Štev. 4.
V Ljubljani, 24. januarja 1908.
XLVIII. leto.
G-lasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane kniige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
„En šomašter je bil..
Nekoliko odgovora. Napisal Anton Pesek.
I.
Moj govor o „Socialnem delu učiteljstva" je klerikalce zadel v živo, zato so zacvilili kot pes, ki se mu stopi na rep. Kaj ne, gospoda, strah vas je zavednega učiteljstva, ker zakaj in čemu si toliko, in sicer na vse mogoče načine prizadevate, da bi pridobili učiteljstvo v svoj tabor. „Narodno Socialne Zveze", ki sem jo nasvetoval, imenuje „Slovenec" ironično-otroško križarsko vojsko. Če je torej „N. S. Z." (Narodna Socialna Zveza) res taka malenkost, čemu greste potem s polenom nad — muho ? 1 Oba napada tako v „Slovencu" kot v „Naši moči" torej nista namenjena „N. S. Z." temveč zavednemu učiteljstvu, ker se boje, da bi učiteljstvo potom N. S. Z. uspešno delovalo za izobrazbo ljudstva. Namen teh dveh ostudnih napadov je edino ta, da bi oplašili učiteljstvo, da bi ne sodelovalo pri N. S. Z. Kako resnične so pač besede, ki sem jih govoril na skupščini (glej „Na delo med ljudstvo!" stran 77) : „Čim bolj bomo delali, tem bolj ljuto nas bodo napadali, ker se baš delavnih ljudi boje naši narodni sovražniki in naši mračnjaki. Vsvesti so si, da jim samo zabavljanje in kričanje ne škoduje, temveč jim le še prevečkrat daje goriva za njih ogenj, a delo, vztrajno delo za prosveto n a -rodajim izpodkaplja tla.."
Napada v „Slovencu" in „Naši moči" name in napredno učiteljstvo sta izbruha onemogle jeze in gneva, ker se učiteljstvo pripravlja na sistematiško probujo naroda. Kajne, mi vstajamo, in vas je strah?!
človek se vam more res smejati, ko vidi, kako si na vse mogoče načine prizadevate, da bi spravili učiteljstvu v klerikalni tabor, a vse vaše grožnje in sirovosti ter tudi vaše milo vabljenje in obljubljanje vseh klerikalnih dobrot se razbijajo ob značajnosti in zavednosti učiteljstva. če res predstavlja napredno učiteljstvo višek nevednosti, če smo res nedostojni člani človeške družbe kot nas blatite, za Boga mi-
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K
pol leta.......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
lega, čemu si pa toliko prizadevate, da bi to nevedno in to nedostojno družbo pridobili v svoj tabor? Za prazen nič se vendar nihče ne trudi, razen istega, ki je t e 1 e t e n s k o neumen! Ker pa ne verjamem, da bi vi bili teletensko neumni — kot zmerjate mene
—	potem pač tiči v vaših napadih zlobnost, da bi oblatili učiteljstvo in nahujskali nerazsodne ljudi zoper nas.
Ko je neki razumen naroden mož čital znani pamflet, ga je koj odložil ter dejal: „Ne morem dalje čitati, to je pisano tako gnusno, dase mora g abi t i v s a kemu dostojnemu človeku." Tako sodi razumno ljudstvo o vaših napadih ; vašim backom pa privoščimo tako „duševno hrano", ker za boljo niso zmožni.
In ti vaši backi in baculje bodo učili učiteljstvo dostojnosti in poštenosti?! Za vašo „izobrazbo", „dostojnost" in „poštenje", s kakršnim nas hočete pitati, se ne zahvaljujemo prav lepo le učitelji in učiteljice, temveč tudi zavedni narodni fantje kakor tudi narodna dekleta. Pojdite se solit! Zakaj pa potem „cvet deklet", Marijine hčere, zaradi same pobožnosti poromajo tuintam v — Rim?! In tudi vaši krščanskosocialni kurzovci so že pokazali svojo priučeno izobrazbo in dostojnost — v sirovih pretepih imate torej dovolj smetja pred svojim pragom.
Pišete: „Šele, ko se bo liberalni šolma-šter od ljudstva naučil praktičnega duha, treznosti in smisla za socialno gospodarsko življenje, potem šele bo sam zmožen ljudi učiti."
—	Res je! Pri klerikalcih vlada praktičen duh, treznost in smisel za socialno gospodarsko življenje. Pokazalo se je to pri konzumnih društvih, kjer so si razni, ki so predstavljali višek vsevednosti, napolnili žepe, popihali v drugo faro, kmete pa spravili v ječe in dolgove. Da se je po konzumnih društvih pod vodstvom ali nadzorstvom kake „Njegove Svedrske Učenosti" ali kake klerikalne „Debelosti in Rejenosti" komunistiško popivalo in žrlo ter kradlo na račun ubogega kmeta, kajne, to je bil praktičen duh, treznost in smisel za socialno gospodarsko
življenje ?! Tega se pač učiteljstvo ne bo nikoli navzelo.
„Slovenec" je pisal, da ne more ravnodušno kvitirati 1. da sem jaz za svoja izvajanja žel aplavz navzočega učiteljstva in 2. da hoče učiteljstvo ljudstvo izobraževati. — Hvala lepa za to odkritosrčno besedo! In nadalje pravi, „gre se tu samo za praktično stran — izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva." — Tega klerikalci ne bodo dovolili, ker je učiteljstvo mojim izvajanjem ploskalo in ker hoče učiteljstvo ljudstvo izobraževati. Krasen izgovor — tehten vzrok. A bodi vam povedano, da učiteljstvo ne zataji svojih načel in ne omadežuje svoje značajnosti zaradi skle-dice leče — ki jo samo obljubljate, a dali je ne bi itak nikoli — kot delajo to vaši backi, ki imajo toliko praktičnega duha in smisla za socialno gospodarsko življenje, da za frakelček zelenega fuzla prodajajo svoje prepričanje in svojo značajnost. Kaj takega je vam, gospod „Slovenčev" člankar, „praktična stran" ?
Na vse budalosti odgovoriti ni mogoče.
Na osebne napade nase ne odgovarjam junakom, ki se skrivajo za imuniteto in ki so korajžni le v blatenju izza vogla, a ko bi morali sprejeti pred sodiščem zasluženo plačilo pa po zajčje zbeže in se strahopetno skrivajo. Opomnim naj le to. Da se norčujete iz bolnega človeka, da je suha južina, to je plemenit čin, vreden peresne deteljice: Štefe, Lampe, Gostinčar. Še poulični paglavci bi ne bili tako plemeniti.
Sploh bi pa ne bil odgovoril na ta napad, a dvoje je, česar tudi jaz ne morem ravnodušno kvitirati. To je:
1. „Naša moč" je pisala: „Otroci pridejo iz šole, pa mnogo jih ne zna pisati in brati. Drugi so podivjani, da se Bog usmili. Liberalni šomaštri pa v šoli, namesto, da bi A B C razlagali, vpijejo n. pr. v Ljubljani „Živio Hribar". Kako pa naj otrok postane značajen, ako vidi učitelja, kako fajmoštru dela komplimente, za njegovim hrbtom pa ljudi proti njemu šunta? Od koga naj se otrok nauči strpljivosti, če pa svojega učitelja vidi, kako po oštarijah hujska ? Ali more otrok biti spodoben, ako pa učitelja
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
sliši zabavljati proti ljudem, ki niso njegovega mišljenja? Kako [naj] otrok spoštuje takega vzgojevalca?"
