je pa vojaška oblast vtaknila v disciplinarni zapor, odkoder je danes ponoči pobegnil. Dosedaj so ga še zaman iskali, ker je najbrže pobegnil na deželo in se tam preoblekel. lj Varijetč-predstava subrete Toni Dare in dunajskega komika Haupt se vrši danes zvečer v hotelu »Union«. Ij Na čast Anam in Anicam se vrši jutri zvečer na slavnostno razsvetljenem vrtu hotela »Union« operetni večer c. kr. vojaške godbe pešpolka št. 27. — Pri slabem vremenu se vrši koncert v veliki dvorani. Na programu so le operete dunajskih komponistov Straus, Lehar, Zel-ler. kakor tudi našega domačega skladatelja Parme in Neumaverja. Začetek ob S uri zvečer. lj Nov voz za smeti, železne konstrukcije, je upcljal magistrat. lj Osnovalni zbor družbe »Lastni doin«. Sprejeli smo in objavljamo: Osnovalni zbor društva »Lastni dom« se vrši v nedeljo, 26. julija, popoldne ob 4. tiri na vrtu, pri deževnem vremenu v salonu restavracije »pri Levu«, Marije Terezije cesta. Kar se do zdaj še ni zgodilo, to se vrši tega dne: predložijo in pretresujejo se jako zanimiva pravila družbe in voli še več novih članov za prvoletno načelstvo. Ker je ta gospodarsko-socialna družba silno važna za vse, posebno za revnejše prebivalstvo, za nižje sloje, kojim je izdatna pomoč in nujna rešitev prepotrebna; ker je družba popolno nevtralna, prosta vsa-koišne strankarije - se vljudno vabijo k temu več ali manj odločilnemu zboru vsi. ki so dobre volje in sočutnega srca, brez razločka stanu in posla, političnega ali osebnega mišljenja! Ij Beračeve skrivnosti. V sredo ob 9. zvečer je prišla na orožniško postajo v Šiški 43-letna Ivana Manenškova iz Velike Lašne pri Kamniku ter ovadila, da je bila pred pol ure blizu »Slepega Janeza« od dveh neznanih moških napadena in oropana 70 kron denarja. Orožništvo je takoj ukrenilo vse potrebno in sporazumno z drugimi varnostnimi oblastvi intenzivno sledilo po roparjih, kajti bati se je bilo, da bi se ropi na ti cesti, kjer gre vsako uro mnogo posameznih ljudi, ponavljali. Tudi ženske, ki hodijo tam, so bile že v strahu, da se jim ne pripeti kaj takega. Ker jc zadeva nekam čudno izgledala, so žensko zaslišali še drugi dan. Ostala je pri prejšnji trditvi iu kazala udarce, ki sta ji jih prizadejala roparja. Pozneje pa je iz ropa napravila poskušeno posilstvo, za denar pa je dejala, da ga je najbrže izgubila. Naposled pa tudi to ni obveljalo in je obe izjavi preklicala, češ, da ji je one udarce prizadejal mož, ki hodi okrog s fonografom, in mu je naposled ušla. In to je bilo tudi resnično. Par dni pozneje, ko ie mož prišel po svojem zaslužku v Šiško in o napadu izvedel, se je šel v resnici informovat. Povedal je, da jo je res on naklestil, in sicer občutno. Ko sta bila namreč na Brez-ji in je mož, ki je skoziinskozi poštenjak, si služil vsakdanji kruh z gramofonom, si je ljubezniva ženska z drugimi dedci pečala. Vsled tega jo je mož pošteno na-švrkal, nakar mu je ušla in prišcdša v Šiško, si izmislila rop. Sedaj so zaprli mesto roparjev »oropanko« samo. li Danes dopoldne se je povrnil s strelnih vaj iz Begunj tukajšnji bataljon c. in kr. 17. pešpolka. Prišli so peš z dolenjske strani in jim je prišla nasproti godba 27. pešpolka. Štajerske novice. š Rajhenbtirg ob Savi. Dne 16. t. m. se ie vršila pri nas izredna lepa slovesnost. Kuezoškof dr. Mihael Napotnik je v navzočnosti milostljivega opata tukajš- njega samostana očetov trapistov, mnogih duhovnikov in odličnih svetnih dostojanstvenikov blagoslovil temeljni kamen cer-' k ve »Marija Lurd«, ki naj bi bila ob petdesetem letu prikazovanj v Lurdu jubilejni dar naroda slovenskega Brezmadežni. Ta cerkev se namreč zida s proto-voljnimi prispevki Slovencev. Po končanih velepomenljivih obredih blagoslovlje-nja temeljnika je knezoškof daroval med krasnim cerkvenim petjem v nalašč za to postavljeni in naravnost umetniško ozalj-šani kapelici daritev svete maše. V svojem krepkojedrnatem govoru, polnem naj-globokejših