Na večeru DSI so predstavili Pogum besede, študijo, ki jo je Zvone Štrubelj namenil Primožu Trubarju /9 Trst: nova množična manifestacija proti vladnim ukrepom v šolstvu Nizozemec Wiel Coerver je iz nogometa razvil pravo življenjsko filozofijo / 21 Primorski SREDA, 29. OKTOBRA 2008 Št. 257(19.347) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Umik bi bil najboljša rešitev SandorTence Izvoljena telesa, od parlamenta do rajonskih sosvetov, sprejmejo vsako leto na desetine resolucij, priporočil in stališč. Glavnina dokumentov roma v pozabo, nekateri pa ne, posebno ne tisti, ki so tako ali drugače politično pomembni. Mednje sodi stališče, s katerimi deželna desna sredina (brez UDC-ja) zahteva zaščito »slovanskih narečij« v videmski pokrajini in dejansko ločitev Benečanov od slovenske manjšine. To stališče je strokovno in znanstveno nevzdržno in neutemeljeno. Njegovi pobudniki imajo težave celo s političnim utemeljevanjem in se sklicujejo na nekatere Benečane in Rezi-jane, ki se ne čutijo Slovence, a kvečjemu Slovane (Ruse, Bolgare, kdove...). Če je namen zelo jasen (razbitje slovenske manjšine), ostaja cilj tega početja nedorečen oziroma zagoneten. Odbornik Roberto Molinaro je včeraj elegantno zahteval in dosegel odložitev razprave. Rekel je, da ga popoldne čakajo druge obveznosti in da bi rad sodeloval v razpravi, kar ni le njegova pravica, temveč tudi dolžnost. Ne vemo, kakšna usoda čaka to stališče, ki je naperjeno proti Benečanom in proti Slovencem. Deželni svet ga bo morda obravnaval jutri, morda enkrat drugič, morda pa tudi nikoli. In to bi bila najboljša rešitev. Predvsem za Benečane in Rezijane ter za vso slovensko manjšino, konec koncev pa tudi za desno sredino ter za deželno vlado predsednika Renza Tonda. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € italija - Vladna večina bo predvidoma danes odobrila sporni ukrep Bdenje pred senatom proti odloku o šolstvu Vlada osvojila priporočilo senatorke Blažinove o naši šoli gorica - Odrska uprizoritev usode aleksandrink Primorske lepe Vide V obdobju štiridesetih let je v Egipt odpotovalo sedem tisoč slovenskih deklet in žena GORICA - Polna goriška dvorana je spremljala uprizoritev zgodbe o alek-sandrinkah - primorskih lepih Vidah, ki jih je revščina v prvih desetletij dvajsetega stoletja prisilila, da so odšle na pot iskat srečo preko morja. Igra prikazuje množično odhajanje s parnikom v Egipt, kjer so bile možnosti za delo in zaslužek boljše kot v ZDA, ki so doživljale gospodarsko krizo. Odrsko delo sloni na resničnih zgodbah, ki so se ohranile v pismih domačinke iz Bilj. Po oceni zgo- dovinarjev je v obdobju štiridesetih let v Egipt odpotovalo okrog sedem tisoč slovenskih deklet in žena. Mnoge je premagalo domotožje, za mnogimi pa se je izgubila tudi vsaka sled. Na 15. strani RIM - Tudi včeraj so se po vsej državi nadaljevali protesti proti spornemu vladnemu odloku o šolstvu. V Rimu so se demonstranti zbrali pred senatom, kjer poteka razprava o zakonskem ukrepu, ter napovedali, da bodo nepretrgoma nadaljevali protest do zaključnega glasovanja, ki je predvideno za danes popoldne. Voditelj DS Veltroni je vlado pozval, naj umakne odlok Gelmini, a zaman. Vlada pa je pozno sinoči sprejela stališče senatorke Tamare Blažine in se obvezala, da bo pri izvajanju šolske reforme spoštovala potrebe slovenske šole, za katero ne morejo veljati merila in pravila šole večinskega naroda. Na 6. strani NSKS odločno proti Dorflerju Na B. strani WEF objavil lestvico konkurenčnosti v EU Na 4. strani Doberdobski župan zahteva določitev upravne meje Na 15. strani Goriška prefektinja pri Slovencih v mestu Na 15. strani Tudi občina Miren bo dobila igralni salon Na 16. strani Zaradi naliva poplava v središču Trsta Na 8. strani manjšina - Pismo SKGZ in SSO najvišjim predstavnikom države Nesprejemljivo zniževanje pravic in krčenje finančnih sredstev TRST - Predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih orgaanizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka sta na najvišje predstavnike italijanske države naslovila pismo, v katerem poudarjata dramatični položaj Slovencev v Italiji. Predsednika navajata neizvajanje zaščitnega zakona in vrsto restriktivnih ukrepov, ki so v teku ali grozijo, da v bližnji prihodnosti popolnoma onemogočijo šolske, založniške in druge dejavnosti manjšine. Pavšič in Štoka apelirata na spoštovanje ustavnih in zakonskih obveznosti, ki jih je do slovenske manjšine sprejela italijanska država. Na 5. strani trst - Na predlog odbornika Molinara Deželni svet odložil sporno stališče o Benečiji TRST - Deželni parlament je preložil na jutri oceno stališča, s katerimi hoče desna sredina zaščititi »slovanska« narečja v Benečiji in Reziji. Preložitev, ki se bo lahko tudi prelevila v daljšo odložitev, je predlagal odbornik za kulturo Roberto Molinaro (na sliki) tudi spričo pomislekov, ki jih ima njegova stranka UD C nad vsebino dokumenta. Igor Gabrovec in Igor Kocijančič pričakujeta, da bo prišlo ne samo do odložitve razprave, temveč tudi do umika spornega stališča. Na 3. strani 2 Torek, 28. oktobra 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Vlada brez avtoritete postane avtoritarna Ace Mermolja Težko je pisati Ogledala, ko je sedanje dogajanje kričeče in vse prej kot nagnjeno k razmišljanju. Na delu so emocije, ideološki izpadi, avtoritarnost, nemoč resnično reševati probleme, demagogija, populizem, strah in še kaj. Doživljamo pač trenutke sprememb, ki so običajno razburljivi. Konec koncev, si mislim, je moj nono doživel dve vojni, dve popolni devalvaciji denarja, koncentracijsko taborišče, zapore, družina se je »raztepla« v vojni vihri, en sin je padel in vendar je nono živel, imel svoja veselja, si kaj privoščil, skratka, med vrtinci in valovi je dostojno in dostojanstveno priplul do zadnje obale. Tako razmišljam, nekaj drugega je seveda pisanje Ogledal, ki ni usodno, vendar sitno, ko ti stvarnost dobesedno vsiljuje argumente in si vsakič manj svoboden v izbiri tem. Doživljamo svetovno finančno in gospodarsko krizo, ki bo pahnila mnoge države, in nas, v recesijo. Številni zdravniki izumljajo zdravila, da se recesija ne bi spremenila v depresijo, kar je še nekaj hujšega. V Italiji vlada Berlusconi, ki je vedno manj pripravljen tolerirati opozicijo in proteste, kar je seveda zaskrbljujoče. Na svoji strani ima (še) sondaže in tiho javno mnenje, ki se ne oglaša, ki noče videti realnosti in podpisuje vodji bianko menice. Ko je Berlusconi zažugal, da bo poslal policijo v šole, je imel v žepu sondažne številke. Če se npr. zbere 2 tisoč štu- ša lastnost od avtoritete, ki jo imajo veliki politiki, intelektualci, znanstveniki in drugi. Tega se vitez zaveda in se boji, da bi kdo ne razkril njegove igre. Zato vztrajno posega po središčih oblasti in deluje v interesu tiste elite, ki nima le glasov, ampak razpolaga z denarjem. Očitno je na primer, da danes Berlusconi s Tre-montijem skuša (deloma mu to že uspeva) priti v jedro italijanskega bančnega sistema in z njim pogojevati celotni gospodarski sistem. Vitez ne bi bil le na vladi, ampak bi imel medije, banke in vpliv na gospodarska podjetja. Kakšna moč! Če namreč zbledi fascinacija, ostane gor-jača trde in realne oblasti. To seveda ni avtoriteta, ki si jo človek pridobi z uspehi, ki niso le osebni, ampak skupni: državni, narodni, družbeni. Gorjača se kaj rada prevesi v avtoritarnost, čeprav s sklicevanjem na voljo ljudstva, volitev, sondaž itd. Pomanjkanje avtoritete ali pa njena zamenjava s surogati, kot je že omenjena fascinacija, lahko torej silijo oblasti lačne ljudi k zvočno sorodni besedi: k avtoritarnosti ali av-toritarizmu. Tu gre za držo, ko zmagovalec skuša zlomiti hrbet nasprotniku, opoziciji ali samo različno mislečim. Menim, da v Italiji obstajajo pogoji za avtoritarne drže in posege. V krizi obstajajo povsod, vendar ni nujno, da se kriza spremeni v nižanje stopnje demokratičnosti, kar je za avtoritarne posege bistveno. V Tudi to, da je neka manjšina v svojem bistvu nevarna, je velika laž. Niti enega dokaza ni, da so kdajkoli Slovenci v Benečiji ogrožali kogarkoli. In vendar so karabinjerji kopali tla cerkve, kjer je bil kaplan msgr. Gujon, in iskali kdo ve kaj. Kakšne nevarnosti je lahko skrival že priletni kaplan v vasici Matajur? Danes nacionalisti že kopljejo. Za avtoritaren in torej nasilen poseg pa potrebuješ laž: izkrivljeno zavest. Če množica verjame lažem, ker noče videti resničnosti, potem obstaja resna nevarnost za avtoritarnost. dentov in protestira, jih ostalih 18 tisoč ostane doma. Po uspeli manifestaciji Demokratske stranke v Rimu pa je vitez naredil korak dlje: brez olepšav je dejal Veltroniju, naj gre na počitnice in pusti njega (Berlusco-nija) vladati. Tu pa smo že pri preziru opozicije in njene vloge. Tudi glede slovenske manjšine so stvari jasne. Vsedržavna in deželna vlada sta se odločili, da prekineta mir in staro demokrščansko pax. Manjšino želijo »normalizirati« z redukcijo tako glede pravic kot sredstev za delovanje. O vseh napovedanih ukrepih je naš dnevnik obširno poročal in poroča. Časi niso torej najboljši. Marsikateremu Slovencu v Italiji zbeži iz ust beseda fašizem. Menim, da je pretirana, ne zanikam pa volje po avtoritarni politiki, kar je lahko žgoča tema trenutka. Ker se mi zdi omenjen problem resen, bi želel razmejiti pomen besed avtoriteten in avtoritaren. V sodobni družbi, v italijanski izrazito, pogrešamo ljudi in vodstva, ki imajo avtoriteto, ki so avtoritetna. Imeti avtoriteto pomeni namreč razpolagati s privoljenjem, ki izvira iz spoštovanja in priznanja določenih sposobnosti. Avtoritetna beseda je tista, ki govori resnico, ki ne laže, ampak je toliko trdna, da ji lahko verjamemo. Politik z avtoriteto je politik, ki prepričljivo ukrepa in uživa zaupanje. Tu bi nekdo lahko pristavil: to je danes Berlusconi. Mislim, da Berlusconi nima prave avtoritete, ampak razpolaga s fascinacijo, ki mu jo dajejo osebni uspeh, bogastvo, pozornost medijev in podobne reči. Fascinacija, (tujka morda ni najlepša, daje pa pomen stvari) je sposobnost, da ljudi očaraš, obenem pa je krhka in veliko šibkej- ZDA daje kriza vedno večje možnosti za izvolitev temnopoltemu predsedniškemu kandidatu Obami. V Italiji so sondaže (čeprav se slika spreminja) na strani Berlusconija. V Avstriji je skrajna in ksenofobna desnica na zadnjih vsedržavnih volitvah prejela kar 30 odstotkov glasov, kar je povojni rekord. Bistveno je namreč, če je neka družba cepljena proti avtoritarizmu in je v njej demokratična kultura dominantna in občutena. Ne vem, če to v Italiji je... Če se za trenutek vrnem k pojmu pozitivne avtoritete, moramo priznati, da jo je v sodobni anar-hoidni in skrajno individualizirani družbi težko pridobiti in ohraniti. Dosti lažje je z medijsko retoriko fa-scinirati ljudi in se jim prikazati kot zgled ali celo kot družbena sanja, cilj, želja (kako lepo je imeti vilo na Sardiniji in Milan!). Skupek skrbi, ki so resnične, a bi jih obenem ne želeli videti, pa v razslojeni družbi pospešijo možnost ali celo željo po neki avtoritarni politiki. Omenil bom droben znak tega razpoloženja, ki se tiče tudi slovenske manjšine. Sam sem se lani začudil, ko sem hodil mimo deželne palače in tam videl skupinico Rezijanov, ki je zelo samozavestno in celo jezno protestirala proti temu, da bi jih kdo uvrstil med Slovence oziroma rezi-janščino uvrstil med slovenska narečja. Demonstracija proti Illyjevi vladi je bila povsem nesmiselna in vendar je bila ostra. Konec koncev nikjer nikogar ne sili, da bi se izdajal za Slovenca, da bi se učil slovenščine, da bi poznal rezijanščino in da bi se ukvarjal s temi zadevami. Vsi zakoni so takšni, da dopuščajo svobodno izbiro. Vsak lahko ostane čim bolj neveden. V resnici so tisti *w 55 w w Rezijani, kot danes preveč Italijanov, Avstrijcev in tudi nekaterih Slovencev (stališča Jelinčičeve stranke v Sloveniji so npr. v marsičem sporna), iskali zgrešene krivce za lastno nezadovoljstvo. Ta mehanizem pa je tisti, ki odpira pot avtoritarni politiki. Avtoritarnost črpa svojo moč iz družbenega nelagodja in iz političnih laži. V nasprotju z avtoriteto, ki jo daje resnica (ne mislim na nek ab-solutum), se avtoritarnost oplaja z lažmi. V tem je ključna razlika dveh pojmov. Braniti šolo in znanje je bistveno za države, ki načrtujejo lastno bodočnost. Ohranjati socialne in zdravstvene varnostne mreže je nekaj dobrega za celotno družbeno stvarnost. Reagan in Thatcherjeva sta s klestenjem socialne pomoči in z ideologijo tržišča utrjevala stabilnost bogatih blagajn, istočasno pa sta povzročila strahovito recesijo, veliko brezposelnost in hude socialne krize. Trditev, da je potrebno najprej utrditi središča ekonomske moči, da bodo potem vsi splavali iz močvirja, je prevara. Središča moči že zaklenejo vase in samo tržišče ne daje množicam medu, ampak jemlje, dokler se jemati da. Za enakomernejšo in pravičnejšo redistribucijo sredstev lahko poskrbi le politika. Tudi to, da je neka manjšina v svojem bistvu nevarna, je velika laž. Niti enega dokaza ni, da so kdajkoli Slovenci v Benečiji ogrožali kogarkoli. In vendar so karabinjerji kopali tla cerkve, kjer je bil kaplan msgr. Gujon, in iskali kdo ve kaj. Kakšne nevarnosti je lahko skrival že priletni kaplan v vasici Matajur? Danes nacionalisti že kopljejo. Za avtoritaren in torej nasilen poseg pa potrebuješ laž: izkrivljeno zavest. Če množica verjame lažem, ker noče videti resničnosti, potem obstaja resna nevarnost za avtoritarnost. Zal se Berlusconi zaveda, da obstajajo v Italiji pogoji za avtoritarno politiko in vlado, ki lahko seže na najrazličnejša družbena, gospodarska in kulturna področja ter jih preprosto zasede: si jih prisvoji. Sodobni avtoritarizem je namreč v tem, da odpreš rano in vanjo vcepiš inhibitorno rastlinico, ki bo otežko-čala kritično mišljenje. Univerza bo podložna vladni ideologiji, saj drugače ne bo imela sredstev. Zdravstvo bo stegovalo roko k zdravstvenim ministrom in odbornikom. Banke bodo favorizirale kliente, ki se opredeljujejo za vladarja. Industrijci bodo sprejemali vsako premierjevo izjavo z ovacijami. Manjšina bo za pest denarja prisiljena moledovati za kompromise glede pravic ali pa bo celo obmolknila. Nihče se ne bo vprašal, če so besede in dejanja pravilna ali pa vodijo v napačno smer. To pa so osnovni cilji avtoritarne vlade, ki nima avtoritete, ampak se po množični fascinaciji poslužuje moči, predvsem če ji kriza izpodbija konsenz Tu žal obstaja sorodnost s totalitarnimi ideologijami iz prejšnjega stoletja. Bojem in revolucijam za pravičnejšo družbo, za enakopravnost, za zmago ponižanih in razžaljenih, so v mnogih in poznanih primerih sledili trinogi, politbiroji, diktatorji, ki so z represijo nadomestili izgubljeno avtoriteto in torej resnico. Danes zadeve niso tako hude, stranpoti in zablode pa so očitne. Velja torej tisti klic k budnosti, ki ga skoraj mehansko ponavljamo na stoterih proslavah ob spomenikih padlim za svobodo. Če se torej vrnem k začetku, se mi je v malce konfuznem Ogledalu z nejasnim začetkom vendarle vsililo pomembno vprašanje: je italijanska demokracija sredi krize dovolj čvrsta, da lahko prepreči avtoritarne skomine vodje, ki očitno ne mara opozicije? Odgovor prepuščam bralcem Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Hinko Smrekar: pobožne in pregrešne Hinko Smrekar, slovenski slikar, risar, grafik in ilustrator, je bil izreden karikaturist, kar ga je tudi pokopalo. Rodil se je v Ljubljani 1883 in prav tam ga je doletela tragična smrt. Padel je kot talec italijanskih okupatorskih oblasti, ki so ga 1. novembra 1942 ustrelile v Gramozni jami. Fašistična patrulja ga je zalotila na cesti z ilegalnim tiskom OF. Kar pa je bilo menda usodno zanj, je bila obremenilna okoliščina, da je malo pred tem v neki galeriji razstavljal svoje karikature in satirične risbe na račun okupatorja in jih celo podnaslovil v italijanščini. Kot dobršen del vseh umetnikov, je bil Smrekar precej čudaški in tudi zmeraj v ekonomski stiski. Svoje satirične risbe je začel objavljati leta 1905. Njegove karikature Cankarja, Zupančiča, Groharja, Gasparija, Jako- piča in drugih takratnih slikarjev in pisateljev sodijo v sam vrh te likovne zvrsti. Ze za časa prve svetovne vojne je imel veliko težav zaradi svojih risb, v katerih je med drugim izražal svoja panslovanska čustva. Zaradi tega so ga leta 1915 vpoklicali v vojsko in je moral po ovadbi v zapor. V povojnih letih se mu ni godilo najbolje, imel je velike zdravstvene težave pa tudi strehe nad glavo ni imel. Dopisoval se je z mestnimi oblastmi, naj mu sezidajo - zaradi zaslug za slovenski narod - atelje, kjer bi tudi bival. Svoje pisemske prošnje je podkrepil tako, da jim je dodajal kako posrečeno skico. Na koncu mu je le uspelo in si je zgradil hišico. Dokopali smo se do neobjavljene Hinkove risbe na neki prošnji ljubljanskemu magistratu. Obenem objavljamo dve njegovi risbi iz Cankarjeve Krpanove kobile (1907), ki še najbolje ponazarjata kritični in satirični naboj njegovih vinjet. ilEC-SNE AfcTOtrfH flttal VI II m iHibnj-^Ki^dc □ rri^f'.'w 11 -¡J— K Glavna direkcija za kmetijske, naravne, gozdne vire in gorske predele Služba za splošne, upravne zadeve in evropsko politiko Program razvoja podeželja 2007-2013 Sprememba rokov za predstavitev prošenj Obveščamo, da so bili odloženi na 28. novembra 2008 za predstavitev prošenj, ki se nanašajo na sledeče ukrepe Programa razvoja podeželja 2007-2013 Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine: "prošnje za integrirani načrt" - odlok št. 2535 z dne 14. oktobra 2008 »prošnje za pomoč« za individualni pristop, ki se nanašajo na »ukrep 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev« - odlok št. 2534 z dne 14. oktobra 2008 »prošnje za pomoč« za individualni pristop, ki se nanašajo na »ukrep 122 - Povečanje gospodarske vrednosti gozdov« - zadevni odlok št. 2536 z dne 14. oktobra 2008 »prošnje za pomoč« za individualni pristop, ki se nanašajo na »ukrep 123 - Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom/aktivnost 1 - Dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom" - odlok št. 2537 z dne 14. oktobra 2008 »prošnje za pomoč« za Individualni pristop, ki se nanašajo na »ukrep 123 - Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom/aktivnost 2 - Dodajanje vrednosti gozdarskim proizvodom" - odlok št. 2538 z dne 14. oktobra 2008 »prošnje za pomoč« za individualni pristop, ki se nanašajo na »ukrep 216 - Podpora za neproduktivne Investicije" - odlok št. 2539 z dne 14. oktobra 2008 »prošnje za pomoč« za individualni pristop, ki se nanašajo na »ukrep 221 - Pogozdltev kmetijskih zemljišč" - odlok št. 2540 z dne 14. oktobra 2008 »prošnje za pomoč« za individualni pristop, ki se nanašajo na »ukrep 223 - Pogozdltev nekmetijskih zemljišč" - odlok št. 2541 z dne 14. oktobra 2008 »prošnje za pomoč« za individualni pristop, ki se nanašajo na »ukrep 226 - Ponovna pogozdltev In predhodni posegi" - odlok št. 2542 z dne 14. oktobra 2008 »prošnje za pomoč« za individualni pristop, ki se nanašajo na »ukrep 227 - Podpora za neproduktivne Investicije" - odlok št. 2543 z dne 14. oktobra 2008 »prošnje za pomoč« za vstop s pomočjo »paketa«, ki se nanaša na več ukrepov/aktivnosti v veljavi za »ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti/aktivnost 1 - Pogostitev v kmečkih turizmih« Programa razvoja podeželja 2007-2013 Avtonomne dežele FJK - odlok št. 2544 z dne 14. oktobra 2008 »prošnje za pomoč« za vstop s pomočjo »paketa«, ki se nanaša na več ukrepov/aktivnosti v veljavi za »ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti/aktivnost 2 - Didaktične in družbene kmetije« - odlok št. 2545 z dne 14. oktobra 2008 »prošnje za pomoč« za individualni pristop, ki se nanašajo na »ukrep 312 - Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij" - odlok št. 2546 z dne 14. oktobra 2008 »prošnje za pomoč« za individualni pristop, ki se nanašajo na »ukrep 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti/aktivnost 3 - Naprave za pridobivanje energije iz alternativnih virov" -odlok št. 2547 z dne 14. oktobra 2008. Odloki bodo objavljeni v deželnem Uradnem listu FJK (B.U.R.) št. 44 z dne 29. oktobra 2008. Organ upravljanja dr. Marina Bortotto / ALPE-JADRAN Sobota, 25. oktobra 2008 3 benečija - Deželni svet odložil razpravo na zahtevo odbornika Molinara Zaščita »slovanskih« narečij doživlja pomisleke v večini Obravnava je napovedana za jutri, obstaja pa možnost daljše odložitve TRST - Deželni svet je včeraj preložil na jutri obravnavo poziva desne sredine, naj država oziroma parlament zaščitita »slovanska« narečja nadiščino, rezijan-ščino in »po nasen«. Odložitev je predlagal odbornik za kulturo Roberto Molinaro. Njegov predlog je podprlo 27 svetnikov desne sredine, proti odložitvi pa se je opredelilo 21 svetnikov leve sredine. Zanimivo, da so se za odložitev opredelili podporniki zaščite »slovanskih« narečij, proti pa so bili tisti, ki ji nasprotujejo. Odbornik Molinaro (UDC) je odložitev utemeljil z dejstvom, da zaradi drugih obvez ne bi mogel slediti razpravi. Slednja je bila načrtovana za dopoldanske ure, nato pa so jo preložili na popoldne, ko pa je imel Molinaro druge obveze. Predsedstvo deželnega sveta je obravnavo tega vprašanja odložilo na jutri popoldne ali zvečer, potem ko bo skupščina odobrila nov zakon o trgovini. Obstajajo vsekakor možnosti, da bodo vso zadevo odložili za daljši čas. Molinarovim utemeljitvam ni verjel vodja Demokratske stranke Gianfranco Moretton. Po njegovem prepričanju se za odložitvijo skrivajo politični razlogi, konkretno, da v desni sredini ni soglasja o tem stališču. Večinska koalicija se je »skrila« za domnevnimi odbornikovimi obvezami, medtem ko bi bilo korektno, da bi odkrito predstavila vzroke za odložitev. Moret-ton je očital desnici, da ima za norca Rezi-jane, ki so zaman prišli v Trst, da bi spremljali razpravo v deželnem svetu. Šlo je za skupino prebivalcev doline pod Kaninom, ki nočejo imeti nič skupnega s Slovenci. Roberto Novelli (Ljudstvo svobode), glavni pobudnik zaščite »slovanskih govoric«, je zanikal, da se za Molinarovimi besedami skrivajo politične motivacije. »Razpravo smo odložili samo zato, ker je odbornik prosil za odlog, ker je imel popoldne že vnaprej domenjene sestanke. Vse ostalo so špekulacije in sad domišljije leve sredine,« je poudaril Novelli, deželni svetnik iz Čedada. »Dejstvo, da je deželna večina sklenila, da resolucijo proti slovenskim narečjem v Benečiji umakne z dnevnega reda oz. prenese na kasnejši datum, je dodatna potrditev, da je vprašanje delikatno in kar se da kompleksno. K temu je bistveno pripomoglo zadržanje svetnikov Sredinske unije - UDC. V tem smislu gre oceniti že samo preložitev kot prvi, pa čeprav parcialni, rezultat prepričevalnega dela v odnosu do zmernega krila Tondove večine«, je včerajšnja dogajanja komentiral deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Negacija - pa čeprav znanstveno Roberto Molinaro neosnovana - slovenskega izvora beneških narečij bi na praktični ravni dejansko sprožila verižni postopek vseh zaščitnih norm s finančnimi postavkami vred v korist Benečije, kar bi zaustavilo vsak postopek promocije in razvoja dragocene in raznolike kulturne identitete v dolinah vi-demske pokrajine. »Po kostanj v žerjavico je šel deželni odbornik Molinaro, ki je predlagal preložitev razprave ob koncu predvidenega dnevnega reda tega zasedanja deželnega sveta. To pomeni, da resolucije skoraj gotovo ne bomo obravnavali ta teden, mor- Igor Gabrovec da konec novembre, če bodo besedilo sploh spet predložili,« je odložitev komentiral Igor Kocijančič (Mavrična levica) Gre za resolucijo, ki hoče povzdigniti na rang »slovansko zvenečih« ali »zgodovinsko slovanskih« jezikov nekatere krajevne oz. narečne variante slovenščine. Njen namen sploh ni varstvo in zaščita teh jezikov, ampak dokaz, da nimajo nobenih sorodnih vezi s slovenščino, kot da bi bili slovanski jeziki nedefinirane entitete, popolnoma izvzete od mednarodne klasifikacije, na osnovi katerih sleherno krajevno varianto in dialekt lahko upravičeno pripisu- Igor Kocijančič jemo posameznemu slovanskemu jeziku, med temi v tem primeru prav gotovo slovenščini. »Vse to bi bilo smešno, če bi ne šlo za stvarno nevarnost, da pride do odvzema ustreznih gmotnih sredstev za zaščito teh jezikovnih posebnosti, saj bi njihova samostojna vključitev v širok vsedržavni kontekst zakona 482 res lahko povzročila, da bi v Benečijo in Rezijo prihajalo veliko manj denarnih sredstev za varstvo, zaščito in razvoj navedenih posebnosti. To je bilo doslej vedno zajamčeno, s čimer pa ni nihče nikomur vsiljeval slovenstva,« meni Kocijančič. deželni svet - Stališče Sredinske unije-UDC »Benečani so nekaj posebnega, a v sklopu slovenske manjšine« TRST - »Sredinska zveza-UDC meni, da bi moral državni in deželni zakonodajalec zaščititi beneška narečja, a to v sklopu zaščitnih ukrepov za slovensko manjšino.« Načelnik UDC v deželnem parlamentu Edoardo Sasco ni podpisal stališča desne sredine, ker se mu zdi vsa zadeva zelo delikatna in ko je stvar de-likatna, pravi, je treba biti zelo previdni in uravnoteženi, da ne bi naredili več škode, kot koristi. »Naša stranka ima pri srcu probleme, ki jih postavljajo nekateri prebivalci iz videmske pokrajine, posebno Rezijani. Prav je, da jim deželni svet prisluhne in upošteva njihove zahteve. A ne za ceno sporov in trenj s slovensko narodno skupnostjo,« pravi Sasco. Če bo desna sredina vztrajala pri svojih stališčih, bo UDC predlagala, da se resolucijo, ki je politično dokaj obvezujoča, spremeni v navadno priporočilo. Sasco tega ni povedal na vče- Edoardo Sasco rajšnji seji deželnega sveta, a je pustil, da je formalno odložitev razprave zahteval pristojni odbornik Roberto Molinaro, ki sicer pripada Sredinski zvezi. Ta stranka očitno noče sporov v večinskem zavezništvu, a si prizadeva, da bi stvar rešili s kompromisom in po politični »mirni poti«. Resolucijo z zahtevo, da bi v državni zaščitni zakon za jezikovne manjšine (številka 482) vključili tudi rezijanščino, nadiščino in »po na- sen«, je vložil Roberto Novelli (Ljudstvo svobode). Stališče so podpisali njegova somišljenika Piero Camber in Roberto Marin, Luigi Ferone (stranka upokojencev), Ugo De Mat-tia (Severna liga) in Roberto Asqui-ni iz mešane svetniške skupine. Med podpisniki ni nobenega zastopnika UDC, ki je vendarle sestavni del deželne večine. Novelli in sopotniki hočejo s tem stališčem podpreti furlanskega senatorja desne sredine Ferruccia Sara, ki je v parlamentu vložil zahtevo po spremembi zakona 482. Predsedstvo senata je Sarov zakonski predlog poslalo komisiji za ustavna vprašanja, ki ga še ni uvrstila na dnevni red zasedanj. Podobno besedilo je svojčas v parlamentu vložil ligaš Piero Fontanini (danes predsednik videmske pokrajinske uprave), ki pa se je za razliko od senatorja Sara direktno skliceval na zaščitni zakon za slovensko manjšino iz leta 2001. dvojezične table NSKS odločno proti Dörflerju DUNAJ/CELOVEC - Novi koroški deželni glavar Gerhard Dörfler iz Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) se je samo dan potem, ko je na Dunaju slovesno zaprisegel pred zveznim predsednikom Heinzem Fischerjem, zaradi svojih izjav glede dvojezičnih krajevnih tabel znašel pod udarom Narodnega sveta koroških Slovencev. NSKS v tiskovni izjavi poudarja, da je Dörfler z izjavo, da je vprašanje dvojezičnih tabel zanj urejeno, zavzel jasno protiustavno stališče in s tem prekršil ravno opravljeno prisego na ustavo. Kot izrecno neresnično zavrača NSKS predvsem Dörflerjevo trditev, po kateri naj bi Kreisky ocenil, da je vprašanje dvojezičnih napisov v redu rešeno. »Nasprotno; Kreisky se je popolnoma zavedal, da gre za protiustavno ureditev, in je Slovence izrecno pozval, naj se pritožijo na ustavno sodišče. Hudo je, če deželni glavar trdi, da nihče ni mogel - kljub 17 odločbam ustavnega sodišča - dokazati protizakonitosti obstoječega stanja,« poudarja NSKS. NSKS nadalje opozarja novega deželnega glavarja, da je državno tožilstvo ob primeru manjkajočih dvojezičnih kažipotov na obvoznici Šmihel celo njemu očitalo objektivno kršitev prava. Do postopka ni prišlo samo zato, ker je državno tožilstvo izhajalo iz tega, da Dörflerju ni mogoče očitati subjektivne kršitve prava, kar z drugi besedami pomeni, da Dörfler ni vedel, kaj naj stori. Da se to ne bi vnovič zgodilo, je NSKS deželnega glavarja zaprosil za termin za razgovor, da mu glede vprašanja dvojezičnih napisov obrazloži pravne okvirne pogoje. »Od izida tega pogovora bo tudi odvisen odnos NSKS in s tem največjega dela slovenske narodne skupnosti do novega deželnega glavarja,« še piše v izjavi NSKS. V okviru svoje zaprisege se je Dörfler ponovno opravičil za izjavo, da je pravna država eno, zdravi ljudski občutek pa drugo in ob tem poudaril, da vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel ni bila tema razgovora z avstrijskim predsednikom Fisc-herjem. Na koroškem radiu pa je novi deželni glavar Dörfler razpravljal s prvaki ostalih deželnozborskih strank o bodočih težnjah koroške politike po smrti Jörga Haiderja. Medtem ko so vsi bolj ali manj soglašali pri gospodarskih vprašanjih, je predsednik socialdemokratov Reinhart Rohr v tem sklopu zahteval čim prejšnjo ureditev deželnega proračuna, govornik Zelenih Rolf Holub pa je zahteval preveritev dejanskega finančnega stanja dežele. Ivan Lukan 4 Sobota, 25. oktobra 2008 GOSPODARSTVO konkurenčnost - Lestvica Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) za države EU Italija na 24. mestu, boljša le od Romunije, Poljske in Bolgarije Prehitela jo je tudi Grčija - Slovenija na 15. mestu med 27 članicami EU ŽENEVA - Slovenija je po lizbon-skih merilih letos 15. najbolj konkurenčna država v Evropski uniji, Italija pa je zasedla neugledno 24. mesto, za Grčijo. Slovenija je na lestvici Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) napredovala za eno mesto v primerjavi z letom 2006, medtem ko je Italija nazadovala in so se slabše od nje uvrstile le Romunija, Poljska in Bolgarija na zadnjih treh mestih izmed 27 držav članic unije. Najbolj konkurenčne članice EU so še naprej Švedska, Danska in Finska, med nečlanicami pa je na vrhu Hrvaška. WEF je države ocenjeval glede na osem področij iz lizbonske strategije. Ta področja so: informacijska družba za vse, razvoj evropskega območja za inovacije, raziskave in razvoj, liberalizacija, industrijska omrežja, učinkovit in integriran trg s finančnimi storitvami, izboljšanje podjetniškega okolja, večanje socialne vključenosti in pospeševanje traj-nostnega razvoja. Rezultat za posamezno državo je izračunan kot netehtano povprečje ocen z osmih področij. Kot kaže poročilo, se ciljem lizbon-ske strategije najbolj približujejo nordijske države Švedska, Danska in Finska, ki so najboljše na področju inovacij, na vrhu lestvice pa so tudi po zaslugi števila registriranih patentov na prebivalca, visoke stopnje socialne kohezije, nizke stopnje brezposelnosti in velikega deleža zaposlenih žensk. Slovenija na 15. mestu je s Ciprom (13. mesto) in Estonijo (12. mesto) po konkurenčnosti med najboljšimi novimi članicami unije. Na repu lestvice sta se med članicami sedemindvajseterice znašli Poljska in Bolgarija, med starimi članicami pa sta najnižje Grčija na 23. in Italija na 24. mestu. Najboljšo oceno v primerjavi z ostalimi državami je Slovenija prejela za področje inovacij, raziskav in razvoja; s 4,12 točke je na 11. mestu med vsemi članicami unije. Dobro je WEF Slovenijo ocenil tudi za področji informacijske družbe (4,71 točke, 12. mesto) in traj-nostnega razvoja (4,28 točke, 13. mesto). Glede socialne vključenosti je s 4,61 točke pristala na 16. mestu, za področje industrijskih omrežij pa je dobila 5,11 točke, kar jo uvršča na 18. mesto. V zadnji tretjini lestvice članic EU je Slovenija pristala na področjih liberalizacije (4,43 točke, 19. mesto), podjetniškega okolja (4,47 točke, 20. mesto) in finančnih storitev (4,90 točke, 21. mesto). Med državami, ki so na določenih področjih zabeležile največje padce, je Svetovni gospodarski forum izpostavil Veliko Britanijo, in sicer na področju učinkovitega in integriranega trga s finančnimi storitvami. Medtem ko je bila v prejšnjem pregledu iz leta 2006 na prvem mestu, je v tokratnem pregledu zdrsnila na 11. mesto med članicami unije. Tokratno, četrto poročilo WEF, upošteva tudi kandidatke in potencialne kandidatke za članstvo v EU in članice Skupnosti neodvisnih držav. Na tej lestvici vodi