Dopisi. lz Senarske pri sv. Trojici v slov. gor. (Občinske volitve.) Pri nas amo bili vrli alovenski rojaki, devet let, zakovani v verige nemčurstva, to pa zato, ker ae je malokateri upal zameriti tem. ki ao pravi prijatelji nemčurjev. Znali ao si le-ti pa dobro pot ogladiti, bodi-ai z jezikom, ali z obljubami; ali akoro vsem njih pomagačem ao potlej oblju.be po vodi splavale. Ker ao se pa sedaj oni mogočneži bali za svojo čaat, za to so na vao moč delali in so ae vsakih aredstev poslaževali. Pooblastila so povsod beračili in še pre pri nekaterih. udovah celo z zvijačo. Kakor nekdaj turaki paša nad kristjane, tako so prignali vse svoje janičarje na volišče. Akoravno ao tu vsi nemakutarji vkup pridrli, nekateri so celo od av. Trojice in Porčiča jim prihiteli na pomoč; vendar je zmaga naša, ker smo Slovenci stali, kakor skala, proti bučečim vibarjem. Tu ae zopet razvidi, da preti nemškutariji po vaeh krajih pri naa neuamiljeni pogin. Vam, dragi volilci, ki ste se potegovali za narod in pravico, bodi lepa hvala. Mi vai pa združeni O8tanimo, vedno trdni in delujmo na čast avojega roda, ter posnemajmo avoje preddede: ,,vse za vero in cesarja, branit dom in narod svoj!" Do zdaj se je uradovalo pri nas vse nemško, ali zdaj bo drugači, ker so v odboru, skoro sami slovenski kmeti, no en par Nemcev (?) ae je še vaililo, ali ti ne bodo Slovencem zapovedavali. Za župana je izvoljen g. Davorin Križan in prvi svetovaleo je g. Davorin Vršič, drugi svetovaleo pag. Loreuc Družoveo. sami spoštovanja vredni alovenski rodoljubi, ki bodo gotovo akrbeli za mir in blagor občine. Ob priliki ae bo kaj več slišalo. Iz Negove. (Spomin za novo leto 1890.) Sploh je stara in lepa navada med vernimi Slovenci od nekdaj, da ai na novega leta dan obilno sreče, zdravja in veaelja v novem nastopnem letu voščimo in želimo eden drugemu. Katere pa poaebno ljubimo, tem še kaj poaebnega v spomin podarimo. Tako smo tudi mi Negoveani storili, da smo prebl. Devici Mariji, patroni naše cerkve in župnije, v večji kinc njene biše božje nov Križev pot, kakor tudi na stranskih altarjih podobe štirih av. angeljev, klečečih pred presv. srcema Jezuaa in Marije oskrbeli. Po nasvetu našega nam priljubljenega č. g. župnika ae je nabrala potrebna svota za ta kinč, pri katerem pa so sami č. g. župnik bili vsem v izgled. Križev pot je izvirno delo slikarja Gornika od sv. Petra v slov goricah, ki nam je tudi cerkev zmalal in tudi veliko podobo na platno, katera predstavlja Kristuaa na vrtu Gezemani. Podobe angeljev pa je izdelal g. L. Perko od sv. Trojice a slov. goricah. On nam je v dveh letih že 23 podob za našo cerkev izdelal in se vsemu p. n. cerkvenemu občinstvu priporoča. Podobe sv. angeljev ao nam č. g. župnik v nedeljo po novem letu blagoslovili in potem ao nam v kratkem govoru vaakemu stanu poaebej angelja darovali in nam priporočali, naj bi ae zmiraj vaak avojega angelja varha apominjali in se v vseh dušnih in telesnih potrebab njegovemu varstvu izročevali, kakor tudi svojim stanovskim patronom, katerih družbe se bodo tudi letos pri nas ustanovile. Sv. križev pot pa ae je drugo nedeljo potem s slovesnostjo blagoalavljal in z odpustki obdaroval. Potrudili so ae č. g. 0. Gelazij, frančiškan od av. Trojice, ter