2. Nista vam zadostovala nesramna napada v „Slovencu" in „Naši moči" name, temveč ste se lotiji celo osebno mojih sorodnikov, da bi jih nahujskali zoper mene, da bi me očrnili pri njih. Da, celo tako daleč gre ostudna gonja klerikalcev, da so zaradi ustanovitve N. S. Z. ižkušali potom mojih sorodnikov napraviti spor med m e u o j in mojo soprogo. Pa iz te moke ne bo kruha!
Na tej dve točki dobite prihodnjič primeren odgovor.
Zdravilišče za učiteljice.
Pri zborovanju „Društva slovenskih učiteljic" 31. decembra 1907 se je izprožila ideja, da bi se ustanovil nekak sanatorij ali hospic za slabotne ali obolele učiteljice.
To idejo moramo z zadovoljstvom in radostjo pozdraviti, a po mnenju pisca teh vrst naj bi se ustanovil sanatorij ali hospic ne le za oslabele in obolele učiteljice, pač pa tudi za oslabele in obolele učitelje. Da bi se delili in ustanovljali dva sanatorija, enega za žensko in enega za moško učiteljstvo, bi bilo naravnost nezmisel, ker bi s tem delili moči in težko, da bi mogla delovati oba sanatorija uspešno. Sicer bi pisec svetoval, da bi se ne prehiteli. D o -kler nimamo n č i t e 1 j s k e g a k o n-vikta v Ljubljani, naj bisine napravljali š e d r u g i h t e ž a v , a ko bomo imeli konvikt, svoj lastnidom, m o r a p r i t i n a v r s t o sanatorij.
Tudi glede kraja je pisec drugega mnenja. Sanatorij v našem romantiškem Bohinju bi bil za poletje res nekaj krasnega, a vendar se mi zdi, da je zrak v Bohinju za bolehave ljudi veliko preoster; posebno pa pozimi. Kdo bi hotel iti se zdravit in krepit v zimskem časa v Bohinj ? Zato se predrzne pisec svetovati, naj bi se izbral kraj za sanatorij bolj na jugu, kjer
LISTEK.
Sociologija in nje najznamenitejši zastopniki.
Vsaka veda ali znanost je spoznavanje in pojmovanje določenih skupin empiriških dejstev in stanj ter raziskavanje načel in zakonov, ki se javljajo v danih dejstvih. Vsaka znanost počenja z opazovanjem raznih prikazni in iz-prememb ter stremi na njih podlagi odkriti zakone. Logiški sklepi in ob priliki opravičena hipoteza so pot, po kateri dospe veda do svojih zaključkov.
Tako umevajo pojem „znanost" zastopniki takozvanih eksaktnih ved, posebno prirodo-znanci. Induktivna metoda je tu že stoletja edino priznana pot raziskovanja.
Le glede državnih naukov, prava ter sploh v socialnih vedah se dosedaj niso držali ^ edino plodonosne poti, niti niso priznavali
strokovnjaki, da bi se dale te važne discipline obdelovati na induktiven način.
Učitelji državnega prava kakor sploh socialnih ved so trdili vedno to, da država, človeštvo, socialne prikazni in odnošaji ne pripadajo naravi, da so to stvori svobodne človeške volje, ki sploh niso podrejeni nobeni zakonitosti, ter da se morajo opazovati zaraditega v znanstvenem preiskovanju teh disciplin popolnoma druga pota, načela in pravila.
Deduktivna metoda, večkrat brez ozira na dana dejstva, je veljala splošno za edino zveličalno in zanesljivo pot, ter so po nji izvajali vsi najznamenitejši učitelji svoje zaključke.
Umevno je, da je takim potom nastalo — in še nastaja — ravno toliko različnih sistemov v raznih panogah takozvanih „Geisteswissenschaften", kolikor je nastopilo učiteljev. Posledica tega je bila nečuvena zmešnjava, čudna protislovja v načelih kakor po-edinostih tako, da sploh ni mogoče najti jasnosti, še manj pa enotnosti v končnih rezultatih. V tej dobi je reakcionarstvo želo najlepše
uspehe v svojem stremljenju ter še podpiralo splošno zmedenost.
Vendar pa so v najnovejši dobi nastopili izredni talenti v socialnih vedah, ki so v svoji substilni dalekovidnosti, podprti z visokim strokovnim znanjem, slutili istovetnost pojma „znanost" za vse vede, inklusivno socialne. Dokazovali so, da mora učitelj socialnih ved biti istotako „Naturforscher" kakor fizilog ali biolog, zakaj socialne prikazni so:
1.	samo ena plat biologije, namreč življenje človeštva,
2.	pa je in mora biti znanstvena pot povsod ista.
Spoznali so, da zgodovinski dogodki, državne in druge socialne prikazni niso slučajni plodovi svobodne človeške volje v družabnem življenju. Vsi ugovori proti temu se ne morejo vzdržati niti ne smejo več pričakovati upoštevanja. Neovrgljivo je dokazano po dejstvih:
1. da sledijo vse socialne (tudi politiške) prikazni a) od početka svojega nastopa, b) v svojem obstanku in razvoju, c) v minevanju — gotovim stabilnim zakonom;
2. da se v njih javlja popolnoma določen red, kakor splošno v prirodi.
Zakoni, ki veljajo za postanek in razvoj držav, prava, sploh politiških dejstev, so r bistvu istovetni z znanimi prirodnimi zakoni, samo da nastopajo v višji sferi — v človeški družbi.
Induktivna metoda v socialnih vedah se drži strogo danih dejstev; odločno odklanja vsako vmešavanje tendenciozne umetne fantazije, ki vodi le do neplodnih idealov brez pomena za človeško družbo. Najimenitnejši sociologi so na tak način dospeli do rezultatov, ki imajo že sedaj za civilizatoriški in socialni razvoj največji vpliv.
Vsak poizkus reakcionarstva, pobijati in uničevati ta vpliv socioloških spoznavanj za nadaljni razvoj družbe, ne pride več bistveno v poštev.
Sociologija je danes priznana vodilna veda v socialnih znanostih. Ona proučava in raziskuje medsebojne človeške odnošaje.
Počenja s filozofiškim upogledom v izvor medsebojnih človeških odnošajev, v bistvo so-
ni tako ostre zime. Seve, to so le ideje in mnenja, ki jih bo potreba preudariti in premisliti od vseh strani.
Za čas, dokler nima učiteljstvo svojega lastnega sanatorija, svetuje pisec, da bi se vse obolelo in oslabelo učiteljstvo posluževalo kopališča po Knajpovem načinu v Dolini pri Trstu, in sicer iz teh vzrokov:
1.)	Vas Dolina je pod hribom in iz vasi se vidi na krasni zaliv Jadranskega morja, zaradi česar je v Dolini gorski in morski zrak;
2.)	V Dolini se je ustanovilo kopališko društvo, ki ima svoje lastno kopališče in svojega zdravnika. Prvi redni občni zbor bo prve dni meseca marca t. 1., a v ustanovnem odboru sta dva učitelja in gotovo bo zastopano učiteljstvo tudi v stalnem odboru.