Hrvaška, ki se je po rezultatu izenačila z Grčijo, boljša pa je še od štirih članic EU, in sicer od Italije, Romunije, Poljske in Bolgarije. WEF v svojem poročilu objavlja tudi podatke o konkurenčnosti ZDA in vzhodnoazijskih držav, pri katerih je upoštevala povprečje petih najkonku-renčnejših vzhodnoazijskih gospodarstev: Japonske, Hongkonga, Južne Koreje, Tajvana in Singapurja. Te podatke nato primerja z EU. Kot kažejo rezultati, so najkonkurenčnejše ZDA (5,44 točke), sledijo jim vzhodnoazijske države (5,26 točke), tretja pa je EU (4,73 točke). avtoceste - Autovie Venete Strma rast dobička in vlaganj v infrastrukturo TRST - Družba Autovie Venete je v poslovnem letu, ki se je končalo 30. junija letos, ustvarila 41 milijonov evrov dobička, kar je za 71 odstotkov več kot v predhodni poslovni dobi. Proizvodnja je bila vredna 157 milijonov evrov, operativni dohodek pa je znašal 49 milijonov in predstavlja 33,5-odstotni delež vrednosti proizvodnje. Podatke sta včeraj na proračunski skupščini družbe, ki koncesijsko upravlja avtocesto A4 in njene odseke, posredovala predsednik Giorgio Santuz in pooblaščeni upravitelj Pietro Del Fabbro. Kljub omejenemu povečanju prometa (+2,84% tovornega in -0,3% potniškega) se je dobiček znatno povečal, kar je po oceni Del Fabbra v glavnem rezultat večje učinkovitosti na področju stroškov in dobrega upravljanja. Od lanskega do letošnjega junija so se proizvodni stroški znižali za dva odstotka, medtem ko so se znatno povečala vlaganja, ki so dosegla 47 milijonov evrov vrednosti. O investicijah, ki so v teku, je podrobneje govoril operativni direktor podjetja Enrico Razzini, medtem ko se je Santuz ustavil pri problemu varnosti. Ob tem se je posebej zahvalil prefektom za njihovo dragoceno sodelovanje in izpostavil prizadevanja prometne policije za povečanje nadzora nad varnostjo prometa. Predsednik Santuz, ki je izrazil zadovoljstvo nad bilančnimi rezultati, je na skupščini zagotovil, da je družba Autovie Venete pripravljena podpreti delo izrednega komisarja za tretji avtocestni pas, in to tako s tehničnega kot projektnega vidika. »V tej nedvomno občutljivi fazi imamo dva strateško zelo pomembna elementa: podkomisarja Riccarda Riccardija, ki pozna probleme do podrobnosti, in osebje koncesijske družbe, ki je zelo motivirano, kot dokazujejo doseženi rezultati,« je še povedal predsednik Giorgio Santuz. ladjedelništvo Fincantieri v partnerstvo z britansko NSL PARIZ - Za pridobitev pomembnega naročila britanskega obrambnega ministrstva se bo ladjedelniški koncern Fincantieri partnersko povezal z britanskim koncernom NSL, ki je specializiran za popravljanje in transformacijo vojaških ladij. Kot so predstavniki koncerna sporočili na pariškem mednarodnem salonu vojaške pomorske industrije Euronaval, bo zavezništvo italijanski družbi zagotovilo večjo moč na mednarodnem razpisu za izgradnjo šestih oskrbovalnih ladij za eskadro iz programa britanskega obrambnega ministrstva, poimenovanega MARS (Military Afloat Reach and Sustainability). Sporazum z NSL sodi sicer v širšo strategijo sodelovanja in če bosta partnerja na razpisu uspela, bo to odprlo pot novim poslovnim priložnostim, so poudarili v družbi Fincantie-ri. Predsednik uprave NSL John Syvret pa je dodal prepričanje, da bo to zavezništvo privedlo do inovativnih rešitev za britansko mornarico in da bo zagotovilo pomembno zalogo dela v tej občutljivi fazi gospodarske konjunkture. enogastronomija - Okusi Krasa ta teden Degustaciji pri Vatti in v Malabaru, večer v goriškem Rosenbaru in razstava pri Scabarju TRST - Danes zvečer (ob 19. uri) se bodo v kavarni Vatta predstavili sladokuscem vsi sodelujoči obrati z Opčin in iz sosednjih vasi. Na vrsti bo degu-stacija vin in prigrizkov z zelišči, kruha in sladic, fanclov z dušo, sira in raznih delikates, ki jih bodo ponudili gostilne Daneu, Veto, Pri Pošti, Križman, Kras, pekarne Čok, Bukavec in Starec, trgovine z živili Conad, Kukanja, Self Service Katja, Slavec in kavarna Vatta, ki je uskladila ves dogodek. Pri pravem »prazniku« Okusov Krasa bosta pomagali še dve openski trgovini, in sicer znana prodajalna igrač Cobez in cvetličarna Atelje-Galerija A.D.A., ki bo poskrbela za okrasno plat prireditve. Pozneje, ob 20.uri, bo v goriški restavraciji Rosenbar večer, posvečen Vesni Guštin, navdihovalki letošnjih Okusov Krasa v znamenju zelišč, in vinarjema iz Praprota Beniaminu Zidarichu in Ediju Kanteju. Pri Scabarju na Kolonkovcu pa bo jutri ob 18. uri odprtje razstave znanega fotografa iz Ronk Maurizia Frullanija z naslovom Massawa (Eritreja) 19932000. V petek bo na vrsti drugi osrednji večer Okusov Krasa v Trstu, in sicer v Malabaru na Trgu S.Giovanni, kot običajno po 18.30. Walter Cusmich, »ambasador« slovenskih in kraških vin v Trstu, bo predstavil izbor kraških vin Škerk, Kante, Ferluga, Sancin in teran Renčel (iz Dutovelj), zraven pa še prigrizek Zi-daričevega sira Žepek (z zelišči), supe Gabriela Ferluge (obrat Repen v Trstu), kruh z zelišči Davorina Starca in olje Auliar Tržaške kmetijske zadruge. Malabar bo gostil tudi stojnico s krajevno povrtnino in zelenjavo trgovine Il Frutteto iz Trsta, z bio proizvodi openske Self Service Katja in s svežimi jabolki, naravnim jabolčnim sokom in kisom sadjarstva Branko Pečar iz Prešnice pri Kozini. Vse informacije o jedilnikih, lokalih in proizvajalcih je mogoče najti na spletni strani: »http://www.triesteturismo.net«. EVRO 1,2526 $ +0,53 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. oktobra 2008 podjetja - Operacija za 3,5 milijona evrov Fantoni in Finest bosta _ dokapitalizirala srbski Špik PORDENON - Javna finančna družba Finest in podjetje Fantoni iz furlanskega Osoppa sta podpisala sporazum o vstopu v lastništvo in o financiranju srbske družbe Špik Iverica, ki je kotirana na beograjski borzi. Skupni finančni zalogaj italijanskih investitorjev znaša 3,5 milijona evrov, cilj operacije pa je okrepitev in posodobitev srbskega lesnega podjetja s 30-letno tradicijo, ki je od leta 2006 prešel v skupino Fantoni. Furlanski proizvajalec pohištva in lesne opreme, ki je imel v poslovnem letu 2007 371 milijonov evrov vredno proizvodnjo, namerava s to finančno injekcijo, ki jo jamči Finest, ne samo optimizirati svojo oskrbo z lesom oziroma lesnimi polizdelki v Srbiji, ampak tudi razvijati lokalni trg in sosednje trge v regiji zahodnega Balkana. Operacija sodi v okvir strategije družbe Finest, ki zagotavlja svoje sodelovanje tudi pri projektih, ki jih razvijajo strukturirana podjetja relevantnih razsežnosti, je zapisano v tiskovnem sporočilu finančne družbe. Za Trieste Espresso Expo oddan ves razpoložljivi prostor TRST - Za četrto izvedbo bienalnega mednarodnega sejma kave Trieste Espresso Expo, ki bo na tržaškem sejmišču od 13. do 15. novembra, je že nekaj časa zaseden ves razpoložljiv razstavni prostor. Organizator prireditve je tržaška sejemska družba Fiera Trieste Spa s sodelovanjem združenja Associazione Caffe Trieste in s prispevkom lokalne Trgovinske zbornice. Razstavljalcev bo 200 iz 23 držav, v predprodaji pa je bilo že kupljenih 20 tisoč vstopnic, ki so si jih zagotovili razstavljalci za svoje poslovne partnerje. Glede na izvedbo pred dvema letoma je letos za 15 odstotkov več razstavljalcev, razstavni prostor pa je večji za tretjino. Akreditirani so že obiskovalci in novinarji iz 70 držav, številne tuje stanovskega organizacije iz sektorja kave pa pripravljajo vodene obiske sejma. valute evro (povprečni tečaj) 28.10. 27.10. ameriški dolar japonski jen 1,2526 119,42 1,2460 115,75 kitajski juan ruski rubel 8,5665 34,1862 7,4549 8,5380 34,0985 7,4525 UC1I IJKCI M LJI \a britanski funt 0,79790 9,9473 0,80630 10 0960 JVCUJKU M Ulici norveška krona 8,5500 24,340 1 UpUjUU 8,8150 24,668 LCJIVO IVI Ul Id švicarski frank A c tonska krona 1,4520 15 6466 1,4438 15 6466 CjLUI P.I Ul la madžarski forint nAllCKI 7 At 262,00 3,7003 271,03 3,8390 LJUIJJM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,6133 2,0037 1,5969 2,0396 CIVjLIaljM UUIC1I bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3,7250 1,9558 3,6970 IUI 1 IUI OM ICV slovaška krona litY*\\/CK i ifac 30,479 3,4528 30,530 3,4528 IILUVJM 11 LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7096 2,7570 0,7093 2,8469 uioliiijm i trčil islandska krona ti irika lira 305,00 1,9571 305,00 2,0949 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,2006 7,2069 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 28. oktobra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 3,17125 3,465 3,48 3,49 LIBOR (EUR) 4,51375 4,85 5,935 4,99375 LIBOR (CHF) 2,22 2,86833 2,98667 3,16833 EURIBOR (EUR) 4,529 4,86 4,93 4,986 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.719,66 € +382,55 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 28. oktobra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 16,88 INITEDIII IDr»DA noi +2,06 KRKA I UKA KOPER 62,59 34 15 -0,71 +3,11 +421 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 179,86 +6,23 TELEKOM SLOVENIJE 349,52 176,51 +0,66 +1,37 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 45,23 nm n ddnna ia +1,85 ETOL - -ki/da a\rrnci ci/tdii/a ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST ltlik/idac h/ltc 44,35 13,53 +2,71 -2,03 NIKA - - di\/n\/adma i ači/n cio POZAVAROVALNICA SAVA ddnbami/a 16,36 -2,97 SALUS, LJUBLJANA - - C A\/A ->/11 O _"> O? TERME ČATEŽ ŽITO 260,00 +1,96 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 24,18 +0,92 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 28. oktobra 2008 -2,02 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,302 4,648 14510 -4,96 -0,92 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 7,961 1 303 +0,20 -0,45 +1 40 BCA MPS BCA POP MILANO EDISONI 4,022 1 066 -3,20 EDISON ENEL ENI 4,936 15 306 -0,28 +2,09 +0 12 FIAT FINMECCANICA 5,313 -0,67 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,825 18,171 1 75 +0,71 -3,81 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,17 1655 -7,89 -8,36 LUXOTTICA MEDIASET 14,276 +2,86 -1,91 MEDIASE I MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,84 8,51 1 281 -4,00 -1,05 PIRELLI e C PRYSMAN 0,2705 +3,14 -1,39 -1 04 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,099 13,222 +6,35 +1 72 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,078 6,198 08219 +1,97 -1 92 TENARIS TERNA 6,442 2416 +0,17 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,6189 10817 +5,96 +0,34 UNICREDIT 1,535 +0,90 -13,03 | SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 64,65 $ +3,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. oktobra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana CBITTlD 1 M.kli^n^. 4.890,67 1 manö +1,27 _l 1 71 jui , Ljuuijai ia i , i i \ f / i PIX, Ljubljana - -BIO, Ljubljana - - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banialuka 2.152,68 1.205,55 +3,30 -1 76 Dll\j, Dal lia 1 una FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 2.311,41 688,86 +0,30 -0,75 DCICA I J, Dcuuiau SRX, Beograd BIFX Sarajevo UOO/OU 337,94 2.744,40 +1,18 -2,46 DirA, saiaicvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 11.526,22 2.989,17 -1,35 -0,93 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.065,12 1.649,47 +10,88 +9,53 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 940,51 834,035 4.823,45 +10,79 -4,31 +11,28 +1 92 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATY nnoai 3.926,38 3.114,92 1 73/1 fin +1,55 -l3 PX, Praga - -' m idnçtnvv çn tîoi Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Sanghaj Sensex, Mubaj 7.621,92 1.666,49 12.596,29 1.771,82 9.008,08 +6,408 +4,137 +14,347 +2,812 +5,86 / ALPE-JADRAN Sobota, 25. oktobra 2008 5 trst - Deželni svet SKGZ o dramatičnem položaju naše narodne skupnosti Po epohalnem padcu meje manjšini pod nezaslišanim udarom Poziv k najširši enotnosti in odločnem nastopu - Solidarnost z Italijani v Istri TRST - Slovenci v Italiji moramo odločno in predvsem enotno reagirati na poskus italijanske vlade, da se z drastičnim klestenjem zakonsko določenih državnih prispevkov spravi manjšinsko skupnost na kolena. Nujen je tudi skupni nastop z italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem, kateri italijanska država prav tako napoveduje huda klestenja. Obenem sta za pri tem temeljnega pomena odločen nastop matične Slovenije in najširša solidarnost italijanskih demokratičnih sil. Tako je predsednik Rudi Pavšič strnil razvejano razpravo na deželnem svetu Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je zasedal predsinočnjim v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Ton razpravi je dal uvodni Pavšičev poseg, ki sta ga dopolnila predsednika organizacije za goriško in videmsko pokrajino Livio Semolič in Jole Namor. Pavšič je položaj naše skupnosti v Italiji orisal kot izredno zaskrbljujoč in to tem bolj, ker je bilo po vseh zgodovinskih premikih, zlasti padcu meje, bilo pričakovati boljši čas za manjšine. V resnici se dogaja ravno nasprotno: Manjšini v tem prostoru se potiskata na rob preživetja in se izničuje njihova vloga. Predsednik SKGZ se je vprašal, če prihaja do novega cunamija, po tistem, ki je pred desetletjem uničil manjšinsko gospodarstvo. Ogrožena so namreč vitalna področja za obstoj manjšine kor so šolstvo, finance, mediji, zaščitni zakon se ne izvaja, brišejo se že pridobljene pravice, Slovenci videmske pokrajine pa kot najšibkejši člen naše skupnosti doživljajo nezaslišan napad na lastno identiteto. Pavšič je naglasil, da terja nastali položaj odločen odgovor, glasen protest na vseh ravneh, pri katerem naj bo manjšina enotna, v solidarnostno akcijo pa je treba mobilizirati tudi demokratične sile v državi. Solidarnost pa naj Slovenci v Italiji izkažejo tudi italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem. Predsednik SKGZ je nadalje izrazil pričakovanje, da bo tudi matična Slovenija odločno nastopila v bran manjšine, tako kot leta 2000, ko je šlo za zaščitni zakon, prehodni čas do sestave nove slovenske vlade pa naj ne bo opravičilo. Pavšič je tudi dejal, da je od prihodnje slovenske vlade pričakovati, da bodo na odločilna mesta glede manjšin postavljeni ljudje, ki dobro poznajo zamejstvo in je podčrtal, da SKGZ v celoti podpira stališče, ki ga je glede odnosov z matico sprejela Slovenska manjšinska koordinacija (SLOMAK). Rudi Pavšič je v imenu organizacije še enkrat podprl prizadevanja dijakov in podčrtal velik pomen množičnih protestnih demonstracij, posebej milijonske v Rimu. V zvezi s kritičnim položajem, ki ga doživlja manjšina, je Pavšič omenil tudi predlog o Zvezi Slovencev, rekoč, da bi v manjšina v težavah še kako potrebovala povezovalni forum, zato bo SKGZ nadaljevala delo na tm projektu, ki je po njeni oceni najbolj realističen in izvedljiv. Nazadnje je predsednik omenil tudi bližajoče se pokrajinske kongrese in deželni kongres, ki bodo za SKGZ priložnost za vsebinske in strukturne opredelitve. Na fotografiji levo Livio Semolič, Rudi Pavšič in Jole Namor; desno udeleženci Deželnega sveta kroma Razprava je bila kočljivemu trenutku primerno zavzeta in razčlenjena. V ospredju posega Jole Namor je bila ocena položaja v videmski pokrajini, kjer so se Slovenci znašli pred nezaslišanim udarom in kar težko je verjeti, da deželni svet na predlog nekaterih desničarjev z neobstoječimi argumenti posega na področje identitete ljudi in skuša zanikati realnost. Desnica očitno ni sposobna narediti nekega kulturnega koraka in razumeti, kaj je sodobno. Namorjeva je ocenila kot bistveno, da se v okviru manjšine formira skupina, ki bo razmišljala o dolgoročnem sistemu financiranja dejavnosti, kajti slednja je v sedanju dejansko blokirana, brez razvojnih možnosti. O tem, da je v kontekstu manjšine zanemarjajo nekatere realnosti in o potrebi, da se nameni pozornost potencialu razvoja v Benečiji in na Goriškem, je govoril Livio Semolič. Prav tako je Ren-zo Mattelig naglasil, da ni dovolj videti, kaj bo z našo skupnostjo jutri zjutraj. Razmišljati gre o tem, kaj bo najmanj čez petnajst ali dvajset let. Zanj so nekatere skup- ne ustanove problem, kajti kot Zveza Slovenci po svetu so bili v to »porinjeni«, čeprav so bili proti temu. Stojan Spetič ne pomni, da bi bila manjšina kdaj pod takšnim pritiskom in predmet takšne ofenzive. Desnica nam napoveduje vojno na glavnih frontah; Benečija, šola, tisk, finance. Na nobenem od teh okopov si manjšina ne more privoščiti poraza. Treba je odločno reagirati, je dajal Spetič in predlagal, naj krovni organizaciji v ta namen oblikujeta krizni štab. Naravnost škandalozno pa je pogojevanje desnice, po kateri naj bi bila zaščita manjšine odvisna od politične opredelitve. Spetič se je zavzel tudi za demonstracije na evropski ravni. Za Igorja Gabrovca je položaj res tak, da terja enotne in odločne posege, in-situcionalni stiki niso dovolj, potrebna je široka mobilizacija ljudi. Strniti je treba vrste in pustiti ob strani vprašanje, če naj bo Zveza Slovencev ali Narodni svet. Če pa bo dežela sprejela vsiljeno resolucijo o posebnosti rezijanskega in beneškega narečja, se bo samo osmešila. Tomaž Ban je izpostavil dejstvo, da SSG-ju manjkajo sredstva tudi zato, ker javne uprave ne izpolnjujejo svojih obvez do njega. Če pa bi javno SSG prejemalo toliko sredstev kot zasebna Contrada, najbrž ne bi imeli problemov. Aleš Doktorič je med drugim povedal, da je treba spremeniti stil nastopanja in se okoliščinam primerno obnašati nekoliko bolj »diverzantsko«. Ni namreč čas samo za institucionalne nastope. Ace Mermolja je ugotovil, da manjšina ni pričakovala, da bo šla desnica tako daleč. V manjšini pa je treba ustvariti dobro skupno domeno. Krizni štab je potreben, a je potreben tudi skupni forum za normalne razmere. Vojko Mijot je ob tem pripomnil, da ni treba čakati na krizni štab, temveč je treba takoj ukrepati. Za takojšnjo pobudo je tudi Igor Kocijančič, ki se je zavzel za to, da SKGZ predlaga slovenski javnosti široko zasnovano akcijo. Ta vlada napoveduje vojno manjšini, a tudi EU,kot vse kaže. S to vlado pa bo po normalni poti težko kaj doseči. (D.U.) slovenija začenja posvete o mandatarju LJUBLJANA - Slovenski predsednik Danilo Türk bo danes z vodji poslanskih skupin novega sklica državnega zbora opravil posvete o kandidatu za mandatarja za sestavo nove vlade. Po posvetih naj bi predsednik Türk mandatarskega kandidata predlagal v čim krajšem času, državni zbor pa bo o kandidatu predvidoma odločal prihodnji teden. Danes se bo tako Türk dopoldan sestal z Bojanom Kontičem (SD), Jožetom Tankom (SDS), Gregorjem Golobičem (Zares) in Francem Žnidaršičem (DeSUS), v popoldanskih urah pa bodo pri njem še Zmago Jelinčič (SNS), Jakob Pre-sečnik (SLS), Borut Sajovic (LDS) ter Laszlo Göncz in Roberto Battelli (narodni skupnosti). Mandatar za izvolitev potrebuje najmanj 46 glasov v državnem zboru, najkasneje 15 dni po izvolitvi pa mora državnemu zboru predlagati imenovanje ministrov. Kar zadeva usklajevanje koalicijske pogodbe med SD, Zares, LDS in DeSUS, pa je včeraj predsednik DeSUS Karl Erjavec izjavil, »da smo, kar se tiče stranke DeSUS, zaključili pogajanja v zvezi s koalicijsko pogodbo«. Poslanec Vili Rezman pa je pojasnil, da je dodatek k najnižjim pokojninam dogovorjen; izplačan bo v dveh delih v letu 2009. Rezman, ki se je včeraj poleg vodje poslanske skupine Franca Žnidaršiča v imenu DeSUS udeležil pogajanj štirih strank glede vsebine koalicijske pogodbe na področju pokojnin, je pojasnil, da bo skupni znesek za tiste upokojence, ki bodo prejeli največji dodatek - teh je po Rezmanovih besedah okoli 100.000 - 300 evrov. Dodatek bo izplačan v dveh delih, in sicer januarja in septembra.Žnidar-šič pa je povedal, da bo dodatka deležnih okoli 258.000 upokojencev s pokojninami, nižjimi od 500 evrov. skgz in sso - Pismo najvišjim predstavnikom italijanske države in dežele Država naj spoštuje sprejete ustavne in zakonske obveze do Slovencev v Italiji Predsednika SGKZ Rudi Pavšič in SSO Drago Stoka sta v zvezi s položajem Slovencev v Italiji in napovedanim hudim krčenjem javnih sredstev za manjšino poslala naslednje pismo najvišjim državnim in deželnim institucionalnim organom. Pismo so prejeli predsednik republike Giorgio Napolitano, predsednik senata Renato Schifani, predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, predsednik vlade Silvio Berlusconi, predsednik deželnega sveta FJK Edouard Balla-man in predsednik deželnega odbora FJK Renzo Tondo. Evropa je danes prostor narodov in mnogih narodnih manjšin, ki skupaj sestavljajo večjezično in večkulturno podobo prostora, ki je bil v svoji zgodovini vedno pluralen in v tem našel moč za plodno sobiva-nje posebnega in skupnega. V tem smislu je pluralna in zato izrazito evropska tudi dežela Furlanija Julijska krajina, kjer živijo ob slovenski še druge avtohtone jezikovne in narodne manjšine. Pluralnost je bila eden izmed razlogov, da je naša dežela pridobila posebni statut. Prisotnost slovenske narodne skupnosti predstavlja bogastvo za celotno deželno skupnost in italijansko stvarnost. Slovenska manjšina je na celotnem območju, kjer živi, vsa povojna leta delovala odgovorno in s ciljem, da se zbližujejo narodi in države. Eden izmed pomembnih ciljev, ki smo se ga skupaj veselili, je bil zato vstop Slovenije v Evropsko unijo z naknadnim spreje- mom skupne valute-evra in končno vstop sosednje republike v schengensko območje. Vsa ta dejanja so samo krepila dobre odnose med Italijo in Slovenijo. Slovenci pa smo povečali lastno odprtost do italijanskega prebivalstva, njegove kulture in jezika. V zadnjih letih smo izpostavili tesne vezi in sodelovanje z italijansko manjšino v Sloveniji in v celotni Istri. Glede pravic govorita manjšini skupni jezik. Naša lojalna drža državljanov, ki govorijo drugačen jezik od italijanskega in imajo svojo izrazito narodno kulturo, žal, ni bila vedno primerno ovrednotena. Tako smo danes ponovno v stiski. Zaščitni zakon za slovensko manjšino št. 38 iz leta 2001 se žal izvaja z nerazumljivo počasnostjo. Med pomembnejša dejanja sodi gotovo potreba po podpisu dekreta za izvajanje 10. člena zaščitnega zakona, ki predvideva vidno dvojezičnost v tistih občinah, ki sodijo v okvir teritorija, na katerem se bodo uresničevale zaščitne norme. V nasprotju z zaščitnim zakonom se nam brišejo že pridobljene pravice, kot so dvojezične table na novem avtocestnem odseku v okolici Trsta, ki bo kmalu svečano odprt, bojimo se pa, da brez dvojezičnih smerokazov. V videmski pokrajini skušajo nekatere politične sile sprevreči zaščitni zakon, ki priznava slovensko prisotnost v videmski pokrajini. V ta namen sta že pripravljena zakonska predloga v parlamentu in v deželni skupščini. Namesto slovenščine naj bi v vi-demski pokrajini z dekretom uveljavili pojem krajevnih govoric, kot jih je v Italiji na stotine in posledično izbrisali besedo Slovenec. Novi normativi o šolski ureditvi bi močno prizadeli celotno slovensko šolstvo, ki je vendarle specifikum, ki ga ščitijo tudi mednarodne pogodbe, posebej Londonski sporazum iz leta 1954 ter Osimska meddržavna pogodba iz leta 1975. Dvojezični slovenski šoli v Benečiji pa bi reforma odvzela smisel. Kot veste, je šolstvo osnova neke narodne skupnosti, saj brez mladih generacij, ki razvijajo jezik in kulturo, ni bodočnosti ne za narod in ne za manjšine. Splošno krčenje prispevkov medijem, to je časopisom, radijskim postajam in televizijam, bi na vsedržavni ravni ohromilo pluralizem, ki ga ne jamčijo le velike številke in profiti. Slovenska manjšina pa bi bila osiromašena za informacijo v slovenskem jeziku. Sama manjšina nima objektivnih možnosti, da bi se njeni časopisi preživljali s tržiščem in z reklamo. Brez dnevnika, tednikov in drugih lokalnih medijev bi v javnosti Slovenci v Italiji preprosto utihnili. Podobno kot medije bodo vsedržavna krčenja sklada za gledališča FUS dodatno prizadela naše Slovensko stalno gledališče. Slednje ohranja statut stalnega gledališča, ki ga potrjuje zakon št. 38/2001. Gledališče deluje na visoki umetniški ravni in je s podnapisi dostopno italijanskemu občinstvu. Ne more pa delovati brez potrebnih sredstev, toliko manj, ker obvezni člani gledališča, to je Občina Trst, Pokrajina Trst in Dežela FJK v dejstvih ne opravljajo in sprejemajo vloge, ki jim jo narekujejo specifična državna določila. Žal pripomb nismo zaključili. V okviru zakona št. 38/2001 (prej z zakonom za obmejna območja) prejema slovenska manjšina za svoje kulturne in nekatere druge dejavnosti že 18 let skoraj nespremenjena sredstva. Glede na inflacijo pomeni to 30 odstotno zmanjšanje kupne moči. V letu 2008 je manjšina iz omenjene postavke prejela 5.250.000 evrov. Sedanji finančni zakon pa predvideva za naslednje leto 4.250.000 evrov, za leto 2010 4.050.000 evrov, za leto 2011 pa 3.120.000 evrov, kar pomeni 40 odstotkov manj. Če to številko dodamo inflaciji, so se sredstva, ki so danes v okviru zakona št. 38/01, zreducirala v 18 letih za 70 odstotkov! Vemo za krčenja, ki bodo prizadela tudi italijansko manjšino v Istri. Z njo solida-riziramo, ob tem pa se sprašujemo o vrednosti zaščitnih norm in zakonov, če potem ni sredstev, da bi jih lahko manjšina koristila. Žal se srečujemo z neuresničenimi zakoni ali pa z zakoni, ki izgubljajo svoj finančni del, brez katerega so številni členi lahko le deklarativni. V tem smislu se Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), najbolj reprezentativni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, obračava na vas, kot najvišje predstavnike državnih inštitucij in garante Italijanske Ustave, ki predvideva zaščito manjšin in enakopravnost vseh državljanov. Ta enakopravnost se za Slovence v Italiji in za slovensko manjšino v celoti danes znižuje pod, za nas in italijansko pravno državo, sprejemljivo točko. 6 Sreda, 29. oktobra 2008 ITALIJA / šolstvo - Pred predvideno današnjo odobritvijo spornega vladnega odloka Veltroni: Vlada naj umakne odlok Berlusconi: Bilo bi proti zdravi pameti Vlada osvojila priporočilo senatorke Blažinove o slovenskih šolah v FJK RIM - Pred dokončno odobritvijo zakonskega odloka o šolstvu v senatu, ki je predvidena za danes, in pred splošno stavko v šolstvu, ki je napovedana za jutri, so se tudi včeraj po vsej Italiji nadaljevali shodi, poulične demonstracije in zasedbe šol v znak protesta proti spornim spremembam šolske zakonodaje. Na drugi strani pa so se pojavile tudi nasprotne (sicer veliko skromnejše) pobude, s katerimi so se študenti, pristaši strank vladne večine, zavzemali za nemoten pouk. Včeraj se je po podatkih študentske zveze v znak nasprotovanja ukrepom šolske ministrice Mariestelle Gelmini v središču prestolnice zbralo 10.000 protestnikov. Mnogi od teh so se napotili pred senat, kjer je prišlo do manjših napetosti med protestniki in policijo. Enega študenta so začasno pridržali, ker je pljunil v policista. Demonstranti, med katerimi so bili tudi šolniki in starši, so napovedali, da bodo nepretrgoma demonstrirali vso noč in ves današnji dan do zaključnega glasovanja v senatu. Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni je včeraj ponovno pozval vlado, naj umakne sporni vladni odlok. »Vztrajati pri njem je znamenje oholosti,« je dejal. »Znamenje inteligence pa bi bilo, če bi se vlada ustavila, ko gre za ukrep, ki zbuja tolikšen socialni spor,« je pristavil. Demokratska stranka meni, da ne bi smeli krčiti sredstev za šolo in univerzo, saj je to investicija za razvoj, mnenja pa je, da bi morali obstoječa sredstva bolje izkoristiti. Tako je pripravila predlog za reformo univerze, ki med drugim predvideva uvedbo ocenjevanja profesorjev in podelitev vsem študentom štipendij, ki bi jih potem lahko izkoristili za študij na univerzi po lastni izbiri. Tudi znotraj senata je včeraj prišlo do napetosti med obravnavo odloka Gelmini. Predstavniki opozicije so zahtevali in po ostrem protestu tudi dosegli več časa za obravnavo posameznih amandmajev. Senatorji Italije vrednot so nastopili tudi s protestnimi napisi, proti katerim je na zahtevo predsednika Renata Schifanija posegla notranja redarska služba. V razpravi je sodelovala tudi slovenska senatorka Tamara Blažina in naposled le nekaj dosegla v korist slovenskih šol v Furlaniji Julijski krajini. odkritje Nova molekula proti aidsu RIM - Aids ima novega »sovražnika«. Gre za majhno molekulo, ki lahko zaustavi delovanje celičnega encima in s tem razmnoževanje celic, okuženih s virusom Hiv. Odkritje je sad skupne raziskave Italijanskega centra za raziskave in univerze iz Siene; pred dnevi ga je objavila specializirana revija Journal of Medicinal Chemistry. Virus Hiv je nekakšen parazit človeških celic. Pri njegovem širjenju je ključnega pomena celični protein znan s šifro DDX3. Italijanski znanstveniki so odkrili, da nova umetno sestavljena molekula zaustavi kvarno delovanje proteina DDX3 in s tem prepreči razmnoževanje celic, okuženih z virusom Hiv. Po mnenju izvedencev naj bi odkritje odprlo novo poglavje v boju proti virusu Hiv. Potem ko je vladna večina zavrnila vse njene amandmaje, je Gelminije-va pozno sinoči v imenu vlade namreč sprejela priporočilo Blažinove, da bo pri izvajanju reforme upoštevala posebne potrebe slovenskih šol, za katere ne morejo veljati ista merila in pravila kot za šole večinskega naroda. K zadevi se bomo še povrnili. Kot uvodoma rečeno, se je včeraj zvrstilo tudi nekaj »protestov proti protestom« v šolstvu. Takšna protestna pobuda je bila v neki rimski dvorani, v kateri so se poleg študentov zbrali parlamentarci in drugi predstavniki vladne večine. Med njimi je bil tudi načelnik skupine Ljudstva svobode v senatu Maurizio Ga-sparri, ki je napovedal, da bo vladna večina danes strnjeno glasovala za odobritev odloka Gelmini. Predsednik vlade Silvio Berlusconi pa je v izjavi za tisk poudaril, da gre za ukrepe, ki jih narekuje zdrava pamet, zaradi česar nikakor ne pride v poštev njihov umik. Protestniki se pripravljajo na bdenje pred senatom ansa evropske volitve - Napetost med glavnino večine in opozicijo Napolitano: Novi zakon ne sme zadušiti pluralizma RIM - Parlament je v ponedeljek začel obravnavati spremembe zakona o volitvah v Evropski parlament, ki jih predlagala Ljudstvo svobode in Severna liga. Reforma med drugim predvideva uvedbo 5-odstotnega volilnega praga za izvolitev kandidatov posameznih list in odpravlja preferenčne glasove, čemur odločno nasprotuje vsa opozicija, pa tudi Mo-vimento per l'autonomia na Siciliji, ki sicer pripada vladni večini. Če bo reforma odobrena, bodo kandidaturo lahko vložili tisti, ki bodo zbrali zadostno število podpisov. Kandidati okrajev, ki imajo do dva milijona prebivalcev, bodo morali zbrati 5000 podpisov podpore, 15.000 pa kandidati okrajev z več kot šestimi milijoni prebivalcev. Za mandat v Evropskem parlamentu se bodo lahko ne glede na podpise potegovali člani parlamentarnih strank, ki imajo trenutno v italijanskem parlamentu najmanj deset, v Evropskem parlamentu pa najmanj tri poslance. Polovica kandidatov bo morala biti ženskega spola. V skladu s predlogom spremembe sedanjega zakona, ki je v veljavi od januarja 1979, bi se število volilnih okrajev povečalo s pet na deset. Iz vsakega okraja naj bi bilo povprečno sedem evropskih poslancev. Z ukinitvijo možnosti podeljevanja enega ali treh preferenčnih glasov pa želi vlada zagotoviti, da bo vsak volivec podprl le eno volilno listo. Sprememba predvideva tudi omejitev porabe finančnih sredstev v času volilne kampanje. Kandidat po predlogu Ljudstva svobode in Severne lige ne bo smel porabiti več kot 0,20 evra na vsakega prebivalca okraja, v katerem kandidira. Kandidat v okraju z največ prebivalci bo tako lahko porabil največ 104.000 evrov. Kot rečeno, je opozicija odločno kritična tako do predloga kot tudi do načina njegove obravnave. Predstavnik Demokratske stranke Pierluigi Castagnetti je izjavil, da je spreminjanje zakonodaje o evropskih volitvah brez soočenja z opozicijo »žalitev demokracije«. Podobno se je izrekel drug vidni predstavnik iste stranke Massimo D'Alema. Sicer se Demokratska stranka, Italija vrednot, UDC in že omenjeni Movimento per l'autono-mia zavzemajo za uvedbo nižjega volilnega praga (za demokrate naj bi znašal največ 3 odstotke) in za ohranitev prefe-renčnih glasov. Podobna stališča zagovarjajo tudi izvenparlamentarne sile, kot je SKP. V javno razpravo je včeraj posegel predsednik republike Giorgio Napolita- no. Poudaril je potrebo, da bi parlament odobril volilno reformo z najširšim soglasjem, kot je po njegovem prepričanju to potrebno pri sprejemanju vseh temeljnih zakonov. Državni poglavar se je poleg tega zavzel za to, da bi volivci imeli resnično možnost izbirati svoje predstavnike in da bi novi volilni zakon ne zadušil političnega pluralizma. Opozicija je bila z Napolitanovimi besedami zelo zadovoljna, češ da je predsednik republike v bistvu podprl vse njene temeljne zahteve. Tudi predstavniki Ljudstva svobode in Severne lige so pritegnili izjavam državnega poglavarja, češ da so »modre«, a so hkrati vztrajali na svojih stališčih. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je v tej zvezi dejal, da je težko imeti »spodobne odnose« z opozicijo, ki izkorišča finančno krizo, da napada vlado. Razprava o zakonu se bo po napovedih nadaljevala novembra, ni pa še znano, kdaj bodo poslanci glasovali o njem. Če bodo nova pravila sprejeta, naj bi začela veljati že na prihodnjih volitvah v Evropski parlament junija prihodnje leto. Giorgio Napolitano Višje plače (a ne za vse...) RIM - Septembra letos so se plače zvišale za 4,1 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Tako kaže po podatkih statističnega zavoda Istat. Ta je vzel v pretres povprečne plače enour-nega dela, in sicer na podlagi veljavnih delovnih pogodb. Toda: poviški so povprečni, niso bili za vse uslužbence enaki. Najvišje poviške so zabeležili zaposleni v zavarovalnicah (+7,7%), na ministrstvih in v vojski (+6,2%) ter deželni uslužbenci in uslužbenci krajevnih uprav (+5,7%). Skoraj tretjina uslužbencev (29,5%) pa čaka na podpis nove delovne pogodbe, ker je stara že zapadla. »Čakalna doba« za dosego nove delovne pogodbe se je septembra letos povečala na 10,2 meseca, medtem ko je avgusta znašala 9,9 meseca. V obdobju januar-julij 2008 s zaradi konfliktov v delovnih odnosih »izgubili« 2,4 milijona delovnih ur, kar je 65,3% več kot v enakem obdobju la- Umor Reggiani: tožilstvo za dosmrtno ječo za Romuna RIM - Tožilstvo je včeraj zahtevalo dosmrtno ječo za Romuna, obtoženega umora italijanske državljanke oktobra lani. Ta napad je v javnosti močno odmeval in sprožil sprejetje spornega odloka, ki omogoča izgon priseljencev po hitrem postopku, če kršijo zakon. Sodišče bo odločitev sprejelo danes. 25-letni Romun Nicolae Mailat zanika umor, rop in spolni napad na 47-let-no Giovanno Reggiani, ki je po napadu obležala v komi v jarku. Tožilka Maria Bice Barborini pa je sodišče pozvala, naj Mailata spozna za krivega ter mu prisodi dosmrtno ječo. V Italiji se zadnje mesece krepijo napetosti glede priseljencev, Rim pa se je moral soočiti s kritikami predvsem na račun odnosa do romske skupnosti. Bukarešta je izrazila zaskrbljenost zaradi sprejetja omenjenega spornega odloka glede izgona priseljencev ter opozorila pred "kriminalizacijo" celotne skupnosti priseljencev. Simpozij o II. vatikanskem koncilu in Karolu Wojtyli RIM - Papežev državni tajnik Tarcisio Bertone je včerajv Rimu odprl mednarodni simpozij o II. vatikanskem koncilu in o poznejšem papežu Janezu Pavlu II. Znanstveni posvet, ki sta ga priredila Papeška teološka fakulteta sv. Bonaventure - Seraphicum in Inštitut za študije o pontifikatu papeža Janeza Pavla II., poteka na temo Kristus - Cerkev - človek. Kot je poročal Radio Vatikan, udeleženci kongresa razpravljajo o delu kardinala Karola Woj-tyle na II. vatikanskem koncilu. Beseda teče tudi o medverskem dialogu, nauku Cerkve in evangelizaciji v luči okrožnic, govorov in drugih besedil pokojnega papeža. perugia - Umor angleške študentke Meredith Kerher Rudyju 30 let zapora Obrazložitev bo znana v prihodnjih dneh - Amando in Raffaelea čaka porotno sodišče Rudy Guede v spremstvu policajev ansa PERUGIA - Sinoči je prišlo do velikega zasuka v sodnem postopku v zvezi z umorom angleške študentke Meredith Kercher. Sodnik za predhodne obravnave Paolo Micheli se je po enajsturnem posvetovanju vrnil v sodno dvorano, kjer je bila med drugimi zbrana vsa družina nesrečne Mez. Nekaj po 21. uri je izrekel obsodbo za Rudyja Guedeja, državljana Slonokoščene obale, ki je pred časom izbral pot skrajšanega postopka in se tako izognil dosmrtni ječi. Javna tožilca sta za Guedeja zahtevala dosmrtno ječo, sojenje po skrajšanem postopku pa predpostavlja znižanje morebitne kazni za eno tretjino: Rudyja so včeraj obsodil na trideset let zapora. Utemeljitev razsodbe bo sodnik v drugi fazi. Ostala osumljenca, ameriška študentka Amanda Knox in njen bivši fant, Italijan Raffaele Sollecito, bosta morala na proces po rednem postopku. Sodili jima bodo na porotnem sodišču v Perugii, prvo zaslišanje je predvideno 4. decembra. V prihodnjih dneh se bo sodnik izrekel o možnosti, da bi Kno-xova in Sollecito zapustila zapor in na sojenje čakala v hišnem priporu. Zagovarjati se bosta morala zaradi obtožbe umora, spolnega nasilja in kraje, Amanda pa tudi zato, ker je po krivem obtoževala svojega delodajalca, ki pa so ga zatem izpustili in oprostili. Do umora je prišlo 2. novembra lani, 21-letna Meredith so našli v luži krvi v stanovanju, ki ga je delila z Amando in dvema italijanskima študentkama. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Sinoči nova množična manifestacija proti vladnim ukrepom Lučke za javno šolo Pobuda odborov proti enemu samemu učitelju in za javno šolstvo ter sindikata Cobas Po veliki sobotni manifestaciji proti ukrepom italijanske vlade na področju šolstva in univerze je Trst sinoči ponovno doživel množičen protest. Res veliko ljudi (po oceni organizatorjev štiri tisoč, za policijo pa dva tisoč) se je namreč udeležilo po-vorke z lučkami, svečami in baklami v obrambo javnega šolstva, ki so jo priredili tržaška odbora proti enemu samemu učitelju (slednji je do včeraj zbral več kot štiri tisoč podpisov proti uvedbi enega samega učitelja) in za obrambo javnega šolstva ter bazni sindikat Cobas. Tokrat so se manifestacije udeležili pretežno šolniki, predstavniki tako učnega kot neučnega osebja, pridružili pa so se jim tudi univerzitetni študentje, zlasti tisti, ki obiskujejo fakulteto za izobraževalne vede Univerze v Trstu, in večje število otrok s starši, ki so tudi na svoj način izrazili protest. Veliko je bilo slovenskih šolnikov, ki so se zbrali za transparentom slovenskih otroških vrtcev in osnovnih šol, ki jim v velikem številu primerov vladni ukrepi grozijo z ukinitvijo oz. združevanjem. V vrsti posegov so pred začetkom povorke organizatorji izrazili zaskrbljenost in to ne samo zaradi krčenja denarnih sredstev, ampak tudi zaradi odsotnosti kakršnegakoli spoštovanja do vzgojnih meril. 24-urni tedenski urnik pouka na osnovnih šolah bi za otroke pomenil le 150 učnih ur letno, obenem obstaja nevarnost, da se bodo šole spremenile v zasebne fundacije, ki bodo primorane same iskati finančna sredstva. Z dejansko ukinitvijo celodnevnega pouka pa bi bile številne matere primorane ostati doma. Povorka, ki je krenila s Ponteroša in se vila po ulicah Roma in Milano ter po nabrežju, se je zaključila na Velikem trgu, kjer bo v četrtek, sočasno z veliko sindikalno manifestacijo šolnikov v Rimu, med 9. in 11. uro demonstracija. Šola: okrogla miza v Križu O vladnih ukrepih v šolstvu bo govor tudi na drevišnji okrogli mizi, ki jo ob 20.30 v Domu Alberta Sirka v Križu prireja domače SKD Vesna. Gostje bodo ravnateljica DTTZ Žige Zoisa Milena Padovan, bivša didaktična ravnateljica Stanka Čuk, senatorka Tamara Blažina, deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič ter predstavnik Sindikata slovenske šole. p.,.1; ■ I I tth j U £ t? - H Slovenska prisotnost je bila tudi na sinočnji povorki zaznavna kroma šolstvo - Jutri splošna stavka proti vladnim ukrepom Vsedržavne manifestacije v Rimu se bodo udeležili tudi slovenski šolniki SSŠ poziva k polnoštevilni udeležbi stavke - Solidarnost organizacij civilne družbe iz Slovenije Jutri bo tudi tržaške šole zajela splošna stavka, ki so jo oklicali sindikati Flc Cgil, Cisl Scuola, Uilscuola, Snals in Gilda proti ukrepom italijanske vlade na področju šolstva. Stavki se je pridružil tudi Sindikat slovenske šole, poziva učno, neučno in vodstveno osebje naših šol, naj se stavke polnoštevilno udeleži. SSŠ namreč soglaša z ugotovitvami, da predstavlja krčenje sredstev za vzgojo in izobraževanje napad na italijansko javno šolstvo, njegovo kvaliteto in možnosti nadaljnjega razvoja, ukrepi pa bodo močno prizadeli tudi šolo s slovenskim učnim jezikom. V prestolnico bo odpotovalo tudi določeno število slovenskih šolnikov in višješolskih dijakov (ni znano, koliko) in to zaradi tega, kot se je izrazila ena od udeleženk, ki ni želela biti imenovana, ker se ukrepi zdijo bolj usmerjeni v rezanje sredstev kot v izboljšanje položaja: »Jasno je, da šola potrebuje spremembe, a katerakoli reforma gre naprej brez neke dialektike, vlada se ne zmeni za nikogar,« je dejala sogovornica, katero posebej moti, da se za slovensko šolo ne upoštevajo drugačna merila kot za italijanske, poleg tega v nekaterih manjših ali izpostavljenih krajih šole tvegajo zaprtje, kar je na jugu države izredno nevarno, ker mladi ljudje gredo na cesto. Gre torej za širši pogled na šolo, ki se ne more zreducirati na to, koliko denarja se bo prihranilo. Medtem pa je bila slovenska šola v Italiji deležna solidarnosti civilne družbe iz Slovenije. Tako so v civilni iniciativi za Primorsko ogorčeni nad šolsko reformo v Italiji, saj so prepričani, da ra- cionalizacija in krčenje števila šol in oddelkov pomeni dokončno odmrtje slovenske manjšine, zato opozarjajo in pozivajo Slovence, naj pritisnejo na slovensko vlado, da nemudoma zaščiti »najranljivejši del narodovega telesa.« Podobna stališča izraža društvo Tigr Primorske, medtem ko je predsednik Dijaške organizacije Slovenije Andrej Čuš v sporočilu za javnost izrazil podporo slovenskim dijakom v Trstu, ki so prejšnji teden zasedli svoje šole v znak protesta proti vladnim ukrepom, saj bi slednji utegnili imeti za slovensko manjšino hude posledice in močno zmanjšati kakovost izobraževalnega procesa: »Menimo, da bi bilo smiselno razmisliti o posebnem statusu slovenskih manjšinskih šol, ki bi bil opredeljen v zakonu,« je še zapisal Čuš. 686 Sreda, 29. oktobra 2008 APrimorski ~ dnevnik univerza - Protest Danes novo zborovanje Vrsta lekcij na prostem Potem ko so včeraj popoldne na raznih fakultetah potekala študentska zborovanja, bo danes dopoldne od 9. do 13. ure na ploščadi pred glavnim vhodom tržaške univerze na Trgu Evropa potekalo javno zborovanje o aktualnih vprašanjih in zakonskih ukrepih, s katerimi se mora danes soočati univerza. Zborovanje, ki ga prireja akademski senat tržaškega vseučilišča, je namenjeno docentom, študentom, tehničnemu in upravnemu osebju ter celotni tržaški javnosti. Med potekom zborovanja ne bo mogoče parkirati ob vznožju stopnišča pred univerzo. Včeraj je tudi potekalo prav tako javno zborovanje v prostorih visoke šole za napredne študije Sissa, posvečeno dogajanjem v zvezi z univerzo in raziskovanjem, kjer je po besedah ravnatelja šole Stefana Fantonija velika zmešnjava med neobhodno potrebo po reformiranju univerzitetnega sektorja in krčenjem sredstev, ki je predvideno v finančnem zakonu in ki po Fantonijevem mnenju ne dopušča nagrajevanja pozitivnih realnosti. Medtem pa se nadaljujejo protestne pobude študentov in docentov proti vladnim ukrepom v obliki javnih pouličnih predavanj. Tako prireja Koordinacija 133 danes med 14. uro in 19.30 na Velikem trgu predavanje prof. Tullie Catalan o zgodovini Židov ter druga predavanja o naravoslovju, fiziki in geologiji. Jutri pa bodo na Trgu Novega sv. Antona od 9. do 13. ure potekala predavanja prof. Alda Raula Becceja o interkulturni pedagogiji ter prof. Elisabette Vezzosi o zgodovini Združenih držav Amerike in zgodovini ženske. Od petka pa bo stekla pobuda Znanost na trgu, ki jo prirejajo študentje in profesorji fakultete za fiziko. S temi predavanji, ki želijo biti konstruktivna oblika protesta proti vladnim ukrepom, želijo študentje in profesorji spodbuditi občutljivost javnosti. Ob 17. uri bo na Velikem trgu predavanje prof. Gianrossana Gianni-nija o sevanju in delcih za terapijo proti raku, ob 18. uri pa bo Edoardo Mi-lotti govoril o fizikalno-matematičnih modelih rasti tumorjev. Za informacije je na voljo spletna stran http://si-tes.google.com/site/scienzainpiazza. ob dnevu mrtvih - Spored svečanosti in komemoracij Ob spomenikih in obeležjih Predstavniki Republike Slovenije ter krajevnih uprav bodo že jutri začeli s komemoracijami in polaganji vencev v spomin na padle Pred nami je prvi november, dan, ko se spominjamo svojih rajnih s komemoracijami in polaganji vencev na grobovih, pred spomeniki in obeležji padlim borcem. Predstavniki organizacij in društev ter krajevnih uprav bodo seveda tudi letos položili vence v vseh vaseh tržaške pokrajine. Predstavniki Republike Slovenije, Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu in delegacije občin Sežana, Komen, Hrpelje, Kozina, Koper, Izola in Piran bodo kot vsako leto ob priložnosti 1. novembra položili vence na grobove in spomenike padlim borcem. Delegaciji Republike Slovenije bosta polagali vence jutri ob 15. uri v Bazovici pred spomenikom bazoviškim žrtvam na Gmajni, ob 15.30 pri grobnici padlih na pokopališču v Bazovici, ob 16. uri v Ri-žarni. Spominsko slovesnost bo vodil župan občine Sežana Davorin Terčon. Druga delegacija, ki jo bo vodil minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, bo polagala vence prav tako jutri ob 15. uri na grobnico borcev na vojaškem pokopališču, ob 15.15 pri Sv. Ani na grob bazoviških žrtev, ob 15.30 pri Sv. Ani - Škedenj na spomenik padlim borcem, ob 16. uri pa v Rižarni. Predstavniki občin Sežana, Komen, Hrpelje, Kozina bodo položili vence jutri ob 13.30 na Opči-nah pri spomeniku padlim borcem (1. delegacija), ob 13.30 pri spomeniku na openskem strelišču (2. delegacija), ob 14. uri v Repentabru pri spomeniku žrtvam fašitstičnega nasilja (1. delegacija), ob 14. uri v Zgo-niku pri spomeniku ob občinski stavbi (2. delegacija), ob 14.30 na Proseku pri spomeniku padlim borcem in grobu neznanim padlim na pokopališču (1. delegacija), ob 14.30 v Nabrežini pri spomeniku padlim borcem (2. delegacija), ob 15. uri na Kontovelu pri spomeniku padlim na pokopališču (1. delegacija), ob 15. uri v Križu pri spomeniku padlim (2. delegacija). Ob 15. uri v Bazovici pri spomeniku na bazovski gmajni (3. delegacija), ob 15.30 v Bazovici pri grobnici padlih na pokopališču (3. delegacija), pri grobnici borcev na tržaškem vojaškem pokopališču, ob 15.15 pri grobu bazoviških žrtev na pokopališču pri Sv. Ani (4. delegacija), ob 15.30 pri spomeniku padlim NOB Sv. Ana- Škedenj-Kolonkovec (4. delegacija) in ob 16. uri v Rižar-ni vse delegacije. Predstavniki občin Koper, Izola, Piran bodo jutri položili vence ob 14.30 v Miljah pri spomeniku padlim, ob 15. uri v Dolini pri spomeniku padlim, ob 15.30 na Katina-ri pri spomeniku padlim na pokopališču, ob 15. uri v Barkovljah pri spomeniku padlim na pokopališču, ob 15. uri v Bazovici pri spomeniku bazoviškim žrtvam, ob 15.30 v Bazovi- ci na grobnici padlih na pokopališču in ob 16. uri v Rižarni, kjer se bodo naposled srečale vse delegacije. Delegacija Slovenske kultur-no-gospodarske zveze bo tako kot vsako leto ob spominskih svečanostih za 1. november polagala vence na grobove in spomenike padlih borcev in talcev v okviru širokega odporniškega gibanja in osvobodilne borbe proti nacifašizmu. Polaganje vencev bo potekalo jutri: ob 13. uri Ul. M.D'Azeglio, Ul. Ghega, grič Sv. Justa, ob 14.15 pokopališče Sv. Ana (grob P. Tomažiča), pokopališče Sv. Ana (skupni grob), ob 15. uri vojaško pokopališče (grobnica padlih borcev), ob 15.15 pokopališče Sv. Ana (grob Bazoviških junakov), ob 15.30 spomenik padlim NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca, ob 16. uri Rižarna. Uprava Občine Dolina bo kot vsako leto ob 1. novembru položila venec na občinski spomenik padlim v Spomeniškem parku v Dolini jutri ob 15. uri skupno z delegacijo koprske, izolske in piranske občine. Ob priložnostni misli županje Fulvie Premolin bo MoPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Edvina Križ-mančiča postregel s partizansko pesmijo. Zbirališče ob 14.45 pred županstvom. Delegacija tržaških županov in predsednice Pokrajine Trst pa bo polagala vence na spomenike padlim v petek, 31. oktobra, s pri-četkom ob 9. uri v Nabrežini pred županstvom. Predvidoma bo omenjena delegacija v občinskem parku v Dolini med 11. in 11.30. Delegacija zahodnokraškega rajonskega sveta bo položila vence spomina v petek, 31. oktobra, ob 16 uri ob spomeniku na Proseku, ob 16.15 ob spomeniku na Kontovelu, ob 16.30 ob spomeniku v Križu in ob 17. uri na avstroogrskem pokopališču pri Proseku. 8 Sreda, 29. oktobra 2008 TRST / vreme - Včerajšnje dopoldansko neurje V nalivu je bil Trst podoben Benetkam Deževnica in morska voda preplavili nabrežje, Veliki trg in ostale ulice - Zapora na Miramarskem drevoredu Toyota »pluje« po Ul. Mazzini (zgoraj), gospa v težavah na Trgu Tommaseo (desno), pogled s Trga Dalmazia proti Ul. Martiri della liberta (levo) kroma miramarski park - Izginila je sinoči okrog 1 8. ure Priletno Madžarko k sreči V|« - I • v v našli v mestnem sredisču Konec dober, vse dobro. Včeraj je namreč v parku pri Miramarskem gradu okrog 18. ure izginila 80-letna madžarska turistka. Gospa Laszlone Paver se je v Trstu mudila z večjo skupino turistov. Med sprehodom po Miramarskem parku pa se je za njo izgubila vsakršna sled. Sprožili so alarm in začela se je mogočna iskalna akcija. Na kraj so nemudoma prihiteli karabinjerji, njim pa se je pridružila tudi sku- pina destih gasilcev, nekaj članov gorske reševalne službe in celo potapljači s štirimi plovili (na fotografiji Kroma) ter termokamerami, ki »vidijo« zelo dobro tudi v pogojih zmanjšane vidljivosti, kot je bila v tem primeru tema, ki je zajela park. Po nekajurnem iskanju pa so karabinjerji priletno gospo našli v središču mesta. Strah je bil k sreči odveč. Včeraj dopoldne se je nad Trstom znesel močan dež, ki se je na mestnem nabrežju pomešal s plimo. Rezultat je bil spektakularen: morska voda in deževnica sta preplavili cesto ter popolnoma preoblikovali podobo Velikega trga in bližnjih ulic. Vozila so se pomikala s težavo, saj se je cestišče prelevilo v strugo deroče reke. Pokali so pokrovi prepolnih jaškov, pešci pa so se znašli v vodi do gležnjev, ponekod celo do kolen. Tržaško nabrežje se ob vsakem nalivu spremeni v ogromen in hladen bazen, za kar imajo bržkone zasluge tudi pomanjkljivi urbanistični načrti. Voda je divjala tudi v ostalih mestnih predelih, saj je po podatkih deželne meteorološke opazovalnice Osmer v slabih dveh urah (med 9. in 11. uro) padlo približno 35 milimetrov dežja. Tržaški mestni redarji so morali preusmerjati vozila z Miramarskega drevoreda v stranske ulice, ker je prišlo do povodnji pod železniškim mostom pri Barkovljah. Zaradi cestne zapore so se ustvarile dolge kolone v obe smeri, promet se je ustavil zlasti na Obalni cesti. Mnogo dela so imeli tudi gasilci, ki so prejeli na stotine klicev zaradi poplavljenih trgovin, stanovanj, uradov, šol in cest. Zaradi podobnih težav so med drugim posegli tudi v glavni tržaški bolnišnici in v gledališču Verdi. Do poldneva so tržaški, openski in miljski gasilci našteli kakih 20 posegov. Dež je seveda pošteno zalil tudi Kras, openski gasilci pa posebnih nevšečnosti niso omenili. Okrog 11. ure je jugovzhodnik pahnil oblake na gradeško obalo in na območje Tržiča. Po napovedih naj bi se deževno vreme v naših krajih nadaljevalo do petka. anketa Tržaški ostareli v • • • živijo sami Starost? Ena sama velika osamljenost! Tako kažejo podatki ankete o življenjskih pogojih ostarelih v tržaški pokrajini. Kar 73 odstotkov ljudi, starejših od 80 let, živi sam. Polovica teh se sploh ne premakne z doma; vso svojo pozno jesen preživi med domačimi zidovi. In kontakt z ostalim svetom v eri telefona in interneta? Osem odstotkov ne opravi nobenega telefonskega klica; 12 odstotkov ne dobi nobenega obiska sorodnikov in znancev, ali pa so ti obiski zelo, zelo redki. Anketo o položaju tako imenovanih »velikih starcev«, to je ljudi, starejših od 80 let, je opravil pokrajinski observatorij za socialne politike in novo revščino pri tržaški pokrajini v sodelovanju s podjetjem za ljudske gradnje Ater in podjetjem Televita (ta je opravila telefonske intervjuje 384 anketirancem (od 1.638 potencialnih). Rezultate ankete je predstavila pokrajinska odbornica za socialne zadeve Marina Guglielmi. »V zadnjih letih smo priča pomembnim družbenim in gospodarskim spremembam, ki so pomembno vplivale na način staranja,« je poudarila in pojasnila, da »je položaj ljudi, starih čez 90 let, sedaj boljši kot v preteklosti.« Povprečna starost anketiranih je znašala 85 let (13 odstotkov je bilo ljudi, starejših od 90 let). Kar 80 odstotkov je bilo žensk (pri starejših od 90 let pa je odstotek narasel na 94). Skoraj tri četrtine anketiranih živi sam, mnogi pa »ohranjajo živ odnos z zunanjim svetom z obiski ali telefonskimi pogovori sinov, prijateljev in sorodnikov.« Kar 90 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da se doma dobro počutijo. 70 odstotkov pa gospodarsko slabo shaja: 62 odstotkov vprašanih je odgovorilo da »se s težavo« prebije do prejema pokojnine, 8 odstotkov pa »z veliko težavo«. 60 odstotkov razpolaga z bruto letnim dohodkom nižjim od 13.896 evrov. Na kakovost življenja odločilno vpliva zdravje. 75 odstotkov tistih, ki se počutijo dobro, zapusti svoj dom trikrat ali večkrat tedensko. 78 odstotkov tistih, ki imajo težave z zdravjem, pa ne gre z doma. žalostna vest Tragična smrt umetnika Včeraj se je razširila vest, da je v tragičnih okoliščinah izgubil življenje 34-letni umetnik Riccardo Baldassarri, tržaški Slovenec, ki je s svojimi fotografijami žel veliko uspehov. Tržaška kvestura navaja, da je moški umrl, potem ko je v ponedeljek zvečer obležal pred poslopjem svojega stanovanja (živel je v Ul. Tesa). Nadarjeni fotograf je v preteklosti obiskoval slovenske šole in Dijaški dom S. Kosovela. Letos je bil med drugim med nominiranci za Nagrado zlato zrno, udeležil pa se je tudi lonjerskega festivala Arteden. Bil je član Društva za umetnost Kons. Okradli bencinski servis V noči na torek so neznanci vlomili v bar bencinskega servisa Esso na avtocestnem priključku pri Gabrovcu. Po poročanju pokrajinskega poveljstva karabinjerjev so tatovi s težkim predmetom razbili stekleno steno bara, vdrli in ukradli dva igralna avtomata ter stroj za kovance. Plen naj bi znašal 1200 evrov. S preiskovanjem tatvine se ukvarjajo ka-rabinjerji iz Nabrežine. konjski športi Že tri tedne ne dirkajo Krčenje sredstev je hudo prizadelo tudi konjske športe. Država že deset let krči sredstva temu gibanju (za približno 10 odstotkov letno), v zadnjih štirih mesecih pa se je nagradni sklad zmanjšal za celih 38 odstotkov. Iz protesta so se 8. oktobra vse konjske dirke v Italiji ustavile, v stavnicah pa predvajajo samo dirke iz tujine. Val protestov je zajel Milan in Neapelj, kjer so konjerejci in konji zasedli hitro cesto. V četrtek bo stanovske organizacije sprejel minister za kmetijstvo Luca Zaia, prisotni bodo tudi predstavniki monopolov in gospodarskega ministrstva. Tržaški hipodrom je prav tako že tri tedne zaprt, v tem času so med drugim ukinili prestižno tekmovanje Derby. Včeraj dopoldne so na Velikem trgu demonstrirali predstavniki organizacij ko-njerejcev UNAGT in ANACT ter kluba voznikov kasaških vozov (t.i. »sulkyjev«) Gentlemen Driver Club FVG. Trg so hoteli zasesti s konji, a vreme ni bilo naklonjeno. V nalivu so protestirali brez priljubljenih kopitarjev. Predsednik UNAGT Nicola Esposito je povedal, da je krčenje sredstev konjskim športom prizadelo 50 tisoč italijanskih družin. V Trstu se s tem ukvarja okrog 120 ljudi, če štejemo povezane dejavnosti, kot so dobava sena in ovsa, ko-vaštvo in prevozi, pa se število v celi deželi približa tisočerici delavcev. / TRST Petek, 31. oktobra 2008 9 1 dsi - Ponedeljkov večer Zvone Štrubelj in njegov knjižni poklon Primožu Trubarju Predstavili so knjigo Pogum besede, ki je izšla v sozaložbi treh Mohorjevih družb Ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev je bil priložnost za srečanje z dr. Zvonetom Štrubljem, ki že več let deluje med Slovenci v Nemčiji, pred tem pa je del svoje življenjske poti prehodil na Tržaškem, kjer ga je tudi tokrat sprejelo veliko prijateljev, kot je uvodoma dejal predsednik DSI-ja Sergij Pahor. Ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja se je Štrubelj vrnil v Trst, da bi predstavil svojo študijo z naslovom Pogum besede, ki je izšla v sozaložbi treh Mohorjevih družb. »Branje naredi človeka celostnega, govorjenje stvarnega, pisanje pa točnega'«, je s citatom Francisa Bacona, ki povzema Trubarjevo pot, začel svoj poseg Zvone Štru-belj. Trubar je bil namreč zelo ponosen na svojo knjižnico, izvrsten govornik in pridigar, s pogumom, črnilom in peresom pa je začel sestavljati katekizem in abecednik. Bil je skratka mojster komunikacije, ki je znal okrog sebe zbirati ljudi s čutom za teamsko delo. Z njimi je opravil epohalen podvig, ki je dal slovenskemu narodu osnovo, na kateri je lahko zrasel, postal najprej narod kulture in besede, nazadnje pa dosegel še svojo samostojnost. ''S Trubarjevo pomočjo smo Slovenci ujeli prvi vlak, ki nas je pripeljal v Evropo'', je dejal Štrubelj. Trubarjevo ime je dolga stoletja razdvajalo cerkvene in laične kroge (Štrubelj se je pri tem spomnil, da je bilo še leta 1955 med novorojenčki v Rašici, Trubarjevem rojstnem kraju, prepovedano ime Primož). Končno pa je odnos do Trubarja postal bolj toleranten. Po njegovi zaslugi smo dobili prevod Sv. pisma ne samo Slovenci (v latinici), temveč tudi Hrvati (v glago-lici) in Srbi (v cirilici, z dodatno željo, da bi prodrl med Turke). Bil je idealist in vizionar mirnega sožitja na balkanskem 'sodu smodnika' in zagovornik ši- Spomnili so se Trubarja ob 500-letnici rojstva kroma rine strpnosti. V Štrubljevem delu Pogum besede bodo bralci lahko odkrili še veliko več o Trubarju in njegovem pomenu, sicer je sam avtor priznal, da ostaja Trubar še nedokončana naloga. Nova knjiga je pravzaprav trilogija: v prvem delu so pisni dokumenti slovenstva do leta 1500; v drugem je izpostavljena duhovna podoba Trubarja, ki si je v prvi vrsti prizadeval, da bi širil pravo, čisto vero, Besedo življenja, hkrati pa, da bi pomagal tudi preprostim ljudem, da bi se kulturno dvignili (zato je pro-moviral dobre pedagoge in učitelje ter zagovarjal šolanje dečkov in deklic!!!); tretji del pa sestavljata potopisna dodatka ob Trubarjevem letu. V imenu Celovške Mohorjeve družbe je o monumentalni knjigi Po- gum besede, s katero »se oddolžujemo očetu slovenskega jezika, knjige in literature«, spregovoril urednik Martin Lisec, ki je ponosno poudaril, da je strokovna in širša javnost sprejela knjigo s samimi superlativi. Po Štru-bljevi zaslugi ni Trubar več točka nesoglasja, saj odpira prostor dialoga in nov pogled na Trubarjevo delo. Obenem pa je Lisec opozoril na sorodnosti med Trubarjem in Slomškom, ki je natanko tri stoletja za prvim ustanovil založbo, s katero je nadaljeval njegovo poslanstvo izobraževanja preprostega ljudstva. Da se je tudi Goriška Mohorjeva družba, katere član odbora je bil svojčas tudi sam Zvone Štru-belj, z veseljem odzvala na novo sestrsko pobudo Mohorjevih družb je potrdil tudi njen tajnik, Marko Tavčar, ki glasbena matica - Ob stoletnici Poglobljeno o umetnostnerm izrazu ob narodnem vprašanju > »Trst je mesto, ki je moralo vedno gledati onstran lastnih meja, da bi našlo svoje korenine na vzhodnih ali zahodnih obzorjih«. S temi besedami je prof. Cristina Benussi strnila smisel mednarodnega posveta o spornem sprejemanju in razumevanju tržaške in obmejne, večplastne identitete, s katerim se je odprlo včeraj jubilejna sezona stoletnice Glasbene matice. Celodnevno znanstveno poglabljanje »umetnostnega izraza ob narodnem vprašanju« v drugi polovici 19.stoletja v veliki dvorani Narodnega doma -zgodovinskem sedežu slovenske glasbene šole - se je razvilo na področjih književnosti, zgodovine, umetnostne zgodovine in glasbe iz primerjalnega zornega kota slovanske in italijanske komponente. Sodelovali so univerzitetni profesorji in znanstveniki iz Italije, Slovenije in Hrvaške, ki so s svojimi posegi sou-stvarili mozaik aspektov in pogledov še vedno premalo poznane in manipulira-ne zgodovinske pripovedi našega mesta in s tem osvetlili željo in potrebo po nepristranskem preučevanju skupne preteklosti. Žal je odpadel napovedani, uvodni nastop Miloša Budina, prisotne pa je pred začetkom posveta pozdravila predsednica Glasbene matice Nataša Paulin. Predavali so poleg že omenjene Benussijeve: Tatjana Rojc, Borut Klabjan, C Aleksej Kalc, Tullia Catalan, Salvator Žit-ko, Donata Levi, Milček Komelj, Stanislav Tuksar, Stefano Bianchi, Ivano Ca-vallini in Aleksander Rojc, ki je bil tudi glavni koordinator dogodka. Kot se pogosto dogaja, so predavanjem prisluhnili v glavnem strokovnjaki, ki so imeli na voljo simultano prevajanje. Vsi, ki se niso mogli udeležiti dogodka, pa se bodo v prihodnjih mesecih lahko vsekakor poglobili v zanimive vsebine: posvet je namreč v celoti posnela ekipa slovenskega programa deželnega sedeža RAI, vsi posegi pa bodo objavljeni v zborniku, ki bo izšel v letu stoletnice Glasbene matice 2009. (ROP) je dodal, da je Štrubelj izrisal lik revolucionarne osebnosti, ki je predvsem zvesta svoji vesti in zato sposobna upora, a tudi kritične presoje, ki ni ozka in je zato lahko še danes vzor za soočenje z drugimi. Tudi glasbena kulisa Trubarjevega večera v Društvu slovenskih izobražencev je bila posvečena velikemu Slovencu. MoPS Sv. Jernej je pod vodstvom Mirka Ferlana zapel Trubarjev koral, MePZ Sv. Jernej pa je izvedel psalm Jezus je v smertni ječi bil, ki ga je po Trubarjevi uglasbitvi priredil Ivan Florjanc, še prej pa Merkujevo priredbo božičnega napeva Te dan je usega veseja, ki se je ohranil med beneškimi rojaki in je bil zapisan že v Catechi-smusu, kot je lepo povedal in ga zraven še zapel zborovodja Janko Ban. (al) občina - Razstave Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne Ob devetdeseti obletnici konca prve svetovne vojne si je občinsko odborništvo za kulturo v sodelovanju z mestnimi muzeji zgodovine in umetnosti zamislilo serijo pobud, ki bodo zajele naše mesto že drevi. V Palači Gopčevic bodo danes ob 18. uri odprli razstavo »Il tesoro riscoperto. Una preziosa eredita austriaca nell'Archivio di Stato di Trieste«. Gre za serijo predmetov od ogrlic, zapestnic, uhanov in prstanov do bankovcev, priborov in svečnikov, ki so jih pred devetdesetimi leti zasegli in so bili doslej shranjeni na tržaškem sodišču. V tržaškem poštnem muzeju na Trgu Vittorio Veneto 1 pa bo od jutrišnjega dne na ogled razstava »La posta degli irredenti. Do-cumenti dei volontari giuliani e dalmati.« V letih 1915-1918 se je italijanski vojski pridružilo 1047 mladih julijskih in dalmatinskih prostovoljcev; obiskovalci bodo lahko izvedeli za njihove zgodbe iz pisem, razglednic in časopisnih odrezkov. Fotografije pa bodo pro-tagonistke razstave »Trieste liberata. La cronaca nelle immagini della Fototeca dei Civici Musei di Storia ed Arte«, ki jo bodo odprli jutri ob 18. uri. Gre za pričevanja petih tržaških dni (od 30. oktobra do 3. novembra 1918). V petek pa bo ob 18. uri v bivši ribarnici zaživel sklop »Trieste 1918. La prima redenzione novant anni dopo. Mostre, dibattiti, film.