misli, je škof navdušil srca ti-sočev poslušajočega ljudstva k nadaljne-liiu skupnemu delovanju pri tej stavbi. Njegov trud naj mu povrne ljubka lurška Marija! Prostor, na katerem bo stal veličastni slovenski dom lurške Matere božje, je bil tako lepo okrašen, da se je oko moralo le diviti ob pogledu na njega. Saj je pa sodelovala tudi pri pripravah vsa rajhenburška župnija. Dan 16. julija 1908. nam ostane v najlepšem spominu, pa bode tudi poznejšim rodovom dokaz naše neomejene ljubezni do Marije. š Umrl je v Feldhofu pri Gradcu dne 23. t. m. Florian Vizovišek, bivši župnik pri Sv. Emi na Spodnjem Štajerskem; rojen 3. maja 1841 v Gotovljah, v mašnika posvečen 1. julija 1868. Priporoča se v pobožno molitev. š Osemdesetletnico je obhajala gospa Amalija Kukovič v ponedeljek pri svojem sinu, župniku Kukoviču na Dobrni. Na mnoga leta ! š Vranski mesarji so ceno mesa znižali od 1 K 28 h na 88 h. Tržani so namreč napravili pismeno spomenico, v kateri so izjavili, da ne bodo več kupovali mesa in da bodo sami klali in prodajali meso po 92 h kilogram. Zupan Schwentner je nato posredoval in dosegel omenjeno znižanje cen. Razne siuorl. Strela udarila v vojno taborišče. Iz Harrisburga poročajo, da je udarila strela v vojaško taborišče. Ubila je 1, ranila pa 26 vojakov. Roparji napadli osebni vlak. Med Largo in Bjanovicami v Buko-vini so roparji provzročili, da je skočil iz tira osebni vlak. Dva železničarja sta mrtva, več je ranjenih. Roparji so več potnikov oropali in nato pobegnili. Ruski jezik na krakovski gimnaziji. Na neki krakovski poljski gimnaziji se uvede ruščina kot obvezen predmet. V Galiciji biva zdaj mnogo poljske mladine iz Privislinskega okraja v Rusiji, ki bojkotira ruske šole. Ker bi pa ta mladina v Rusiji ne mogla dobiti služb, ako ne dokaže znanja ruskega jezika, ustregla je avstrijska vlada željam ruskih Poljakov na omenjeni način ter iim dala priložnost, da se poljski mladeniči nauče ruščine. To jc prvi slučaj, da se v Avstriji poučuje na javni šoli ruski jezik, ki so ga dosedaj vedno smatrali za nekako strašilo, dočim se ga Nemci, Francozi in Angleži pridno uče, ker je edini slovanski svetovni jezik. Morda pa se ie začelo vendarle daniti v glavah avstrijskih birokratov ? Boj proti ženskim klobukom, ki zavzemajo res neverjetne dimenzije, so napovedali moški obiskovalci gledališč v mnogih velikih mestih, zlasti pa v New Yorkti in Parizu, kjer so tudi že izšle primerne policijske odredbe. V Ne\v Yorku so določili širino in višino za ženske klobuke, in gledališčni uslužbenci so dobili tudi že primerna merila. V Parizu so bili manj praktični ter so prepoved glede ženski!'. klobukov označili s splošno frazo, da ne smejo biti preveliki. Lahko si je misliti, da bo tam še marsikaka vojska med ljubiteljicami sračjih gnjezd namesto pokrivala in pa med ljubitelji gledališke umetnosti. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA PRAGER-SKEM. Pragersko, 25. julija. Tu je neki stroj zadel v osebni vlak, ki je zapustil Maribor ob 1 uri 40 minut. Neka gospa Hobacher iz Maribora je zadobila težke notranje poškodbe, neki deček je težko ranjen na glavi, več drugih potnikov pa lahko. * * * LEPA MANIFESTACIJA V SKOPLJU. Skoplie, 25. avgusta. Ko se je včeraj tu i/.vedeio, da je ustava proklamirana, so se takoj zbrali vsi častniki in izjavili, da mora poveljujoči general, ki je častnike razžalil, oditi iz mesta. Najeli so voz, posadili vanj generala in ga spremili na kolodvor. Tu je bila že postavljena častna kompanija in vojaška godba, ki je, ko se je vlak pomikal dalje, zaigrala sultanovo himno. Ljudstvo je vzklikalo: Živela svoboda! Živela ustava! Nato je množica spremila častno stotnljo, polkovno godbo in častnike nazaj v mesto. MLADOTURKI PROTI ANGLIJI. Solun, 25. julija. Voditelj mladoturkov, Ahmed Riza, je izjavil, da je temeljnja točka mladoturškega programa edinost in nedotakljivost turškega cesarstva. Zato ntladoturki odločno