3.)	Dolina in bližnje vasi tvorijo tako-imenovani Breg, ki tvori ves skupaj krasen panorama. Tu vidiš hribe, ravnino in odpira se ti pogled na morje, ki je oddaljeno komaj pol ure hoda.
4.)	Zima in mraz obstojita tu le v tem, če v zimskem času piha kateri dan burja, a če te ni, je skoraj vso zimo 8—10° C toplote, tako da se lahko reče: mraza tukaj ni. Sneg, če se pokaže kdaj, se ne obdrži skoraj nikdar nad 24 ur. To zimo ga še nismo videli.
5.)	Ako bi se oglašalo več učiteljstva za zdravljenje v Dolini, bi kopališko društvo gotovo napravilo za učiteljstvo ugodnejše cene nego za druge.
6.)	Vse podjetje je v narodnih rokah in vsa okolica je slovenska. Dolinska županija je že od nekdaj prvoboriteljka za slovenske in slovanske pravice v Istri. V nji je 5 ljudskih šol z 9 učiteljskimi osebami, ki niso nad pol ure hoda oddaljene druga od druge, saj bi dober hodeč lahko prišel iz Doline v pet četrt ure v Boljunec, Boršt, Bicmanje in zopet nazaj v Dolino.
7.	Ker ima kraj tako milo podnebje, rodi tukaj razno sadje od najranejih črešenj do poznih zimskih oškuržev. Tudi je tukaj vinorodni kraj in zato prav primeren za takozvano grozdno kuro, saj zorijo nekatere vrste grozdja tu že v avgustu in potem ne manjka do pozne jeseni grozdja, ki delajo iz njega vino, imenovano brežanka.
To je navelo pisca teh vrst, da se predrzne svetovati učiteljstvu, ki išče zdravja in okrepila po raznih zdraviliščih, naj se obrne v Dolino. Kopališče je čisto novo in se odpre prvič 15. marca t. 1. Kasneje napravi društvo tudi morsko kopališče ob morju. Kdor želi natančnejših informacij, naj se obrne na „Kopališko društvo", a učiteljstvu rado ustreže tudi „Slovensko učiteljsko društvo za koprski okraj", ki ima svoj sedež v Dolini.
Sramota!
t
Ni še dolgo od tega, kar je prišla na
okr. Sol. svet v........tako spisana prošnja
za nadučiteljsko službo, da se nam zdi vredno objavit vsaj sklep.
Ferner legt der erfurchtsvollst Unterzeichnete an den Stufen des hohen Landesschul-rates das feierliche Versprechen ab, daß es seine heiligste Aufgabe, sowie eine Ehrenpflicht sein werde sich in eiserner Konsequenz durch rastlose unermüdliche Arbeit, Bienenfleiß sowie tadelloses Verhalten der hohen Gnade sowie
cialnih sil in zakonitost njih učinkovanja, ter je kot taka bistveni del pozitivne filozofije. Nadalje razreduje socialne fenomene, označi činitelje socialnega razvoja ter konstatuje naravno zakonitost v obliki sociološke zakonitosti v socialnem življenju. V svojem raziskovanju temelji na celoskupnem človeškem znanju zaradi pripoznanih dejstev in dognanih načel. Glavna opora ji je objektivna zgodovina, očiščena vseh tendencioznih poročil iz tega ali onega ozira. Kot edino pravi zadnji namen zgodovine postulira sama sebe.
Temelj sociologiji pa vendar ostanejo prirodoznanske vede, pred vsem biologija, antropologija, etnografija, kulturna zgodovina, psihologija in statistika. Tudi geologija in geografija služita kot pomožne vede.
Socialni odnošaji niso izolirane, poedine prikazni v prirodi kakor ena rastlina ali elektrika, v življenju konfesija, ampak so človeško življenje obsebi. Socialni odnošaji so vse to, zaradi česar se porajamo, kar nas razlikuje, kar nas nagiblje k učinkovanju, kar nas uničuje, v socialnem življenju žanjejo človeštvo
des geschenkten Vertrauens würdig zu erweisen.
Klerikalci so pač v vsakem stanu brez sramu.
Zastopnikom učiteljstva pa naročamo, naj porabijo ves svoj vpliv, da tak prošnjik ne pride v poštev, naj si bo Peter ali Pavel.
Značajan mož kaj takega ne stori. Kdor pa tako klečeplazi, ni vreden da je učitelj. Dela nam sramoto!
Košček k poizkusu rešitve našega social, vprašanja.
Slovensko učiteljstvo ima lepo organizacijo, ki je nanjo lahko ponosno. Ker mu poklicani krogi niso hoteli preskrbeti primerne, za življenje potrebne plače, si je osnovalo v svrho samopomoči tudi „Učit. konvikt", „Vdovsko društvo" in druge zavode in društva. Govorilo se je tudi o menjavanju otrok mestnih in kmetiških učiteljev.
Danes hočemo omeniti še nekaj, s čimer bi se dalo nekoliko pomagati učiteljstvu potom samopomoči in kolegialnosti.
Znano je, da so največji siromaki učitelji z rodovinami. Učitelj je dolžan svojemu stanu, da otroke izšola. To pa stane silno denarja, in marsikateri tovariš mora stradati v polnem pomenu besede, če ima otroke po šolah. A da bi bili vsaj potem preskrbljeni! Pri sinovih se to doseže, a težje je pri hčerah. Vse ne morejo biti učiteljice in poštne upraviteljice. druge službe se pa jako težko dobe in so tudi nestalne.
Glavni smoter vsake ženske je, da se omoži. Ona, ki tega ne dožene, ni nikdar srečna. Poznamo jako omikane ženske v dobrih službah, a vsaka, ki je samica, je videti nezadovoljna. Ženska je kakor trta; le takrat raste bujno, če se ovija in naslanja na moža.
Noben oče se ne more oddahniti, dokler ni svoje hčere dobro omožil, šele potem si je sveßt, da je preskrbljena.
Kot z drugimi, pravtako je z tudi z učiteljskimi hčerami.
Mnogo učiteljskih hčera se omoži z omikanimi in imovitimi ljudmi, a še več jih obsedi, predvsem zato, ker nimajo denarja. Prav redko se tudi sliši, da bi se katera omožila z učiteljem. In vendar ni nobena tako primerna za učiteljevo soprogo. Kako težko se uživi preprosta deklica v učiteljsko življenje, kako redke so med njimi, ki si pridobe popolno umevanje svojega moža, in marsikaj se jim zdi neumljivo, po čemer stremi njen soprog in kar je njegov ideal! A tudi meščanka se težko privadi življenja na kmetih brez primerne ženske družbe, brez gledišča in mestnih zabav. Koliko je med nami nesrečnih zakonov, zlasti ker učiteljeva soproga ne more najti prave meje med imenitnostjo našega poklica in stanu ter med našimi plačami.
Učiteljeva hči pa je dovolj omikana, da more umevati učiteljske ideale, a tudi vajena, prilagoditi kulturne in družabne potrebe učiteljskim plačam, ker je ves čas živela v tem ozračju.