« Otroške urice v NŠK Krajši in hladnejši jesenski dnevi kar kličejo, da vzamemo v roke lepo knjigo in njeno zgodbo podoživimo v družbi naših otrok. Narodna in študijska knjižnica tudi letos ponuja priložnost našim najmlajšim, da v družbi z vrstniki odpotujejo v pravljični svet, saj bo jutri na njenem sedežu v Ul. sv. Frančiška 20 prvo srečanje s knjigo v okviru letošnjega niza Otroške urice v NŠK. Priljubljena prireditev za otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole bo v letošnji sezoni potekala enkrat mesečno, in sicer ob četrtkih od oktobra pa vse do marca s pričetkom ob 16.30. Malčki bodo prisluhnili zgodbicam, ki jih bodo brale ali pripovedovale s pomočjo bogatih knjižnih ilustracij študentke pedagoških ved ali mlade učiteljice s Tržaškega. Na srečanjih bodo otroci tudi sami dali duška svoji ustvarjalnosti in bodo pripravili manjša ročna dela, ki se bodo navezovala na vsebino pravkar prebrane pravljice. Seveda bodo urice tudi priložnost, da si v bogato založenem otroškem kotičku izposodijo knjigo, kaseto, zgoščenko ali DVD, spoznajo knjižnico in veliko bogastvo, ki se skriva na njenih policah. Knjižničarke želijo, da bi otrokom knjižnica postala domača in da bi jo obiskovali tudi kot odrasli. Jutri bo otroke pričakala Biserka Cesar, mlada absolventka Pedagoške fakultete v Kopru, ki je izbrala zgodbico o pisanem slončku Elmerju. Z njo bi hotela otrokom približati afriško celino, kjer je sama preživela daljše obdobje kot prostovoljna delavka in se ukvarjala prav z otroki. Koncert na Tartiniju Na konservatoriju Tartini bodo vsako sredo do 11. februarja prirejali znamenite koncerte. Drevišnji protagonist bo ob 20.30 irski saksofonist Gerard Mc Chrystal, solist slavnih orkestrov San Francisco Opera House, Stuttgart Statt-sorchestre, irskega National Symphony Orchestra in pa BBC Concert Orchestra. Vstop je prost, vendar je predhodna rezervacija obvezna (040/6724911 ali www.conservatorio.trieste.it). Barton Fink v Škednju Kinokrožek Lumiere vabi drevi ob 20. uri v kulturno društvo Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) na predvajanje filma »Barton Fink« Joela in Ethana Coe-na. V njem nastopajo Michael Lerner, John Turturro, John Goodman, Judy Davis, John Mahoney in Tony Shalhoub. Gre za zgodbo newyorškega intelektualca in dramatika Finka, ki pride v Hollywood, da bi napisal scenarij za film o wrestlingu. Ko se namesti v hotelu, napiše en stavek, nato pa zapade v hudo ustvarjalno krizo in začnejo se dogajati bizarni dogodki. Luči in sence v Aristonu Ob 30-letnici »zakona Basaglia« prirejata združenji Maremetraggio in Alpe Adria Cinema niz filmskih večerov na temo umskega zdravja, ki bodo na sporedu ob četrtkih v kinu Ariston pod skupnim naslovom »Luči in sence«. Jutrišnji gost bo režiser Giovanni Piper-no, ki bo predstavil dokumentarni film »Cimap! Cento italiani matti a Pechino«. Premierno bodo tudi predvajali film »Oppio, diario di una donna pazza« madžarskega režiserja Janosa Szasa. Srečanje o papežu Janezu Pavlu XXIII V okviru kulturnih pobud, ki jih prireja združenje Studium Fidei, bo jutri ob 18. uri v pastoralnem centru Pavla VI (Ul. Tigor 24/1) srečanje z novinarjem Aldom Mario Vallijem. Predstavil bo lik papeža Janeza Pavla XXIII ob 50-letni-ci izvolitve papeža Angela Roncallija. Popravek V članku o odkritju obeležja padlim Gropajcem, objavljenem 28. oktobra, je v navedbi podatkov prišlo do neljube napake: Jožef Kalc »Lovretov«, ki je umrl kot ujetnik v Rusiji leta 1918, je poleg dvajsetletne hčere Antonije in osemnajstletnega sina Avguština iz prvega zakona zapustil tudi tretjo ženo Frančiško ter šestletno hčerko Ljudmilo in štiriletnega sina Franca. 1 G Sreda, 29. oktobra 2008 TRST / intervju - Enrico Maria Milič, urednik revije Euregio Sanje o večnarodni reviji Danes v Narodnem domu (ob 9.30) posvet o komuniciranju v čezmejnem prostoru Kdor je pred petnajstimi leti obiskoval tržaške višje šole, se ga najbrž spominja: Enrico Maria Milič (foto KROMA), letnik 1976, je bil »lider« tržaških višje-šolcev. Politično je bil aktiven tudi med študijem na filozofski fakulteti, istočasno pa je ubral podjetniško pot. Soustanovil in vodil je založniško hišo StudentiMedia-Group ter najbrž najpomembnejšo spletno stran, namenjeno mladim: www.stu-denti. itje v tistih letih vsak dan obiskal pol drugi milijon ljudi. Tako imenovani novi mediji so postali njegov vsakdanji kruh in sestavni del njegove antropološke izobrazbe. Po zagovoru diplomske naloge iz antropologije, je v Belfastu opravil še master iz socialne antropologije, v katerem je preučil politično identiteto italijanske skupnosti na Lošinju. Enrico Milič odlično obvlada italijanščino in angleščino, dve leti pa obiskuje tudi tečaj slovenščine; njegov oče se ni podpisoval s strešico, Enrico jo je začel uporabljati pred nekaj leti, njegov sin danes obiskuje slovenski vrtec na Greti. Od leta 2006je pri družbi Swg zaposlen kot svetovalec za spletne skupnosti, od aprila 2008pa odgovorni urednik štirijezične revije »Euregio - Dogodki in ideje za sodelovanje med Jadranom in Donavo«. V tržaškem Narodnem domu bo danes ob 9.30 posvet ob zaključku evropskega projekta, ki jo je financiral. »Današnji posvet smo posvetili komuniciranju, novinarstvu in oglaševanju v čezmejnem prostoru. Ljudje, ki živijo ob meji, so posebni, prav taka bi morala biti tudi medijska ponudba, ki jim je namenjena. V resnici pa se za večino lokalnih časopisov in televizij svet zaključi v Miljah ...« Ali bralce in gledalce zanima, kaj se dogaja v Sežani in Kopru? »To je začaran krog. Mediji imajo neverjeten vpliv na izbire ljudi, saj oblikujejo njihove interese. Rad bi, da bi na ta prostor ne gledali več kot na periferijo, ampak kot na neko središče, kjer se meje stikajo. To pa naj se zrcali tudi v njihovi izbiri novic. Mene na primer zanima, kaj počenja Olimpija Ljubljana v košarkarski evroligi. Ne gre torej le za interese ozkega kroga intelektualcev ... « ...Ampak tudi tržišča? Nedvomno. Podjetje, ki želi uspešno poslovati, mora gledati preko meje. Za poznavanje tržišča pa je pomembno znanje jezika: obvladanje slovenščine bi bilo že samo z ekonomskega gledišča koristno. Dobro bi bilo, ko bi slovenščino poučevali tudi v italijanskih šolah: odnosi ob meji bi se najbrž spremenili. Tvoj blog bora.la skuša te spremembe udejanjiti. Ustvarjamo ga skupina ljudi, v glavnem Tržačanov, ki niso dopolnili 40. leta. Rodil pa se je ravno iz potrebe po dodatnem, drugačnem viru informacij, ki ne bi spoštoval državnih mej. Debatirali smo na primer o manjšinah, politiki, zgodovini; danes s svojimi spisi redno sodeluje okrog petdeset ljudi. Tudi revija Euregio, o kateri bo govor danes, zasleduje podobne cilje. Revijo si je leta 2005 zamislila deželna Illyjeva uprava, jaz sem urejanje prevzel aprila letos. Izhajala je v dvanajst tisoč izvodih, v sklopu evropskega projekta: polovica v italijanščini in angleščini, po tri tisoč pa v slovensko-angleški in nemško-angleški verziji. Izdalo jo je podjetje Informest s sodelovanjem Univerze na Primorskem, v uredništvu so bili Italijani in Slovenci, ob njih pa tudi sodelavci iz raznih evropskih držav. Veliko pozornost ste posvetili tako imenovanim evroregijam. Poiskali smo zgodbe podjetnikov, upraviteljev, intelektualcev, ki živijo v raznih evroregijah. Pokazati smo želeli, da je življenje na meji posebno, zanimivejše: izšla je paleta preprostih zgodb, ki nam je lahko za zgled. Misliš, da lahko taka revija »preživi« tudi brez evropskih prispevkov? Na današnjem medijskem tržišču je uspešen, kdor cilja na kakovost. V našem priemru bi to pomenilo izbrati izvirne vsebine. Upam, da nam bo uspelo ustvariti revijo, ki bo znala spregovoriti o večna-rodni in večkulturni Primorski. (pd) opčine Razstava v Bambičevi galeriji Cvelbarjeve Brazde, struge in sledi v kamnu •••• »Med meščanom, ki se sprehaja po Krasu, in občutljivim opazovalcem, kot je Peter Cvelbar, je bistvena razlika. Petrove slike niso le umetnine, ampak ostanejo v času tudi kot dokument. To opazimo povsod, kjer nam avtor prikaže tiste drobne stvari, ki jih navadni ljudje le redkokdaj opazimo... Kje bi se na sprehodu ustavili in občudovali lišaj na kraški skali, izprani od vode, ali dihali življenje, ki se rodi iz razpok teh skal... Tako beleži kraško naravo pravi poet.« Tako je znani likovnik Edi Žer-jal v svoji izčrpni predstavitvi v soboto 18. oktobra v Bambičevi galeriji Sklada Mitja Čuk med drugim označil 28 razstavljenih fotografskih del Petra Cvelbarja. Večer se je začel z navdihnjenim nastopom novonastalega dua Cantigas, ki se posveča tradicionalno keltski glasbi angleškega, irskega ali španskega oziroma galicijskega izvora. Sestavljata ga tržaška pevka in kitaristka Lucilla Delben ter pevec in harmonikar ter kitarist in prav tako Tržačan Stefano Dardi. To vrsto glasbe Lucilla tudi raziskuje in se poglablja v njeno interpretacijo. Posveča se tudi igranju na keltsko harfo. Na večeru sta z občutkom podala kar pet baladnih skladb. Tokratni razstavljalec Peter Cvelbar je Belokranjec, rojen v Metliki. Na Tržaškem živi že tri desetletja in pol. Mnogi ga poznajo po uspešnih kontaktnih oddajah, ki jih je od 1976 do 1984 vodil na Radiu Trst A, kjer je z zabavnimi kvizi, zbiranjem ugank in odlično glasbo znal sproti očarati svoje poslušalce. Poleg daru prijetnega in zabavnega radijskega govorca pa tokrat odkriva obiskovalcem razstave tudi svoj fotografsko talentirani navdih pri posredovanju interpretacije okolja, v katerem živimo. Ali, kakor je napisano na predstavitvenem katalogu: »Beležiti, kar vidiš, kar čutiš, kar doživljaš preko sebi najustreznejšega načina. Podoba v sodobnem svetu prevladuje do mere, da je upodobitev včasih ljubša od stvarnosti, posnetek ljubši od izvirnika... Fotografske podobe niso le interpretacija resničnosti skozi neko sredstvo, pač pa ostajajo tudi sled za to resničnostjo, njen zapis. Tako dobi naslov Brazde, Včeraj danes Danes, SREDA, 29. oktobra 2008 IDA Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 16.56 - Dolžina dneva 10.15 - Luna vzide ob 7.20 in zatone ob 16.40. Jutri, ČETRTEK, 30. oktobra 2008 HERMAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,7 stopinje C, zračni tlak 1008,7 mb pada, veter 3 km na uro sever, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 27. oktobra, do petka, 31. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). U Kino Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu vabi ob 1. novembru na komemoracijo, ki bo v četrtek, 30. oktobra ob 16. uri v Rižarni. V imenu Republike Slovenije se bo spomnil žrtev in položil venec zunanji minister dr. Dimitrij Rupel Žalostinke bo zapel »Nonet Primorsko« pod vodstvom Aleksandre Pertot. struge in sledi v kamnu naenkrat več dimenzij.« Bralci imate možnost to preveriti v Bambičevi galeriji na Opčinah vse do 7. novembra vsak dan, razen sobote in nedelje, med 10. in 12. ter 17.in 19.uro. (jec) Sobota, 1. novembra 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18, Bazovica (040 226165). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296) Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Tropic Thunder«; 16.15, 18.15, 20.10, 22.00 »Babylon A.D.; 15.50, 16.20, 17.00, 17.50, 18.20, 19.00, 19.50, 21.15, 22.00 »Wall-E«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »Vicky Cristina Barcelona«; 12.30, 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Mamma mia!«. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vic-ky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.30, 21.00 »L'uomo che ama«. FELLINI - 16.40, 18.30, 20.20 »Albakiara - Il film«; 22.00, »The Hurt Locker«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mam-ma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.10, 19.50. 21.30 »Wall-e«. KOPER - KOLOSEJ - 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Muhice osvajajo Luno«; 16.10, 18.00, 19.50, 21.40 »Pokrajina št. 2«; 21.20 »Hellboy II: Zlata armada«; 16.40, 19.00 »Na muhi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tropic Thunder«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Babylon A.D.«; Dvorana 3: 16.30 »Disaster movie«; 18.00 »Miracolo a Sant'Anna; 20.30, 22.15 »Burn After Reading«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lezione 21«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Tropic Thunder«; Dvorana 2: 16.00, 18.00 »Wall-e«; 20.00, 22.00 »Mamma mia«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Wall-E«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Babylon A.D.«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Vicky Crstina Barcelona«. H Šolske vesti RAVNATELJ POKLICNEGA ZAVODA JOŽEF STEFAN obvešča starše dijakov, da zaradi zasedbe šole je srečanje za izvolitev predstavnikov staršev v razredne svete premeščen na petek, 31. oktobra, ob 17. uri. Sledil bo roditeljski sestanek. M Izleti AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Wall-E«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »La classe - Entre le murs«. ne in prijatelje na tradicionalno marti-novanje in pohod po Brkinih. Zbirališče v Bazovici pri Kalu ob 13.30. Za pojasnila sta na razpolago Viktor 040226283 in Frančko 040-200782. ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča da občine Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor organizirajo izlet v Padovo v četrtek, 13. novembra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanje in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan - od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040-2017389). 0 Mali oglasi IŠČEMO opremljeno stanovanje za štiri osebe, namenjeno sorodnikom na obisku, za obdobje od 19. decembra 2008 do 16. januarja 2009 v predmestju ali v centru Trsta. Tel. 040226123 ali 338-7590016. PODARIM psičko staro 6 mesecev, mešane pasme. Tel. ob uri kosila na št. 334-9422068. PRODAM fiat tipo, 1400 cc, v dobrem stanju, taksa plačana do septembra 2009, za 300,00 evrov. tel.: 3408640721. PRODAM otroško košaro (zibelko) vključno s posteljnino. Klicati v večernih urah na tel. št. 349-3114354. PRODAM stanovanje na dveh etažah, tri sobe, klet, garaža, edinstven razgled, predel Rojan - Piščanci. Tel. 335314070. Id Osmice KRUT prireja v soboto 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giulia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040-360072. KRUT prireja 7. in 8 decembra dvodnevni izlet »Med jaslicami in božičnimi sejmi« z ogledom Verone in svetovne razstave jaslic v tamkajšnji Areni ter sejmov v Trentu in v Levico Terme. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. SK DEVIN začenja novo smučarsko sezono s trodnevnim izletom »Openday v Dolomitih« 6., 7. in 8. decembra v Sextenu s smučanjem na Helmu. Prijave in informacije na info@skdevin.it ali na 340 2232538. ONAV (Vsedržavna Organizacija Po-skuševalcev Vin) organizira v sredo, 5. novembra enodnevni obisk »Salone del Vino Novello« v Verono. Odhod avtobusa iz Trsta ob 7. uri in Gorice ob 8. uri. Obenem ANAG, Organizacija Poskuševalcev Žganj, prireja tečaj (5 srečanj), ki se bo pričel 12. novembra v Krminu na sedežu videm-ske univerze. Vsi toplo vabljeni. Za katerokoli informacijo in vpis tel. 0481/32283 Daniela Markovič ali Email: daniela_onav@yahoo.com. KRD DOM BRIŠČIKI vabi 8. in 9. novembra na dvodnevno martinovanje v Ptuj, Jeruzalem in Ljutomer. Za rezervacije lahko pokličete tel. št.: 040327062 (Norma). PLANINCI SK DEVIN IN ŠD SLOGA vabijo v soboto, 8. novembra, svoje čla- JOŽKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci 21. Toplo vabljeni! Tel. 040-229326. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi 7. Tel. 040-208375. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišču odprla osmico. Loterija 28. oktobra 2GG8 Bari 5 71 22 8G 9G Cagliari 78 33 83 28 59 Firence 88 63 75 65 56 Genova 74 52 43 37 29 Milan 8G 46 39 29 17 Neapelj 5G 9G 75 45 6 Palermo 82 47 57 67 55 Rim 9 28 8 82 34 Turin 12 14 5 2 6G Benetke 89 51 5G 19 18 Nazionale 18 44 83 64 27 Super Enalotto Št. 130 5 9 50 80 82 88 jolly 89 Nagradni sklad 6.245.738,05 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 4.223.467,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 19 dobitnikov s 5 točkami 49.308,46 € 3.687 dobitnikov s 4 točkami 254,09 € 135.056 dobitnikov s 3 točkami 13,87 € Superstar 18 Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C 2 dobitnika s 5 točkami 1.232.711,5GC 13 dobitnikov s 4 točkami 25.4G9,GG C 537 dobitnikov s 3 točkami 1.387,GG C 7.425 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG C 45.223 dobitnikov z 1 točko 1 G,GG C 93.879 dobitnikov z 0 točkami 5,GG C / OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA zelena št. 800 912775 - oglasi@tmedia.it - fax 0481 32844 sprejema za Primorski dnevnik okvirjene oglase od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 osmrtnice, sožalja, čestitke in male oglase proti plačilu od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 sobota od 10.00 do 13.00 (Trst) V soboto, I. in ponedeljek, 3. novembra je urad zaprt zaradi praznikov. 0 Prireditve MLADINSKI KROŽEK SKD IGO GRUDEN v sodelovanju s Kinoateljejem, prireja niz »Filmskih četrtkov«. Na prvem filmskem večeru, ki bo 30. oktobra ob 20.30 v društvenih prostorih, bo predvajan film »Hit poletja« (režiser Metod Pevec). Vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Prva pravljica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 30. oktobra, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Elmer bo pripovedovala Biserka Cesar. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja do 2. novembra razstavo Anice Pahor »Občutljivi stiki«. Možnost ogleda med tednom popoldne v času društvenih dejavnosti in v nedeljo od 10. do 12.ure. Za informacije 349-8430222 (A.Pahor). GLASBENA MATICA vabi na koncert v okviru mednarodnega festivala »Kogojevi dnevi 2008«, ki bo v četrtek, 6. novembra, ob 20.30 v dvorani Nemškega dobrodelnega društva v Trstu. Nastopili bodo baritonist Markus Fink, sopranistka Olga Kaminska in pianistka Nataša Valant. Obvestila DRUŠTVO NOE' obvešča, da tečaj nemščine poteka ob sredah od 19. do 21.15 v Škerkovi hiši v Šempolaju. Info: 3498419497. NA SEDEŽU SINDIKATA SPI-CGIL pri Domju, Cesta za Glinščico 58, tel. 040 829681, nudimo strokovno pomoč ob izpopolnitvi obrazca, ki ga je podjetje ENEL poslalo uporabnikom prebivalcem dolinske in miljske občine v katerega morajo vnesti katastrske podatke ter ga nato in odposlati omenjenemu podjetju. Vabljeni! SKUPNA PEVSKA VAJA vseh zborov, ki bodo sodelovali na sobotni proslavi na katinarskem pokopališču, bo v četrtek, 30. oktobra, ob 19.30 v prostorih ŠKD v Lonjerju. Vabljeni! ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. ZDRUŽENJE »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in s Kolonkovca« vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na komemoracijo v soboto, 1. novembra, ob 11. uri pri spomeniku (Istrska ulica 192) Govornika na proslavi bosta občinska svetovalca Roberto Decarli in Iztok Furla-nič. Sodeluje ZPZ »Ivan Grbec«, vodi Marjetka Popovski. Polaganje vencev v petek, 31. oktobra, ob 15. uri na Škedenjskem pokopališču, ob 15.30 na Vojaškem pokopališču (ul. della Pace), ob 16.15 na Glavnem pokopališču pri Sv. Ani; v soboto, 1. novembra, ob 10. uri v Škedenjski cerkvi. UČENCI OŠ PREŽIHOV VORANC se bomo v spremstvu učiteljev, danes, 29. oktobra poklonili padlim v NOB v Mačkoljah (ob 10.15), v Prebenegu (ob 10.50) in v Dolini - v vasi (ob 11.25). Vabimo starše in vaščane, da se nam pridružijo. ZSŠDI obvešča, da bo seja odbojkarske komisije, danes, 29. oktobra, ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu. DELEGACIJA VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA se bodo padlih v odporništvu in osvobodilnem boju spomnile s polaganjem vencev v četrtek, 30. oktobra. Polaganje vencev se bo začelo ob 9. uri pri spominski plošči v Ul. Massimo DAzeglio, kjer so nacisti obesili štiri partizane. Po obhodu preostalih tržaških spomenikov se bodo omenjene borčeve organizacije poklonile žrtvam v Rižarni. OBČINA REPENTABOR OBVEŠČA, da bo v počastitev dneva mrtvih občinska uprava polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB v soboto, 1. novembra, po sledečem razporedu: ob 14.30 pred spomenikom padlim borcem v NOB v Repnu; ob 14.40 pred spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu - sodeluje MoPZ Kraški dom; ob 14.50 na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Obveščamo vas tudi, da bo v četrtek, 30. oktobra, ob 14. uri, delegacija občine Sežana položila venec spomeniku padlim v imenu Republike Slovenije. Vabimo vse občane, da se polaganja vencev udeležijo. ONAV (VSEDRŽAVNA ORGANIZACIJA POKUŠEVALCEV VIN) vabi v četrtek, 30. oktobra, ob 20. uri, v Krmin, na sedež videmske univerze, kjer Enolog Christian Scrinzi bo predaval o Salentinskih vinih in vodil de-gustacijo od »Azienda Castello Mo-naci di Salice Salentino« (Lecce). Obenem Vas obveščam, da vpisujem za enodnevni obisk »Salone del Vino Novello« v Verono, ki se bo vršil v sredo, 5. novembra. Odhod avtobusa iz Trsta ob 7. uri in Gorice ob 8. uri. ANAG, Organizacija Pokuševalcev žganj, prireja tečaj (5 srečanj), ki se bo pričel 12. novembra v Krminu na sedežu videmske univerze. Vsi toplo vabljeni. Za katerokoli informacijo in vpis na tel.št.: 0481-32283 Daniela Markovič ali E-mail: danie-la_onav@yahoo.com. PROMEMORIA - Društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma vabi na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita': contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski re-vizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9.februarja letos. Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Stato e amnesie della Re-pubblica« (Fojbe - državni revizioni-zem in amnezije Republike). Pobudo, ki bo v četrtek, 30. oktobra, ob 18.30, v baru-knjigarni Knulp v ulici Madonna del Mare v Trstu, bodo uvedli zgodovinarka in založnica Alessandra Kersevan, raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 30. oktobra, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek, št. 159). SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu vabimo otroke, ki so se udeležili letošnjega oratorija v Slomškovem domu v sv. Križu k pevskim vajam, ki bodo potekale ob torkih za večje (od . razreda OŠ do 3. razreda NŠ) od 16.30 do 17.30, za male (od 5. do 8. leta starosti) pa od 17.30 do 18.15. SKD VESNA vabi v četrtek, 30. oktobra, ob 20.30 v dom Alberta Sirka v Križu na okroglo mizo o programskem načrtu za preureditev italijanskega šolstva. V razpravi bodo sodelovali senatorka Tamara Blažina, deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič, šolski ravnateljici Stanka Sosič in Milena Padovan ter predstavnik Sindikata slovenske šole. STRANKA SSK obvešča da bo ob priliki 1. novembra polagala vence skupno z delegacijo Republike Slovenije v četrtek, 30. oktobra, ob 15. uri pri spomeniku Bazoviškim junakom na bazoviški gmajni, ob 15.30 pri spomeniku na pokopališču pri sv. Ani ter ob 16.uri v Rižarni. UPRAVA OBČINE DOLINA bo kot vsako leto ob priliki 1. novembra, položila venec na občinski spomenik padlim v Spomeniškem parku v Dolini v četrtek, 30. oktobra, ob 15. uri skupaj z delegacijo občin Kopra, Izole in Pi- TRST rana. Ob priložnostni misli Županje Fulvije Premolin bo zraven tudi partizanska pesem v izvedbi MoPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Edvina Križmančiča. Zbirno mesto: ob 14.45 pred Županstvom. Delegacija tržaških Županov in Predsednice Pokrajine Trst pa bo polagala vence na spomenike padlim v petek, 31. oktobra s pričetkom ob 9. uri v Nabrežini pred Županstvom. Predvidoma bo omenjena delegacija v občinskem parku v Dolini med 11. in 11.30 uro pribl. HALLOWEEN PARTY v nabrežinskem domu Igo Gruden. Igrajo Tri Prašički, predskupina Express in Dj Ščekaus. Vljudno vabljeni na norenje v maskah! KONCERT ZA HALLOWEEN!!!- Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor organizirajo v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, koncert »Alkohol? Ne, hvala!«, ki bo dne 31. oktobra v Zgoniku (pred županstvom) od 20.30 dalje. Igrajo Kraški ovčarji, Sunrise band in Tino and the band. Sodelujejo skavti SZSO, AGESCI Duino 1, Taborniki RMV in vzgojitelji projekta Overnight. Za informacije dr. Celea Maria Antonella 0402017387. OBČINA ZGONIK se bo ob Dnevu mrtvih poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove v petek, 31. oktobra po sledečem razporedu: 12.00 proseško pokopališče, 12.20 proseška postaja, 18.00 Zgonik, 18.15 Repnič, 18.30 Briščiki, 18.45 Gabrovec, 19.00 Samatorca, 19.15 Salež, 19.30 Zgonik. PROSLAVA 1.NOVEMBRA V MILJSKI OBČINI V petek, 31. oktobra - Ob 14.30 Trg Marconi: odhod delegacije za polaganje vencev Alme Vidove v Trstu, na spomenik padlim pri Korošcih, na spominska obeležja E. Ma-rianija in O. Buttoraz, Libera Maura, na spomenik padlim na Čamporah. V soboto, 1. novembra - ob 10. uri Trg Marconi: zbirališče sprevoda za počastitev padlih miljske občine; Občinska palača: polaganje vencev padlim v vojni in Luigiju Frausi-nu; cerkev Sv. Ivana: polaganje venca na spominsko obeležje padlim za domovino v vojni in na delu; spomenik padlim v osvobodilni vojni: polaganje venca, zbor Jadran bo zapel priložnostne pesmi. Odhod sprevoda na pokopališče. Ob 10.30 polaganje cvetja na grobove Eddija Walter Cosine in gospoda Giuseppeja Leonardellija; pokopališče padlih v osvobodilni vojni: polaganje venca, zbor Jadran bo zapel žalostinke. Ob 10.45 v pokopališki kapeli bo sv. maša v spomin vsem padlim. TORKLJA v Kmetijski Zadrugi, bo začela obratovati zadnje dni oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in olj-karje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čimprej zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel.št. 040/8990120 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 12.30. UČENCI IN UČITELJI OŠ Frana Mil-činskega se bodo poklonili padlim pred spomenikom v Lonjerju v petek, 31. oktobra, ob 10. uri. Vabljeni! V PETEK, 31. OKTOBRA, ob 15.30, se bodo učenci COŠ Pinka Tomažiča in otroci otroškega vrtca Elvire Kralj iz Trebč poklonili spominu padlim pred vaškim spomenikom. Vabljeni. ZA V'HTIČ bodo učenci COŠ Stanko Gruden iz Šempolaja obiskovali vaš-čane v petek, 31. oktobra, dopoldne in popoldne. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI EVA L D ANTONČIČ STOJAN vabi vse vašča-ne ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v soboto, 1. novembra, udeležijo poklona žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev na vaška obeležja padlim bo MoPZ Vesna zapel pred spomenikom in na pokopališču. Odhod povorke bo ob 11. uri od Ljudskega doma v Križu. PD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA IN ZABREŽCA obveščata, da bo v soboto, 1. novembra, ob 14. uri, na vaškem pokopališču, zapel bo nekaj žalostink MePZ Slovenec Slavec. Sledila bosta verski obred in blagoslovitev grobov. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA bo v soboto, 1. novembra položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: 8.30 Županstvo, 8.40 Slivno, 8.50 Medjevas, 9.00 Štivan, 9.15 Devin, 9.30 Sesljan, 9.40 Vižovlje, 9.50 Cerovlje, 10.00 Mavhinje, 10.10 Prečnik, 10.20 Trnovca, 10.30 Praprot, 10.35 Šempolaj, 10.45 Križ, 11.00 Nabrežina. VZPI-ANPI DOMJO IN KD FRAN VEN-TURINI vabita na spominsko svečanost ob vaškem spomeniku v soboto, I. novembra, ob 14. uri. VZPI-ANPI OPČINE, BANI, FERLUGI, PIŠČANCI vabi na počastitev padlih v NOB v soboto, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu ob 9.30. Sodelujejo: Dunja Sosič, MoPZ Tabor pod vodstvom Armanda Škerlavaja in CPZ Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na razstavo »Galicija - naši nonoti v vojni 1914-1918« v nedeljo 2., ponedeljek 3., petek 7., v soboto 8. in v nedeljo 9. novembra, od 18. do 21. ure. V četrtek, 6. novembra, ob 20. uri ,večer s Pierpaolom Russianom »Vojne votline 1914-1918«. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča da bo v torek, 4. novembra, ob 20.45, na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in prijatelje filatelije na redno sejo, ki bo v sredo, 5. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici S. Frančiška 20. Poleg tega sporočamo, da bodo po naročilu, na sedežu kluba na redno razpolago znamke, zveščki ter pole pošte Slovenije. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v skupino za samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe. Prvo srečanje bo v sredo, 5. novembra, ob 16.30 v centru za prostovoljce FJK (centro servizi vo-lontariato), ul. Torrebianca 21, v Trstu. Predvideno je 8 brezplačnih srečanj. 35-LETNIKI!!! Za praznično večerjo z zabavo, ki bo 8. novembra ob 20. uri v restavraciji Križman v Repnu, bomo odšteli 35,00 evrov na osebo - all inclusive! Vsi, ki ste se že prijavili, ste vabljeni, da svojo prisotnost potrdite z akontacijo 20,00 evrov. Navodila dobite preko e-maila: »vecer-ja1973@yahoo.it« ali tel. št. 3298012528 in 338-9436142. Ostali ste pa še vedno toplo vabljeni, da se prijavite! AŠD-SK BRDI NA organizira novembra sejem rabljene smučarske opreme po sledečih datumih in urnikih: samo v četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; sejem bo potekal v petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure, v soboto, 8. novembra, od 16. do 21. ure in v nedeljo, 9. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Sejem bo v prostorih doma Brdina na trgu Brdina na Opčinah. Za informacije lahko kličete na štev. 347 5292058. SINDIKAT SPI-CGIL pri Domju (Cesta za Glinščico 58) obvešča, da nudimo strokovno pomoč ob izpolnitvi obrazca, ki ga je podjetje Enel poslalo uporabnikom prebivalcem Dolinske in Miljske Občine v katerega morajo vnesti katastrske podatke ter ga nato poslati omenjenemu podjetju. vabljeni. Tel.: 040829681. TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtorja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: noredv@tele2.it ali testu-do.ts@gmail.com »BARVANJE NA SVILO« je naslov novega tečaja, ki bo stekel pri Krut-u dne II. novembra 2008 ob 16.30. Vpisovanje in informacije na tel. št. 040360072. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 -327122) do 14. novembra. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV prirejata tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 8. meseca starosti. Te- Sreda, 29. oktobra 2008 čaj bo potekal od 21. novembra do 10. decembra. Srečanja bodo ob sredah in petkih zjutraj na Opčinah. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. Mesta so omejena. SC MELANIE KLEIN prireja delavnico draguljev z biserčki Swarovsky. Pripravili bomo čisto osebni nakit primeren za vsak dan ali za posebne priložnosti. Delavnica je namenjena odraslim osebam in bo potekala v soboto, 22. novembra, od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Za prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. RADIJSKI ODER organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo v nedeljo, 23. novembra, ob 11. uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in po-vratek ob 15. uri. Vpise sprejema urad Slovenske prosvete na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Število mest omejeno! Prispevki Ob 9. obletnici smrti Edija Zetka se ga spominjajo svojci in darujejo 50,00 evrov za Glasbeno matico. Ob prerani smrti dragega Črtomirja Ra-potca, darujejo za Združenje prostovoljnih gasilcev Breg: Mima in Boris 200,00 evrov, David Zobec 100,00 evrov, Nadia in Tamara z družino 100,00 evrov, Franka, Alina, Mirka in Sonja 100,00 evrov, Milena Petaros 20,00 evrov, prijateljice tete Nadie 65,00 evrov, Nada, Štefan in Mikela 50,00 evrov, Pustni odbor Boršt-Za-brežec 50,00 evrov, Emil in Floriana 20,00 evrov, Boža Hervatič 20,00 evrov, Martin Caia 20,00 evrov, družini Boneta in Visentin 100,00 evrov, Sonja in Ladi Vazzi 15,00 evrov, Val-ter Mocor 20,00 evrov, Mario in Rosana Rapotec 30,00 evrov, Evelin in Maurizio Rapotec 30,00 evrov, Carlo in Rosa Rapotec 30,00 evrov, Zorka Rapotec 30,00 evrov, F. Statizzi Ra-potec 30,00 evrov, Zmaga, Divna in Doljan Petaros 30,00 evrov. V spomin na predrago Aldo Carli San-cin darujejo Sergij, Irina in Peter 50,00 evrov za Združenje prostovoljnih gasilcev Breg. V spomin na vse svoje pokojne darujeta Damiana in Robi z družino 25,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na dragega očeta Zvonka Ra-doviča darujeta Miriam in Walter 100,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke. 29.10.2007 29.10.2008 Elza Slavec Z ljubeznijo se te spominjajo sin Flavjo (Robert) in sestra Nives ter vsi, ki so te imeli radi. Ob smrti drage CARLE izrekamo svojcem iskreno sožalje Lojze, Laura, Tanja in Jana z družinami. Sožalju se pridružujejo Pia in William, Tiziana in Fabiana z družinami Vsi pri SKD Tabor namenjamo dragi Karli hvaležni, poslednji pozdrav, svojcem pa iskreno sožalje. Zadnji pozdrav dragemu ZORKU sestrična Anica 12 Sreda, 29. oktobra 2008 KULTURA / stalno gledališče fjk - Odlična postavitev Svevove komedije Pomemben gledališki projekt, ki vrednoti deželno gledališko-literarno dediščino Na odru velike Rossettijeve dvorane v Trstu je bilo prejšnji teden na sporedu gledališko delo tržaškega pisatelja Itala Sveva La rigenerazione (Regeneracija) v koprodukciji dveh deželnih gledaliških hiš, in sicer združenja Artisti Associati iz Gorice ter Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine iz Trsta. V odlični postavitvi sodelujeta za obe ustanovi pomembni referenčni osebnosti: v glavni vlogi igralec Gianrico Te-deschi, ki je zadnja leta ustvaril veliko likov za goriško skupino, in umetniški vodja Stalnega gledališča FJK Antonio Calenda kot režiser. Gre nedvomno za pomemben projekt, ki poleg tega udejanja poslanstvo na lastni teritorij navezane kulturne ustanove, tokrat z ovrednotenjem enega najžlahtnejših izrazov krajevne literarne dediščine, ki nosi močan predznak stvarnosti, v katerem je nastal, in obenem sega daleč v krajevno ter časovno univerzalnost. Gledalci na tržaški premieri v torek zvečer so delo sprejeli z navdušenjem in z dolgim aplavzom za glavnega igralca in za vse nastopajoče, pa tudi za ostale oblikovalce predstave, kar daje dobro upati za njen splošni uspeh. Z dobrim odmerkom melanholije prežeto komedijo La rigenerazione je Italo Svevo spisal leta 1926; gre za njegovo zadnje in najbolj učinkovito gledališko delo, ki še danes preseneča po svoji inovativni zasnovi, v kateri realistično prikazani stvarnosti dajejo pravo luč šele prizori protagonistovih sanj. Glavni junak je šestinsedemdeset let stari Giovanni Chierici, ki se na prigovarjanje nečaka Guida, študenta medicine, odloči za operacijo, ki ga bo pomladila za deset let. Čeprav se komedija loteva teme mladosti, ki naj bi edina zagotavljala spoštovanje s strani družbe, kar je bilo, kot kaže, aktualno že na začetku prejšnjega stoletja in ni torej izključno sad današnje dobe, kot se nam dozdeva, je njena osnovna sporočilna nota drugje in sicer v razkritju dejstva, da v ustaljeni družbeni ureditvi vsakdo zaseda mesto, ki nekako ni njegovo pravo. Da bi družbeni sistem kljub temu deloval, se posameznik tega odstopa ne zaveda, vendar se kvarni vpliv širi vsepovsod in vse spodjeda. Po operaciji se Giovanni Chierici jasno zave neskladja Gianrico Tedeschi nadvse prepričljiv Giovanni Chierici svojega mesta v odnosu z ostalimi, vendar mu ne uspe, da bi nanj opozoril še druge, in mu šele v sanjah uspe ustvariti skladno ravnovesje. Subtilno avtor tega ne pove naravnost, temveč zaseje v bralca besedila in gledalca predstave isto nelagodje, ki razžira protagonista, tako da je končni vtis globok občutek dvoma. Režiser Antonio Calenda je glede na besedilo v svoji postavitvi nekoliko bolj poudaril aspekt farse, a je učinkovito ohranil globoki občutek nelagodja in dvoma, ki se zaseje v gledalčevo zavest in si ga je težko pojasniti. Obenem je Calenda bogato, a uravnovešeno razvil ostale teme, ki se jih loteva avtor, denimo, smrti, žalovanja in tolažbe, pa tudi barvit in duhovit prikaz tržaške meščanske družbe, ki je svoje blagostanje zgradila na trdnem trgovskem duhu in vse presoja na podlagi izračunavanja stroška in dobička. Poleg tega so v predstavi enako uravnovešeno in učinkovito razviti komični elementi, s katerimi je posuto besedilo. Osrednji lik predstave je seveda stari Giovanni Chierici, na videz zanesljivi, nekoliko raztreseni, v bistvu ego-centrični družinski poglavar, ki ga je Svevo opisal z razumevajočo, a neprizanesljivo natančnostjo. Gianrico Tedeschi je ustvaril prepričljiv, realističen lik človeka, ki se na stara leta sprašuje o svojih življenjskih izbirah. Poleg njega nastopajo Valeria Ciangottini kot dobrohotna protagonistova žena Anna, Sve-va Tedeschi kot njuna zagrenjena zgoraj ovdovela hči Emma, Fulvio Falzara-no kot Emmin pretirano konkreten in zato netakten snubec, Zita Fusco kot mlada služkinja Rita, ki v starem Chie-riciju zbudi spomin na mladostniške ljubezenske vzgibe, Ivan Lucarelli kot hišni šofer in Ritin ljubosumni snubec Fortunato, Carlo Ferreri kot Chiericijev prebrisani nečak Guido, Francesco Benedetto kot strogi družinski zdravnik in Gianfranco Candia kot stari gospod Boncini, ki preučuje učinke Chiericije-ve operacije, preden bi se še sam odločil za isti poseg. (bov) nova gorica - Sezona SNG Za začetek Krleževa Leda Delo je režirala Mateja Koležnik V morju ponudbe gledaliških uprizoritev na slovenskih odrih se človek le težko znajde. Da bi si jih ogledal vse, bi moral imeti teden deset dni in dan 30 ur. A to kaže tudi na izjemno ustvarjalnost slovenskega gledališča, ki ji ni para v evropskem in še kakšnem merilu. Očitno je, da prav gledališče lahko vzbuja refleksijo in avtorefleksijo, daje možnost kritičnega vpogleda na pot, ki jo ubira družba, obenem pa neusmiljeno sprašuje posameznika o njegovem početju v odnosu do samega sebe in drugih. Začetek te sezone smo doživljali v revitalizaciji klasike oziroma takih dramskih del, ki naj bi se jih držala brezčasnost. Na primer Kralj Lear, ki je s svojim blaznim početjem odpiral gledalcem oči z odra ljubljanske Drame. Z njim in Shakespearom je režiser Mile Korun proslavil svojo 80-letnico. Tokrat pa ni šlo vse po željah, saj se uprizoritev ni uspela dvigniti v silovito umetniško izpoved. Tudi novogoriško SNG je za uvod v novo sezono črpalo iz klasike, odločilo se je za časovno sodobnejšo pisavo hrvaškega velikana Miroslava Krleže. Premiera Krleževe Lede je obetala poglobitev mnogih psiholoških leg, ki so stalne spremljevalke v življenju sodobnega človeka. Zadnja drama iz cikla Glembajevih namreč do golega olupi neskladja med videzom in resnico, umetnikove domišljavosti, manipulacije besede in z besedo, oportunizem, lažno moralo, erotično dolgočasje in varanje, pa tudi ljubezen, ki ne raste iz pristnega čustva in ji ji je gibalo nekakšen cilj, prozaična besedna pogodba med dvema. Novogoriška uprizoritev je scenografijo Lede (Leda je slikarski model v konkretnem, v čustvenem oziru pa vir hrepenenja in navdiha, vseskozi prisotna, čeprav se fizično nikoli ne prikaže) prenesla iz deka-dentnega Krleževega meščanskega salona v široko odprt prostor z esencialnimi rekviziti. Kot da bi hotela režiserka Mateja Koležnik ob dramaturškem branju Tee Rogelj podčrtati univerzalnost negativnih čustev sodobnega sveta. Vendar iskanje notranje psihologije ni izrisalo metaforičnih nadpomenov, tako da je ostajala uprizoritev ves čas na zelo konkretnem in oprijemljivem tlorisu, skratka le na odru in ni širila svojih tipk v gledalčevo intimo. Vsebina posameznih protagonistov je bila sicer natančno izrisana, a kot da se liki ne prelivajo v dramsko celoto, v maškaradni ples čustev, gnusa in katarzičnega revolta, ostajali so vsak zase samozadostni. Tako vitez Oliver Urban v upodobitvi Bineta Matoha, ki podreja svoje znanje o slikarski umetnosti oportunističnemu zaslužku, piše čudovite članke, v katerih povzdiguje netalentiranost na raven umetnosti in s tem laže sebi in javnosti. Matoh je Urbana opremil celo z nekakšnim intelektualnim, predvsem pa človeškim cinizmom, saj izrablja slabost bližnjega (v tem primeru ženske), da bi zadostil svojim pohotnim istinto. In to brez vsakršnega moralnega zadržka sprejemata tako Melita (Ana Facchini) in Klara (Helena Peršuh). Prva očitno vara svojega moža, ve-leindustrijca Klanfarja (Gorazd Ja-komini), ker se resnično zaljubi v akademskega slikarja Aurela (Primož Pirnat), druga pa (Aurelova soproga) se vdaja dolgočasju in deziluziji, obujajoč svojo pevsko preteklost, ki se ne more več vrniti. Ana Facchini je oblikovala svoj lik sprva odločno in zaverovano v novo ljubezensko pot, je edina, ki premore nekaj čustva in edina, ki je na koncu poražena (ampak zaradi lastne lahkomiselnosti), saj se Aurel vrne h Klari. Pirnatov Aurel je prototip netalentiranega umetnika, ki zase misli, da je genialen in da si lahko vse privošči, živi v svetu umetniških fraz in se zaradi tega ne more prebiti do avtentičnosti, zaslepljen kot je od svoje lastne podobe. Skratka, pet samosvojih svetov, dovolj močnih in značilnih, ki pa ne dobijo tiste črte in odrske interakcije, ki bi predstavo dvignila v svet dorečenega nedorečenega. Marij Čuk tržaška mladika - Dvojezična pesniška antologija Sabovo »trpko vino« Pesmi je izbrala in prevedla Jolka Milič - Spremna beseda Tatjane Rojc Ob nedavni petdeseti obletnici smrti tržaškega pesnika Umberta Sabe je pri založbi Mladika v Trstu izšla dvojezična antologija njegovih poezij z naslovom Pijem to trpko vino / Bevo quest'aspro vino. Gre za 136 pesmi, ki nam prikažejo tematski razvoj Sabovega miselnega in pesniškega sveta, od prvih stihov, objavljenih v zbirki Mladostniške in mlade poezije (1900-1907), preko znanih zbirk, kot so npr. Dom in podeželje (1909-10), Trst in ženska (1910-12), Vedri obup (1913-15), Mali Berto (1929-31), Besede (1933-34), Sredozemske (1947), do zaključnega Epi-grafa (1947-48). Izbor iz Sa-bove Pesmarice (Canzoniere) je pripravila prevajalka Jolka Milič, ki je ustvarila popoln pregled Sabovega opusa, s tem da je v zbirko uvrstila najpomembnejše naslove in zajela najpomenljivejše ter najbolj značilne teme Sabo-vega pesniškega sveta. Zbirka je med drugim prvi tovrstni prikaz Sabovih pesmi v slovenskem jeziku. Kot naglašuje Tatjana Rojc v uvodni besedi k zbirki, so bile Sabove pesmi slovenskim bralcem doslej nedostopne in nepoznane. Dobrodošla uredniška in založniška poteza, ki jo poleg že omenjene spremne besede prof. Tatjane Rojc bogati še natačen pregled Sabovega življenjepisa izpod peresa Renza Cigoia. UMBtKIÜ ÜAE5A D EVO QLEST.VSPRO VINO ni I'M ro rtti'KO yiNO •K JMUd'lf ' n-.iL'i ¡¡■k ■ viJa ppf - Razstava o Che Guevari Nekoliko bolj intimna predstavitev revolucionarja Ernesto Che Guevara je ena od osebnosti 20. stoletja, ki je bila med vsemi verjetno še najbolj uporabljena v komercialne namene. Zloraba potez in citatov argentinskega revolucionarja sta tako potisnili v ozadje njegovo življenjsko zgodbo, da pa ne bi pozabili nanjo so poskrbeli organizatorji Primorskega poletnega festivala (PPF), ki so pripravil razstavo »El Che. Pričevanja iz arhiva družine Guevara«. Otvoritev le-te, ki je pred dnevi potekala v prostorih Pokrajinskega muzeja v Kopru, je bila velik dogodek, katerega se je udeležila množica radovednih obiskovalcev in ljubiteljev te uporniške ikone. Pomembnost razstave presega lokalno dimenzijo in to iz različnih razlogov. Prvič, ker je gradivo, ki bo na ogled do 21. novembra, prvič takole zbrano in gre torej za »absolutno ek-sluzivo«, kot je poudarila predsednica PPF-ja Neva Zajc, pa čeprav gre le za majhen del ogromnega števila fotografij in drugih dokumentov, ki jih hrani družina Guevara. Drugič, ker je razstava pravzaprav homage človeku, ki nalašč izključuje njegovo revolucionarno pot in se osredotoča predvsem na njegova mlada leta, na družino in na argentinsko družbo v času državljanske vojne. Tretjič, ker sta se otvoritve udeležili tudi druga žena Che-jevega očeta, Ana Erra de Guevara Lynch, in polsestra dr. Maria Victoria Guevara. Gre torej za novo predstavitev mita številnih generacij v bolj intimni in morda zato tudi bolj resnični luči. Na srečanju z novinarji, ki je potekalo pred samo otvoritvijo razstave, je Rok Zavratnik, glavni urednik založbe Sanje, predstavili knjigo Bolivijski dnevnik, ki je oktobra letos izšla pri zgoraj omenjeni založbi. V njej je opisano zadnje obdobje južnoameriškega revolucionarja v bolivijskih pragozdovih, kamor se je umaknil s skupino ljudi, ki jih je uril za gverilski boj, pred ameriško obveščevalno službo. O tej novi knjižni izdaji sta spregovorila še Jadran Strle in Franco Juri, prvi kot njen prevajalec, Che je upodobljen vsepovsod ki je 30 let zaman iskal založbo, ki bi izdala dnevniške zapiske, drugi pa kot avtor spremne besede, v kateri je poudaril, da knjiga spodbuja k razmisleku o vrednotah današnje družbe, ki potrebuje nov vrednostni sistem in etično politiko. (mit) Akcija velja od 29.10. do 4.11. 2008 oz. do prodaje akcijskih zalog Sir Edamec Olimp rnl&ne fnííiofcw i 5% Mleko Olimp Kuhana mesna slanina • vakuum zapakirana Pianeta Alimentare Sok Dr. Juice • jabolko, 100% • pomaranča, 100 % Bognar, 11 Sončnično olje Costanza Oleificio Salvadori, 1 I osttmt^ Solata gentile V Tuš supermarketih Kozina in Sežana vam ponujamo nakupovanje po meri najzahtevnejših kupcev. Sami se prepričajte o bogatem izboru, izjemnih cenah in ugodnostih, ki vam jih nudimo. Sežana Kozina Supermarket Sežana Partizanska 71, 6210 Sežana, Slovenija Delovni čas: pon - sob: 8.00 - 20.00 ure nedelja in 31.10.2008: 8.00 -12.00 ure. 1.11.2008 - ZAPRTO Supermarket Kozina Bazoviška cesta 16, 6240 Kozina, Slovenija Delovni čas: pon - sob: 8.00 - 20.00 ure nedelja in 31.10. 2008: 8.00 -12.00 ure. 1.11. 2008 - ZAPRTO 1 4 Sreda, 29. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - V slovenskem višješolskem centru mobilizacija proti šolski reformi Delavnice in predavanja med dijaško samoupravo «ihišnega Dijaki vseh goriških zavodov pripravljajo za jutrišnji dan manifestacijo - Zasedbe v Tržiču pripora gorica - Policisti Bolovanje slabše Slovenski dijaki med včerajšnjimi dejavnostmi v okviru šolske samouprave bumbaca sindikat Poziv k stavki Sindikat slovenske šole se pridružuje državni stavki, ki je sklicana za jutrišnji dan, in poziva vse šolsko osebje k protestni mobilizaciji. V ta namen so po šolah razdelili informativne liste, na katerih povzemajo razloge za odločno nasprotovanje odloku italijanske ministrice Mariastelle Gelmini. Protest je uperjen proti učinkom šolske racionalizacije, ki bi ohromila javno šolstvo, v kolikor ne cilja nikamor drugam, kot na prihranek javnega denarja na račun kakovosti izobraževalnega sistema. Načrtovani ukrepi bi hkrati hudo prizadeli slovensko šolstvo, če ne bodo upoštevali manjšinske specifike. Zahtevajo tudi, da naj sindikati sodelujejo pri pripravi šolske reforme, do česar ni prišlo. Slovenski sindikat dodaja še specifično zahtevo, da naj se razpišejo natečaji za ravnatelje in glavne tajnike, ki jih ni dovolj. Jutrišnjo splošno stavko prirejajo vsi šolski sindikat - FLC-CGIL, CISL Scuola, UIL Scuola, SNALS Confsal e GILDA Unams -, ki se jim je pridružil desničarski sindikat UGL. solstvo Salon in proslava Kljub temu da na šolah vre, bosta danes in jutri v Gorici šolski prireditvi. Danes se namreč na sejemskem razstavišču v ulici Barca začenja salon študijskega in poklicnega usmerjanja Go Orienta, za katerim stoji pokrajinska uprava; do 31. oktobra bo potekal v dopoldanskem času. S stojnicama se ga bosta udeležila tudi pokli-cno-tehnični in licejski pol slovenskega višješolskega središča iz ulice Puc- Jutri pa bo eden izmed goriških vrhuncev Trubarjevega leta. Slovenski klasični licej, ki je poimenovan po Trubarju, prireja proslavo, med katero bodo slovenski sindikat ter bivši dijaki in profesorji poklonili šoli kamnito spominsko obeležje. Ob pevskih in reci-tatorskih točkah v dijaški izvedbi bo osrednji govor imel Igor Grdina, zgodovinar in poznavalec reformacije na Slovenskem. Pred začetkom proslave, ki bo jutri, 30. oktobra, ob 20.30v Kulturnem centru Lojze Bratuž, bodo ponudili na ogled dragocena izvoda Dalmatinove Biblije in Trubarjeve knjižice Ta celi katekizem inu psalmi. Z glasbenimi, gledališkimi in računalniškimi delavnicami ter s predavanji družbenopolitičnih predstavnikov se v slovenskem višješolskem polu v ulici Puccini v Gorici nadaljuje mobilizacija proti vladnim ukrepom na področju šolstva. Samouprava poteka po besedah mladih protestnikov zelo uspešno, saj je v šoli prisotna velika večina dijakov, ki se aktivno vključujejo v organizirane aktivnosti in sledijo predavanjem gostov. Včeraj dopoldne so si dijaki ogledali film, zatem pa so potekale gledališka, glasbena in računalniška delavnica; med slednjo so se višješolci učili uporabe računalniškega programa linux. Potem ko so v ponedeljek gostili senatorko Tama-ro Blažina in pokrajinsko odbornico Maro Černic, so včeraj dijaki prisluhnili deželnemu predsedniku SKGZ-ja Rudiju Pav-šiču in pokrajinskemu odborniku Marku Marinčiču, ki sta spregovorila o negativnih učinkih vladnih ukrepov na šole vseh stopenj. Pavšič je predstavil problem slovenskega šolstva in ga uokviril v težave slovenske manjšine, ki je pravkar doživela krčenje finančnih sredstev. Marinčič je mlade opozoril, da ministrica Maria Stella Gelmini izvaja reformo, ki jo je s krčenjem osmih milijard evrov zastavil minister Giulio Tremonti. Slovenski višješolski center so včeraj obiskali dijaki drugih goriških zavodov, ki jih je presenetila organiziranost slovenskih sovrstnikov. Dijaki slovenskih šol so namreč poskrbeli za organizacijo delavnic in predavanj, medtem ko je bila ponudba na italijanskih zavodih bolj skromna. Na zavodu D'Annunzio se je vsekakor včeraj nadaljevala zasedba šole, medtem ko so še naprej vodijo samoupravo dijaki zavodov Galilei, Slataper, Fermi in Pacassi. Na znanstvenem in klasičnem liceju se niso odločili za protestne akcije, medtem ko se je mobilizacija hitro razširila po Tržiškem. Na zavodu Ei-naudi-Marconi v Štarancanu so se odločili za samoupravo, medtem ko so dijaki zasedli licejski pol; vstop v šolsko stavbo je dovoljen izključno dijakom, organizatorji zasedbe pa ne nikakor dovolijo, da bi v šolo nosili alkoholne pijače. Včeraj so se v predavalnici v ulici Alviano zbrali tudi študentje Tržaške in Videmske univerze, ki so zaradi krčenja državnih prispevkov zaskrbljeni za prihodnost goriških fakultet in tečajev. Sinoči je potekala tudi baklada v Ronkah, ki so se je udeležili številni šolniki in starši. Danes se bo mobilizacija povsod nadaljevala. V slovenskem višješolskem središču bo govoril pokrajinski predsednik SKGZ-ja Livio Semolič, iz slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta pa naj bi prišla dijaka, s katerima se bodo pogovorili o morebitnih novih skupnih pobudah. Dijaki slovenskega višješolskega središča se sicer skupaj s sovrstniki iz drugih goriških zavodov pripravljajo na jutrišnjo protestno manifestacijo. Po napovedih bo sprevod startal izpred železniške postaje in se nadaljeval po korzih do ljudskega vrta; natančnejši potek manifestacije, na kateri bodo prisotni tudi dijaki s Trži-škega, morajo šele določiti. (dr) »Če policist, karabinjer, finančni stražnik ali katerikoli drug javni uslužbenec zboli, z njim ravnajo slabše kot z osebo v sodnem režimu hišnega pripora.« S to prispodobo predstavniki vseh policijskih sindikalnih organizacij opozarjajo na nesprejemljive delovne pogoje, do katerih je prišlo po odobritvi italijanskega finančnega zakona. Po besedah sindikalistov je državna vlada krčila en milijon evrov prispevkov, namenjenih policiji, ki bo zato s težavo še naprej zagotavljala isto raven varnosti. »Zaradi nižje finančne dotacije bo morala policija krčiti svoje orga-nike, manj sredstev pa bo imela tudi za nakup vozil in opreme, ki omogočajo nadzor nad teritorijem,« pojasnjujejo sindikati policistov in opozarjajo, da bo krčenje sredstev prizadelo tudi policijske plače. »Prispevek za obnavljanje delovne kolektivne pogodbe se je znižal za skoraj petdeset odstotkov glede na obdobje pred dvema letoma, v določenih primerih pa so po besedah sindikatov celo krčili delavske pravice. Sindikalisti pri tem opozarjajo, da se na državni ravni še niso začela pogajanja za določitev po-viškov plač, do katerih imajo pravico policisti, ki opravljajo nadure. Zaradi vseh omenjenih razlogov in zaradi malodušja, ki vlada med policisti, so sindikati za današnji dan oklicali splošno državno mobilizacijo. V Gorici bodo policisti delili letake pred kvesturo, z njimi pa bodo javnost informirali, da bi krčenje finančnih prispevkov in organikov lahko resno ogrozilo zagotavljanje varnosti po vsej državi. Policisti namreč že dalj časa opozarjajo, da je policijsko osebje zreducirano na minimum, zaradi tega pa bi dodatno krčenje zadalo nov hud udarec policijskim vrstam. Sindikati vsekakor poudarjajo, da kljub vedno slabšim delovnim pogojem policisti dajo vse od sebe pri opravljanju svojega poklica, ne glede na to pa so pripravljeni na nove protestne pobude. V primeru, da državna vlada na bo prisluhnila njihovim zahtevam, policisti razmišljajo o organizaciji vse-državne manifestacije, kakršne doslej ni bilo še nikoli. gorica - Zaradi smrti novorojenčka gorica - Izobraževalni programi SDZPI Vložili tožbo Tečaja za diplomirance Zadeva v rokah tržaškega državnega tožilca - Ponovili bodo obdukcijo Prvi je posvečen izdelovanju projektov, drugi poučevanju slovenščine kot tujega jezika Odvetnik, ki zastopa starše umrlega novorojenčka, je na tržaško državno tožilstvo vložil včeraj tožbo. V Trstu zato, ker je otrok tam umrl, potem ko so ga v bolnišnico Burlo Garofolo odpeljali zaradi padca v komo takoj po porodu v Gorici. Na otrokovem truplu je že bila opravljena obdukcija, ki jo je naročila uprava tržaške bolnišnice. Pokazala je, da je otrok ob porodu utrpel hudo insuficienco možganskih funkcij. V tožbi je tudi zahteva, naj se na malem truplu izvedejo dodatne analize, vključno s ponovitvijo obdukcije, ki bo temeljitejša in bodo pri njej sodelovali izvedenci, ki jih bodo imenovale različne vpletene strani. Po vložitvi tožbe o nadaljnjem postopku odloča sedaj tržaški državni tožilec. Trenutno edina gotovost je, da bo pogreb preložen na kasnejši datum. Družina je že napovedala, da bo potekal v strogem zasebnem krogu. Kot znano, umrli novorojenček je sin goriškega občinskega odbornika Ste-fana Cerette, ki je po carskem rezu v goriški porodnišnici padel v komo in ostal pri življenju le slab teden. razlastitve Jutri srečanje v Sovodnjah, odlog v Gorici Javno srečanje v Sovodnjah s predstavniki družbe Autovie Venete glede razlastitev zemljišč za širitev odseka Gorica-Vileš bo v petek, 31. oktobra, ob 18. uri v dvorani kulturnega društva Skala v Gabrjah; to je včeraj sporočila sovodenjska občina, ki poziva zainteresirane občane k udeležbi. Na kasnejši datum pa je bilo odloženo goriško srečanje; ne bo namreč potekalo jutri, a 5. novembra ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Gorici. Za občini Vileš in Romans bo srečanje danes ob 18. uri v občinskem središču v Vilešu, za občane Fare pa 4. novembra ob 18. uri. Na goriškem sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (SDZPI) se je začel podiplomski tečaj tehnike financiranja podjetij. Po teoretičnem delu, ki bo potekal v predavalnici zavoda v KB centru na Verdijevem korzu v Gorici, bodo tečajniki opravili dvomesečno delovno prakso pri bančnih zavodih, ki sodelujejo pri izvedbi izobraževalnega projekta. Novembra se bosta medtem na zavodu začela tečaja, ki sta namenjena zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo. Prvi tečaj je posvečen tehnikam izdelovanja projektov. Potrebo po tečaju so izrazile organizacije, ki že delujejo na področju izdelovanja in vodenja projektov in se soočajo s pomanjkanjem ustrezno usposobljenih kadrov. Konkretna analiza potreb je pokazala, da obstaja pomanjkanje človeških virov z ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnjami, ki so potrebne za opravljanje teh nalog; še posebej obmejne ustanove in krajevne uprave potrebujejo usposobljene in teoretsko podkovane strokov- njake, ki bodo ustrezno načrtovali in vodili projekte.Tečaj bo trajal 80 ur. Drugi tečaj je namenjen metodologijam poučevanja slovenščine kot tujega jezika; koristi tečaja so na dlani, saj zlasti v italijanskem okolju narašča zanimanje za naš jezik. Poučevanje slovenščine kot tujega jezika je običajno zaupano predavateljem z dobro kulturno podlago. Ti lahko na tečaju pridobijo še ustrezno operativno in strokovno pripravo ter se seznanijo z osnovami an-dragogike, posebej pa z metodologijo in utečenimi praksami poučevanja slovenščine kot tujega jezika na začetniških ter nadaljevalnih tečajih za odrasle. Ravno poznavanje in uporabljanje motivacijskih tehnik in metodologij učenja jezika omogočata načrtovanje in izvajanje izobraževalnih pobud, namenjenih tako skupinam kot odraslim posameznikom. Tečaj bo trajal 60 ur. Dodatne informacije o obeh tečajih so na voljo v goriški pisarni SDZPI-ja (tel. 0481 81826, naslov elektronske pošte go@sdzpi-irsip.it). V predavalnici SDZPI-ja bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 29. oktobra 2008 1 5 gorica - Polna dvorana za gledališko predstavo o aleksandrinkah Na odru ganljive zgodbe primorskih »lepih Vid« V štiridesetletnem obdobju je zaslužek odšlo iskat v Egipt sedem tisoč deklet in žena Polna dvorana gledalcev je v ponedeljek z ladjo Esperia odplula na odkrivanje življenjskih zgodb in tragičnih usod t.i. aleksandrink. Pot jih je vodila iz pristanišča v Trstu vzdolž Jadrana in Sredozemskega morja, mimo Krete do egiptovskega velemesta Aleksandrija. Namišljeno potovanje je res dobro uprizorila skupina igralk, ki so projekt uresničile s pomočjo Produkcije Maska iz Ljubljane, gostovanje v goriškem Kulturnem domu pa so pripravili ZSKD, Kulturni center Lojze Bratuž in ZSKP. Pokroviteljstvo nad predstavo in drugimi pobudami o alek-sandrinkah oziroma lešandrinkah, ki se bodo zvrstile v prihodnjih tednih, je zagotovila goriška pokrajina. Zgodbo o primorskih »lepih Vidah«, ki jih je revščina prvih desetletij dvajsetega stoletja prisilila, da so odšle iskat zaslužek preko morja, je na oder postavila režiserka Neda R. Bric, ki je v igri tudi nastopila. Poleg nje se na prizorišču pojavijo še trije ženski liki, ki z dopadljivo napisanim tekstom in posrečeno odrsko postavitvijo s projektiranjem plovbe po morju, dokaj dobro ponazorijo gledalcu vso nesrečo, nelagodje in brezup lešan-drink. Igra sama zelo dobro opiše leta množičnega odhajanja s parnikom v Egipt, kjer so bile možnosti za delo in zaslužek mnogo boljše kot v ZDA, ki so takrat preživljale hudo gospodarsko krizo. Celotno odrsko delo sloni na resničnih zgodbah; te so se ohranile v pismih, ki jih je takrat mlada Feličita Peric iz Bilj pošiljala domov zaročencu in nato možu. Fe-lečita je namreč bila dvakrat v Egiptu, prvič pred poroko na začetku dvajsetih, nato po poroki v zgodnjih tridesetih letih. Vsa pisma so se kot po čudežu ohranila in jih je v starem domačem zaboju odkrila Feliči-tina vnukinja Neda R. Bric, avtorica in režiserka igre. Podobnih usod je bilo na Primorskem veliko. Zlasti je ta pojav prizadel Vipavsko dolino. Zgodovinarji in raziskovalci so ocenili, da je v razdobju štiridesetih let s trebuhom za kruhom v Egipt odpotovalo kakih sedem tisoč deklet in žena. Najbolj je bil ta pojav razširjen med fašizmom, ko so se vsesplošni revščini pridružili še močne raznarodovalne težnje. »Vrniti se ali ostati v Egiptu,« je bilo vprašanje, ki so si ga zastavljale vse zdomke. V prekomorski deželi so bile čislane, lepo so se oblačile, naučile so se tujih jezikov, doma pa jih je čakala sama beda in brezizhodno stanje. Mnoge je vseeno premagalo domotožje in želja po združitvi družine, ki so jo zapustile, kar nekaj jih je življenjska pot zanesla v druge dežele, za mnogimi pa se je izgubila vsaka sled. Na ponedeljkovi uprizoritvi je bila prisotna tudi večja skupina nun iz reda slovenskih šolskih sester, ki so v Alek-sandriji vodile azil, neke vrste zatočišče za mlada dekleta, ki so tja dol odhajala služit. Ta azil obstaja še danes in dve sestri sta se v Gorico iz Aleksandrije vrnile pred kratkim. Šolske sestre so izdale tudi knjižico ob stoletnici ustanovitve azila v Egiptu. Igro si je ogledala tudi skupina kakih trideset tečajnikov, ki obiskujejo tečaj slovenščine v Gorici. Za tiste, ki slovenščine ne obvladajo, a so kolikor toliko vešči angleškega jezika, so bili v pomoč nadnapisi v angleščini. Ocene gledalcev po igri so bile v glavnem po- zitivne, najbolj pa nas je vznemirilo mnenje starejše gospe: »Kaj vse so morale doživeti in pretrpeti naše ženske, da so z zaslužkom iz Egipta ohranile zemljo in domačije, danes pa vse to lahkomiselno prodajamo tujcem in si pod nogami izpodbijamo naš življenjski prostor!« (vip) gorica - Prefektinja v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Treba bo potrpeti« Gostji so predstavili razvejano delovanje, predvsem pa jo opozorili na težave in na nerešena vprašanja zaščite Včerajšnji vljudnostni obisk prefekti-nje Marie Auguste Marrosu v Kulturnem centru Lojze Bratuž je bil lepa priložnost, da je krajevna predstavnica italijanske vlade globlje spoznala delovanje, uspehe, pa tudi težave goriškega kulturnega hrama in društev, ki delujejo v njegovem okviru. Gostja si je najprej ogledala bližnjo telovadnico, sedež in učilnice Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, urade Sveta slovenskih organizacij in Zveze slovenske katoliške prosvete, nato pa so ji predstavniki teh in drugih ustanov podali podrobnejšo sliko sedanjega stanja. V imenu Katoliškega tiskovnega društva, ki je lastnik nepremičnine, je Damjan Paulin poudaril, da je glavni namen središča izrecno kulturne in vzgojne narave, kot tako ne prejema ne državnih ne deželnih ne pokrajinskih ne občinskih prispevkov, živih stroškov pa ima veliko. Dejavnost je možna samo zaradi podpore slovenske vlade in najemnin, kar seveda ne zadošča za nemoteno delovanje. Brez za-stonjskega dela številnih bi ničesar ne bilo, je poudaril. Janez Povše je v imenu SSO-ja izrazil zaskrbljenost zaradi neizvajanja zaščitnega zakona 38/2001, zaradi Trgovskega doma, ki je obtičal na mrtvem tiru, in pa zaradi napovedanih krčenj, ki pretijo z novim finančnim zakonom. Koncertno, gledališko in razstavno dejavnost centra Bra-tuž je orisala Franka Žgavec, delovanje dvanajstih društev od Brd do Krasa, ki so včlanjena v ZSKP, pa Franka Padovan, ki je že sedaj povabila prefektinjo na 50., jubilejno zborovsko revijo Cecilijanko. V imenu centra Komel je Saša Quinzi povedal, da glasbeno šolo obiskuje skoraj 400 gojencev, na njej pa poučuje okrog 40 docentov. Iz nje izhajajo dobri glasbeniki, o čemer pričajo številni uspehi. Sedem let po odobritvi zakona 38/2001, ki predvideva tudi slovensko sekcijo na konservatoriju, se ni še nič premaknilo. Novice zadnjih dni pa samo še bolj Goriška prefektinja s sogovorniki v centru Lojze Bratuž bumbaca šibijo dejavnost ter upanje v razvoj in obstanek takega delovanja. Ravnatelj šole Komel Silvan Kerševan je sliko dopolnil z zgodovino ustanove in z več podatki, pa tudi z dejstvi, saj šola že nekaj let vedno bolj povezuje mlade Slovence in Italijane na obeh straneh meje. Delovanje Združenja cerkvenih pevskih zborov, ki prireja koncerte in objavlja glasbena dela krajevnih skladateljev, je opisala Lojzka Bratuž, o športnem združenju Olympia pa je gostji spregovoril Andrej Vogrič. Prefektinja je vsem čestitala za uspehe in razvejano dejavnost, obenem pa je navzoče pozvala, naj jo informirajo o nadaljnjem delovanju. Zlasti je bila navdušena nad delom za mlade, ki »jim je treba pomagati«. Trenutno stanje je težko za vse, in ne samo v Italiji, je ugotavljala, zato »moramo biti pripravljeni malo potrpeti«. In vendar, »kar bo v mojih močeh,« je dodala, »bom rada storila, saj je vaše delovanje pomembno«. doberdob Župan zahteva določitev meje Paolo Vizintin bumbaca Doberdobski župan Paolo Vi-zintin zahteva dokončno določitev upravne meje med občinama Doberdob in Devin-Nabrežina. V regulacijskem načrtu doberdobske občine je namreč upravna meja začrtana na kilometru 0+800 državne ceste št. 55, medtem ko je v regulacijskem načrtu devinsko-nabrežinske občine mejna črta speljana po kilometru 1+875 iste ceste. »Regulacijska načrta obeh občin se križata in torej krijeta isto območje, kar povzroča težave pri prostorskem načrtovanju in upravljanju teritorija,« pravi župan Vi-zintin in pojasnjuje, da so težave nastale leta 1947. Takrat je namreč goriški prefekt z odlokom z dne 16. septembra določil, da bo del devinsko-nabrežinske občine, ki je bil dodeljen Italiji, vključen v občino Doberdob. Župan razlaga, da so takratno upravno razmejitev potrdili z mirovnim sporazumom med Italijo in zavezniki, ki je med drugim tudi določil meje med italijansko državo in Svobodnim tržaškim ozemljem; razmejitev so zatem potrdili še leta 1954 z londonskim memorandumom. Doberdobska občina po besedah Vizintina ne razpolaga z zemljevidi in sklepi iz leta 1947, zato pa prosi za pomoč goriško prefektinjo Mario Augosto Marrosu. »Za dokončno določitev upravnih mej je potrebno pregledati originalne zemljevide in izvlečke iz leta 1947, ko je bila začrtana spremenjena meja med občinama,« trdi župan, ki apelira tudi na goriško pokrajino, da naj se pridruži prizadevanjem doberdobske občine za rešitev odprtega vprašanja, s katerim sta se v preteklosti spopadla tudi bivša župana Andrej Jarc in Mario La-vrenčič. Vizintin pojasnjuje, da je v »igri« nekaj hektarjev površin. Na podlagi razmejitve iz leta 1947 bi morala spadati pod doberdobsko občino tudi del štivanske papirnice in območje ob državni cesti št. 14, na katerem danes stoji prodajalna sadja. Prefektinja je doberdobskemu županu napovedala, da bo zadevo predstavila tudi mešani italijansko-slovenski komisiji za meje. Upravna razmejitev med občinama je bila namreč kot že omenjeno določena na podlagi mednarodnih sporazumov, saj je leta 1947 sovpadala z mejo med Italijo in Sovobodnim tržaškim ozemljem. Priseljenka splavila Senatorja Demokratske stranke Tamara Blažina in Carlo Pegorer sta na italijanskega notranjega ministra Roberta Maronija naslovila parlamentarno vprašanje, s katerim zahtevata, naj pojasni tragični dogodek, ki se je pred kratkim pripetil v centru za prosilce azila CARA v Gradišču. Noseča priseljenka iz Gane je namreč zamudila uro za vrnitev v tamkajšnjo strukturo, zaradi česar ni več imela dostopa vanjo in je morala poiskati pomoč goriške ustanove Karitas, kjer so ji omogočili prenočitev. V teh okoliščinah je priseljenka izgubila otroka. Senatorja sprašujeta ministra, kaj se je pravzaprav zgodilo, kako deluje center CARA v Gradišču in kako nameravajo pomagati mladi ženski iz Gane, ki je utrpela takšno tragedijo. 