so nam v izvrstni pridigi razlagali: začetek sv. križevega pota, kako se naj obiskuje in moli in velike miloati in dobrote sv. križevega pota, katere lahko tudi svojim ljubim rajnim v prid obračamo. Po pridigi se je vršilo blagoslavljanje in ob enem tudi pobožnost sv. križevega pota za vse dobrotnike, kateri so k temu kaj darovali. Z večernicami, po katerih se je zapela zahvalna pesem rTe deum", se je sloveanoat končala. Vsi smo se šteli arečne in zadovoljne in. hvalimo Boga, da nam je dodelil to srečo, da zamoremo sv. križev pot spet v naaej kraanej cerkvici obiakovati. Saj je res av. križev pot za Najsvetejaim, največji in najdražji zaklad v cerkvi, ki ai ga zamoremo v prid obrniti; kakor ao nam č. g. v pridigi omenili. — Za velkonočne praznike pa ae pripravljamo, da bodemo spet naši ljubi Materi Mariji Negovaki kaj za piaanko darovali in to bo nov božji grob. Presveta Trojioa iii preblažena Devica, daj nam spet srečno teh praznikov učakati se. Ložnički. lz Čadrama. (Novosti novega leta in cerkvenega druatva.) Pri nas se poslušalci v praznik novega leta nič manj ali še bolj pazljivi, kakor pri pridigi, kažejo pri oznanilu novoati preteklega leta v zadevi župnije, poaebno še pa cerkvenega društva za novo farno cerkev. Letos se je ta dan naznanilo, da je bilo 1. 1889 24 parov poročenih, 80 rojenih, 42 iuoškega in 38 ženskega apola in med temi 19 nezakonskib, več kakor kedaj v zadnjih 14 letib. Umrlo jih je primerno malo 54 in sicer 22 možkih in 32 žensk. — Naše društvo za pozidanje nove farne cerkve, ki je novega leta den 1889 štelo 1212 udov, šteje jib. zdaj 1310 in sicer 885 dobrotnikov, t. j. takih, ki ao enkrat ali večkrat več kakor 52 kr. na leto društvu darovali in 425 navadaih diuatvenikov, ki le t>2 kr. na leto vlagajo, pa od domačib druatvenikov je pr. 1. 380 društvenikov svoje doneake vplačalo. Ti znašajo aamo 450 gld. Mal je ta znesek in je deloma uzrok v slabi letini, posebno še pa v tem, da se je pri naa 1. jul. 1889 začela bernja za g. župnika in cerkovnika odkupovati. Goapodarji bodo jo težko pobotali, ker bo glavnica znašala akupaj nad 10.000 11., za to pa le redki na dva kraja kaj dati zamorejo. Vendar je naše društvo v pret. letu kljubu tej overi za več kakor 3000 gld. napredovalo in sicer s tem, da je g. predatojnik za voljo posebnega uzroka mu daroval 50x25 t.j. 1250 gld. in je prejelo blizo 500 gld. vplačanib obresti, potem od tujib dobrotnikov 152 gold , med tem, ko ao nam 1. 1888 tiati darovali celib 766 gld. Pri prvib 450 gld. ni vštet zneaek odiale fužinske goape Jovane Steinauer, ki nam je pred avojim odbodom še 150 gld. darovala. Ali tudi po rajnih smo prejeli nekatere zneske in aicer po umrlem Kaaparju Breznik že prej 30 gld. in zdaj še 170 gld., za umrlo Antonijo Založnik 100 gld., za rajn. Martinom Tajher 30 gld. in ker še za rajn. bogatim Francetom Kunaj, p. d. Maatnjakom razdelitev zdaj ni dognana; za njim še obljubljenib darov pričakujemo in smo prepričani, da bo udova Alojzija gotovo dala 500 gld., ceravno nji je bil le 5. del spoznan z otrokom vred, tedaj okoli 10.000 gld., med tem, ko bota aina 1. zakona dobila vaaki vsaj 20.000 gld. Upamo, da bota zmislila na naše društvo, kajti kdor Bogu kaj poaodi, na boljše obreati