Vsak mladi tovariš naj bi torej, ko si misli izbirati družico, pogledal najprej po hčerah svojih kolegov, če bi bila katera primerna za njegovo soprogo.
Dobil bo omikano ženo, ki pozna učiteljske težnje.
in posameznik posledice svojega dejanja in nehanja.
Sociologija širi spoznavanje, da vlada povsod, torej tudi v socialnem življenju, stroga zakonitost, in sicer pred vsem vzročnost in razvoj ali evolucija. Človeško družbo nam odkriva kot podvrženo prirodni zakonitosti z vrhovnim principom kavzatitete, ter je tako morala dospeti na stališče, da pripoznava enoten princip vseh prikazni in da zaraditega postulira pozitivni monizem kot edino dejstvom odgovarjajoče filozofiško naziranje. Preko razvalin razrušenega dualizma stopa vedno vplivnejše in zmaganosno na plan, gotovim smotrom nasproti.
Umevno bo seveda, da sociologiška veda kot sinteza empiriških dejstev vseh znanosti ne more in ne sme biti kompleten, za vedno dovršen, okostenel stabilen sistem, kakor jih je bilo dosedaj v vseh panogah brei. števila, ampak da se razvija vzporedno s splošnim razvojem.
Ona piipoznava, da ni ničesar v prirodi — niti priroda sama — stalnega, ampak da
In če mu ne bo prinesla velike dote, mu bo pa prinesla hvaležno in zvesto srce.
Vzel pa bo obenem tudi težko skrb z rame njenega očeta in rešil košček našega socialnega vprašanja.
Prijazna beseda v ptujski okraj.
Vurberg, 19. januarja 1908.
Večinoma so učitelji in učiteljice tukajšnjega okraja vpisani v našem društvu kot udje, a nekaj jih ni. Precejšnje število jih je, ki so samo javili svoj pristop, a pri tem je ostalo, dalje se niso pobrigali za društvo, niti da bi se bili udeleževali zborovanj, niti da bi plačevali članarino. Društvo mora plačevati za „Zavezo", „Zvezo" oziroma „Lehrerbund", tudi za knjižnico prispevati, a kako naj to stori, ako ne izpolnjujejo člani svojih dolžnosti? V minulem letu so bila zborovanja še precej dobro obiskovana, a bila bi še lahko bolje, ako bi ne bilo pri nekaterih tovariših in tovari-šicah toliko brezbrižnosti. Znano nam je sicer vsem, da vožnja ali sploh pot v Ptuj stane denar, za katerega nam gre sploh tesno, a če se zmore denar za hojo v mesto v drugih zadevah, bi se zmogel menda tudi v društvenih. Videti pa je tudi društvenike ob dnevih zborovanja v mestu, ki pa k zborovanju ne pridejo. Tovariši z bornimi 70 do 80 K mesečne plače prihajajo marljivo, a marsikateri ki je v gmotnem na boljšem, ki ima tudi zvezo z železnico, pa izostaja.
Večinoma so pri zborovanjih vedno isti tovariši in tovarišice, ki se ne ustrašijo potnih stroškov, a ravno ti pa trpijo tembolj, ker se pobira za razne prispevke zmeraj pri njih. A vsa čast jim, saj kažejo s tem svojo stanovsko zavednost!
V	zadnjem letu se ni udeležilo 17 članov nobenega zborovanja, nekaj jih je, ki že niso bili dve leti med nami. Takega siromaštva pa vendar ni med nami, da bi posameznik ne mogel toliko žrtvovati, da bi ne mogel priti enkrat v letu, oziroma v dveh letih k zborovanju! Tistim vpisanim članom, ki se ne udeležujejo zborovanj in tudi ne plačujejo članarine, je svetovati, naj prijavijo svoj izstop, da ne bo treba odboru postopati po § 27. društvenih pravil. Lepše bi bilo gotovo, da bi se nam dejanstveno pridružili, kakor pa da bi bilo čitati v „Učit. Tov.", da je moral odbor po društvenih pravilih te in te tovariše in tovarišice izbrisati iz društva.
V	društvu lahko sodeluje vsak učitelj in vsaka učiteljica, bodisi tega ali onega politi-škega mišljenja, zakaj društvo se ne peča in se tudi po pravilih ne sme pečati s politiko. Namen našega društva je: a) pospeševanje koristi narodne (ljudske) šole in njenih učiteljev vobče in onih ptujskega okraja posebe; b) vzajemno vsestransko pedagoško in didaktično izobraževanje učiteljstva v korist narodne (ljudske) šole in odgoje mladine, s posebnim ozirom na one ptujskega okraja (§ 1. društvenih pravil).
Osebnosti pustimo v stran, gre za stvar. Pokažimo občinstvu solidarnost! V slogi je moč! Pridružite se tudi, ki še niste bili med nami, dela je dovolj! Med drugim bo letos gotovo važno za vse sotrudnike pogovarjanje, oziroma poročanje o temah za uradno konfe-
je le vedno nastajanje in minevanje, ter da je stalna, nenastala, neminljiva, edino le resnica, ki jo je treba vedno bolj pojmovati.
Vrhutega nam podaja na podlagi dosedanjih spoznavanj zanimive vpoglede v bodočnost, n. pr. smer politiškega razvoja v prihodnje, posebno pa nam stvarno pojasnjuje.sedanji politiški položaj. Socializem, ki ga oznanujejo sociologi, je drugega kalibra nego ga propagirajo „krščanski" socialisti, vendar tudi drug v bistvu kakor socialni demokratizem. Znanstveno dokazuje potrebo in naraven postanek nacionalizma kakor patriotizma. Objektivno po-jasnuje slabe posledice teženj stranke, ki ne delujejo v smislu splošnega blagra (Gemein-nutz).
Enostavno in lahko umljivo razlaga sociološka veda kulturo, civilizacijo, nacionalizem individualizem in socializem kot socialne procese; narod, narodnost, državo, pravo kot socialne produkte.
Državne znanosti so ravno dosedaj občutljivo pogrešale znanstveno dovršene razpre-delbe pojmov „država in pravo".
renco, s katerim se olajša posameznikom izdelovanje dotičnih elaboratov. Več glav več misli. Da bi bile te besede v prid društvu, to iz srca želi njegov najstarejši član.
Z i h e r.
Pisarna.
LUX.
Vprašanje: V mojem službenem kraju je vikar, ki poučuje verouk. Ce hoče vodstvo uradno poslati kak dopis katehetu, ali naj se naslovi na ime kateheta ali na duhovni urad, v tem slučaju na vikarijski urad?	K.
Odgovor: To je pač vseeno, zakaj uradna pisma se lahko pošiljajo uradom ali pa posameznim osebam. Ako pošljete uradno pismo po pošti v isti kraj, kjer stanujete Vi, pa niso pošte dolžne, da ga dostavijo.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Učiteljski ferožek Št. Vid pri Ljubljani je imel svoj III. sestanek 16. t. m. pri „Slepem Janezu". Vkljub precej občutnemu mrazu se je zbralo lepo število učiteljev in tudi nekaj učiteljskih prijateljev. Bekla se je marsikatera resna, a tudi zabavnih ni manjkalo. Ti „krožki" se bodo tako udomačili, da jih ne bomo nikdar več opustili, ker so nam v razvedrilo in pa v neprisiljen razgovor o važnih stanovskih vprašanjih. Vivant sequentes !