16 Sreda, 29. oktobra 2008 GORIŠKI PROSTOR / miren-kostanjevica - Zabaviščno-turistični center z igralnico dobil soglasje Bo Eldorado Lokvico res spremenil v zlato deželo? Na slovensko-italijanski meji največja koncentracija ponudbe iger na srečo v EU Svetniki občine Miren-Kostanjevica so v ponedeljek na redni seji s tesnim izidom izglasovali soglasje k podelitvi koncesije za izvajanje dejavnosti posebnih iger na srečo novogoriški družbi Lepa vila. Ta namerava v Lokvici urediti zabaviščno-turi-stični center z imenom Eldorado, v katerem bo tudi manjši igralni salon. Slednji naj bi bil med paketom ostalih tam predvidenih dejavnosti najbolj dobičkonosen, zato so investitorji pogojevali izgradnjo centra samo v primeru, če lahko v njem uredijo tudi manjšo igralnico, ki sicer predstavlja le 10 odstotkov vseh predvidenih vsebin. Svetniki so na seji najprej odločali o dopolnitvi pred nekaj meseci sprejete strategije razvoja turizma v občini, ki ni predvidevala igralniške dejavnosti. V ponedeljek so torej enega izmed petih programskih sklopov iz strategije, Vino in kulinarika, s sklepom dopolnili v Vino, kulinarika in igral-ništvo, s tem, da se slednje v občini lahko izvaja izključno kot dopolnilna dejavnost k prevladujočim programom in dejavnostim, kot so gostinstvo, nočitve in sprostitveno-rekreativni programi. Po sprejetju tega sklepa so občinski svetniki ponovno glasovali o podelitvi soglasja lokalne skupnosti h koncesiji za prirejanje iger na srečo družbi Lepa vila. Soglasje lokalne skupnosti je namreč predpogoj, da lahko ministrstvo za finance koncesijo dejansko tudi podeli. To vprašanje so občinski svetniki že pretresali na seji pred štirinajstimi dnevi, toda do glasovanja o predlogu tedaj ni prišlo, saj je večina menila, da so imeli za odločitev o tako pomembnem vprašanju premalo časa. Tudi na ponedeljkovi seji je število tistih, ki se strinjajo s podelitvijo koncesije, le za en glas preseglo število nasprotnikov. Slednji so med razpravo še vedno poudarjali, da so spremembe občinske strategije razvoja turizma v občini pripravljene površno; motila jih je tudi odsotnost javnih razprav in predstavitve projekta po krajevnih skupnostih. Tudi župan Zlatko Martin Marušič poudarja, da bi bil, v primeru, da bi projekt predvideval zgolj igralniško dejavnost, proti. Ker pa gre v istem sklopu še za druge dejavnosti, kot so prenočitve, wellness, rekreacijo, gostinstvo in ob vsem tem le za 10 odstotkov igralniške dejavnosti, v tem primeru projekt podpira, saj prinaša tudi nova delovna mesta. Prvi korak k uresničitvi projekta, ki naj bi bil po besedah investitorjev prelomnica v razvoju občine Miren-Kostanjevica, je s soglasjem lokalne skupnosti narejen. Občina, ki edina na Goriškem še nima nobene igralnice ali igralnega salona, bo torej na mestu obstoječega Rekreacijsko turističnega centra (RTC) Lokvica, dobila zabaviščno-turi-stični center, ki ga bodo razširili oz. dogradili in v njem uredili prenočitveni del, center sprostitve in dobrega počutja, biljard klub, fitness, pivnico z manjšo pivovarno, restavracijo in manjši igralni salon. V prvi fazi, vredni 7,5 milijona evrov, nameravajo v hotelskem delu Eldorada urediti 40 ležišč, v drugi - investicija bo znašala 3 milijone evrov - pa še dodatnih 20. Novost bo prinesla tudi 50 delovnih mest in večjo turistično prepoznavnost severnega dela Krasa. Direktor Lepe vile je Andrej Sluga, nekdanji vodja marketinga na novogoriškem HIT-u, v projekt kot partner vstopa še Ivan Trop. Ravno v HIT-u pa že nekaj časa opozarjajo na neurejen igralniški trg in zato predlagajo sprejem moratorija za podeljevanje koncesij za igralne salone, vsaj do sprejema nove strategije razvoja igralništva v državi in nove igralniške zakonodaje, na kar opozarjajo tudi v deklaraciji o razvoju igral-ništva v Sloveniji, ki so jo predstavili na zadnji seji novogoriškega mestnega sveta, nameravajo pa jo tudi v državnem zboru. Ob vsem ne gre zanemariti niti podatka, po katerem na slovensko-italijanski meji deluje kar pet velikih igralnic in osemnajst igralnih salonov, kar predstavlja največjo koncentracijo ponudbe iger na srečo v Evropski uniji. Na slednje je pred nedavnim opozoril državni svetnik Matej Arčon, sicer Novo-goričan, ki je v pobudi državnemu svetu predlagal, naj vlado opozori na z igralni-štvom povezano problematiko zasvojenosti od iger na srečo. Katja Munih Mirenski župan Zlatko Martin Marušič in objekt Rekreacijsko turističnega centra Lokvica, v katerem bodo uredili zabaviščni center z igralnim salonom foto k. m. nova gorica - Skupina šestih ruskih mladeničev Goljufi v igralnici V igralnici Park goljufivo priigrali 90 tisoč evrov - Razkrinkala jih je služba za videonadzor Šestim Rusom je v novogoriški igralnici Park v petih dneh uspelo z goljufijo priigrati kar 90 tisoč evrov. Delovali so zelo premišljeno in usklajeno ter tako uspeli večkrat preusmeriti pozornost krupjejev drugam in situacijo za igralnimi mizami obrniti v svojo korist. Ker pa je njihovo početje zabeležil videonadzor v igralnici, je bilo njihovo zmagoslavje precej kratkotrajno. V noči z nedelje na ponedeljek so jih prijeli novogoriški kriminalisti in jim odvzeli prostost. Skupina goljufov je v posameznih dneh med 22. in 27. oktobrom obiskovala novogoriško igralnico Park in se zadrževala predvsem na mizah z igro Punto Banco, ki sloni na uporabi francoskih kart. Šest ruskih mladeničev, starih od 26 do 32 let, je vedno igralo skupaj, goljufali pa so tako, da so načrtno in usklajeno preusmerjali pozornost uslužbenca igralnice in splete okoliščin nato izrabljali v prid svoje zmage. To jim je nekaj časa tudi uspevalo, saj so »priigrali« čedno vsoto - 90 tisoč evrov. Na igralno srečo skupinice so postali pozorni v službi za video-nadzor, kjer so njihovo početje seveda tudi zabeležili na trak varnostnih kamer. Šesterico so novogoriški kriminalisti prijeli, jim odvzeli prostost in jih pridržali zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije. Priigrano vsoto so osumljenim zasegli in jo kasneje kot prilogo kazenski ovadbi zoper vse osumljene izročili novogoriškemu okrožnemu državnemu tožilstvu. O primeru je bil obveščen tudi preiskovalni sodnik novogoriškega okrožnega sodišča, ravno na podlagi odredbe le-tega pa so kriminalisti preiskali tudi v Rusiji najet avtodom, ki so ga med bivanjem v Novi Gorici uporabljali osumljenci. Novogoriški kriminalisti so v ponedeljek na podlagi usmeritev okrožnega državnega tožilstva osumljene Ruse s kazensko ovadbo vred predali v nadaljnji postopek novogoriškemu okrožnemu sodišču, po končanem postopku pa bodo šesterici razveljavili schengenski vizum in jih odstranili iz države. (km) Obletnica konca vojne V Gorici se občinska uprava vneto pripravlja na praznovanje 90. obletnice konca prve svetovne vojne. Občina je za organizacijo raznih spominskih prireditev že prejela od dežele 80.000 evrov prispevka, morda pa jih bo dobila še dodatnih 15.000. Mestni upravitelji so z včerajšnjim sklepom namenili obeleževanju skupno 135.000 evrov. Niz prireditev se bo začel v ponedeljek, 3. novembra, ko bodo odprli dve razstavi na goriškem gradu. Prva nosi naslov »1918: la vittoria«, na drugi pa bodo na ogled likovna dela, ki jih je Italico Brass posvetil prvi svetovni vojni. Po prepričanju goriške občina bo tolikšna naložba prispevala hkrati k turistični privlačnosti mesta. »Pogled v preteklost« Po besedah predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghette pakt za Videmsko univerzo predstavlja pogled v preteklost, saj ni dovolj dinamičen in mednaroden ter premalo daje na raziskovanje in vpetost o krajevno okolje. Zaradi tega Gherghetta dokumenta v ponedeljek ni podpisal. Včeraj je pojasnil, da je pripravljen v prihodnje podpreti pakt, če bo leta upošteval zahteve goriške pokrajine po večji navezi s teritorijem, internacionalizaciji in multidisciplinarnosti univerze. Film v Modra s galeriji Drevi ob 20.30 bodo v Modra's galeriji kulturnega društva Jezero iz Doberdoba vrteli drugi film v okviru letošnje sezone »La giusta distanza« italijanskega režiserja Carla Mazzacuratija. Gre za zgodbo o učiteljici Mari, ki s svojo prisotnostjo vnese svežino v vasico Veneta, ker kraljujejo predsodki in zaprtost do »različnih«. Pri tem ji pomaga s svojo mladostno zavzetostjo pogumni novinar Giovanni. Jin Ju v gledališču Verdi V gledališču Verdi v Gorici bo danes ob 20.45 nastopila kitajska pianistka Jin Ju. Koncert prireja simfonični orkester Fur-lanije-Julijske krajine. Mirmica v Kulturnem domu V okviru niza Altre espressivita bo nocoj ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici nastopila skupina Mirmica iz Milana. Predstavila se bo z igro »Cercando, Volume 2». Državna knjižnica zaprta Zaradi obnovitvenih del na električnem omrežju bo jutri ves zaprta državna knjižnica v ulici Mameli v Gorici. tržič - V občinski galeriji na ogled razstava o tovarni Ansaldo Mojstri elektromehanike Od leta 1920 do leta 1960 so gradili motorje v ladjedelnici, nato pa v novem obratu tik ob njej - V tovarni veliko Slovencev Veliko zanimanje za eksponate altran Med pomembnejšimi industrijskimi obrati v Tržiču je tovarna Ansaldo, v kateri je zaposlenih 450 delavcev, v preteklosti pa jih je bilo tudi preko tisoč. Družbo Ansaldo so ustanovili leta 1970 z združitvijo podjetij ASG iz Genove in podjetja Officine elettromec-caniche triestine, ki je vzklilo znotraj tržiške ladjedelnice leta 1920. V elek-tromehanskih delavnicah so gradili električne motorje za ladje, vlake in druge stroje do leta 1960. Takrat se je družba Cantieri riuniti del Adriatico odločila, da bo svojo pozornost namenila izključno gradnji ladij. Potem ko so v ladjedelnici opustili proizvodnjo električnih motorjev, so z dejavnostjo nadaljevali v podjetju Officine eletromecca-niche triestine, ki je po združitvi z genovskim podjetjem ASG leta 1963 zgradilo novo tovarno v neposredni bližini ladjedelnice. Na odprtju je bil prisoten tudi takratni predsednik republike Antonio Segni, kar dokazuje pomembnost obrata za tržiško industrijo. Leta 1970 se je družba preimenovala v Ansaldo, po krizi iz devetdesetih let pa so leta 2000 sveži kapital prinesli Američani. Družba Asi-Robicon je delovala nekaj let, po njenem stečaju pa se je leta 2005 družba preimenovala v Ansaldo Sistemi Industriali. Zgodovino tržiškega elektrome-hanskega obrata, v katerem je bilo za- poslenih tudi veliko Slovencev, so obnovili na razstavi z naslovom »La for-za motrice nella storia navale monfal-conese«, ki bo do 2. novembra na ogled v galeriji sodobne umetnosti v Tržiču in ki je vključena v niz prireditev ob stoletnici ladjedelnice. Kot je v imenu prirediteljev razstave povedal predsednik rekreacijskega krožka tovarne Ansaldo Silvano Leghissa, ki ki je po rodu iz Sa-bličev in stanuje v Sesljanu, so postavili na ogled celo vrsto starih dokumentov in fotografij, razstavili pa so tudi nekaj električnih motorjev. »V tržiškem Ansaldu smo izdelovali motorje za ladje, elektrarne, livarne in druge industrijske obrate,« je povedal Leghissa in pojasnil, da je bilo v Ansaldu leta 1985 kar 1.010 zaposlenih, vendar se je zatem njihovo število znižalo na današnjih 450. Podobno kot je veljalo za ladjedelnico, so bili tudi v Ansaldu zaposleni številni Slovenci. Mnogi so prihajali iz doberdobske občine, nekateri pa tudi iz devinsko-nabrežinske, iz Gorice, Števerjana in drugih krajev. Med delavci je bilo tudi veliko Slovencev, ki so živeli v Laškem, kamor so se preselili ravno, da bi bili bližje svojemu delovnemu mestu. Razstavo si je ogledalo več šol iz vse dežele; odprta je med 16. in 19. uro, med prazniki in ob nedeljah tudi med 10. in 13. uro. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 29. oktobra 2008 1 5 gorica - Razstava na sedežu Fundacije Goriške hranilnice Vrnili blišč šestim Fogolinovim delom Naslikal jih je za kapelo rihemberškega gradu V razstavnih prostorih sedeža Fundacije Goriške hranilnice bo od 1. novembra do 15. januarja na ogled izbor dragocenih del slikarja Marcella Fogolina, ki velja za enega izmed velikih predstavnikov beneške in furlanske renesanse. Gre za šest tabelnih podob s sakralno vsebino, ki jih je avtor izdelal v 16. stoletju pod mecenstvom goriške plemiške družine Lantieri in so sprva krasile krilni oltar kapele sv. Pankracija v rihemberškem gradu. Štiri dela so ostala - sicer v slabem ohranitvenem stanju - v zapuščini rodbine Lantieri, dve pa sta že pred leti postali last Pokrajinskih muzejev iz Gorice. Zavedajoč se njihove vrednosti, je Fundacija Goriške hranilnice odkupila od Lantie-rijev vsa štiri dela in jih zaupala strokovni ekipi restavratorjev pod vodstvom Terese Perusini. Vzporedno z obnovo poslikav je nastal tudi katalog s strokovno razpravo o Fogolinu in njegovem času. Eseja sta prispevala tudi umetnostni zgodovinar Saša Quinzi in krajevni zgodovinar Alessio Stasi. Restavratorska ekipa je izdelala hkrati kopijo krilnega oltarja, ki je ponovno spojil v celoto vseh šest Fogolinovih del. Pobudnika razstave sta Fundacija Goriške hranilnice in goriška pokrajina. Na ponedeljkovi predstavitvi so sodelovali predsednik fundacije Franco Obizzi, ravnateljica Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgubin, kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi ter restavratorka Teresa Perusini. Razstavo bodo odprli v petek ob 18. uri na sedežu fundacije v Gosposki ulici. (VaS) Restavrirana Fogolinova tabelna podoba bumbaca gorica - Odprtje razstave v goriškem grajskem naselju Manj znani Diaz Na ogled fotografije in dokumentacija iz fonda Diaz, ki ga hranijo Pokrajinski muzeji Armando Diaz (na levi) Na sedežu Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bodo danes ob 18. uri odprli razstavo, ki je posvečena generalu Ar-mandu Diazu, ob 90. obletnici konca prve svetovne vojne. Bil je protagonist tedanjih vojnih dogodkov in povojnega obdobja, zato so so o njem mnogi že razpisali. Goriška razstava pa ima ambicijo, da večinoma skozi fotografske posnetke prikaže tudi manj znani obraz generala. V ta namen bodo črpali iz fonda Diaz, ki ga hranijo ravno Pokrajinski muzeji iz Gorice. Razstavo sta postavila Paolo Pozzato in Alessandra Martina, ki sta tudi uredila spremni katalog. Skozi fotografije postavljata vrsto vprašanj, ki slonijo na njunem prepričanju, da je Diaza težko oboževati, ravno tako težko pa ga je sovražiti. Odprtja razstave se bosta ob pokrajinskih upraviteljih in avtorjih udeležila Matteo Paesano, predsednik italijanske komisije za vojaško zgodovino in vodja zgodovinskega urada pri poveljstvu italijanske vojske, ter zgodovinar Fulvio Salimbeni. Na ogled bo do februarja prihodnjega leta. (VaS) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. Contrada - Stalnega gledališča iz Trsta; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 048133090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. U Kino ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v petek, 31. oktobra, ob 20.45 nastopil Alessandro Bergonzoni s predstavo »Nel«; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici obvešča, da je v teku vpisovanje abonmajev za sezono 2008-09 za nove abonente, od 27. oktobra pa bo možen nakup posameznih vstopnic. V četrtek, 30. oktobra, ob 20.45 bo izvenabonmajska predstava »Tramachi« Roberta Cur-cija v izvedbi gledališke skupine La GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Tropic Thunder«. Dvorana 2: Gorica Kinema 16.45 -18.30 »Wall - e«; 20.10 - 22.10 »Mamma mia!«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Vicky Cristina Barcelona«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Tropic Thunder«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 »Wall-e«; 20.00 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Wall - e«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Babilon A.D.«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Vic-ky Cristina Barcelona«. 9 Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo ob proslavi, ki jo bo šola priredila v četrtek, 30. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. SDZPI vpisuje na tečaj angleščine - osnovna stopnja A1, trajanje 48 ur, cena 48 evrov. Potekal bo ob torkih in četrtkih od 19. ure do 21.30; informacije in vpis na sedežu zavoda, kor-zo Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it). M Izleti I I OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA | g | zelena št. 800 912775 - oglasi@tmedia.it - fax 0481 32844 sprejema za Primorski dnevnik okvirjene oglase od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 osmrtnice, sožalja, čestitke in male oglase proti plačilu od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 sobota od 10.00 do 13.00 (Trst) V soboto, I. in ponedeljek, 3. novembra je urad zaprt zaradi praznikov. Bresci; vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA-a v ul. Cicerone 8/B v Trstu ali na tel. 0481-530927. SPDG sporoča, da v nedeljo, 2. novembra, odpade napovedani izlet v okviru Kekčeve poti na Trstelj. SPDG vabi v nedeljo, 2. novembra, na izlet na Kobiljo glavo. Odhod z vlakom z novogoriške železniške postaje ob 7.35, vrnitev okrog 18.45; informacije na tel. 320-1423712 (Andrej). Ü3 Obvestila KRUT prireja 7. in 8. decembra dvodnevni izlet Med jaslicami in božičnimi sejmi z ogledom Verone in svetovne razstave jaslic v tamkajšni Areni ter sejmov v Trentu in v Levicu Terme; vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA-a v ul. Cicerone 8/B v Trstu ali na tel. 0481-530927. KRUT prireja v soboto, 17. januarja 2009, ogled razstave Van Gogh - Risbe in slike v muzeju Santa Giulia v OBČINA SOVODNJE prireja javno srečanje v zvezi s širjenjem avtocestnega odseka Gorica - Vileš v dvorani kulturnega društva Skala v Gabrjah v petek, 31. oktobra, ob 18. uri. SPDG prireja 16. novembra vsakoletno martinovanje z avtobusnim prevozom. Na programu ogled zbirk Ajdovščina v rimskem času, skupna martinova večerja na kmečkem turizmu, pokušnja starih in novih vin, družabnost. Prijave v četrtek, 30. oktobra, med 19. in 20. uro na sedežu društva na Verdijevem korzu 51 v Gorici. KŠD DANICA IN KŠD KRAS vabita v soboto, 15. novembra, ob 20. uri na martinovanje v gostilni Pregelj na Lo-kvici; vpisovanje do 4. novembra v večernih urah na tel. 333-6734565 (Zdenko) in 333-9950610 (Zvonko). OTROŠKA SKRINJICA se odpira vsako soboto od 15. do 17. ure na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanuje in je likovna, pevska in glasbena dejavnost, namenjena otrokom od tretjega do sedmeta leta starosti. Vsako soboto se ob odpiranju otroške skrinjice zgodijo drugačne dejavnosti, katera bo na vrsti na naslednjem srečanju pa je še skrivnost. GLEDALIŠKA DELAVNICA na sedežu kulturnega društva Briški grič v Štever-janu je namenjena otrokom od sedmega do desetega leta starosti. Na programu odkrivanje gledaliških prvin, zaba-voa, priprava igric, katere naslov pa je še zaenkrat neznan. Prvo srečanje bo 8. novembra ob 10.30. Otroke bosta sprejeli Petra Miklus in Aleksandra Maraž. DRUŽINSKI AKORDI, namenjeni otrokom od poldrugega do tretjega leta starosti in staršem (mati ali oče) bodo potekali ob četrtkih na sedežu kulturnega društva Briški grič v Štever-janu. Projekt vodi Tanja Gaeta. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici bo v četrtek, 30. oktobra, zaprta zaradi del na električnem omrežju. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča, da bo avtobus za martinovanje 8. novembra odpeljal iz Doberdoba ob 15.45, nato s postankom na Poljanah in Vrhu, v Sovodnjah, Štandrežu, Podgori pri športni palači in pri pevmskem mostu (pri vagi). Priporočajo točnost. DRUŠTVO TRŽIČ organizira začetniški tečaj in tečaj pogovorne slovenščine; vpisovanje in informacije na tel. 3472471222 (Lucia). GORIŠKA OBČINA brezplačno deli omejevalnike pretoka za pipe in tuše, in sicer v preddverju županstva, v občinski izpostavi v Ul. Garibaldi, v uradu za okolje in na sedežih goriških rajonskih svetov. KD OTON ŽUPANČIČ bo v prihodnjih tednih priredilo novo pobudo z naslovom Glasbena Euritmija. Gre za štiri srečanja v znamenju ritma, melodije, not in intervalov, ki jih bosta v kulturnem domu Andrej Budal v Štandrežu vodili euritmistka Giusi La-franconi in glasbena terapevtka Sara Hoban. Prvo srečanje bo danes, 29. oktobra, ob 19. uri, ostala štiri srečanja pa 12., 19. in 26. novembra ter 3. decembra med 19. uro in 20.30. NA SEDEŽU SOVODENJSKIH KRVODAJALCEV v Gabrjah poteka 60-ur- ni tečaj šivanja in krojenja; informacije na tel.329-41006925. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeOljka do petka od 9. do 19. ure. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje (št. IBAN IT 8210853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. SREČANJA ZA DOBRO POČUTJE bodo potekala v telovadnici osnovne šole Duca d'Aosta v Tržiču vsako sredo ob 18.15 od 5. novembra dalje; informacije na tel. 347-2471222. V KINEMAXU v Gorici bo v četrtek, 30. oktobra, ob 17.30 predstavitev dvojne številke revije Isonzo-Soča in dokumentarca »doppio sguardo sulla Grande Guerra« Lucia Fabija in Giampaola Penca. ZSKD naproša vse, ki imajo kakršno koli informacijo v zvezi z Aleksandrin-kami goriške pokrajine (imena, fotografije, dokumente...), da se oglasijo na tel. 393-9297235 (Vesna). 0 Prireditve KLASIČNI LICEJ PRIMOŽ TRUBAR prireja v četrtek, 30. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici proslavo ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja z naslovom Dobra sejmena za sebo pustimo. Ob tej priložnosti bodo Sindikat slovenske šole ter bivši dijaki in profesorji izročili liceju kamnito obeležje, ki bo naknadno pritrjeno na steno licej-skega poslopja. MALICA HALLOWEENA bo v knjigarni Ubik na korzu Verdi 119 v Gorici v petek, 31. oktobra, ob 17. uri. Ob igrah in piškotih bo Maja Manzoni pripovedovala srhljive zgodbice. V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 31. oktobra, ob 17.30 predstavitev knjige »Praga tragica. Milada Ho-rakova. 27 giugno 1950«. Z avtorjem, novinarjem Sergiom Tazzerom, se bo pogovarjala novinarka Lara Boccalon. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici bo v četrtek, 30. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige Sergia Vi-cinija »Le stelle del Duce«. Z avtorjem se bo pogovarjal Stefano Caso. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 6. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige Vlada Klemšeta Krajevna imena in priimki na doberdobskem Krasu. Knjigo, ki jo je ob 100-letnici ustanovitve izdala Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, bo predstavila Danila Zuljan Kumar. Id Osmice OSMICA ŠTOLFA pri Kukuku v Doberdobu je odprta; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU je odprta osmica pri Cirili; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Fiorentina Piccolo por. Palamara z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 9.40, Giuliana Pun-tin vd. Montena iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na glavno pokopališče. DANES V PIERISU: 13.30, Corino Devide (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 15.00, Licia Peres-sin por. Gerin v cerkvi. 18 Sreda, 29. oktobra 2008 SVET / finančna kriza - Britanski premier na pogovorih s francoskim predsednikom Brown: Treba je ustaviti širitev krize v srednjo in vzhodno Evropo Sarkozy predlaga okrepitev sklada EU proti krizi, kakor tudi Mednarodnega denarnega sklada PARIZ - Francija in Velika Britanija sta včeraj potrdili, da je sedanja prednostna naloga ustavitev širitve finančne krize na hitro razvijajoče se trge srednje in vzhodne Evrope. To je dejal britanski premier Gordon Brown pred pogovori o načinih reševanja finančne krize v svetu s francoskim predsednikom in predsedujočim EU Nicolasom Sarkozyjem. "Naša prva prednostna naloga je ustavitev škodljivega vpliva na druge države, vključno s tistimi v vzhodni Evropi, kjer se že pojavljajo problemi in je treba delovati," je dejal Brown na skupni novinarski konferenci v Ver-saillesu, kjer se je nato v zasebni rezidenci sešel s Sarkozyjem na pogovorih o odgovorih na finančno krizo v okviru priprav na vrh EU 7. novembra v Bruslju in srečanjem skupine G20 15. novembra v Washing-tonu. Sarkozy pa je dejal, da si želi, da bi EU sredstva za odgovor na finančno krizo s sedanjih 12 povišala na 20 milijard evrov. Kot je dejal, bo to predlagal na vrhu unije 7. novembra, poroča francoska tiskovna agencija AFP. EU ima kratkoročni program pomoči preko posojil za države, ki se soočajo z gospodarskimi težavami. Sarkozy je tudi menil, da bi Mednarodni denarni sklad (IMF) moral imeti več sredstev za pomoč določenim državam, še posebej hitro razvijajočim se trgom srednje in vzhodne Evrope, ki so občutljivi na krizo. Dodal je, da z zanimanjem spremlja predlog Browna o prihodnji vlogi IMF. Brown je pred prihodom v Versailles včeraj dejal, da bi moral IMF povečati sredstva ter pozval Kitajsko in države proizvajalke nafte v Perzijskem zalivu k "občutnemu" povečanju prispevka IMF, da bi imel več sredstev za pomoč državam, ki so v težavah zaradi finančne krize, in da bi tako preprečil njeno širjenje. Sarkozy je še dodal, da si bosta Pariz in London še naprej "z roko v roki" skupaj prizadevala, da bi Evropska unija oblikovala skupno stališče do sedanje "zgodovinske finančne krize v svetu brez primere", poroča AFP. Brown se bo na pogovorih o finančni krizi sestal jutri tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki bo pripotovala na pogovore v London. (STA) finance Pričakovani ukrepi Feda • v m» m v • zvišali tečaje LONDON - Tečaji delnic po Evropi in ZDA so se včeraj občutno okrepili, razlog za to pa je predvsem pričakovanje vlagateljev, da bo ameriška centralna banka Fed znižala ključno obrestno mero, kar bi spodbudilo gospodarstvo. V New Yorku je indeks Dow Jones poskočil za 10,88%, Nasdaq pa za 9,53%. V Evropi je največ pridobil indeks frankfurtske borze DAX, 11,28%. Rast so zabeležili tudi indeksi na borzah v Londonu (+1,92%), Parizu (+1,55%) in Zue-richu (+0,68%), milanski indeks Mibtel pa je padel za 1,47%. Nicoilas Sarkozy in Gordon Brown azija - Vil se bo od mesta Skovorodino v Sibiriji do kitajske meje Rusija in Kitajska podpisali dogovor o gradnji naftovoda MOSKVA - Rusija in Kitajska sta včeraj po pogovorih med premieroma obeh držav, Vladimirjem Putinom in Wenom Jia-baom, podpisali dogovor o gradnji naftovoda od mesta Skovorodino v Sibiriji do kitajske meje. Dogovor sta podpisala vodilna kitajska naftna družba China National Petroleum Corporation (CNPC) in ruski državni upravljalec naftovodov Trans-neft. Zmogljivost dolgo pričakovanega naftovoda, v dolžini približno 70 kilometrov, bo 15 milijonov ton nafte na leto. Omenjeni naftovod je priključek k načrtovanemu glavnemu naftovodu, ki bo povezoval vzhodno Sibirijo in obalo Tihega oceana. Načrtujejo, da bodo naftovod priključili v kitajsko omrežje in tako dosegli naftno središče Daqing na severovzhodu Kitajske. Kot je ob začetku rusko-kitajske poslovne konference v Moskvi dejal Wen, bi državi morali poglobiti sodelovanje na področju energetike. Po njegovem bo dolgoročno sodelovanje pripomoglo h gospodarskemu razvoju in stabilnosti na svetovnih trgih. V okviru obiska je Wen med drugim dejal, bi Rusija in Kitajska skozi poglobljeno sodelovanje lahko pomagali "dvigniti" stabilnost svetovnega gospodarstva. "Rusija in Kitajska sta naraščajoči gospodarstvi z velikim vplivom na svet... Lahko pomagata okrepiti svetovno gospodarstvo," je vlagateljem pojasnil Wen. Kljub dolgoletnim pogajanjem o energetski povezanosti med državama, je Rusija - druga svetovna proizvajalka nafte - šele peti največji izvoznik surove nafte na Kitajsko. (STA) Wen Jiabao in Vladimir Putin ansa Skrajni desničar v predsedstvu parlamenta DUNAJ - Na ustanovni seji avstrijskega državnega zbora včeraj na Dunaju so Zeleni s transparentom »Ničesar se niste naučili iz zgodovine!« protestirali proti izvolitvi člana svobodnjaške stranke (FPO) Martina Grafa za tretjega predsednika parlamenta. Graf je namreč član skrajno desničarskega združenja Olympia, na to dejstvo pa so Zeleni jasno opozarjali pred volitvami novega predsedstva. Kljub temu je prejel 109 od 156 glasov, se pravi, da so ga poleg 21 poslancev lastne stranke podprli tudi vsi poslanci Zavezništva BZO umrlega koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja, velika večina poslancev ljudske stranke (OVP) ter nekaj socialdemokratskih poslancev (SPO). Grafov protikandidat Alexander van der Bellen (Zeleni) je prejel le skromnih 27 glasov. Na ostalih dvajsetih glasovnicah so bila druga imena. Sicer pa je parlament s 140 glasovi ponovno izvolil za prvo predsednico Barbaro Prammer (socialdemokratska stranka), predstavnika ljudske stranke Michaela Spindeleggerja s 142 glasovi pa za drugega predsednika.