odklanjajo nove angleške reformne predloge za Makedonijo. ANGLIJA OPUSTILA SVOJE REFORMNE PREDLOGE. London, 25. julija. Z ozirom na sedanji kritični položaj v Turčiji je Anglija svoje v Revalu v sporazumu z Rusijo sklen;ene reformne predloge za Makedonijo začas sistirala. # * * PONESREČENA VOJAKA. Beljak, 25. julija. Na Primorskem sta padla četovodja Scluidl in korporal Flehta pri nabiranju planink v globočino. Oba sta od 3. pogorsko-topniškega polka. Schadl je mrtev, korporal pa težko ranjen. Vojaka sta doma z Dunaja. POLJAKI NA PRAŠKI RAZSTAVI. Praga, 25. julija. Semkaj je prispelo 300 Poljakov, med njimi mnogo rnagnatov, pod vodstvom kneza Lubomirskega, na razstavo. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Dunaj, 25. julija. Pri Neulenkbachu na zahodni železnici sta trčila skupaj osebni in tovorni vlak. Štirje vagoni so bili iz proge zagnani, od pasažirjev ni nihče ranjen. POVODENJ. Krakov, 25. julija. Nižje ležeči deli mesta so vsled nalivov pod vodo. POLJSKO-RUSKO BRATSTVO. Lvov, 25. julija. Tu se je vršil banket. Ruski in poljski delegati so povdarjali, da se je na slovanski konferenci v Pragi doseglo sporazumljenje med Rusi in Poljaki. Rusom je napil Poljak dr. Grek. I Izborita dietična namizna pijača« O dobroti Dilinske vode naj se vpraša domači zdravnik. Dobi sc pri Mihael Kaslnerju v Ljubljani. 1616 40-3 ^teteartoloip««®. poročil©. Višina n. morjem 306'2m, srednji zračili tlak 736-0 mu Cm tp»- »CTaiij* GUoie biro-metra t mm Temperatura P« Caliijn Votreii 24 9. smjž 734 7 21 3 si jug. 26 7. zjutr- 34 8 1 i 8 ! si. vzh. S. pop 33 8 27 4 | sr. sever Srednja včerajšnja temi;. 20 2°, Neb* sk. obl. jasno obl. norm 19 9®. ► 3 j se takoj odda v St. ilju, pošta Mi-; stinja, Stajersteo. — Cecilijanci, ki so i obenem rokodelci, imajo prednost. 1786 5—1 Na prodaj je i mlekarno v Mil ; s popolno opravo za izdelovanje surovega J masla. Orodje je še vse v dobrem stanju. Prodaja se bo vršila dne 2. avgusta t. I. ob 4. uri popoldne na licu mesta. Kdor želi natančnega pojasnila, ga dobi pri Ivanu GRADU v Dragomlju št. 18, p. Domžale, j Prodajalo se bo vse skupaj ali pa orodje j posebej in poslopje posebej. Prednost imajo 1 oni, ki kupijo vse skupaj. 1776 3-2 Ces. kr. avstrijske w državne železnice. Izvod iz fomega reda. Veljaven od dne 1. maja 1908. Odhod iz Ljubljane juž. žel.: 5-50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica d. ž., Trst c. kr. drž. žel., (ob nedeljah in praznikih do Trbiža1. 7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorica d. ž., Trst drž. žel, Beljak (čez Podrožčico), Celovec, Praga. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9"26 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 11-38 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Trst drž. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. I'C5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3-45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beijak juž. žel , Gorica drž. žel.. Trst d. ž.. Beljak, čez Podrožčico) Celovec, Praga, 7*10 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7"35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico i Celovec, Praga. 10-40 ponotti. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod iz Ljubljane drž. kolodvor: 7 28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zvečer Osebni vlak v Kamnik. I0'50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih. Dohod v Ljubljano juž. žel.: 6-56 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11 "22 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča. 2'32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 3-56 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Gorice drž. žel., Trsta drž. žel., Jesenic, Tržiča 6'50 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Jesenic. 8-37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8 45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trsta drž žel., Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča. 11*50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža. Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trst drž. žel., Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v Ljubljano drž. kolodvor: G'4B zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10 59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika. G-10 zvečer. Osebni vlak iz Kamnika 9-59 penoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in prihodi so označeni v srednje-evrop skem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Dovoljuje se Sklep A 276/9 P 122/8- prostovoljna sodna dražba kleparskega orodja. Pri c. kr. okrajni sodniji v Kamniku se po prošnji dedičev po dne 27. junija 1908 umrlem Aiitonu Stadlerju dne 4. avgusta ob 9» iif»i depaSd^ie prodaja v Kamniku v Veliki ulici št. 7 vse kleparsko orodje skupaj po javni dražbi. C. lir. okrajna sodru|fi Kamnik oddelek I., 1784 (l-i) dne 16. julija 1908. 1791 1—1 760/8 10 7BOS 10 Vsled odredbe c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani z dne 19. julija 1908, št. A vršila se bode v župmšču v Črnučah dne 27. julija ob pol desetih dopoldne = javna prostovoljna dražba = v zapuščino zamrlega gospoda župnika Frančeška Mekinca spadajočih premičnin, hišne oprave, obleke, perila, drv, knjig. Kupci imajo kupnino takoj v roke sodnega komisarja vplačati in kupljene predmete iz župnišča proč spraviti. V Ljubljani, dne 23. julija 1908. Ivan PJantan c. kr. notar kot sodni komisar. Predstav« se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljeh in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON s: Dunajska cesta nasproti kavarne „Eui*opaCi Danes v soboto nov spored* fi h ■ ■ Vsak četrtek in soboto od 3. do S. ure popoldne predstava za dijake po zni-i i žani ceni. i i M se u 10 tri zidana hiša in nekaj zemljišča v Krtini pri Domžalah. Hiša ima lepo lego ter je pripravna za trgovino, gostilno, kakor tudi za vsako drugo obrt. Tretjino pogojne cene bi bilo plačati takoj, ostanek pa v letnih obrokih. Natančneje se poizve pri dr. Pircu, odvetniška pisarna v Ljubljani. 1257 24-20 Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlati'nice, gepeljni, slamoreznice, čistilnice, preSe za sadje i. t. d 1739 2 Edino le pri: FR. STUPICA v Ljubljani, Mar. Terezije cesta Ste*. I., Valvazorjev trg štev. 6. in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. ni ANTON BRESKVAR stavbeni ključar Ljubljana, Florijanske ulice 9. Priporočam se slav. občinstvu, kakor tudi čast. duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor: ograje za grobove, križe, obhajilne mize, navadne ograje, ograje iz žic, vrata, i kurjavne in pepelne vratlce, za- [I pahe dimnikov, strelovode, za- n store na valjcih itd. j Priporočam se tudi za vsakovrstna fl popravila, katera izvršujem hitro r 1524 in po nizkih cenah. 6-6 velika zaloga štedilnikov, IVAN PEHGOV podobor. izdelovalen oltarjev itd. naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom In dobrotnikom, da je prevzel znano 2795 52—lo podoMo delavnico umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. lanovonje 3 ali 4 sobe, se išče za november ali prej. Ponudbe na upravništvo ..Slovenca" pod R. ,764 3_3 intmnmmmM^ VINO izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali lzola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska zadruga v IMedoših (Kortc)« pošta Pira no — žeiezniš* postaja Pop« torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu od 28-32 K hekto. Cena črnemu (isterski refoško) od 25-27 K hekto postavljeno na postajo. 1647 3 »iv ■ Zastonj zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim Itd. I 0i?*a$£|, Hesjer ur ar, juvoFir in yravar. Osiek i. Kapucinski nl.4, (SIitog.) C. kr. oblastveno potrjeno i* 59 ucilišee za Rrojno risanje branja c7esi£ Ljubljana, Stari trt št. 28. • Dobi se tadl Kroj do žlvotni meti. © Singerjevi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.' 