Štajersko.
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo
ima svoj občni zbor dne 2. februarja t. 1. ob 1. uri popoldne v Šmarji pri Jelšah. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2 Dopisi. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Referat: Na delo med ljudstvo. 6. Volitev odseka za izveušolsko delovanje. 7. Slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi vljudno
odbor.
(Jornjegrajsko učiteljsko društvo
zboruje v četrtek, dne 6. svečna 1908., točno ob 11. uri v Gornjem gradu po sledečem vzporedu:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Zapisnik. Dopisi in razgovor o njih.
3.	Volitev člana upravnega odbora „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic".
4.	Raznoterosti.
5.	Predavanje: Pogled v eksperimentalno pedagogijo.
Ptujsko učiteljsko društvo. Socialni odsek tega društva je sklenil v seji dne 12. t. m., da prične delovati potom učiteljskih krožkov.
Ptujsko učiteljsko društvo je imelo svoj občni zbor dne 12. t. m. ob izborni (!) udeležbi, t. j.: navzočih je bilo '/s članov. Tov. predsednik je podal pregled delovanja društvenega v preteklem letu, iz katerega povzamemo, da je imelo društvo v tem letu 6 zborovanj, pet predavanj, oziroma poročil, da je izmed društvenikov eden umrl, pet se jih je preselilo, dva sta stopila v pokoj.
Pri današnjem zborovanju je pristopila društvu gdč. J u r i č Matilda, u. ž. r. d. v Narapljah. Kot gost je bil navzoč g. iur. K o-stanjevec.
Na predlog tov. Kavklerja se izvolita pregledovalcem računov tov. K a j n i k in J e r š e ter poročata pri prihodnjem zborovanju o stanju blagajnice.
Predsednikom je bil za tekoče leto zopet soglasno izvoljen tov. Fr. Žiher od V u r -b e r k a. Ostali odbor se je konstituiral za leto 1908. tako: podpredsednik — Anton Pesek iz Narapelj, tajnika — Angela M i 1 6 i n s k i iz H a i d i n a in Janko Lešnik odVurberka, bla-gajničarka — Marjana Luknarjeva
Epohalne so nadalje sociološke razprave o bistvu in namenu politike, o parlamentarizmu, o ustavi, o stanovih in njih politiki, o družabnih zvezah plemstva, židovstva, katoliške cerkve ter o njih pomenu prej, sedaj in njih bodočnost itd.
Učitelja zanimajo poleg tega razprave o vzgoji, šolstvu in učiteljstvu s sociološkega stališča, ki mu otvarjajo zadovoljiv vpogled v prihodnjost — ako se zaveda učiteljski stan stališča, ki mu je odkazano po socioloških zakonih.
Sociologija nas vzpodbuja, naj z vnemo delujemo na svojem lepem poklicu v duhu socialnega razvoja. Povzpnimo se sami intelek-tuelno, kar nam bo za organizacijo druga, zanesljiva in uspešna opora v boju za obstanek! Pomagajmo si sami, ako v tem oziru na naših izobraževališčih zaradi reakcionarskega vpliva nismo pridobili doslej!
Zato tudi na tem mestu imenujem dela najimenitnejših zastopnikov sociološke vede ¡s skromno željo, naj bi jih prav mnogo tovarišev z istim zanimanjem proučavalo kakor moja
iz Ptujske okolice, knjižničar — Valentin Kajnih iz Ptujske okoli-č e, odbornika — Ivan Klemenčič iz Ptujske gore in Jože Gorup s Po-1 e n š a k a , pevovodja — Vinko S e -rona od Sv. Barbare v Halozah.
Na predlog tov. Peska se zviša udnina na 4 oz. 2 K, isti tov. predlaga, da naše društvo sodeluje pri jubilejskem koncertu v Cel j ti in pristopi društvo k Narodni Socialni
Zvezi.	v
V soe. odsek se na prodlog tov. Segule izvolijo tov.: Kavkler, Pesek, Petrovič, Lešnik Mirko, Ogorelec. Gorup in tovarišica M i c i D u 11 e r -jeva.
K sklepu predlaga tov. Gorup resoluciji, ki se sprejmeta soglasno.
1.	Učiteljsko društvo za ptujski okraj ■ogorčeno obsoja ostudni napad „Slovenca" in „Naše moč i" na učiteljstvo sploh in posebej na tov. A. Peska.
Učiteljstvo ni pod kuratelo kakega Go-stinčarja in Lampeta, da bi moralo prositi, če sme delovati za prosveto ljudstva.
Kot odgovor na ostudni napad izjavi učiteljstvo, da bo tembolj delovalo v smislu Pe-skove brošure „Na delo med ljudstvo."
2.	Učiteljstvo ptujskega okraja izreka tovarišu Pesku priznanje in zahvalo za njegov dosedanji moški nastop ter ga prosi, naj se ne oplaši klerikalnih napadov, temveč naj krepko nadaljuje pričeto delo, ker zavedno učiteljstvo bo vedno z njim.
Ker ni bilo drugih nasvetov, zaključi tov. predsednik zborovanje, želeč, da bi se v tekočem letu prav pridno udeleževali vsi dru-štveniki učiteljskih sestankov. F . . . e.
Srednješolski vestnik.
1 * * K reformi srednješolske mature.
Mnenja o tem vprašanju so jako različna. Nekateri so za popolno odpravo mature, drugi za omejitev sedanje. Nekateri trde, da matura nima nobenega pomena za sprejem na visoko šolo. Ako je temu tako, potem se prav lahko odpravi, ker je dovršitev srednje šole dokazana z zadnjim semestralnim izpričevalom. Tisti, ki hočejo maturo omejiti ter jo smatrajo kot legitimacijo za vstop na visoko šolo, pa zahtevajo, da se dijake ne izprašuje iz vseh predmetov, ampak le iz tistih, ki so podlaga na-daljnim študijam. Tako naj bi dijaki, ki se posvetijo pravoznanstvu, ne delali mature iz matematike in prirodoznanstva; modroslovci pa tudi le iz tistih predmetov, ki so v zvezi z njihovimi nadaljnimi študijami, tako naj odpade matura za matematike iz jezikov, zemljepisa in zgodovine. Taka ureditev se nam zdi prav pametna. Upamo tudi, da se bo večina za to odločila. Odločitve pa najbrže še ne bo tako kmalu, ker enketa pri naučnem ministrstvu s pravim delom niti pričela ni. Morebiti se pri tej priliki tudi reši vprašanje o enotni srednji šoli, ki ima veliko pristašev. Ako se pouk v klasičnih jezikih preloži v višje razrede ter uvede obligatni pouk v risanju v nižje, je vprašanje že napol rešeno. Izkušnja pač vedno bolj dokazuje, da večina desetletnih učencev ni sposobna za abstraktni pouk v latinščini na podlagi grške in rimske mitologije in zgodovine. Ker se učenci uče zgodovine šele v 2. razredu, bi bil latinski pouk na mestu komaj v 3. razredu.