(IL) Sirija zaradi napada ZDA zahteva ukrepanje VS ZN DAMASK/BAGDAD - Sirija je včeraj pri Varnostnem svetu ZN protestirala zaradi "barbarskega" napada ameriških helikopterjev na sirsko vas blizu meje z Irakom, ki je v nedeljo zahteval življenje osmih civilistov. Iraška vlada je napad obsodila in poudarila, da je v nasprotju z iraško ustavo, ameriške sile pa pozvala, naj napadov z njenega ozemlja več ne izvajajo. V pismu generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu je Sirija tudi izrazila pričakovanje, "da bodo VS ZN in države članice prevzele svojo odgovornost in preprečile ponovitev te nevarne kršitve". Pozvala je tudi VS ZN, naj "agresor odgovarja zaradi smrti nedolžnih sirskih državljanov". Izraelci bodo nov paviament volili 10.februaija JERUZALEM - Izraelske predčasne parlamentarne volitve bodo potekale 10. februarja. To so se dogovorili na včerajšnjem posvetu vodje poslanskih skupin in predsednica parlamenta Dalila Icik. Datum so določili, potem ko je izraelski predsednik Šimon Peres v ponedeljek sporočil, da je po neuspehu mandatarke Cipi Livni, da bi sestavila vlado, potreben sklic volitev. "Na srečanju predsednice kneseta Dalile Icik z vodji poslanskih skupin je bil dosežen sporazum, da bodo volitve potekale 10. februarja," je povedal predsednik stranke Združena arabska lista Ahmed Tibi. Parlament bo pred volitvami z delom končal 11. novembra. (STA) zda - V okviru širšega morilskega pohoda proti temnopoltim Mlada neonacista pripravljala atentat na Baracka Obamo WASHINGTON - Zvezni urad za alkohol, tobak in strelno orožje (ATF) je v ponedeljek v Washingtonu potrdil, da so šerifovi pomočniki pretekli teden v zvezni državi Tennessee aretirali dva neonacista, ki sta naklepala morilski pohod proti ameriškim črncem, na koncu pa sta želela izvesti napad na demokratskega predsedniškega kandidata Baracka Obamo. Po poročanju ameriških medijev sta bila sicer 20-letni Daniel Cowart iz Ten-nesseeja in 18-letni Paul Schlesselman iz Arkansasa daleč od tega, da bi imela izvedljiv načrt za uspešen atentat. Nesojena morilca naj bi nameravala oropati trgovino z orožjem, napasti eno od pretežno temnopoltih šol in pobiti 88 temnopoltih, od tega pa naj bi štirinajstim odsekala glave. Šlo naj bi za simbolične številke med neonacisti, pri čemer številka "88" pomeni nacistični pozdrav "Heil Hitler ("HH"), številka 14 pa "modrovanja" enega od zaprtih neonacističnih voditeljev. Potem ko bi izvršila pokol na šoli, ki si je še nista izbrala, pa naj bi se od- Paul Schlesselman ansa pravila na pohod po ZDA, med katerim bi še naprej pobijala vse do "velikega finala", kar naj bi bil poskus atentata na Obamo. To sta nameravala storiti tako, da bi se z avtomobilom zapeljala proti predsedniškemu kandidatu in streljala nanj. Po njunem načrtu naj bi umrla pod točo strelov pripadnikov tajne službe, ki Obamo varujejo že vse od pomladi lanskega leta. Mladeniča so ujeli 22. oktobra, dan potem, ko sta opustila poskus ropa trgovine z orožjem, nato pa razočarano streljala na eno od cerkva. Med aretacijo so jima odvzeli puško, šibrovko z odžagano cevjo in tri pištole. Po preiskavi so ugotovili, da sta nameravala kršiti zakone preko meja ameriških zveznih držav, zato je šerifov urad o tem obvestil zvezno policijo. Cowart in Schlesselman naj bi se spoznala preko interneta, kjer sta kaj kmalu ugotovila, da imata skupne interese. Policija je njune grožnje s pomorom temnopoltih Američanov vzela zares, vendar pa Obama ni bil resno ogrožen, saj sta tudi nadobudna terorista priznala, da jima kandidata verjetno ne bi uspelo ubiti, čeprav sta bila pripravljena umreti v poskusu atentata nanj. (STA) zda - Predsedniške volitve Trenja znotraj McCainovega tabora NEW YORK - Kot se to pogosto dogaja v političnih kampanjah, ki zaostajajo za nasprotnikom, tudi v taboru predsedniškega kandidata republikancev Johna McCai-na že prihaja do trenj s štabom njegove podpredsedniške kandidatke Sarah Palin. Demokrat Barack Oba-ma medtem stopnjuje kampanjo, saj noče ničesar prepustiti naključju. Obamova kampanja svoje podpornike teden dni pred volitvami več ne zasipa toliko s prošnjami za donacije, saj mu denarja ne primanjkuje, ampak s prošnjami za vztrajnost do konca. Podporniki dobivajo elektronska sporočila, naj skupaj s prijatelji in znanci kličejo druge prijatelje, znance in sorodnike v državah, kjer se obeta tesen izid oziroma, naj gredo sami tja in pomagajo pri organizaciji. Tudi Obama sam zadnje dni glasno opozarja svoje privržence, da tekma še ni končana, ne glede na to, da mu ankete obetajo zanesljivo zmago in da v republikanskem taboru prihaja na dan vse več razpok. McCain je letos dokazal, da zna "vstati od mrtvih", kar mu je uspelo v času izbire republikanskega kandidata, potem ko je bil konec lanskega leta na videz izgubljen zaradi odločne podpore vojni v Iraku. Spletni časopis Politico, ameriška televizija CNN ter drugi mediji pa poročajo o trenjih znotraj McCainove kampanje. Visok predstavnik senatorjeve kampanje je Palinovo označil za "divo", ki igra igro za lastno politično prihodnost. Palinova naj bi zadnje dni na zborovanjih govorila mimo scenarija, ki so ji ga pripravili pri McCainu. Med drugim je kritizirala avtomatske telefonske klice, s katerimi McCai-nova kampanja svari Američane pred Obamo, in tudi odločitev, da prenehajo s kampanjo v Michiganu. PRI REDITVE_Sreda, 29. oktobra 2008 1 O /- GLEDALIŠČE GLASBA nabrežina - Jutri prvi filmski večer v prostorih SKD I. Gruden Za začetek Hit poletja V organizaciji Mladinskega krožka SKD Igo Gruden in v sodelovanju s Kinoateljejem Pri Mladinskem krožku SKD Igo Gruden so se, v sodelovanju z goriškim Kinoateljejem, odločili, da bodo v letošnji sezoni predstaviti novost: niz mesečnih Filmskih četrtkov, na katerih bodo predvajali nekatere izmed uspešnic slovenske filmske scene. Prvi filmski večer bo jutri ob 20.30 v društvenih prostorih, na ekranu pa si bomo lahko ogledali Hit poletja. To je nov film Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija v režiji Metoda Pevca, ki je nastal po noveli Ferija Lainščka. Celotna zgodba se vrti okoli mlade Tine (Ule Fur-lan), ki pusti študij, ker se odloči, da bo raje poskušala uspeti s petjem. Pevske karjere se loti s pomočjo enega bolj poštenega, a manj uspešnega (Bojan Emeršič) in drugega bolj pokvarjenega managerja (Dario Varga). Slednji ji sicer pomaga, toda pritiska nanjo. Če ne bo plačala »v naravi«, bo to drago stalo njo in njenih staršev (Silva Cusin in Vlado Novak). Ob strani ji dolgo stoji njen fant Matjaž (Primož Bezjak), od katerega pa se postopoma oddalji. V filmu kot glasbenik nastopi tudi kantavtor Vlado Kreslin, ki je glavni hit - hit poletja z naslovom Kajn in Abel - tudi napisal. Poleg te pesmi bo mogoče slišati tudi več najlepših slovenskih popevk, ki jih glavna junakinja rada prepeva. Kot zanimivost in vabilo naj dodamo, da je film, ki je bil premierno predstavljen 23. aprila letos, na ekranih spremljalo kar 255.000 gledalcev. Uvrščen pa je bil tudi v tekmovalni program berlinskega filmskega festivala Prix Europa in nedavnega 11. Festivala slovenskega filma. kjer je prejel dve pomembni nagradi. Fe-ri Lainšček in Metod Pevec sta prejela vesno za najboljši scenarij, Bojan Emeršič pa vesno za najboljšo stransko moško vlogo. f Sr Wi //f mi a FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Urnik: v petek, 7. novembra, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v soboto, 8. novembra, ob 20.30 (Red B), v nedeljo, 9. novembra, ob 16.00 (Red C, varstvo otrok) in v petek, 14. novembra, ob 20.30 (Red F). Gledališče Rossetti Vincenzo Cerami, Giampiero Solari, Riccardo Cassini in Mariangela Melato: »Sola me ne vo«. Režija: Mariangela Melato. Urnik: danes, 29. ob 16.00, jutri, 30., v petek, 31. oktobra in v soboto 1. novembra ob 20.30, ter v nedeljo, 2. novembra ob 16.00. Sala Bartoli Roberto Damiani: »La vita xe fiama«. Poklon Biagiu Marinu, režija Furio Bordon. Nastopa: Massimo De Francovich. Urnik: danes, 29. ob 19.00, jutri, 30., v petek, 31. oktobra in v soboto 1. novembra ob 21.00 ter v nedeljo, 2. novembra, ob 17.00. GORICA Kulturni dom Danes, 29. oktobra ob 20.30 / "Pregled gledališč raznolikosti 2008", »Cercan-do il tango della locura«. Jutri, 30. oktobra ob 10.30 / "Pregled gledališč raznolikosti 2008",»Teore-ma«. V petek, 31. oktobra / Ob 9.00 v baletni sobi Kulturnega doma:"Pregled gledališč raznolikosti 2008", »Tea-tro...Il corpo è parola«; ob 20.30, 18. gledališki festival "Castello di Gori-zia" »L'importanza di chiamarsi Franco«. V torek, 4. novembra, ob 20.30 / v priredbi SSG Trst, Edoardo Erba: »Maraton v New Yorku«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 29. oktobra, ob 19.30 / Vasilij Aleksejevič Paškevič: »Skopuh«. Jutri, 30. oktobra, ob 18.00 / William Shakespeare: Kralj Lear. V ponedeljek, 3. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare »Tit Andronik«. V torek, 4. novembra, ob 18.00 / William Shakespeare: Kralj Lear. V sredo, 5. novembra, ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V četrtek, 6. novembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Sca-pinove zvijače«. V petek, 7. ob 16.00 in v soboto, 8. novembra ob 19.00 / William Shakespeare: Kralj Lear. Mala drama V ponedeljek, 3. novembra, ob 20.00 / Dušan Jovanovic »Življenje pode-željskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 4. novembra, ob 20.00 / JeanLuc Lagarce »Samo konec sveta«. V sredo, 5. novembra, ob 20.00 / Zoran Hočevar: »Za znoret«. V četrtek, 6. novembra, ob 20.00 / »Slovenec Slovenca gori postavi«. V soboto, 8. novembra, ob 20.00 / JeanLuc Lagarce »Samo konec sveta«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 29. oktobra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. Jutri, 30. oktobra, ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V sredo, 5. novembra, ob 19.30 / August Strindberg: »Gospodična Julija«. Gostuje Prešernovo gledališče Kranj. V petek, 7. novembra, ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V soboto, 8. novembra, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock in Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. Mala scena Danes, 29. oktobra, ob 20.00 / Caryl Churchil: »Punce in pol«. V petek, 7. in v soboto, 8. novembra, ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. Šentjakobsko gledališče Danes, 29. oktobra, ob 18.00 / Damjana Golavšek: »Čarovnije protipackari-je«, glasbeno-gledališka predstava. V četrtek, 6. in v petek, 7. novembra, ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija Gašper Tič. V soboto, 8. novembra, ob 19.30 / A. Nicolaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija: Janez Starina. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana de Banfield Tripcovich V petek, 31. oktobra ob 15.00 / v sklopu simfonične in baletne sezone 2008. »Cosi fan tutte, ovvero le necessita del core«. Glasba: W. A. Mozart. Nastopa orkester gledališča Verdi v režiji Dede Cristina Colonna. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 29. oktobra, ob 20.00 / koncert Stefan Bet - prečna flavta in Paola Erdas - čembalo. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 29. oktobra, ob 19.30, Gallusova dvorana / Balet iz Monte Carla »Lepotica«. Koreograf in režiser: JeanChristophe Maillot. Glasba: Peter Iljič Čajkovski. V nedeljo, 2. novembra, ob 20.15, Gallusova dvorana / "Glasbe sveta '08", Ro-kia Traore (Mali). V ponedeljek, 3. novembra, ob 20.15, Gallusova dvorana / Vlatko Stefanov-ski Blues Project. ■ KOGOJEVI DNEVI Jutri, 30. oktobra, ob 20.30 / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. V četrtek, 6. novembra, ob 20.30 / Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'Italia era già qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. Spazio d'arte Bossi & Viatori Assicu-razioni, Ul. Locchi 19/A: do 31. oktobra, razstavlja likovne in keramične izdelke Anica Pahor z naslovom »Kompozicija listov«. Raztava bo odprta od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, ob petkih od 8.30 do 18.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: razstavlja Peter Cvelbar, pod naslovom »Brazde, struge in sledi v kamnu...«. Obisk je mogoč do 7. novembra, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00. NABREŽINA SKD I. Gruden, prireja do 2. novembra, razstavo Anice Pahor »Občutljivi stiki«. Ogled je možen med tednom popoldne v času društvenih dejavnosti in v nedeljo, od 10.00 do 12.00. Za informacije: 349-8430222 (A. Pahor). Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, razen ob sredah, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). ŠEMPOLAJ Štalca: v nedeljo, 2., v ponedeljek, 3., v petek, 7., v soboto, 8. in nedeljo, 9. novembra, od 18.00 do 21.00, na ogled razstava »Galicija - naši nonoti v vojni 1914-1918«. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA Kulturni dom: do 8. novembra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, je na ogled dokumentacijska razstava »Primož Trubar (15081586) veliki neznani Evropejec«. V deželnem avditoriju v Ul. Roma, bo ob 90-letnici konca prve svetovne vojne, do 11. novembra, na ogled razstava z naslovom »1918 - Dal Piave a Go-rizia«, vsak dan med 9.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00 uro, 1. novembra samo med 16.00 in 22.00 uro, ko bo tudi, kot vse druge sobote, voden obisk razstave. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled bo do 31. oktobra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, od 3. novembra do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): od petka, 31. oktobra (otvoritev ob 18.00), do 15, januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Mar-cello Fogolino a Gorizia. Ricostruzio-ne di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti: ob 100-le-tnici tržiške ladjedelnice je na ogled do 2. novembra razstava z naslovom »La forza motrice nella storia navale mon-falconese«. Odprto od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in praznikih od 10.00 do 13.00 ter od 16.00 do 19.00, (vstop prost). ROMANS Življenje v strelskih jarkih (1918 - 2008. Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne) je naslov razstave v vili del Torre v Ul. Latina v organizaciji občine Romans v sodelovanju z muzejem »Ri-cordi della Grande Guerra a San Martino del Carso« in društvom Soška fronta iz Šempetra. Na ogled bo v soboto, 1. in v nedeljo, 2. novembra med 10.00 in 18.00, 8. in 9. novembra med 10.00 in 20.00 (za šole predhodna prijava na tel. 0481-966904). V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ IZOLA Palača Manzioli: do 7. novembra od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 20.00, razstavlja mozaične izdelke umetnica Megi Uršič Calzi z naslovom »Med starim in novim«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. SEŽANA Mala galerija Mira Kranjca: danes, 28. oktoba, ob 18.00 odprtje razstave slik Rajka Ferka. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: do 23. novembra, je na ogled muzejska razstava »Razvoj žgal-niških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. Mestna galerija 1: do 9. novembra, retrospektivni izbor slik, grafik, kipov, ilustracij, arhitekturnih in oblikovalskih rešitev Bogdana Groma, pod naslovom »Dva svetova«. Urnik: od 10.00 do 18.00, ob nedeljah od 10.00 do 13.00 ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, (Kongresni trg 13): do 21. novembra, bo na ogled fotografska razstava, ob stoletnici rojstva italijanske igralke Anne Magnani. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran, do 16.11. Roberto Kunsterle »Zrcalo telesa« / Galerija Tir Nova Gorica do 24.11. »Photonic moments IV« / Mala Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani do 16. 11. Eva Petrič »Znaš Plavati« / Mestna galerija Ljubljana do 2.11. Jelena Vivoda »Urbano - ruralno« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 3.11. Metka Vergnion »Tišina« / Galerija Fotografija Ljubljana do 22.11. Igor Bijuklic »Na rezilu horizonta« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 11.11. Andrej Perko »Vode« / Galerija MOL Ljubljana do 9.11. Matej Sitar »Tsuriai« / Atelje 2050 Ljubljana do 11.11. Barbara Jakše & Stane Jeršič »Iz te snovi se tkejo snaje« / Galerija Art.si Ljubljana do 6.11. Gyula Fodor »Noosphere« / Galerija Photon Ljubljana od danes, 29.10. do 22.11. Ernst Logar »Non Public Spaces« / Ga- relija-Atelje Mikado Ljubljana od danes, 29.10 do 18.11. Gerhard Gross »Seattle Works« / od danes, 29.10. do 2.12. ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (28. 10. 2008) Vodoravno: statoli, smrt, politika, Tati, opat, karo, TAM, Ron, Ararat, Alic, Dreka, Peter Emili, Romana, O. R., Orel, Tebe, biro, ura, Ani, Hrast, Tot, Marat; na sliki: Peter Emili. 20 Sreda, 29. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Triestina v Parmi doživela že tretji zaporedni poraz v gosteh Za točko ni bila dovolj niti Lucarellijeva pomoč Tržačani v drugem polčasu niso nikoli streljali v vrata, a so vseeno dosegli gol B-liga izidi 11 KROGA Albinoleffe - Ascoli 2:0, Ancona - Livorno 2:2 , Brescia - Salernitana 1:0, Cittadella - Bari 1:1, Frosinone - Piacenza 1:0, Grosseto - Treviso 4:1, Parma - Triestina 2:' , Pisa - Avellino 1:1 , Rimini - Mantova 1:0, Sassuolo - Empoli 0:4, Vicenza - Modena 2:2 Grosseto 11 6 3 2 23:15 21 Empoli 11 6 3 2 16:9 21 Vicenza 11 5 4 2 16:6 19 Sassuolo 11 6 1 4 17:11 19 Brescia 11 5 4 2 14:12 19 Parma 11 4 5 2 15:10 17 Albinoleffe 11 4 5 2 11:10 17 Bari 11 4 5 2 11:10 17 Salernitana 11 5 2 4 11:13 17 Livorno 11 3 7 1 16:11 16 Pisa 11 4 4 3 15:13 16 Triestina 11 4 4 3 15:14 16 Frosinone 11 4 3 4 13:15 15 Ancona 11 3 4 4 16:13 13 Mantova 11 3 4 4 9:9 13 Piacenza 11 3 3 5 7:10 12 Rimini 11 3 2 6 11:18 11 Cittadella 11 2 4 5 5:10 10 Ascoli 11 2 3 6 6:12 9 Avellino (-3) 11 1 5 5 9:18 8 Treviso (-4) 11 2 4 5 11:17 6 Modena 11 1 3 7 10:20 5 PRIHODNJI KROG (1.11 ) Triestina - Frosinone Parma - Triestina 2:1 (1:0) STRELEC: Morrone v 14.; C.Luca-relli (avtogol) v 25.dp, Castellini v 36.dp. PARMA (3-5-2): Pavarini; Paci, Rossi, A.Lucarelli; Zenoni, Budel, Morrone, Leon (19.dp Paloschi), Castellini; Reginaldo (l.dp Kutuzov), C.Lucarelli (45.dp Mariga). Trener: Guidolin. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 6,5, Cacciatore 5,5, Petras 6, Cottafava 6,5, Rullo 6; Antonelli 5,5, Allegretti 5,5 (30.dp Princivalli 6), Piangerelli 6, Tab-biani 5,5; Testini 6,5 (19.dp Figoli 6), Del-la Rocca 5,5 (41.dp Eliakwu). Trener: Ma-ran. SODNIK: Damato iz Barlette 6; IZKLJUČITEV: Cacciatore v 39.dp; OPOMINI: Tabbiani, Castellini, Budel; GLEDALCEV: 5000. Triestina je v Parmi morala še na tretjem zaporednem gostovanju priznati premoč nasprotnika, odločilni gol pa je padel manj kot deset minut pred koncem srečanja. Morda zmaga Parme ni čista kot solza, vendar nemogoče je misliti, da lahko odneseš iz Emilije celo kožo, ne da bi nikoli nevarno streljal proti nasprotnikovim vratom. Gol je namreč Triestina dosegla po nespretnem pose- Trener Maran je v drugem polčasu precej nerazumljivo zamenjal dotlej odličnega Testinija. Je bil morda poškodovan? gu Lucarellija, ki je v lastno mrežo preusmeril prosti strel (v bistvu je šlo za kratki kot) Allegrettija, to pa je bil tudi edini »strel« Triestine v okvir Pavarinijevih vrat v celotnem drugem polčasu. Premalo, da bi lahko upala na vsaj delen uspeh. Francesco Guidolin, ki je na klopi Parme pred štirimi krogi zamenjal Gigi-ja Cagnija, se je le zadnji trenutek odločil, da v napadu zaupa Reginaldu (kdor bere rumeni tisk tega igralca ga verjetno pozna bolj zaradi ljubezenskega razmerja z nekdanjo »velino« Elisabetto Canalis) ne pa Paloschiju, na drugi strani pa je Ma-ran potrdil Testinija kot drugega napadalca in uvrstil Tabbianija v vezno vrsto, kjer je Gorgoneja nadomeščal Piangerelli. Urugvajec Figoli je torej znova sedel na klop za rezerve. Guidolin je po svojem prihodu zbral osem točk v štirih tekmah, kar je omogočilo Parmi, da se je nekoliko bolj približala vrhu in moštvo iz Emilije je imelo kot cilj sinoči še dodatno izboljšati uvrstitev. Prvi polčas je bil dokaj dolgočasen, razdelimo pa ga lahko na dva dela. V prvih petnajstih minutah je bilo srečanje dokaj izenačeno, žoga se je pre- težno kotalila daleč od obeh vrat, saj na sredini igrišča ni bilo očitne prevlade ene od dveh ekip. Do strelov na vrata skorajda ni prišlo, tako da sta bila Agazzi in Pavarini nedejavna. V štirinajsti minuti pa je domača enajsterica takoj izkoristila izgubljeno žogo Tabbianija. Po podaji Ca-stellinija je z lepo asistenco Cristiano Lu-carelli žogo preusmeril proti Morrone-ju, ki je s kratke razdalje brez večjih težav ukanil nemočnega Agazzija. Po tem golu se je potek srečanja spremenil. Vajeti igre je prevzela Triestina, ki je začela pritiskati. A šlo je za zelo jalov pritisk, ki je obrodil bolj malo sadov. Ob kotih gre beležiti en sam strel na vrata Tržačanov. Izvedel ga je Cacciatore v 17. minuti, Pa-varini pa res ni imel težav, da bi žogo zadržal. V napadu je bil Della Rocca preveč osamljen; Triestina se je vratom približala, a do zadnje podaje, da o strelih sploh ne govorimo, ni prihajalo. Ko sta Tabbiani ali Antonelli le uspela podati proti kazenskemu prostoru je bil Della Rocca obkoljen od samih rumenomodrih dresov. Guidolinovo moštvo se je obratno zadovoljilo z minimalno prednostjo in le redkokdaj poskušalo Triestino presenetiti s protinapadi. V drugem polčasu bi marsikdo pričakoval menjavo v vrstah Triestine, v resnici pa je prvi posegel Guidolin, ki je zamenjal povprečnega Reginalda s Kutu-zovom. Maran je medtem čakal in upal, da bi gol padel se ne ve kako. Menjavo sinoči najboljšega igralca Triestine Testi-nija s Figolijem ni nihče razumel, a kljub temu je Triestini le uspelo izenačiti po za-slugi...Lucarellija. Po prejetem golu je Parma znova pritisnila, potisnila v kot Trie-stino in, po nekaj spodletelih priložnostih, v 81. minuti s Castellinijem Tržačane tudi spravila na tla. Do konca tekme je Agazzi z dvema posegoma preprečil hujši poraz, Triestina pa, tudi zaradi izključitve Cacciatoreja, je bila brez moči. Top: Testini je edini ustvarjal igro pri Triestini, okoli njega pa je imel pravo puščavo, tako da so bile njegove pobude neučinkovite. Flop: Della Rocca je bil sicer zelo osamljen, a ni mu uspelo niti zadrževati žoge. Obratno je Cacciatore solidno igral, mora pa se naučiti držati jezik za zobmi. Iztok Furlanič nogomet Maradona sporoča, da bo vodil Argentino BUENOS AIRES - Po srečanju z vrhom domače nogometne zveze je Diega Armando Maradona sporočil, da je bil izbran za novega selektorja argentinske nogometne reprezentance. V njegovem štabu ba tudi nekdanji selektor Carlos Bilar-do. Maradona bo na klopi debitiral 11. februarja 2009 proti Franciji. ODŠKODNINA - Predsednik Mednarodne smučarske zveze (FIS) Gian-Franco Kasper ni presenečen zaradi tožbe, ki jo je proti njegovi organizaciji vložil poškodovani avstrijski smučar Matthias Lanzinger. »To sem pričakoval. Ob tako hudih nesrečah je takšna reakcija normalna,« je dejal Kasper, ki pa ni želel govoriti o tem, kako se bo na tožbo odzvala FIS. Do hude nesreče zdaj že nekdanjega člana avstrijske smučarske ekipe je prišlo na tekmi svetovnega pokala 2. marca v Kvitfjellu. Po grozovitem padcu je moral kljub hudim poškodbam Lanzinger predolgo čakati na prevoz v bolnišnico, prav to pa je bilo po mnenju njegovega odvetnika glavna v nizu hudih malomarnosti prirediteljev, zaradi katere so morali nekaj dni po nesreči njegovemu varovancu amputirati nogo nad kolenom. Po neuradnih podatkih bo avstrijski smučar zahteval več 100.000 evrov odškodnine. SAFIN - Ruski teniški zvezdnik Marat Safin je po porazu v prvem krogu na 2,27 milijona evrov vrednem teniškem mastersu v Parizu izjavil, da resno razmišlja o koncu kariere. Nekdanja številka 1 svetovnega moškega tenisa pa se je za zdaj odločil le za daljši odmor. NE BO GA NA GIRU - Španski kolesar Alberto Contador ne bo branil zmage na dirki po Italiji leta 2009. Kolesar Astane bo namreč sezono podredil novi zmagi na Touru. Kapetan Astane na italijanski dirki bo tako sedemkratni zmagovalec Tou-ra, Američan Lance Armstrong. HOKEJSKA LIGA EBEL - Izidi 17. kroga: Red Bull Salzburg - Tilia Olimpija 3:4 (0:1, 2:1, 1:1; 0:1), Alba Volan - Linz 2:1, Graz 99ers -Innsbruck 7:2, Celovec - Vienna Capitals 3:5, VSV Beljak - Acroni Jesenice 4:3 (2:1, 0:1, 2:1). Vrstni red: Jesenice 24,Salzburg in Vienna Capitals 23, Celovec 22, Volan 21, Beljak 20, Linz 17, Graz 14, Innsbruck in Olimpija 11 nogomet - Drevi v A-ligi Z zmago v direktnem dvoboju bi Fiorentina prehitela Inter Že dolgo let ni bilo tako izenačenega začetka prvenstva, kot je letošnji. Kar tri ekipe delijo vrh lestvice in enajsta uvrščena ima le pet točk zaostanka od vodilne trojice. Skratka, situacija na samem vrhu ali tik pod njim se lahko korenito spremeni iz kroga v krog in tudi drevi ob 20.30je nekaj dvobojev, ki bi lahko popolnoma na novo narisali lestvico. V prejšnjem krogu je Inter na domačem terenu igral zgolj neodločeno 0:0 z Genoo in tako prekinil na šestdesetici serijo domačih tekem z vsaj enim doseženim golom (zadnjič, ko Inter ni zadel, je bilo proti Reggini 29. maja 2005, končni izid ravno tako 0:0). Danes se črnomodri podajajo na zelo zahtevno gostovanje v Firence. Z zmago bi Fiorentina prehitela Inter, Prandelli-jevo moštvo pa ne bo moglo računati na doprinos kralja strelcev Gilardina, saj ga je športni sodnik povsem upravičeno kaznoval za z roko doseženi nedeljski gol. Drugi (dokaj nepričakovan) spopad za sam vrh pa bo v Catanii. Domača enajsterica bo poskušala presentiti vodilni Udinese, ki ima le dve točki več na lestvici. Medtedenski krog bi lahko posledično bil nadvse ugoden za Napoli predsednika De Laurentii-sa. Modri bodo na San Paolu igrali proti zadnjeuvrščeni Reggini. Lavezzi in soigralci bi lahko priložnost izkoristili za poskus samotnega bega, čeprav Reja stalno svari svoje pred previsokim letanjem. Tudi pri Milanu so se z zadnjimi po-zitivimi nastopi (če štejemo tudi evropske pokale so črnordeči v zadnjih osmih nastopih 7-krat zmagali in 1-krat igrali neodločeno) precej povzpeli na lestvici in so le točko za vodilnimi in drevi imajo Ance-lottijevi varovanci lažji spored, saj na San Siru gostijo Sieno. Pri Juventusu so se rane po zmagah nad Realom in v mestnem derbiju proti Torinu zacelile, a navijači bi želeli od igralcev, da z zmago v Bologni (kljub enajsterici poškodovanih igralcev) dokončno potrdijo, da je kriza mimo. Nujno potrebuje ugodne rezultate Torino, ki odhaja v Bergamo. V primeru novega spodrsljaja, bi bil De Biasi hudo na prepihu. Njegovo mesto bi lahko prevzel celo nekdanji selektor italijanske repezentance Roberto Donadoni. (I.F.) Mourinho poslal domov Cruza in Adriana MILAN - Interjev trener Jose Mourinho, ki je po nedeljskem bledem nastopu proti Genoi, napovedal čistko, je včeraj poslal domov Argentinca Julia Ricarda Cruza in Brazilca Adriana, ker sta zamudila na treningu, hkrati pa je sporočil, da obeh nogometašev ne bo niti na današnji tekmi proti Fio-rentini. Kontroverzni portugalski strokovnjak je imel po tekmi na piki tudi Obinno in mladega upa Ba-lotellija, vendar ju je »pomilostil,« čeprav je dal hkrati razumeti, da čaka igralca, ki je neposlušen, zelo dolga pot do rehabilitacije v njegovih očeh. »Zagovarjam tiste, ki grešijo, ne pa tiste, ki ne igrajo za ekipo,« je dejal Mourinho. beograd - Po pretepu v ZDA Srbska policija aretirala košarkarja Kovačeviča BEOGRAD - Srbska policija je aretirala srbskega košarkarja Miladina Kovačeviča, za katerim so v ZDA razpisali mednarodno tiralico, potem ko je maja v nekem baru v zvezni državi New York brutalno pretepel ameriškega študenta. Ta je zaradi hudih poškodb končal v komi, Kovačevič pa je, potem ko so ga priprli, plačal varščino in pobegnil v Srbijo. Nalog za pripor je po besedah neimenovanega tiskovnega predstavnika srbske policije izdalo srbsko državno tožilstvo. Kovačeviču zdaj grozi sojenje v domovini, potem ko so ameriške oblasti primer v obravnavo odstopile srbskemu sodstvu. Medtem je oče košarkarja Petar Kovačevič pojasnil, da njegovega sina niso aretirali, pač pa se je srbski policiji predal prostovoljno. Kovačevič je maja v nekem baru v državi New York zverinsko pretepel študenta z univerze Binghampton, zaradi česar so ga ameriške oblasti priprle in mu odvzele potni list. Njegova mati je nato plačala 100.000 dolarjev varščine, da bi proti obtožbam lahko branil s prostosti. Z začasno potno listino, ki jo je izdala srbska ambasada v ZDA, se je košarkarju nato uspelo vrniti v Srbijo, za njim pa je Interpol razpisal »rdečo« tiralico. Pretepeni študent Bryan Steinhauser je bil medtem v komi, iz katere se je zbudil šele avgusta. Ameriške oblasti so nato zahtevale Ko-vačevičevo izročitev, vendar je srbski zunanji minister Vuk Jeremič že avgusta pojasnil, da prisilna izročitev ne bo možna, saj srbska ustava prepoveduje izročanje srbskih državljanov tretjim državam. Srbske oblasti so zato ameriškim predlagale, naj jim prepustijo košarkarjev primer, da bi raziskale, če ga lahko kazensko preganjajo v domovini. Beograjsko sodišče je poleg tega nekdanjemu namestniku srbskega konzula v New Yorku Igorju Miloševiču odredilo 30 dni pripora, saj je z izdajo začasnega potnega lista pomagal obtoženemu Kovačeviču pobegniti iz ZDA v Srbijo. Diplomat je tako osumljen zlorabe uradnega položaja in ponarejanja potne listine. Srbsko zunanje ministrstvo je Miloševiča takoj po incidentu od-poklicalo iz ZDA in zoper njega uvedlo disciplinski postopek, na osnovi katerega je bil tudi odpuščen iz službe. (STA/AFP/AP) / ŠPORT Sreda, 29. oktobra 2008 21 naš pogovor - 84-letni »vulkan« Wiel Coerver na obisku v Doberdobu »Nogometa, ki sloni izključno na moči, ima javnost dovolj« Nizozemski strokovnjak je pristaš učenja tehnične dovršenosti - Mladi potrebujejo najboljše strokovnjake nogomet Iz nogometa je napravil pravo življenjsko filozofijo, ki se odraža v novih pogledih in novih pristopih do najpopularnejše igre na svetu. Zlasti je ta pristop inovativen pri posredovanju znanja mladim igralskim upom, ki šele spoznavajo prve črke v abecedi nogometa. Je velik privrženec tehnične dovršenosti, občutka za žogo in obvladovanja usnjene krogle. Kot sam pravi, je na svetu ogromno aktivnih igralcev, ki jih poznavalci, pa tudi javno mnenje imajo za vrhunske, a se ta vrhunskov včasih izkaže le v izjemni telesni pripravljenosti, veliko manj na tehnični. Znano pa je, da je prav tehnična dovršenost, ki je v povezavi z domiselnostjo igralca, tista, ki privabi na stadione gledalce in ki nogomet postavi daleč pred druge, tudi razširjene športne panoge. To in še marsikaj smo slišali iz ust Wie-la Coerverja na spoznavnem in družabnem večeru v agriturizmu Kovač v Doberdobu, ki ga je pripravila doberdobska Mladost. Kljub svojim 84 letom, deluje nizozemski strokovnjak kot »vulkan«, ki nogomet obdela iz vseh zornih kotov in sogovorniku vneto razlaga, kaj je dobrega in kaj manj dobrega pri »žogobrcarjih«. Na srečanje z uglednim gostom, ki ga je med obiskom v zamejstvu spremljal tehnični sodelavec in trener Joep Haan, je prišlo kar nekaj ljudi iz krajevnega nogometnega sveta z obeh strani meje. Prisoten je bil tudi predsednik goriškega CONI-ja Giorgio Brandolin, včasih tudi sam dober nogometaš. S pomočjo Daria Frandoliča, ki je najbolj zaslužen, da je Coerver, kljub svojim ne več rosnim letom, dopotoval k nam, smo se z nizozemskim strokovljakom spravili v kratek pogovor. Frandolič je bil za prevajalca in je Coerver-jevo razlago v nemščini prevajal v slovenščino in italijanščino (nizozemski strokovnjak govori tudi angleško). Na vprašanje v čem tiči skrivnost njegove metode, nam je odvrnil: »Otrok se mora z žogo soočiti že v zelo mladih letih. Usposobljeni trenerji mu morajo vcepiti v glavo, da je pri nogometu najvažnejši stik z žogo in njeno obvladovanje. S tem bomo otroku vlili tudi potrebno samozavest, ki mu bo kot odraslemu nogometašu prišla še kako prav. Njegova nadaljnja kariera bo odvisna prav od osnovnih prvin, ki jih je osvojil kot deček.« Kakšno vlogo pri tem odigrava talent in kakšno učenje in vežbanje? »Talent je vsekakor pomembna postavka, vendar še zdaleč ni zadosti. Pomembna je vadba in zopet vadba z neskončnim ponavljanjem določenih gibov, potez, podaj, strelov, itd. Kot primer vzemimo igralca takega kova, kot sta bila Zi- Od desne proti levi: Wiel Coerver, organizator srečanja v Doberdobu Dario Frandolič in Coerverjev sodelavec Joep Haan princic dane in Maradona. Gibi in obvladovanje teh dveh asov so bili kot poezija, v kateri se zrcali vsa lepota te igre. Onadva sta bila velika talenta, dovršenost v igri pa sta pridobila z napornim delom, ki je njuno osebno nadarjenost nadgradilo do vrhunskih razsežnosti.« Kaj pa figura trenerja? »Trener je figura, od katerega je odvisna vsa lepota nogometne igre. Tu mislim predvsem na trenerje, ki se ubadajo z mladinskim nogometom. Zato sem trdno prepričan, da morajo klubi za to starostno kategorijo preskrbeti najboljše vadbene kadre. Oni so tisti, ki bodo mladega nogometaša naučili »znanosti« in vseh malih in velikih skrivnosti, ki so potrebne, da dober igralec, postane »super« igralec. Poleg tega mora trener igralcem vcepiti ljubezen do nogometa. Ta ljubezen mora biti tako »vroča«, da bo igralec tudi po rednem treningu doma sam preiskusil in izpopolnin nabrano znanje. Pretirano sedenje pred računalnikom mu prav gotovo ne bo pomagalo pri športni karieri.« Po igralskih in trenerskih izkušnjah ste se vrgli prav v znanstveno obravnavanje, spoznavanje in posredovanje nogometa drugim. So vaše metode v svetu upoštevane? Rekel bi, da vedno več. Nogometa, ki sloni izključno na moči, ima javnost dovolj. Ljudje bi radi več potez, ki so jih znali in do pičice obvladovali razni Pele, Eusebio, Maradona, Zidane in redki drugi. Zlasti se k Začarana vrata za ljubitelje Sovodenj Chiopris - Sovodnje 0:0 LJUBITELJI SOVODNJE: Grimaz, Figelj, Peteani, Grilj, Černic, Sartori, Pahor, Mihalj (Fajt), Visintin (Korsič), Ces-cutti, Bellini. Sovodenjski ljubitelji se vračajo z gostovanja v Chioprisu z grenkobo v ustih, saj kjub velikemu trudu niso uspeli premagati domače ekipe. Tekma je bila enosmerna od prve do 90. minute, saj smo bili priča pravemu navalu na vrata Chioprisa, ki pa so bila kot začarana, saj žoga ni in ni hotela v mrežo. V prvem polčasu je Ces-cutti zadel vratnico, dobre priložnosti sta zapravila še Pahor in Visintin. Tudi drugi del tekme se je odvijal le na eni polovici igrišča. Gostje so stalno napadali in igrali z izredno ofenzivno enajsterico. Ko je najprej Korsič sam pred praznim golom neverjetno poslal žogo čez prečko, malo kasneje pa se je akcija ponovila s podobno napako Fajta, je bilo vsem jasno, da bo ostal rezultat nespremenjen do konca, kar se je tudi zgodilo. V soboto ob 14.30 bo v Sovodnjah pričakovan in občuten derbi z Morarom, kar bo zagotovo privabilo ob rob igrišče publiko velikih priložnosti. DANES PRIMORJE - BREG - Nocoj se bosta v okviru 1. kroga drugega dela deželnega pokala za ekipe 2. amaterske lige v Dolini ob 20.30 pomerila Primorje in Breg. tem metodam nagibajo nekatere države, ki nimajo evropske ali južnoameriške nogometne tradicije. Pred leti sem bil v Egiptu, kjer smo nekaj mesecev trdno delali s kakimi 60 mladimi nogometaši. Nikoli prej bi si ne mislil, da bi tudi v arabskem svetu bilo toliko skritih talentov, za katere bomo čez nekaj let še slišali.