693 38 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših šivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba za šiv. stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. »Rimske toplice Tržič (Monfalcone) naPrimarshem. # y? Stalna toplota 38-40 R. — Sezona od I. junija do zad- M M, njega septembra. — Zlasti priporočljivo proti protinu, trganju, išijasu, Hi ženskim boleznim itd. — Lastnina kneza Thurn Taxis-a. fcjj Ji 1057 18 Oskrbništvo Rimskih toplic. Hi llSeb.Unterhuber fi Telefon štev. 237. ustanovljeno 1870 lastnik Fr. Benquč v Ljubljani, Dunajska cesta št. 73 nasproti topničarski vojašnici i566 (io-5) tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov priporoča se v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah), kakor posamezne dele za fasade, balko ne; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za popravo vodotokov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in poštnine prosto. H II X II H ^mmmmmmmmmmmmam | frn kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na stekla Dunajska cesta It. 13 poleg Jigovci m s« priporoča prečastiti duhovščini in cerkvena i, praiid&tojništvoera kakor p. n. občinstvu s« pro- Tzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega n i »"J 1 SfR" slikanja nasteklo RS in navadni trna-ij, ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse ▼ || aajBioderR&jšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga Jako? velika izber steklenega ia porce-lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-f dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi it—n Narisi !e proraStaisi »s zaht $prJt*?si» astfft jfsvrieaik is! n sa raijslij« •vb zastonj. IggjJPJj K p. i. »ijtsalcm t «|M. * B m^iiiimiHmiaiiBmHiiHdB tropinovec kranjski brinjevec Odlikovano v Parizu. se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja M. Rosner & Co., Ljubljana, Spod. Šiška, poleg; Kosler-jeve pivovarne. - Dekliška družba »ZDRUŽENIH PIVO Ui v Žalec in Laška priporoča svoje izbo pno pivo. — Specialiteta: ,$alvatai»fl (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). ste ctom spr<®m** r«$twr romon4no _ ___2 (6—40 cm svetlobe) za kanale in vo-CclIlCnillc wt3Wl dovode (zlasti 6centimeterske,namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, korita za živino in drugo cementno blago. 692 19 - Ceniki in vzorci na zahtevo- - Lepa zračna 661 20 stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predo« iču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani. linu ft Najcenejša in nnjtaitrejin vožnja * Ameriko je $ parniki Severomemškega Lloyda" □ Bremena CG ''-JijiLBMHi. 8 i. 0 N 4 b 1 mm tmm mm: He(o-y ork a cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm 11» Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilh®lm «3< mm—m GrOSHe. mmmm Prekomorska vožnja traja samo S.....6 dni. Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnikc gori riavc-denega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse prege ameriških železnic dobite v Ljubljani tadino-ie pri 2 86 30 Edvord Toočor-jll, s »dvorskih ulicah fl-35. nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem TiSlerju". Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja ?t> tikajoča pojasnila točno ln brezplačno. Postrežba poStena reelna in •oiidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californls, Ari-on«, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waahington, nudi naSe društvo posebno ugodnn i.ivanredno ceno čes Galveston. Odhod na taj progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko BflšflmCf« in na vso ostalo dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. Optični zavod Fr. P. Zajec* Stari trg 26 i priporoča svojo dobro urejeno za-rogo raznih o6al, ščipalcev, daljnogledov, toplomerjev, zrakomerjev itd. 06ala in š&ipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno in ceno. Velika zaloga pravih Švicarskih žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine. Nikel ure od Rld. 1-00 do '0-Srebrne ure „ . 