** Osebna Test. Prof. Fr. B r u n e t, učitelj telovadbe na ljubljanski realki, je pomaknjen v 9. činovni razred.
** Razpisani profesorski službi. Na II. drž. gimnaziji v Ljubljani je s šolskim letom 1908/9 oddati mesto pravega učitelja za klasiško filologijo kot glavni predmet in nemščino ali slovenščino kot postranski predmet ter mesto pravega učitelja za matematiko in fiziko kot glavna predmeta s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Prošnje do 2 0. februarja.
malenkost, ki je tem duševnim velikanom iskreno hvaležna.
I. Ludwig Gumplowicz, bivši e. kr. profesor na univerzi v Gradcu:
1.	Grundriß der Sociologie.
2.	Der Rassenkampf. Sociologische Untersuchungen.
3.	Sociologie und Politik.
4.	Sociologische Staatsidee.
5.	Sociologische Essays.
6.	Rechtsstaat und Socialismus. Allgemeines Staatsrecht.
II.	Gustav Ratzenhofer, c. kr.
Feldmaršalleutnant :
1.	Wesen und Zweck der Politik. (3 Bände.)
2.	Sociologische Erkenntnis.
3.	Sociologie.
4.	Positive Etik.
5.	Kritik des Intellekts.
III.	Lester F. Ward, profesor sociologije na vseučilišču v Providence (Rhodelsland):
1.	Reine Sociologi. (Iz angleškega.)
2.	Sociologie von heute.	K. K.
** Na celjski državni gimnaziji
je razpisano z začetkom šolskega leta 1908/9 def. učiteljsko mesto za klasiško filologijo in nemščino kot postranki predmet. Prošnje je treba vložiti do konca februarja t. 1. na deželni šolski svet.
** Etiketa o reformi srednjih šol se je začela 20. t. m. na Dunaju. Posvetovanja so trajala štiri dni. Udeležencev je bilo 60.
Književnost in umetnost.
„Popotnik". Letnik XXIX. Štev. 1. — Vsebina: 1 Dragotin Pribil: O duševnem delu. — 2. Val. P u 1 k o: Metodiki novodobnega spisnega pouka, njih nauk in njega uporaba. — 3. Ludovik C erne j: Jecljanje v šoli. — 4. J. B.: Uvod v algebro. — 5. Dr. Fr. 11 e š i č: Resolucije o slovenskem srednjem šolstvu. — 6. Ig. Š i j a n e e: Šolsko-higi-jenski utrinki. — 7. Književno poročilo. — 8. Razgled: Listek. — Pedagoški paberki. — Kronika. — Iz te vsebine je razvidno, da se naš vrli „Popotnik" lepo reprezentuje ob vstopu v svoj 29. letnik. Gojimo najboljše nade o njegovem nadaljuem razvoju. Tudi v bodočnosti nam bodi „Popotnik" revija, ki se lahko z njo ponašamo pred kulturnim svetom. In da bo res tako, v to so nam porok neumorno delavni „Popotnikov" urednik in pa njihovi vrli so-trudniki.
Bericht über das Vorkommen einer immergrünen Eichenart in Innerkrain.
Von Oberlehrer R. Justin (Trebelno in Krain). Seperatabdruck aus der „Oesterreichischen botanischen Zeitschrift". — Tovariš R. Justin je znan v učenem svetu kot izboren botanik-strokovnjak. To je dokazal že s premnogimi spisi. To dobro ime mu utrja tudi tu navedeni spis.
Tri častne nagrade za razstavo z geslom „Otrok" — eno za 100 K in dve po 50 K — razpisuje „Splošno slovensko žensko-društvo" v Ljubljani za tri najboljše ilustracije slovenskih pravljic, oziroma za tri najboljše, otroškemu pojmovanju primerne slike ali risbe, ki jim je zajeta snov iz slovenskih pravljic, bajk ali narodnih pesmi. Glede vposlanih umetnin bo razsojal posebni jury, sestavljen iz slovenskih umetnikov, literatov in pedagogov. Vse sprejete slike in risbe se izlože na razstavi občinstvu na ogled in v nakup. — Slovenski umetniki naj blagovolijo vposlati svoja konkurenčna dela najkasneje do 15. maja brez podpisa ter naj predlože v zaprtem ovitku, na katerem je zapisano geslo, svoje ime in naslov. Isto geslo naj se zapiše tudi na zadnji strani slike.
Kulturno delo.
+ Nova ljudska knjižnica. V zadnji številki smo poročali, da se je čitalnica na Vranskem izpremenila v javno ljudsko knjižnico. Citalniški odbor pa nam piše, da ostane čitalnica kakor je bila, le svojo društveno knjižnico je izpremenila v javno ljudsko knjižnico.
-f Novo društvo. V Ferencih (poli-tiški okraj Poreč) so ustanovili podružnico družbe sv. Cirila in Metoda za Istro.
Politiški pregled.
*	Novo ministrstvo. V delokrog novega delavskega ministrstva, ki ga nameravajo kmalu ustanoviti, bo spadalo tudi delo za povzdigo prometa s tujci. Vodja tega oddelka postane baje nemški politik, ki pozna potrebe planinskih dežel.
*	Avstrijska delegacija. Seja odseka avstr. delegacije za vnanje stvari in za okupirani deželi bo dne 30. t. m.
*	Nečejo biti klerikalci. Klerikalno časopisje je ostro napadlo ministra dr. G e s s-m a n n a , češ, da je v razgovoru z nekim madjarskim dopisnikom izjavil, da v programu krščanskih socialcev ni antisemitizma. Dr. Gess-mann je nato odgovoril, da ga je dopisnik vprašal le za klerikalizem, nakar je minister izjavil, da je krščansko-socialna stranka v vseh verskih vprašanjih na stališču popolne tolerance (!) napram drugovernikom ter sploh ni klerikalna.
*	Volitve v goriški deželni zbor
bodo 2. marca za splošno kurijo, 4. marca za kmetiške občine, 6. marca za mesta, trge in trgovsko-obrtno zbornico, 7. marca pa za vele-posestvo.
*	Za ravnopravnost češkega jezika.
Odvetnik dr. V a 1 e n t a je vložil za. neko češko stranko v Jahimovu tožbo v češkem jeziku. Sodišče je to tožbo odklonilo, ker ni bila pisana v nemškem jeziku. Dr. Valenta se je pritožil na okrožno sodišče v Hebu. Toda tudi prizivno sodišče je odločilo, da sodišče v Jahimovu ni primorano sprejeti češke vloge, češ, da češki jezik v Jahimovu ni „v deželi navaden", češki poslanci bodo pri vladi energično protestirali proti ukrepu okrožnega sodišča v Hebu ter uvedli veliko akcijo, da se pripozna ravnopravnost češkega jezika tudi pred sodišči hebskega okrožja.
