Acrocephalus 21 (100): 161 – 163, 2000 Prvi teritorialni travni{ki vrabci Passer hispaniolensis v Sloveniji The first territorial Spanish Sparrows Passer hispaniolensis in Slovenia Al Vrezec1 & Borut [tumberger2 1Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana 2Cirkulane 41, SI-2282 Cirkulane, e-mail: stumberger@siol.net 1. Uvod Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis je mediteransko-turkmenistanska vrsta, ki v razmeroma ozkem pasu naseljuje obmo~je od zahodno-afri{kih oto~ij pa vse do zahodne Kitajske (Clement et al. 1993, Glutz von Blotzheim & Bauer 1997). Poznani sta dve podvrsti, kot podvrsto travni{kega vrabca pa nekateri {tejejo {e italijanskega vrabca P. h. italiae (Clement et al. 1993, Summers-Smith 1988). Travni{ki vrabec v Evropi gnezdi le ob Sredozemlju, predvsem na Balkanskem in Iberskem polotoku, naseljuje pa {e otoke Sardinijo, Sicilijo, Malto, Kreto in Ciper (Alonso 1997). V Sloveniji je bil travni{ki vrabec do nedavnega ugotovljen le enkrat. Oktobra 1988 je bil na Vrhniki ujet samec (Gro{elj 1989). Leta 1999 pa smo jih zabele`ili med popisom ptic Kozjanskega parka v Bizeljskem in cenzusom bele {torklje v Apa~ah na Dravskem polju. Lokaliteti smo obiskali nekajkrat. Pregledali smo ve~ potencialnih gnezdi{~ (hi{e z gnezdi lastovk, gnezda belih {torkelj, topoli, vrbe ter druga drevesa ob potoku) in skupine doma~ih in poljskih vrabcev na prehranjevali{~ih, kjer bi lahko pri~akovali tudi travni{kega vrabca. V prispevku predstavljava prva dva podatka o travni{kem vrabcu iz gnezditvenega obdobja, opisujeva teritorialno vedenje in po literaturi na kratko povzemava polo`aj ter {irjenje vrste na Balkanu. 2. Opis obmo~ij Lokaliteti le`ita v subpanonski zoogeografski regiji (Mr{i~ 1997). Podnebje je zmerno celinsko oziroma subpanonsko s 1000 mm padavin in s povpre~nimi lenimi temperaturami zraka okoli 12° C (Fridl et al. 1998). Tako na Bizeljskem kot v Apa~ah je za lokaliteti zna~ilno suburbano va{ko okolje. Bizeljsko (UTM WL59; Posavje, JV Slovenija) le`i na skrajnem jugovzhodnem delu Kozjanskega parka (160 m n.v.). Okolico Bizeljskega pokriva kultivirana pokrajina z vla`nimi travniki, ki se razprostirajo ob reki Sotli. Obre`je Bizeljskega potoka v naselju Bizeljsko je pora{~eno s topoli Populus sp. in vrbami Salix sp., ki so zelo pogosta gostiteljska drevesa gnezdilnih kolonij travni{kih vrabcev na Balkanskem polotoku (Matvejev 1976, lastni podatki). Apa~e (UTM WM63; Podravje, SV Slovenija) le`ijo na ju`nem robu Dravskega polja (250 m n.v.). Lokaliteta le`i na stiku ~ret (mo~virni ni`inski svet, porasel s travo in grmi~evjem) in suhega osredja Dravskega polja brez povr{inskih vodotokov. Okolica Apa~ je precej agrarna, v bli`ini te~e reka Polskava. 3. Opis opazovanj 3.1. Bizeljsko (Kozjanski park) Dne 29.5.1999 smo samca travni{kega vrabca opazovali v sredi{~u Bizeljskega, ko se je “kopal” v pesku ob cesti in potem odletel na stanovanjsko hi{o v bli`ini. Na stavbi je bilo pod streho pritrjenih ve~ zapu{~enih gnezd mestnih lastovk Delichon urbica. V ve~ini gnezd so gnezdili doma~i vrabci Passer domesti-cus, medtem ko si je travni{ki vrabec prisvojil dve, v kateri je zna{al suhe travne bilke. Travni{ki vrabec je bil poletno obarvan in je s svojim svatovskim in teritorialnim vedenjem ({opirjenje, glasno ogla{anje, agresivno vedenje do samcev doma~ega vrabca) neuspe{no sku{al pritegniti pozornost samic. Samca travni{kega vrabca so na isti lokaciji opazovali {e 28.6. in 7.7.1999 (Jan~ar pisno, Fekonja & Rubini~ ustno). Takrat se je preselil na drugo stran hi{e (barvna priloga – sliki 1, 2), kjer je zasedel {e eno lastovi~je gnezdo in vanj nanosil travne bilke. Tudi ob tem gnezdu je vneto dvoril, vendar samica ni bila opa`ena. Travni{ki vrabec v Bizeljskem v letu 1999 verjetno ni uspe{no gnezdil. V naselju Bizeljsko smo pregledali ve~ potencialnih gnezdi{~, vendar drugih osebkov travni{kih vrabcev nismo na{li. 161 Kratki ~lanki / Short articles 3.2. Apa~e (Dravsko polje) 4. Diskusija Na Dravskem polju smo 4.7.1999 popisovali gnezdi-tveno populacijo belih {torkelj Ciconia