3 00 . 40-— Zlate . . . 13 — . M0-— Zahtevajte moj novi cenik, ki ga pošljem brezplačno. Najcenejie 1(6 11 SO domačega izdelka pfiporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in preč. duhovščini JOSIP VIDMAR = v Ljubljani ===== Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4» Prešernove ulice štev. 4. us 52-18 mm Popravila to6no in ceno. M N N H N H N H N N N N N N N m n N n H H N CM 00 00 s, e m CJ KA C O M- JSž o in eo o Krasne mmrf 1 ift lt f I i mm #1111 ft® m >y) U) C £ o «> BLUZE največja Izbira v sv*H In v drugem modernem :: :: n 3 blagu tudi p« meti. :: s - s Vsakovrstna KRILA, PERILO in OTROČJE OBLEKCE . 1 po najnlžih &®na-h. * J V M. KRIST0F1Č poroč. BOCflR A* Ljubljana, Stari trg Stev. 28. /^ a TflhtfflnMff n brezplačno dopoSiVatcv mojesa llua»» cenika z nad I00.L' slikami. - Jamstvo vei let. Vsako nepopolno blago se v£am0 nazaj za popolni znesek. Slika '/i na v. velikosti. St. 365 , _ srebrna dam-^ skaremont.gi 8"5© St. 322 srebrna meška t remont. 8"S0 Št. 33? srebrna s sidro 15 kamnov 3»— ' dvojni plaša S"8C Št. S41, srebrna s sidro dvojni plašč 15kam-nov. posebno močna 7—9»5® Anton MMmt ie registr. vana tadrujja z neomejeno zavezo lastnem zadružnem domu V Ljubljani na Dunajski cesti štev. 18 imela koncem leta 1907 denarnega prometa ... H 59,197.246°20 upravnega premuženja............K 52,888.795"43 obrestuje hranilne vloge po 4 '|2°|o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12,434.933'24. Posojuje na zemljiS&a po 5>/4°/o * • '/2% na amortizacijo ali pa po S V* °/n brez amortizacije; na menice po 6°/0. Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortizovanja dolga URADNE URE t vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izv@n nedelj in praznikov ! največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrn in«. Uvoi v vse dežele. Maribor L 5., štajersko. flRMKMMHlO gZalflž Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov. N Klobuke, cilindre in čepice AWA *WA JSFA JM AT4 ATA ATA AVA ATA AVA ATA ATA AVa .. N vnajnovejiiti faconah in v velikih izberab priporoča 11252-28 Ivan Soklič. Pod trrnto ftt. 2, Pmttjt tltk. MhbIm. ———i Razpis službe tajnika. 1736 2-2 Podpisano županstvo razpisuje mesto tajnika z letno plačo 900 K. Prosilcem zmožnim obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi ter z dokazili usposobljenosti ter spričevali v dosedanjem službovanju je doposlati do 15. avgusta 1908 t. I. Nastop službe I. oktobra 1908. v Županstvo Radeče, dnč 15. julija 1008. A, Kižnar, župan. Pleiarska šola pri Sv. Barbari v Halozah izdeluje in priporoča razne pletenine, kakor: jerbaščke za razpošiljanje sadja, jezbase za perilo, košare za potovanje, koške za papir, mizice za cvetlice, razne stole in drugo pohišje iz vrbovine. O cenah in tudi v sprejemu učencev daje pojasnila. 1766 5 _2 Svoji k svojim ! 1607 10-4 ANTON JERKIČ edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo, :: Gorica, Gosposke ulice štev. 7 :: o elektrofotografski zavod o Trst, Via delle Poste 10, I. nadstropje. Posnemanje izključno pri čarobni električni razsvetljavi s pomočjo :: :: svetike Jupiter" do 7. ure zvečer. — Svetovna novost! :: :: S»ojH^wojim! CROATIA fifi je edina hrvaška zavarovalnica osnovana od občine svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba. ..CROUTSA'1- os,lovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje ' , » Proti P°ža"> i" vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih In nizkih cenah. - Vsa pojasnila daje: 1395 32—9 Glavni zasfop „Croafie" v Ljubljani, Kongresni trg 15. „ CZa vsa večja mesta na deieli se iščejo zastopniki.