*	Delavsko zavarovanje. Industrijski svet je razpravljal dne 8. t. m. o reformi in izpopolnitvi delavskega zavarovanja. V debati
se je pokazalo, da je industrija uverjena o potrebi zavarovanja za slučaj onemoglosti ali sploh nesposobnosti za delo. Industrija rada prevzame nase bremena, ako dobi na drugi strani pospeševanje in podporo. Industrijski svet se je nato izrekel soglasno za invaliditetno zavarovanje delavcev; nadalje je odobril v podrobni debati na podlagi vladnega programa različne predloge, tako glede vpisanja hišnih delavcev v bolniško blagajnico in v invaliditetno zavarovalnico, o vpisanju nestalnih delavcev v bolniško blagajnico, o zvišanju letnih dohodkov od 2400 na 3600 K, kdor hoče biti oproščen zavarovalne obveznosti. Industrijski svet se je tudi izrekel, naj se kmetiški in gozdarski delavci pritegnejo k zavarovanju, in sicer po določbah reformnega programa. Nadalje se je sklenilo, da se zavarovanje proti nezgodam začne že s 14, ne pa kakor sedaj s 16. letom. Glede malih obrtnikov in malih kmetovalcev se je sprejela resolucija, ki izreka, da bi bilo tudi za te sloje želeti zavarovanja za starost in onemoglost.
*	Novi ban. Novega bana barona Rau-cha so sprejeli ob prihodu z Zagreb z žvižganjem in gnilimi jajci. Prav mu je, zakaj si je pa naročil slovesen sprejem! — Rauch hoče baje osnovati ustavno strauko. To mu nič ne pomaga, zakaj v Zagrebu bo vladal lahko samo tisti ban, ki ima za sabo pretežno večino naroda. Te pa Rauch nima.
*	Ugodne bolgnrske finance. Leta 1907. je imela Bolgarija 23 milijonov frankov prebitka, proračun za leto 1908. pa izkazuje še 5 milijonov več dohodkov.
*	Razlastilni zakon v pruski zbornici. Pruska zbornica je dne 18. t. m. z veliko večino sprejela razlastilni zakon v tretjem branju. Proti so glasovale svobodomiselne stranke, centrum in Poljaki. V imenu Poljakov je Szu-mann slovesno protestiral proti temu nečuve-nemu nasilju. Dejal je, da Poljaki sprejmo od vlade boj za materinsko zemljo. Miiller od svobodomiselne stranke poudarja, da se s ,tem zakonom krši načelo pravičnosti. Konservativci in nacionalni liberalci predlogo zagovarjajo, češ, da je interes države, proti kateri delajo Poljaki, višji od načela nedotakljivosti zasebne lasti.
*	Pruski državni proračun. Finančni minister Rheinbaben je predložil dne 8. t. m. poslanski zbornici proračun ter podal pregled o proračunih za leta 1906., 1907. in 1908. Proračun za leto 1908. izkazuje dohodkov in izdatkov 3.362,021.686 mark ter so skle.ne vsote v primeri s proračunom za leto 1907. za 161,947.756 mark višje.
*	Novi italijanski vojni minister. Kralj Viktor Emanuel se je jako prizadeval, da je postal posl. C a s a n a vojni minister. Kralj namreč želi, naj bi se utrjevanje meje proti Avstriji čimprej dovršilo ter upa, da bo zbornica civilnemu vojnemu ministru rajša dovolila potrebna sredstva.
*	Škandal na Francoskem. Klerikalno časopisje triumfira ter piše o novi pa-nami, ker so se pri likvidaciji cerkvenega imetja res godile velike nerednosti, da se je bati velikanskega škandala. Iz izkupil baje manjka nad 10 milijonov frankov, o katerih se ne ve, kam so izginili. Razni poslanci in senatorji so dobili za zagovarjanje kot odvetniki pretirano visoke honorarje. Vlada ima težavno stališče napram klerikalni opoziciji.
*	Rusija. Maksim G o r k i j je izdal poziv na vso civilizirano Evropo, naj započoe odločen protest proti ruskemu nasilstvu napram Finski. — Vsi bivši poslanci ruske dume, ki so podpisali znani viborški manifest, so bili razen kmetov Ahdanova in Djačenka obsojeni vsak na trimesečno ječo. Obsojeni izgube s tem volilno pravico. Mnogobrojno občinstvo je prirejalo obsojencem navdušene ovacije. Že v sodni dvorani so jim metali cvetice; ko je prišel iz dvorane bivši predsednik M u r o m -c e v , je začelo od vseh strani med burnimi klici uprav deževati cvetic in vencev.
Jubilejski dar.
Učiteljstvo — sebi! Tovariš Janko Likar, učitelj v Ljubljani, za mesec januar 2 K; zadnjič izkazanih 75 K; doslej darovanih 77 K. — Hvale in posnemanja vredno: Iz Vodic na Gorenjskem je dobil „konviktov" blagajnik to-le pismo: „Sklenila sva, prispevati skozi tri leta vsak po 2 K na mesec kot jubilejni dar z ozirom na „Tovarišev" članek: Učiteljstvo — sebi! Zato Vas prosim, da pošljete 12 položnic v to svrho in tbljubiva Vam, da pričneva s 1. februarjem 1908 in končava s 1. januarjem 1911 s pošiljatvijo prispevkov. Da pa zaveza velja, se podpiševa oba. Zdravi Vi in Vaši dragi! Še en pozdravček Jakobinci! — Julij S 1 a p š a k , nadučitelj in Angela T r o s t, učiteljica." — Prijatelj nadučitelj, posnemaj tega svojega tovariša-nadučitelja: pojdi in stori tudi Ti tako! Konviktov blagajnik Ti bo prav rad postregel s položnicami, kakor je storil tovarišu Slapšaku. — Koleginje! Koieginja Angelca Trostova Vam je pokazala pot; pojdite za njo!
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
Vestnik.
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani so darovali; g. Karel Rozman, gostilničar in posestnik v Rudolfovem, 5 K; g. Josip Tur k c. kr.okr. šolski nadzornik v Rudolfovem, 2 K; vesela družba v Dolskem pri „Krači" z geslom : „akt podevan" 2'50 K. „Deželna zadruga brivcev v Ljubljani 35 K namestu venca na grob svojemu tovarišu Josipu Gradišu s pripomnjo: „Pooblaščen od svojih tovarišev izročam slavnemu „Učiteljskemu konviktu v Ljubljani", nabrano svoto 35 K namesto venca umrlemu tovarišu Josip Gradišu. Omenjena vsota se daruje „Učiteljskemu konviktu" zato ker se gospodje učitelji z največjo vnemo, požrtvovalnostjo in vstraj-nostjo žrtvujejo za splošno izobrazbo in omiko naših potomcev. Vsled tega se slavno vodstvo „Učiteljskega konvikta" vljudno naprosi, da blagohotno sprejme skromuo svoto 35 K. Z odlični spoštovanjem M. Valentic, t. č. načelnik „Deželne zadruge brivcev v Ljubljani." — Živili učiteljski dobrotniki! Bog plati!