vlaga, kakor tisti, ki le vedno več pozemeljskega blaga išče in po tiatem poželuje. Ker še več obreati ni vzdignjenih, zato glešta zdaj naše društvo okoli 13.000 gld. med tem, ko je novega leta 1889 imelo le blizo 10.000 gld. Za naše po razmerab. neugodne okoliščine amemo tedaj reči Bogu bvala in V8em dobrotnikom za to podporo in za napredek. Ko bi vsi druatveniki v letu 1890 avoje obljube izvršili in bogatejši domači in sosedje nas po moci podpirali, mi bi že letos mogli blizo do 20.000 gld. priti in zato predatojništvo vse prosi, kojim je na tem kaj, da naš lepi kraj tudi primerno lepo cerkev dobi k večji časti Boga in domačim in sosednjim faranom v izveličanje. Od sv. Pavla v Sav. dolini. (Pogreb rajne gospe Zanier.) Pretečeno leto dne 20. dec. ob 6. uri zvečer poklical je mili Bog iz tega sveta blago gospo Lizabeto Zanier, po kratki bolezni, prevideno a sv. zakramenti v 73. letu njene staroati. Pokojnica bila je lepega obraza in čedne poatave pa prijaznega obnaaanja in. dobrotljiva mati ubogim. Njena ponižnoat, bogoljubnoat in vnetost za čaat božjo bile so avetle zvezdice, ki ao leaketale nad njeno glavo. Ali tudi v narodnem oziru je bila mila goapa kinč slovenskega naroda. Njega je iakreno ljubila, ter je tudi v djanji rada storila za-nj, kar je bilo v njeni moči. Vse te njene lepe čednoati, vcepila je že mlademu srčku blagega sina. Hvala Bogu, sadv tega uživamo že več let na narodni atrani mi St. Pavelaki občani. Zato želimo iz srca vai, da bi nam ga Bog ohranil še prav mnogo let. Pred kakimi 55 leti pričela aejeranjka gospa s avojim blagim možem Matijem Zanier s trgovino pečati in Bog je nju in nju sina pošteno obrt obilno blagoslovil, tako, da aluje sedaj kot marljivi trgovec daleč po svetu. Bila je blaga goapa vaem, poaebno pa njenemu ainu, njegovi aoprogi in njunim hčerkam tako srčno ljuba in je bila zato nje zguba vsem v obee žaloat. Nje sin, g. Norbert Zanier je vse storil, kar je bilo atoriti mogoče, da bi svoji preljubljeni mamiki doatojniši pogreb pripravil, in je tudi cerkvi in ubogim v ta namen plemeniti gospod veliko daroval. Na kvaterno nedeljo po večernicab zbrala ae je neštevilna množica Ijudi domačih in iz sosednjib občin, znaneev, prijateljev in sorodnikov, požarna bramba v polnem številu iz tovavne Priboldske in štirje dubovniki. S kraanimi venci okrašeno krato blagoalovili. ao na domu pred bišo Braslovški 5. g. dekan, pogrebniki pa so prenesli rakev v cerkev k mrtvaškim molitvam. Po molitvab podal ae je ves sprevod z lučicami v rokah za rakvijo proti mirodvorn in mili glaaovi vbranib novib zvonov peli ao zadnjokrat prav tužno peaem svoji dobrotnici k večnemu počitku. Ginjeno je bilo videti že nekoliko v mraku velikanski sprevod z neštevilnimi lueicami akazajočo zadnjo čaat in hvaležnoat svoji ljubljenki. Na mirodvoru ao po mrtvaških molitvah Braslovški dekan spregovorili nekatere besede o življenji umrle in potem so molili za njo. Nje sin blagi goapod a avojo družino in drugi spremIjevalci pa amo se žalovaje razšli vsak na svoj dom. Konečno še želim, naj bi vse gospe in gospodinje po naši mili domovini v vaeh čednostib poanemale rajno čednosti polno gospo in ji ohranile v tem najblažji spomin. Bog ji daj aveti raj uživati vekomaj!