« Z vami bi se radi pogovarjali v nedogled, ker ste prijeten sogovornik in vas je lepo poslušati. Žal nam prostor tega ne dovoljuje. Zato bi vas na koncu radi vprašali, zakaj ste prišli k nam na Goriško? Za vse to je »kriv« Dario Frandolič, s katerim sva se spoznala in spoprijateljila že pred leti. On je pokazal veliko zanimanje za mojo metodo treninga. Poleg tega je Goriška tudi kraj, kjer se srečujejo različne kulture in različni pogledi na nogomet. Mislim, da so tu kar dobri pogoji, da s primernim pristopom vzgojimo določeno skupino nogometašev. Imam prijatelje pri velikih klubih, a raje svojo metodo prikazujem v okoljih, ki še niso »zastrupljena« s skomercia-liziranim pojmovanjem nogometa. Dogovarjamo se, da bi marca naslednje leto priredili poseben tečaj z mladimi igralci z obeh strani meje in izdelali poseben DVD s posnetki raznih vaj, ki bi jih izvajali goriški igralci. Prepričan sem, da bomo s prijatelji, ki sem jih pridobil v teh dneh bivanja na Goriškem, uspeli postaviti na noge ta projekt in s tem vtisniti nogometu novo spodbudo, ki jo vsekakor potrebuje.« Vili Prinčič intervju - Nogometaš in trener Simon Feri Do združitve med Sovodnjami in Juventino bo prej ali slej moralo priti zanimivost - Dolinčan na nedeljskem maratonu v New Yorku Baldijev skok čez lužo Pravi, da se mu bodo z nastopom uresničile življenjske sanje - Tudi triatlonec Na newyorškem maratonu je že nastopilo kar nekaj zamejskih tekačev, med katerimi bi lahko omenili zgoni-škega župana Mirka Sardoča in padri-škega športnika-invalida Pavla Križ-mančiča. Po Manhattnu in ostalih ne-wyorških mestnih četrtih bo v nedeljo na 42 kilometrov ter 195 metrov dolgi progi nastopil 29-letni Dolinčan Ric-cardo Baldi (na sliki). »Sem prvi občan dolinske občine, ki bo tekel na najbolj znamenitem in znanem svetovnem maratonu v New Yorku, kjer vsako leto tekmuje okrog 50 tisoč tekačev,« je ugotovil Ricky, ki je pred časom igral košarko pri mladinskih ekipah Jadrana, Brega, nato pa pri Poletu, Ciciboni ter Proseku. Za ambicioznega Dolinčana bo nedeljski prvi maraton: »Doslej sem tekmoval le na polmaratonih, raznih deset kilometrskih tekmah in na nekaterih triatlonih. Na maraton se pripravljam že nekaj časa. Bolj točno od decembra lanskega leta«. Riccardo najra- je trenira na stezah pri Bazovici. Večkrat pa teče tudi po asfaltu, kar ga bo čakalo tudi na vzhodni obali Združenih držav Amerike, kjer bodo tekmovali tudi VIP-ovci Romano Prodi, Gianni Morandi, Teo Teocoli in ostali. »Z na- stopom na newyorškem maratonu se mi bodo izpolnile življenjske sanje. V ZDA sem si želel odpotovati že lani, toda mi to ni uspelo. Letos pa sem se dobro organiziral, dobil potovalno agencijo (v Tržiču), ki v paketu vključuje tudi nastop na maratonu in se prijavil že pred par meseci. Število nastopajočih na maratonu je namreč omejeno. Vpis pa ni poceni. Stane kar 250 evrov,« je dodal dolinski tekač, ki je pred približno desetimi leti diplomiral na tržaški višji srednji šoli Žiga Zois. Pa bo Rickiju uspelo preteči več kot 42 kilometrov dolgo progo? »Mislim, da mi bo, saj sem dobro pripravljen. Tekel pa bom za vse, ki me spodbujajo in so mi doslej pomagali. Od brata Simoneja do vseh prijateljev ter vaščanov. Ponosen sem namreč, da bom prvi tekač dolinske občine na newyorškem maratonu,« je ponovil Baldi, ki bo čez lužo odpotoval jutri zjutraj, tekmoval pa bo v nedeljo. Medtem pa si bo ogledal tudi znamenitosti ameriškega mesta. (jng) Sovodenjski zvezni igralec Simon Feri (na sliki) je doslej nastopil na vseh šestih tekmah svojega moštva v 1. amaterski ligi. Konec lanske sezone je uspešno opravil trenerski izpit UEFA B kategorije in letos vodi tudi sovodenjsko mladinsko nogometno šolo oziroma cicibane. Po šestih krogih ste le enkrat zmagali. Ali je to že razlog za preventivni alarm? Mislim, da še ni razlogov za paniko. Pričakovali smo reakcijo po nerodnem porazu proti Primorcu, a žal je bila le polovična. Turriaco je dobra in zelo izkušena ekipa. Mi pa smo se borili le v prvem polčasu. Kot trener bi nam mogoče povedal, katere so glavne težave? Težave so v glavnem na sredini igrišča in posledično tudi v obrambi. Zmanjkala sta nam dva zelo pomembna igralca. Novi nakup Bernardis, od katerega smo veliko pričakovali, je poškodovan (težave s hrbtom). Obrambni igralec Robert Figelj, ki je lani igral odlično, pa še ne trenira zaradi službenih obveznosti. Treba se bo zbrati in igrati bolj složno. Ali v Sovodnjah mogoče kratkoročno načrtuje napredovanje v višjo promocijsko ligo? Trenutno najbrž ne. Naš glavni letošnji cilj je obstanek v ligi. Vem pa, da so po lanski sezoni nekateri govorili, češ kako bi bilo lepo, ko bi igrali v promocijski ligi. To pa so za sedaj le sanje. Kako bi reagiral, če bi te kak klub hotel angažirati kot trenerja? Če bi dobil pravo priložnost in pravo ponudbo, bi jo najbrž sprejel. Vsekakor bi najraje začel v nižjih ligah in postopoma napredoval. Ne bi hotel narediti predolgega koraka in pogoreti. Letos vodim cicibane, ki mi dajejo veliko zadoščenja. Po opravljenem trenerskem izpitu sledim našim treningom na drugačen način. Sam pri sebi analiziram, če je to kar delamo pravilno. Trenerju sicer ne nič očitam, saj za to nisem poklican. Stanje slovenskega mladinskega nogometa na Goriškem je katastrofalno. Je na obzorju kaka rešitev? Katastrofalno je nasploh celotno stanje goriškega mladinskega nogometa. Težav nimamo samo v Sovodnjah, Štandrežu in Doberdobu. S težavami se soočajo tudi pri Pro Gorizii, v Ločniku in pri vseh ostalih nekdaj slavnih društvih. Mladine je vedno manj. V Sovodnjah smo na žalost pred leti zanemarili mladinski sektor in predvsem cicibane. Zdaj plačujemo ta dolg. V zadnjih sezonah pa smo si zavihali rokave in smo zbrali kar lepo skupino mladih nogometašev. S cicibani delajo dobro tudi v Doberdobu in v Štandrežu. Samo tako bomo čez nekaj sezon ponovno imeli ekipe najmlajših, naraščaj-nikov in mladincev. Govorilo se je tudi o goriški Pomladi. Ali je to še aktualno? Je, čeprav bi morali sesti za mizo in v ta sklop znova privabiti Juventino, ki pa je očitno izbrala pot sodelovanja z italijanskimi društvi. Bolj aktualna je torej pot sodelovanja z Mladostjo, s katero sicer že sodelujemo. V to os Do-berdob-Sovodnje bi bili morali privabiti tudi devinski okraj, ki je delno zanemarjen oziroma v glavnem ga pokriva le italijansko društvo Sistiana iz Vižovelj. Med poletjem ni prišlo do združitve med Juventino in Pro Gorizio. Člani štandreškega društva so bili v glavnem proti in nekdo je celo predlagal, da bi se raje združili s Sovodnjami... Pametno. V kratkem bo to nujno, saj imamo težave z odborniki tako v Sovodnjah kot v Štandrežu. Pomembne so tudi ambicije društva, ki ne sme leteti previsoko in mora ohraniti slovenske korenine ter vključevati čim več slovensko govorečih igralcev. (jng) DEŽELNI MLADINCI Trieste Calcio - Vesna 1:1 (1:0) STRELEC: Ronci v 85. min. VESNA: L. Rossoni, Burni, Simonis (Zarba), Drassich, S. Rossoni, Zampino (Farfoglia), Salice, Radivo (Ronci), Ribezzi (Del Savio), Brandolisio, trener Toffoli. IZKLJUČEN: S. Rossoni. Vesnini mladinci so na derbi tekmi 6. kroga šele v zadnjih minutah izenačili proti Trieste Calciu, ki ima enako število točk. NAJMLAJŠI NA GORIŠKEM Juventina - Pro Gorizia 3:0 (1:0) STRELEC: Saveri 3. JUVENTINA: Nazzaro, Robazza, Fe-del, Furlan (Matiussi), Tercic (C. Gashi), By-tyci, Zorzut, Markovič, Semolič (Yao Agbe-tiafa), M. Gashi (Esposito), Saveri (Jan Paulin), trener Cecotti. Najmlajši Juventine so povsem zasluženo brez večjih težav premagali Pro Gori-zio. Trener Cecotti je pohvalil vse svoje varovance. ČEZMEJNO PRVENSTVO - 2. krog, danes: Audax - Primorje Vipava (16.30), Tolmin Kobarid - Itala (16.30), Cormons - Adria Ciciban (18.30), Romans - Bilje (18.00), Hit Gorica - Ronchi (19.00), jutri: Brda - Juventina (18.00, v Vipolžah). 22 Sreda, 29. oktobra 2008 ŠPORT / jadranje - Obračun mladinskega delovanja Čupe in Sirene Pri Čupi večja baza, pri Sireni dosegli cilje Oba kluba z razvejano dejavnostjo v razredu optimistov, pri Čupi še 420, pri Sireni pa laserji □ Obvestila Z začetkom jeseni se jadralna dejavnost pri naših klubih, sesljanski Čupi in bar-kovljanski Sireni, nekoliko umiri, nikakor pa se ne ustavi. Iz pogovorov s trenerji smo povzeli razvejano dejavnost tekmovalnih skupin. Čupa Pri Čupi je delovanje v razredu optimist razdeljeno v tri delovne skupine: mladince, kadete in mlajše kadete. Po decembrskem premoru so januarja letos pod vodstvom Maurizia Benčiča začeli najprej mladinci, ki so dvakrat tedensko vadili v Kopru in Portorožu. Februarja je skupina teden dni posvetila intenzivnim pripravam v Atenah, nato pa začela že s prvimi nastopi v Sloveniji (začetek regatnega obdobja v Italiji se začne pozneje, op. a.). Kadeti in mlajši kadeti so pod taktirko Matije Spinazzole začeli s treningi sredi februarja v sesljanskem zalivu, pravi začetek sezone pa je predstavljala tradicionalna marčevska regata v Gradežu. V poletnih mesecih so se vse tri skupine združile in skupno trenirale trikrat do štirikrat tedensko ter se redno udeleževale vseh pomembnejših regat. Mlajši kadeti, ki zaradi pravilnika ne morejo nastopati v Italiji, so se udeležili nekaterih regat na Hrvaškem in v Sloveniji. »Ob začetku sezone smo si zastavili cilj, da bi vsaj eden izmed mladincev udeležil državnih selekcij za evropsko in svetovno prvenstvo, a se žal ni uresničil,« pravi Matija Spinazzola, inštruktor in vodja mladinskega sektorja. 13-letni Mirko Juretič je bil namreč prekratek samo za eno mesto. »Pri kadetih pa so se čisto vsi udeležili državnegafinala trofeje Primavela, kar pomeni, da so uspešno prestali deželne kvalifikacije. Posebna pohvala gre Jani Germani in Seba-stianu Cetul, ki so se na državnem nivoju zelo dobro odrezali«. Jana Germani je med najmlajšimi (letniki 1999) zasedla absolutno deveto mesto in bila tretja najboljša deklica, Sebastian Četul pa je bil 21. med 124 tekmovalci. »Nasploh bi lahko bili rezultati boljši. Če sezono gledam iz klubskega vidika, pa menim, da je bila letošnja sezona zelo uspešna. Imamo namreč zadovoljivo število otrok, katerim so je po letošnji jadralni šoli pridružilo še pet najmlajših,« poudarja trener Spinazzola in dodaja, da je tudi jadralna šola požela velik uspeh: »Vštirih izmenah se je zvrstilo več kot 75 tečajnikov. V prejšnjih sezonah jih je bilo približno 60.« Letošnjo tekmovalno sezono mladih jadralcev je popestrila regata v Avstriji in na Slovaškem (European cup), kjer so se Čupini jadralci dobro odrezali. Zanimiva je bila tudi regata v novem razredu Open Bic, ki naj bi ga začeli gojiti tudi v sesljanskem klubu: »V klubu bomo razvijali delovanje tudi v tem razredu, ampak se bomo udeležili le nekaterih regat,« pojasnjuje Spinazzola. S septembrom in začetkom pouka so pri Čupi ponovno začeli z dvakrat tedenskimi treningi ločeno po starostnih skupinah, ki se bodo nadaljevali do decembra. Z začetkom nove sezone so kadeti prestopili v skupino mladincev, mladi jadralki Chantal Zeriali in Ingrid Čaudek sta presedli v razred 420, kjer sta letos že nastopala Jakob Husu in Matija Čaudek. V zimskih mesecih sta mlada jadralca trenirala pod vodstvom Matjaža Antonaca, poleti pa sta se pridružila ostalim jadralcem v razredu optimist z Matijo Spinazzolo. Čupina posadka je nastopila na nekaterih regatah po Italiji, udeležila pa sta se tudi regate na Slovaškem: » Višjih uvrstitev ni bilo, saj se fanta šele privajata na novo jadrnico,« je povedal Spi-nazzola. Tekmovalci: 420 - Jakob Husu (93) in Matija Čaudek (93), Chantal Zeriali (96) in Ingrid Peric (94), trenerja: Matija Spi-nazzola in Matjaž Antonaz; optimist juniores - Mirko Juretič (95), Thomas Gruden (95), Haron Zeriali (97), Cecilia Fedel (97), Martina Husu (97), trener: Maurizio Benčič, kadeti - Samuele Ferletti (98), Luca Carciotti (98), Jana Germani (99), Cetul Sebastian (99), Camilla Crasnich (99), Nastja Maver (98), trener: Matija Spinazzola; mlajši kadeti: Giorgia Sinigoj (01), Dana Škabar, Francesco Ferletti (01), Matija Costantin (00), Nina Benedetti (01), trener: Matija Spinazzola. Čupini in Sirenini jadralci v razredu optimist na letošnji Barcolini kroma, PLANINCSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠD SLOGA vabita v soboto, 8. novembra svoje člane in prijatelje na tradicionalno martinovanje in pohod po Brkinih. Zbirališče v Bazovici pri Kalu ob 13.30. Za pojasnila sta na razpolago Viktor 040-226283 in Frančko 040-200782. ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije jutri, 30. oktobra, ob 20.30 na sedežu SK Brdina na Opčinah. ZSŠDI obvešča, da bo seja odbojkarske komisije danes, 29. oktobra, ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu. ŠD POLET obvešč, da bo razstava o košarki v Prosvetnem domu odprta ves teden, do vključno sobote, od 18. do 20. ure. Na razpolago je tudi brošura Sergia Tavčarja ob 40-letnici openske košarke. AŠD-SK BRDINA organizira novembra sejem rabljene smučarske opreme po sledečih datumih in urnikih: samo v četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; sejem bo potekal v petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure, v soboto, 8. novembra, od 16. do 21. ure in v nedeljo, 9. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Sejem bo v prostorih doma Brdina na trgu Brdina na Op-činah. Za informacije lahko kličete na štev. 347 5292058. SK DEVIN prireja tečaj smučanja na plastični progi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo od 9.00 do 11.00 z društvenimi učitelji. Začetek tečajev ob sobotah od 8.11 do 29.11 oz. ob nedeljah od 9.11 do 30.11.2008. Možnost najema opreme. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na tel. 338 8621592 (Janja). Sirena Pri Sireni je v minuli sezoni treniralo osem tekmovalcev, po letošnjih poletnih tečajih pa sta se skupini pridružila še dva. Mladinec in sedem kadetov so vseskozi trenirali skupaj: po zimskem premoru so s trikrat tedenskimi treningi začeli 15. januarja, konec februarja pa se je trojica izkušenejših udeležila tedenskih priprav na Hvaru z drugimi slovenskimi klubi. Marca so Sirenini jadralci začeli z nastopi na regatah po Sloveniji, nato pa še z regatami v Italiji. S koncem pouka pa se je količina treningov povečala: trenirali so vsak dan in nastopili na različnih večdnevnih regatah. Tisti, ki se regat niso udeležili, pa so sodelovali na poletnih tečajih. Glavni cilj minule sezone je bila predvsem sestava homogene skupine: »Obenem želimo, da bi se otroci zabavali in to tudi z uspehi, ko je navadno zabava še lepša,« pravi trener in odgovoren za skupino optimistov David Poljšak. »Rezultati so bili v tej sezoni odlični, tako da smo dosegli to, kar smo pričakovali,« je pristavil Poljšak, ki pri barkovljanskem društvu vodi skupino optimistov že dve leti, pri najmlajših pa mu pomaga Alan Mahne Kalin. Zelo dobro se je na državnem prvenstvu odrezala kade-tinja Marta Curri, ki je bila 24. v Cervii, šesta med dekleti. Na državnem prvenstvu mladincev pa je Matija Ugrin (od avgusta sicer trenira pri Čupi) dober 22. Isto uvrstitev je dosegel tudi na državnih selekcij- skih regatah za evropsko in svetovno prvenstvo, kjer mu preboj v reprezentanco ni uspel, nastopil pa je kot edini predstavnik naših društev. Dan Poljšak je pod slovensko zastavo nastopil na evropskem prvenstvu, že drugo leto zapored pa je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka med kadeti. Septembra je na jezeru Trasi-meno osvojil še prehodni pokal Touring. Nazadnje je zelo spodbudne nastope zabeležil Max Zuliani, ki je na Barcolini med letniki 1998 osvojil tretje mesto. Skupina optimistov bo trenirala vse do polovice decembra, nato pa bo nastopil zasluženi čas počitka. Pri Sireni sta letos v razredu laser redno trenirala tudi Giulia Ceschiutti (radial) in Danijel Gruden (4.7), ki ju je vodil Bruno Bogateč, nato pa Samuel Kralj. Jadralca sta nastopila na nekaterih conskih regatah, nista pa dosegla odmevnejših rezultatov. Tekmovalci: laser - Giulia Ceschiutti (radial) in Danijel Gruden (4.7), trener Samuel Kralj-, mladinci - Mattia Ugrin (94), kadeti - Marta Curri (98), Vanja in Max Zuliani (908), Marco Marzomagno (98), Pie-tro Osualdini (99), Nicolas Starc (00), Dan Poljšak (97), Lara Poljšak (98), Danijel Se-devčič (98), trener: David Poljšak. Jadralci v razredu optimist bodo do decembra nastopili še na nekaterih regatah, med drugim novembra v tržaškem zalivu na tradicionalni mednarodni regati, ki jo skupaj organizirata Čupa in Sirena. Veronika Sossa Člani Dolge krone častno zastopali deželo FJK Člani Jahalnega društva Dolga krona sov sklopu deželne reprezentance v kraju Bagno di Romagna z uspehom nastopili na Trofeji dežel v trekingu, kjer so med 12 reprezentancami zasedli zelo dobro 4. mesto. Našo deželo so zastopali člani Dolge krone Andrej Kosmač (na sliki), Irina Počkar, Alessio Sauroni in Andrea Franco ter Videmčan Ivan Coden in Por-denončan Michele Ragogna. Kosmač je bil v najvišji 4. kategoriji 5. med 35 tekmovalci, irina Počkar pa je bila 32. V 1. kategoriji je bil Franco 8. Sauroni 19., Coden 25, Ragogno pa zaradi poškodbe konja tekme ni dokončal. Zdaj čaka naše jahaše državno prvenstvo FISE v krosu, ki bo v Rimu. Tam bodo barve FJK zastopali Andrej Kosmač, Celeste Verona, Alessia Fon-tanot, Modesto Trevisan in Mija Slavec. karate - Na Jesenicah mednarodni turnir Slovenija-FJK Dobre uvrstitve shinkaijevcev Na društveni lestvici so dosegli 3. mesto za Tolminom in goriškim Sankakujem - Nastopilo 170 tekmovalcev V nedeljo je Slovenska zveza tradicionalnega karateja priredila mednarodni turnir, kar je v bistvu bilo drugo tovrstno srečanje med ekipami Slovenije in dežele FJK po padcu mej med obema sosedama. Srečanja se je udeležilo okrog 170 tekmovalcev, včlanjenih v desetih društvih. Iz naše dežele so prijavile svoje člane štiri ekipe in sicer; Ken e Zen iz Pagnacca, Sankaku iz Gorice, Fujiyama iz Čedada in Shinkai klub iz Zgonika. Srečanje je bilo v telovadnici jeseniške gimnazije, otvoritveni slovesnosti je prisostvoval tudi mestni župan Tomaž Mencinger, ki je pozdravil navzoče in podčrtal pomen čezmejnega sodelovanja. Nagrajevanje za tekmovanja v posameznih likih je potekalo sproti po izvedbah odgovarjajočih kategorij. V zgodnjih popoldanskih urah pa sta se v borbah pomerili štiričlanski ekipi obeh dežel. Za FJK so nastopali: Simon Castellari (Ken e Zen), Cristiano Cralli (Fujiyama), Elia Hrovatin (Shinkai Klub) in Katia Bor-gobello (Ken e Zen). Ob koncu turnirja so objavili ekipno lestvico. Prvih pet ekip je prejelo pokal (1. Karate Klub Go-ryu iz Tolmina, 2. Sankaku, 3. Shinkai Klub, 4. Ken e Zen, 5. Huda mravljica iz Jesenic). K solidnemu ekipnemu uspehu shinkajevcev so prispevale naslednje odlične uvrstitv - 1. mesta: Elia Hrovatin, S tekmovanja na Jesenicah Matteo Blocar, Adam Saražin in Iris Penco; 2. mesta Erik Penco, Mija Ukmar, Ivana Saražin in Mi- / RADIO IN TV SPORED Četrtek, B0. oktobra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno. Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) 21.10 Variete: Carramba! Che fortuna 23.10 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.20 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy e Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa', sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.35 Dnevnik 21.00 Dok.: Voyager - Ai confini della co- noscenza 23.10 Šport: Speciale 90° minuto 0.55 Dnevnik ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 12.00 Dnevnik 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis 15.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Nan.: La Nuova Squadra 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Aktualno: Dnevnik, vremenska napoved Rete 4 15.00 15.55 18.40 18.55 20.20 21.10 23.00 0.55 Nan.: I Robinson Nan.: Charlie's Angels Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nan.: My Life Nad.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Film: Kramer contro Kramer (dram., ZDA, '80, r. R. Benton, i. D. Hoffman) Nan.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Il Commissario Cordier (i. P. Mondy) Šport: Controcampo Nočni dnevnik Canale 5 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.15 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik: Mattina Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Resničnostni šov: Amici Aktualno: Pomerigginocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nan.: Anna e i cinque Aktualno: Matrix (vodi E. Menta-na) V Italia 1 6.10 Nan.: Prima o poi divorzio! 6.35 16.50 Risanke 9.05 Nan: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 16.50 Risanke 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 23.45 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 19.35 Resničnostni šov: La Talpa 20.45 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Scary Movie 4 (kom., ZDA, '06, i. A.Faris) 22.50 Film: Inserzione pericolosa (triler, ZDA '05, i. K. Miller) ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.00, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 10.35 Nan.: Don Matteo 4 11.05 Nan.: The flying doctors 12.35 Inf. odd.: Casa Italia news - Diario Olimpico 13.15 Aktualno: Mestieri che rimangono 13.50 Inf. odd.: ...Attualita' 14.30 Klasična glasba 15.45 Dokumentarec o naravi 19.05 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Qui Tolmezzo 20.10 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Principessa triste 22.40 Inf. odd.: A casa del musicista 23.30 Mettiamoci al lavoro 23.40 Film: Codice Omega LA 7.00 9.15 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Dietro la porta chiusa (triler, ZDA, '48, r. F. Lang, i. J. Bennett) Nan.: Mac Giver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Film: Grey Owl - Gufo Grigio (pust., ZDA '99, i. P. Brosnan) p l '!■■ 'ar L1 NK C Ii 13 KO JKMI ........ U-i !• Vi*ui TV, I"v.■■ GREY OWL 23.30 Nan.: Sex and the City 0.05 Nan.: The L World 1.00 Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 otr. odd. o knjigah: Bukvožer 9.20 Risan. nanizanka 9.55 Risanka 10.05 Zlatko Zakladko 10.25 Knjiga mene briga 10.45 Z glavo na zabavo 11.20 Dok. film: Predani ljudem 11.15 Dok. odd.: Vladarske igre železne dobe 11.55 Dok. odd: Umik agresorja z ozemlja RS. (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tarča (pon.) 14.35 Dok. odd.: Kongresni trg pripoveduje 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Sunebrojski zaklad 16.10 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Izob.-svetovalna odd.: Turbulenca 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Film: Filmski spodrsljaji 19.55 Sklepna slovesnost 43. Borštnikovega srečanja in podelitev nagrad 21.00 Dok. odd. 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Omizje Jr Slovenija 2 6.30 9.30, 2.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otr. Infokanal 9.00 Tv prodaja, sledi Zabavni infokanal 11.45 Superfinale Berni Models 2008 (pon.) 12.35 Pihalni kvintet 13.15 Impromptu (odd. o umetnosti glasbe in plesa) 13.35 Vrhunci angleške nogometne lige 14.25 50 let televizije 14.50 Poljudoznan. nan.: Po poteh Us- huaie 15.50 Črno beli časi 16.10 Koktajl 17.25 Mostovi-Hidak (pon.) 18.00 Slovenija danes (Dnevnik Tv Maribor) 18.25 Kronika osrednje Slovenije, sledi Primorska kronika 18.55 50 let televizije 20.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 20.50 Prvi in drugi 21.20 Tv priredba gledališke predstave 23.45 Slovenska jazz scena Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 16.25 16.55 17.25 17.40 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 22.50 23.20 Dnevni program 0.25 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Film: Raznašalci kozic (VB, '69, r. P.G. Scott, i. R. Fraser, C. Lesley) Biker explorer Nautilus 21.40 Avtomobilizem Vsedanes: vzgoja in izobraževanje Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Odmev Pogovorimo se o... City folk Reportaža: Diplomatska regata Srečanje z... Artevisione Iz arhiva po vaših željah Tv Primorka 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Mali Prijatelji (pon.) 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 19.55 EPP 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Polka in Majolka RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Ko se stikajo kulture; 9.00 Rdioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posvetovalnica s psihologom; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan il pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na re-šetu; 14.45 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymna- sium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.40 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.00 Novice; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Ar-sove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 29. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1000 C STOCKHOLM 3/10 O K0BENHAVN —' HTE* 0 — - HELSINKI .5/10 1010 M AMSTERDAM "="L01/1? °2/12 O PARIZ 4/14 ZENE1 9/15 C VARŠAVA O 8/12 OBRUSELJ 3/12 DUNAJ 6/12 O LJUBLJANA o 10/11 MOSKVA 4/9 0 C KIJEV 2/7 1020 BEOGRAD o 8/16 LIZBONA O 13/21 MADRID O 12/22 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SPLIT .•¿47/20 ÍV> SKOPJE O UU - 5/18 . o SOFIJA 3/14 • V C Nad našo deželo prihajajo intenzivni vlažni južni tokovi, jutri podnevi pa bodo prišli bolj suhi. '„„ATENE v , J2/20 O-» Nad severnim Sredozemljem je nastalo ciklonsko območje. Vremenska fronta se zadržuje nad Alpami. Pred njo doteka k nam z okrepljenim jugozahodnikom vlažen in topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 16.56 Dolžina dneva 10.15 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.20 in zatone ob 16.40 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 3.06 najnižje -29 cm, ob 10.22 najvišje 53 cm, ob 16.04 najnižje -57 cm, ob 22.11 najvišje 27 cm. Jutri: ob 3.28 najnižje -22 cm, ob 9.41 najvišje 49 cm, ob 16.31 najnižje -55 cm, ob 22.45 najvišje 23 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........16 2000 m............6 1000 m ..........14 2500 m............3 1500 m............9 2864 m............1 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O 8/6 O GRADEC 10/17 CELOVEC O 9/15 TRBIZ O 7/15 o 10/13 KRANJSKA G. 0 10/15 S. GRADEC MARIBOR O 12/19 -Ji^ M. SOBOTA O 10/20 DoK o TRZIČ 12/15 13/20 O PORDENON 14/9 č/^J- ČEDAD , VIDEM O 14/19 O KRANJ r& CELJE 13/19 O qtuj mr GORICA O 15/20 O N. gorica: 16/19 . LJUBLJANA ( 13/17 Z ^ POSTOJNA O 12/14 KOČEVJE ¿8%, ČRNOMELJ N. MESTO 13/19 o ^^ ZAGREB 12/21 O ^NAPOVED ZA DANES Na območju celotne dežele bo pretežno oblačno z zmernimi padavinami ob obali in močnimi padavinami ter nevihtami v gorah, predvsem v predgorju in v predalpskem pasu. Padavine bodo bolj pogoste in razširjene v drugi polovici dneva. V ravninskem pasu bo pihal zmeren, ob obali Na vzhodu bo povečini suho vreme, drugod bo oblačno in deževno, vmes bodo nevihte. Več dežja bo v zahodni Sloveniji, kjer bodo možni močni lokalni nalivi. Pihal bo južni do jugozahodni veter, ob morju okrepljen jugo. pa tudi močan jugovzhodnik. O GRADEC 10/17 n (NAPOVED ZAJUTRI Še jutri zjutraj, bo oblačno z obsežnimi padavinami v spodnji nižini in ob obali, kjer bo pihal močan jugovzhodnik. V zgornji ravnini in v gorah se bodo pojavljale močne padavine ter nevihte. V predalpskem pasu bodo verjetne tudi zelo obilne padavine. V noči na četrtek bo prehodno deževalo tudi v vzhodni Sloveniji. Čez dan bo tam povečini suho vreme, drugod bo občasno še deževalo, pogosteje v zahodni Sloveniji. Meja sneženja se bo prehodno spustila do okoli 1300 metrov nadmorske višine. Pihal bo okrepljen jugozahodnik. Japonska - Novi premier se je potožil Asu zmanjkuje časa za branje stripov Taro Aso ansa avstriJa Nacistični pozdrav ga je stal službo DUNAJ - Voznika tramvaja na Dunaju so odpustili iz službe, potem ko je na sobotni nočni vožnji potnike pozdravljal z nacističnim pozdravom "Sieg Heil". Kot je v ponedeljek povedal tiskovni predstavnik dunajskega mestnega prevoznika Wiener Linien, so 35-letniku po sobotnem incidentu že vrnili delavsko knjižico. 35-letni voznik tramvaja, ki je v soboto ponoči vozil na eni izmed tramvajskih linij v središču Dunaja je potnikom preko zvočnega sistema na tramvaju lahko noč zaželel z besedami "Sieg Heil". Ko se je kmalu za tem znašel na zatožni klopi pri delodajalcu, obtožb glede neprimernega pozdravljanja ni zanikal. Za nepremišljeno ravnanje sedaj 35-letni-ku grozi tudi tudi formalna kazen. Če ga bo sodišče spoznalo za krivega, mu grozi do deset let zaporne kazni. O incidentu je sicer prvi poročal spletni časopis Die Juedische. (STA) izrael - Privlačna politričarka Kanadski občudovalec poslal prstan Livnijevi Cipi Livni ansa TOKIO - Japonski premier Taro Aso, ki je to mesto zasedel konec septembra, je v nedavnem govoru potožil, da mu zaradi velike zaposlenosti zmanjkuje časa za njegov dolgoletni hobi - branje stripov. "Težko je brati stripe, saj je moj čas sedaj omejen," je Aso povedal več stoglavemu občinstvu v Tokiu v njegovem prvem javnem nagovoru od nastopa funkcije. Kot poslanec je Aso veljal za dokaj ostrega, v zadnjih letih pa je poskušal omehčati svojo podobo in se predstavljati kot eden izmed t.i. otakujev, za katere so značilni hobiji, ki mejijo na obsedenost, še posebej na področju animacije, video igric in stripov. Aso je ljudi nagovoril v tokijskem okrožju Akihabara, ki s številnimi trgovinami, ki prodajajo elektroniko in stripe, velja za najpomembnejše zbirališče otakujev. Ob tem je tudi pozdravil japonsko subkul-turo, še posebej stripe, ki predstavljajo ključni izvozni artikel Japonske. "Lahko se razveselim, ko pridem v Akihabaro," je še povedal Aso, medtem ko so njegovi podporniki, večinoma v 20 in 30 letih starosti, vzklikali 'Aso, Aso, Aso". (STA) španiJa - Akcija restavracije "Protikrizno" kosilo za en evro MADRID - Restavracija v mestu Gijon na severu Španije je svojim strankam v času kosila enkrat tedensko začela ponujati "protikrizni" menu za zgolj en evro. S tem želijo prebivalcem tega industrijskega pristaniškega mesta pomagati pri soočanju s finančno krizo. "Ne služimo, a denarja tudi ne izgubljamo," je povedala upraviteljica restavracije Da-rio's Emilia Jimenez. Ob tem je dodala, da nizke cene četrtkovih kosil pokrijejo z zaslužki ob koncih tedna. Poceni kosilo je restavracija začela ponujati v začetku meseca, z njim pa želi privabiti stranke v času, ko se potrošnja v Španiji zaradi strmega upočasnjevanja gospodarstva krči. Poteza je restavraciji očitno uspela. Minuli četrtek se je namreč v gostilni gnetlo ljudi. Restavracija, ki ima 49 sedežev, pa je na ta dan postregla skoraj 200 ljudi. Za en evro so gostje dobili juho iz morskih sadežev, rebrca z rižem, piščanca ali sardele s solato, kruh, pijačo in posladek. (STA) zDa - Gerard Damiano Umrl režiser filma Globoko grio MIAMI- Umrl je Gerard Damiano, režiser pionirskega pornografskega filma Globoko grlo. Naslov je za svoj vzdevek porabil novinarski vir informacij v škandalu Watergate. Damiani je v soboto umrl v bolnišnici Fort Myers, je v ponedeljek sporočil njegov sin Gerard Damiano ml. Režiserja je septembra zadela kap. "Za nas je bil filmar in umetnik," je povedal mlajši Damiano. "Čeprav njegovih filmov nismo smeli gledati, smo vedeli, da jih dela, in ponosni smo bili na to." Film Globoko grlo je imel velik uspeh in je utrl pot moderni industriji trde pornografije za odrasle. Film so leta 1972 posneli v šestih dneh za samo 25.000 dolarjev in videti ga je tako rekoč moral vsak Američan, ki je malo prej, v 60-ih letih, doživel seksualno revolucijo. (STA) JERUZALEM - Izraelska zunanja ministrica Cipi Livni je poročena in ima dva odrasla otroka, a to njenega občudovalca iz Kanade ni odvrnilo od tega, da bi ji poslal diamantni prstan, poroča izraelski časnik Jediot Aharonot. Prstan z diamantom oziroma kristalom - za kaj točno gre, še ni znano - iz 18-karatnega zlata je v pošiljki, ki ga je dostavila mednarodna poštna mreža, prispel na urad Livnijeve v Jeruzalemu. Paket je z vso mogočo natančnostjo pregledalo varnostno osebje ministričinega urada, saj so se bali, da vsebuje bombo. Na njihovo presenečenje paket ni vseboval eksplozivne naprave, temveč ekskluzivno srebrno škatlico, v kateri se je skrival prstan. Darilo je spremljalo le kratko spremno besedilo: "Zavedam se" in fotografija pošiljatelja, Kanadčana iz Quebeca. 50-letna Livnijeva darila kljub temu ni sprejela. Svojemu osebju je odredila, naj prstan ob zahvali vrne pošiljatelju. (STA)