^^f Najkrajša i, najcenejša UOŽIlja«AlMillO z modernimi, velikimi brzoparnikf iz Ljubljane čez Antwerpen v New York je proga rdeče zvezde Jed Star Line". Na naših parnikih: .Finland*, „Kroonland* „Vadertand", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spaluice, po novem urejeno v kajite /a 2, 4 in 6 osob, ta vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožn|a 7 dni. Odbod Iz LJubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat n« ; mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc I izdatno cenejša kakor na New Ycrk. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik FRANC DOLENC w Ljubljani, Kolodvorska ulloo odslej fitev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju*. 320 46 30 Sir domačega Izdelka ki ga ima vedno v zalogi v poljubni množini, najboljši kakovosti ter ceneje kot kjerkoli drugod, priporoča velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici i672 8 velespoštovanjem Mlekarska zveza v Ljubljani. = Ulet>i so od IS tio 35 Ujar težki. = Cenik na zahtevo brezplačno in franko Solidna postrežba! Izborno blago! Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da sem v popolnoma prenovljenih prostorih otvoril gostilno na Glincah št. 3 (poprej I. Traun) Na razpolago sta dva velika senčnata vrta. Točil bodem le izborna naravna vina. Postregel bodem z gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem dnevnem času po najnižjih cenah Za mnogoštevilni obisk se toplo priporoča 1773 3-3__Franc Babnik, gostilničar. S i Oglas, Hrvatsko-slavonska banka za parcelacijo in kolonizacijo d. d. v Zagrebu prodaja vsake veličine na Hrvatskem in Štajerskem z živim in mrtvim inventarom, ali brez istega pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. Vpraša se pri upravništvu tega lista. i&71 3_3 J Pszor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih nagrobnih spomenikov iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kanarskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stesvbinska dela. Preskrbujem stike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobno ok«ire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem v 856 24-16 SHiiitiiiMiiiuiniii nacij Ca mernik, kamnosek Ljubljani, Komcnskega ulice štev. 26. Podpisana ima v zalogi najrazDovrstnejše trpežno, krasna blago »a bandera,baldahlne, raznobarvna plažde, kasule, pinviale, dalmatike, v*- ktraa, alba, koretelje prte uč sploh vse, bar »e rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tttdi TSMaJe, prenavljanje »tare obleke !n vsa popravilu. — Jzdeluje ročno In poSteno po najnižji eeiij ttnndera In vso drugo obleko. Fračaatit« gospode prosim, da se biagova!« pri narodUih orirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih fcvrrik. dra-tUiv in potujožijb agentov. žagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo MBO, Zivirjuje, da bode hvaležna tudi ia najmanjši- nariAilo Najodližnejšim »potovanja® se priporoča 2922 14 Ana Hofbauer, si3i,it»!jica asioge oerkvflfte obleke, oroden pasorls v Kdablj&al. Wolfove ulloe 4. >00000» & % a* >oo ■>. i HgfH Vfitenorljmm /. IS4X Slikarja napisov Stol. ia ^hištveaa pleskarja. V*iflt* rhlrko dr. SchOnfetdovfb sfcftrv v tubah /.» akadem. slikar)«. Elckričiri obrat Tovarn« In predala ©Ij»isfSh barv, flrneid In laku ierl, Ljubljana Prodajalna In Hompfolri Tsicfon 154. PtUvnlcai Miklošičeva 4f. 6 Igriške ulic* št. 8 Ustanovljeno I. 1842. Zaloga Coplčev ta pleskarje, §11-karje In zidarje, Sledilnega mazila «a hrastove pode, karbolineja Itd. Priporočava se tudi si občinstva u v«a r aajiao stroko spadajoče delo v me- ta ia oa deželi kot priznane reelao ia flno p« najnižjih cenah. -" ........ rnnnT rnriiiM—■wmi— ..................n"iiiwiw.... ■• t 1?fjfiiiairrftl^sii"ih2" Izvršuje vse s bančne s s posle. s 1246 52-10 m. niwi«wu«wuHurw —ETrni—nmraarMB «HKKKaua »t—™—«—■■■■ BBMHBHHBHMHBUBM^VM J. C. Mayer9 Ljubljana, Stritarjeve ulice. = Banka in menjalnica. = j trgovina na debelo in drobno. s Zaloga s vseh vrst sukna, platna ter manufakturnega a blaga. s LJUBLJANI Kongresni trg 19 registrovana zadruga c omejenim poroštvom - — Kongi*eSni tPCJ 10 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 4 o to je: daje za 200 kron 0 9 kron 50 vin. na leto. ^ruge hraailne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, iih da bi se rtjih obrestovanje prekinilo. MeMtl,i plflL«^«. hrnuiinion sama »£===«==x jast^iii-vj^jAi* prilika ^tedei^j«! Kanonik A. Kalan i. r., predsednik. Kanonik J. flu&nik I r., podpredsednik. (»4« 58—1 [jO B 3 rjfj G 3 •S Lancaster od K 26 -, Flobert-pu&ke od K 8 50, pištole od K 1-50, samokresi od K5-. :: Popravila ceno. — liustrovani ceniki franko. :: F. DUŠEK v Opočno štev. 77 1631 ob državni železnici, Češko. 4 Franja Suhadolc. Ljubljana, Rimska cesta 9 si usoja naznaniti preč. cerkvenim predstojništvom in slav. p. n. obCinstvu, da izdeluje po najnižjih cenah ===== cerkvene paramente .............. zastave, bandera, trakove, velume, Atole, altarne prte. Žoga Dethenilil Ljuhlj :: kupuje :: smre kov« b in :: hrastove h i!od e franko drž. kolodvor :: Ljubljana. :: Ponudbe naj se pošiljajo: parna De$henghs 2157 Ljubljana. 45 Deček ki je dovršil ljudsko šolo, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom. Nasiov pove uprava ..Slovenca". 1768 3-2 5000 urzastonj , brezplačno in pošt. prosto. Kron Rosk. pat 3 - : bud,lka srebr. rosk. t.'— želez. „ 7'— srebr. dvoj. plašč . . 8'— Kron . . 2-40 sveteča . . :r— z bitj. n. zv 5*— kuhinjska . S'— Kron ura z nihal. 7-— 7. bitj. n. zv. <>•-— z budilko 10-— z godbo 12'— Izvirne Ornega, Schaffhausen, Glashiitte, Hellos, Amalfa, c. kr. preizk. od K ):s, kakor tudi zlatnina in srebrnlna po izv.tov. cenah. 3letno jamstvo. Zamena ali denar nazaj. SlargaretenKtr. 2« 7«, v lastni hiši. Zapriseženi cenilec in veščak. — Največja in najstarejša tvrdka, — Ustanov 1840. — f>000 slik v katalogu zastonj 1300 Iranko. Mnx Biilinel, Dana],T* Starta«, aaitae la bcestrak' iljiki kljaiaTaiiarst?®. Josip Weib! i. Spr«itz*Ha asa.!, LJUBLJAM, iisraikan sta jrtporoe« se riBvaaaia eiOHtJtro te iuJUovSlal 7 ifdalovaq). vuefe v ta «troke Hujoiib prcdraotcv: ftlAn« »sjasraig* a* atr®J, rjbhtjilae xxis*, i»arraj<» «s» aairsdvor« »■SiHaja« asoirslSJe, vojna trrais., fe&ifconi, vsrMsd«, stolpa« krti«, Stsfliisittea, »trsla- v«6«. Sslosn«' »teB.s.. i«l«sa« atol« iti. ftpoatfellteta. vr.ltUmi aaatvrt Sea *o1b6m« plaht« pe a^ncTojSais slatissos 0 MiHiedTlgRiato! a 1M9 iS—«« »naraiai brw t-,^ii»i»Mii»>iiwniMij».nmBua Velika zaloga oblek BHBI za gospode in dečke. Stalne, na vsakem predmetu označene ---cene. = Priznano najboljša delavnica:: za izdelovanje oblek po meri. Velika zaloga domačega in pristno &n-:: gleškega blaga, :: ume, Ljubljana, Dvorni trg št. 3. 595 43 s 3 sobami, 2 kuhinjama, 2 kolarnicama in pralnico se proda iz proste roke. Več se poizve pri lastniku Cesta pod Rožnik st. 72 v 1767 2—2 Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ( sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2S83 iM m m t M L ( L 11 —..nau. llllJMBlMM Bi f ■1 Sfo/ui/i i 7" ■ >Tn>rit> o yfaU>n •cofije' l' in račun 4 % in 4\ S J>a»oji»a okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijani proti amortizaciji na Kupovanje ,n prodaja vred n. papirjev. 4 J* in upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban-Uprava .n cuvaJna zaloga brezplačno. ! kovnih obligacij, katere uživajo pupiiarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije. Del. kap. 7,000.000«— ^ Telegrami: nSporobanka". 2! Deponiranje kavcij ia - vadij raznih vrat. a Eskont menjlc aamo ^ denarnih zavodov. • Bankovne informacije in avete brezplačno. 1242 19 zidarske strojne opeke, Ponudimo vsako poljubno množino: porfland-cemenf najboljše vrsfe, «mv m ^m m - m _ ' m , , rwmoinu-v,eiiii«or najpo ise vrsie. =m zarezane stresnike (sistem 0\afzola) zteAilmii i, a i (za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varne proti nevihti. I« Sia^D. maferij^l. F. P. V1D1C Komp., Ljubljana. Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Štefe.