ciconia. V Apa~ah smo popisali spomladi sicer zasedeno gnezdo, ki pa je bilo ob obisku brez mladih {torkelj. Na `icah, v gnezdu in na njem je posedalo kakih 40–50 poljskih Passer montanus in doma~ih vrabcev. Pri pregledu gnezda in `ic s teleskopom smo na `ici ob gnezdu {torklje opazili samca travni{kega vrabca. Ta je kmalu smuknil v dra~je ob robu gnezda in se hitro spet vrnil na `ico. Po polminutnem opazovanju je iz sredi{~a vasi na gnezdo priletela skupina kakih 100 vrabcev in v vsesplo{ni zme{njavi se je travni{ki vrabec pome{al med jato. Pozneje je jata do zadnjega vrabca odletela v smeri, od koder je priletela. V naslednjem tednu smo posku{ali {e enkrat preveriti navzo~nost travni{kega vrabca. Gnezdo {torkelj je samevalo, travni{kega vrabca pa med 50 pregledanimi vrabci v okolici ni bilo videti. Travni{ki vrabec je edini evropski vrabec z izrazitim selitvenim ali nomadskim zna~ajem vsaj pri delu gnezditvene populacije (Summers-Smith 1988). To je verjetno tudi eden izmed vzrokov za ugotovljeno {iritev areala v zadnjih sto letih. Tak{na {iritev je znana iz nekaterih atlantskih oto~ij in Balkanskega polotoka (Summers-Smith 1988); {irjenje na Balkan-skem polotoku do leta 1973 je opisal Matvejev (1976). Travni{ki vrabec se na Balkanskem polotoku {iri v dveh smereh: vzdol` jadranske obale in vzdol` re~nih dolin, zlasti ob Donavi. To naj bi se za~elo v za~etku 20. stoletja v Makedoniji, od koder se je travni{ki vrabec hitro raz{iril do jadranske obale (prvo gnezdenje v Boki Kotorski je bilo ugotovljeno `e leta 1916), po~asneje pa je potekalo kontinentalno {irjenje, saj so ga v okolici Beograda opazili {ele leta 1966. Vzdol` Donave se je raz{iril na vzhod proti Romuniji in Bolgariji ter na zahod v Panonsko ni`ino. 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 i 2 1 | i r 8 ^j M A J L 7 . "f-t. *? t* J1 V fa | | L L 6 ^'.- /jfli P HI V 5 M m p I ( 4 S? -J? 'tt? $ t O P H Pw 3 f '> 5 r.'\ jf j 2 s*? r-': jfi 1 /• •f j t L'i 0 b 9 I f 8 S P 1^ P 7 ^ r k*. 6 / f* t 5 L 1 ; L 4 A I ^ V » 3 2 u w X Slika 3: Ugotovljena raz{irjenost travni{kega vrabca Passer hispaniolensis v Sloveniji v letu 1999 (karta: Geografski in{titut ZRC SAZU) Figure 3: The established distribution of Spanish Sparrow Passer hispaniolensis in Slovenia in 1999 162 Acrocephalus 21 (100): 161 – 163, 2000 Novej{i objavljeni podatki ka`ejo, da se je raz{iril vse do severne Dalmacije in ju`nega roba Panonske ni`ine v Vojvodini (Glutz von Blotzheim & Bauer 1997). Najbli`je Sloveniji gnezdi v dolini reke Mirne pri Novigradu (Rubini~ v pripravi), pribli`no 20 km od slovensko-hrva{ke meje. Ta kolonija domnevno pripada populaciji, ki se {iri vzdol` jadranske obale. Kljub bli`ini omenjene kolonije pa v slovenskem Primorju travni{kega vrabca {e nismo odkrili, ~eprav smo ga npr. ob reki Dragonji sistemati~no `e iskali v letu 1998 (lastni podatki). Samca travni{kega vrabca, opazovana leta 1999 v Sloveniji, verjetno pripadata populaciji, ki se {iri kontinentalno, vzdol` rek. Kljub temu da s hrva{ke Podravine in Posavine ni poro~il o pojavljanju in gnezdenju travni{kega vrabca (Kralj 1997), se zdi domneva o kontinentalnem poreklu obeh travni{kih vrabcev najbolj verjetna. Sklepamo lahko, da sta pri{la v Slovenijo vzdol` re~nih dolin Save ali Drave. Vodna povr{ina, potok ali reka je pomemben element v habitatu travni{kega vrabca (Matvejev 1976, Summers-Smith 1988, lastni podatki). Na obmo~jih, kjer travni{ki in doma~i vrabec `ivita blizu skupaj, gnezdi travni{ki vrabec v vla`nej{ih, doma~i vrabec pa v bolj suhih predelih (Summers-Smith 1988). Obe predstavljeni slovenski lokaliteti to potrjujeta z bli`ino vodnih povr{in, poleg tega pa sodita med najbolj topla obmo~ja v notranjosti dr`ave. Travni{ki vrabec je namre~ vrsta toplih ni`avij (Glutz von Blotzheim & Bauer 1997). Prvi podatek o travni{kem vrabcu v Sloveniji (Gro{elj 1989) je iz negnezditvenega obdobja vrste. Podobne najdbe so znane tudi drugod po Evropi (Summers-Smith 1988, Clement et al. 1993, Glutz von Blotzheim & Bauer 1997). Selitev balkanskih gnezdilk se pri~ne `e konec julija in v avgustu (Glutz von Blotzheim & Bauer 1997). V obeh primerih, predstavljenih v prispevku, je bil opazovan poletno obarvan samec v ustreznem gnezditvenem ~asu. Oba samca sta bila opazovana tudi ob ustreznem gnezdi{~u. Samec v Bizeljskem je celo zna{al gnezda, svatoval in se teritorialno vedel. V prihodnje bomo z natan~nim opazovanjem vrab~jih kolonij lahko potrdili ali ovrgli domnevo o {irjenju in gnezdenju travni{kega vrabca v Sloveniji in nadaljnji {iritvi areala vrste proti severu. Spremljanje {irjenja travni{kega vrabca v Sloveniji pa bo zanimivo tudi zaradi simpatri~nega pojavljanja s tremi drugimi (pod)vrsta-mi vrabcev: doma~ega vrabca Passer domesticus, italijanskega vrabca P. hispaniolensis italiae in poljskega vrabca P. montanus. Povzetek V letu 1999 je bila na dveh lokalitetah v subpanon-skem zoogeografskem obmo~ju Slovenije v gnezditve-nem obdobju ugotovljena navzo~nost travni{kih vrabcev Passer hispaniolensis. V Bizeljskem (Kozjanski park, spodnje Posavje, V Slovenija; 160 m n.v.) je v maju in juniju 1999 samec travni{kega vrabca zna{al gnezdilno gradivo v gnezda mestnih lastovk Delichon urbica, sva-toval in se teritorialno vedel. V Apa~ah (Dravsko polje, Podravje, SV Slovenija; 250 m n.v.) pa je bil 4.7.1999 opazovan samec travni{kega vrabca na gnezdu bele {torklje Ciconia ciconia. Oba samca sta bila v poletnem perju in sta se zadr`evala v dru`bi doma~ih vrabcev Passer domesticus. Lokaliteti le`ita v suburbanem va{kem okolju. Avtorja menita, da je pojavljanje teritorialnih travni{kih vrabcev v Sloveniji lahko znak za nadaljevanje {iritve areala vrste proti severu. Summary In 1999, the presence of Spanish Sparrows Passer his-paniolensis was established, in breeding season, at two localities in the sub-Pannonian zoogeographical region of Slovenia. In May and June 1999 a male was observed at Bizeljsko (Kozjansko Park, spodnje Posavje, E Slovenia; 160 m a.s.l.) while piling up nest material in the nests of House Martins Delichon urbica as well as courting and behaving territorially. On July 4th 1999, on the other hand, a male was observed at Apa~e (Dravsko polje, Podravje, NE Slovenia; 250 m a.s.l.) on the nest of White Stork Ciconia ciconia. Both males were in summer plumage and in the company of House Sparrows Passer domes-ticus. The localities are situated in a suburban village environment. The authors believe that the presence of territorial Spanish Sparrows in Slovenia could be a sign of a further expansion of this bird’s breeding range towards the north. Literatura Alonso, J.C. (1997): Spanish Sparrow Passer hispaniolensis. 696-697. V: Hagemeijer, W.J.M., M.J. Blair (ed.) (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser, London. Clement, P. , A. Harris & J. Davis (1993): Finches & Sparrows. Christopher Helm, London. Glutz von Blotzheim, U.N. & K. Bauer (1997): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 14/I, Passeriformes. Aula-Verlag, Wiesbaden. Gro{elj, P. (1989): Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis ujet na Vrhniki, prvi dokazani primerek v Sloveniji. Acrocephalus 41-42 (10): 34-36. 163 Kratki ~lanki / Short articles Fridl, J., D. Kladnik, M. Oro`en Adami~ & D. Perko (ed) (1998): Geografski atlas Slovenije. Dr`ava v prostoru in ~asu. DZS, Ljubljana. Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednih dvjesto godina. Larus 46: 1-112. Matvejev, S.D. (1976): Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva. Conspectus Avifaunae Balcanicae. Srpska akademija nauke i umetnosti, Beograd. Mr{i}, N. (1997): Biotska raznovrstnost v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana. Summers-Smith, J.D. (1988): The Sparrows. T & AD Poyser, Calton. Prispelo / Arrived: 22.2.2000 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 164 barvna priloga / colour appendix Sliki 1 in 2: Samec travni{kega vrabca Passer hispaniolensis, Bizeljsko, Spodnje Posavje, 7.7.1999 (foto: B. Rubini~) – glej str.162 Figures 1 & 2: Spanish Sparrow Passer hispaniolensis male, Bizeljsko, Lower Sava basin, (SE Slovenia), July 7th 1999 (photo: B. Rubini~) – see p. 162 169