Letnino za učiteljski kouvikt so plačali tile tovariši in tovarišice: Mici V e s e-1 i č e v a iz Budanj, po vipavskem nadučitelju, ker ji nje nadučitelj ni nič povedal, da je treba kaj poslati za konvikt, čeprav je dobil od odbora tozadevno prošnjo; (čuden nadučitelj! — Stavec ) Učiteljstvo šole P r o s e k -K o n t o v e 1 j (12 K); Fran M i k 1 a v č i č iz Livka; šolsko vodstvo Hrovaški brod na Dolenjskem (2 K); Ivan P a u 1 š e k in Josip P o 1 j a n e c iz Račjega, Fran Rus z Bleda; (kje so pa tovariši in tovarišice? — Stavec.) Šolsko vodstvo v Crmotičah p. Crnemkalu; BI. T o m i n c iz Globokega; Fran Scheschark iz Kočevja; večina šolskih vodstev iz nemškega dela kočevskega okraja je pa odboru vrnila prošnje z zbadljivimi opazkami. (Zakaj ? To ni kolegijalno! — Stavec.). Šolsko vodstvo v Št. Janžu na Dolenjskem (6 K); Andrej G r č a r., Ivan Šega in Fr. Jaklič, vsi iz Radovljice; Simon P u n č u h iz Šmarja pri Ljubljani; (kje sta pa koleginji ? — Stavec.) Ivan %K u h a r iz Radomelj; Josipina V o n č i n iz Lož pri Vipavi; Anton P e t r i č e k , Terezija K o r -d i s c h , Fran Pristovšek in Rajko V r e č e r , vsi iz Žalca.
Naša vlada — šnlvereinske šole in naše šole. V Skednju pri Trstu obstoji tri ali štiri leta zasebna nemška ljudska šola, menda enoravednica, ki je pa po komaj dveletnem obstanku dobila pravico javnosti. Pa to še ni dosti. Ravnokar je v uradnem listu naučnega ministra razglašeno imenovanje učitelja-voditelja te škedenjske ponemčevalnice, gosp. Julija Schmida, definitivnim učiteljem (čin vadniškega učitelja v X. r.) na c. kr. državni ljudski šoli na Piazza Lipsia v Trstu. Seveda Julij Schmid ne bo deloval na šoli Piazza Lipsia, ampak dobival bo le plačo kot c. kr. učitelj, služil bo pa nadalje v Skednju, kakor služijo v Opatiji na zasebni nemški šoli sami c. kr. učitelji iz Pulja. S tem imenovanjem je država prevzela v svojo oskrbo šolo v Škednju, kjer hoče ustanoviti nemško naselbino. In naša šola pri Sv. Jakobu ? Toliko je bilo hvalisanja o zaslugah, nazadnje je pa vse nič. Ali bi ne bilo primerno zahtevati v očigled škedenjskega slučaja od vlade — seveda brez rokavic — da pošle svoje v Trstu nameščene državne učitelje slovenske narodnosti v službovanje k Sv. Jakobu, da s tem omogoči družbi, ustanoviti v Trstu toli potrebnih šol? Seveda, s pokloni ne bomo nič dosegli, treba pokazati zobe!
Osebne vesti. Tov. Franc Lončar v Rakitni je dobil zaradi bolezni dopust, na njegovo mesto pa pride za su plen ta izprašani učitelj Ivan Gabrovšek.
Osebna vest na Kranjskem. Absolvi-rana učiteljska kandidatinja Hermina Bukovi-čeva je imenovana za provizorično učiteljico v Kamni gorici.
Osebne vesti na Štajerskem. Za nad-učitelja v Petrovčah je imenovan Ernest Slane, nadučitelj pri Sv. Bolfenku. Za definitivne učitelje, oziroma učiteljice so imenovani Maks Drofenik v Lučanah, Tereza Schmidlechnerjeva pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, Ladislava Lavričeva v Bučah in Alojzij From pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Za učiteljico ženskih ročnih del v Petrovčah je imenovana Josipina Tratnikova.
Odlikovanje. Tovariš Pavel U n g e r , nadučitelj in šol. voditelj šestrazrednice v Središču v ormoškem okraju, je dobil častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje.
Tovariš Anton Pesek, šolski vodja v Narapljah, ki sta ga s pobalinsko sirovostjo napadla in se iz njegovega slabega zdravja norčevala nesramna pamfletista v „Slovencu" in „Naši moči", je nevarno obolel in dobil dopust do Velike noči. Vrlemu tovarišu od srca želimo, da bi kmalu in popolnoma okreval ter potem z novimi močmi udaril po zavodnikih našega ljudstva — klerikalcih. — Zato mu je treba suplenta. Kdor bi hotel prevzeti ta posel, naj se zglasi takoj ustno ali pismeno pri okrajnem šolskem svetu v Ptuju.
Poročil se je tov. Ivo E r b e ž n i k , učitelj na Bledu, z gdč. E. Rabusevo iz Kostanjevice. Bilo srečno!
dali; zmanjkalo jim je v to — vkljub „ehren-gabe" nemškega schulvereina v znesku 100,000 kron — novcev. Je pač križ! Samo nemško besedičenje še ne zida šolskih poslopij!
Roditeljski Tečer priredi učiteljski zbor c. kr. deške ljudske šole v Idriji v soboto, dne 25. t. m., ob 8. uri zvečer v telovadnici. Vzpored: 1. Kdaj smemo pričakovati boljših časov? (Gosp. Josip Novak.) 2. Eazgovori in nasveti.
Pri Sr. Jerneju na Štajerskem je umrla dne 15. t. m. gdč. Marija Kralj, začasno upokojena učiteljica, rodom Ljubljančanka. Tuberkuloza — učiteljska bolezen — jo je spravila v prezgodnji grob. N, v m. p.!
Panorama - Kosmorama na Dvorskem trgu pod Narodno kavarno. — Lastništvo tega umetniškega zavoda nam poroča, da se je pogodilo za dobavo slik z znamenito tvrdko, ki ima centralo v Petrogradu, na Dunaju, v Kijevu, Eevalu in Dorpatu. Ta tvrdka si je stavila kot posebno nalogo, izvršiti krasne kolorirane slike dežele Kranjske, tako, da bode krasota naše dežele kmalu znana po vsem svetu. Brezdvomno bo to močno vplivalo na promet tujcev. To bo torej velikanska reklama za Kranjsko. Prva serija teh slik je razstavljena ta teden v „Panorami - Kosmorami", in sicer „Bohinjska proga od Trbiža do Gorice." — Nato slede druga naravna čuda Kranjske. — Šolskim vodstvom in učiteljstvu priporočamo prav posebno ta narodni umetniški zavod. Več pove vsakotedenski oglas v našem listu.
Tako Je prav! Iz ormoškega okraja nam poročajo: Štajerski deželni šolski svet je poslal pretekli teden okrajnemu šolskemu svetu nakaznice za učiteljstvo v povišanih šolah. Takoj drugi dan so dotičniki že imeli nakaznice v rokah. Čast!
Zahvala. Zahvaljujem se društvu „Selbst-hilfe der Lehrerschaft Steiermarks", ki mi je takoj ob smrti mojega soproga, g. nadučitdja Alojzija Hechenbergerja, izplačala 1430 K. Priporočam pristop k temu društvu vsem kolegom in koleginjam. — Št. Ožbald, 10. januarja 1908. Josipina Hechenbergerjeva, učiteljica in nadučiteljeva ordova.
Iz Istre nam pišejo: Popolnoma priznavamo vodstvu „Zaveze", da ni mogoče resno odgovoriti na take silovite izbruhe sirovosti, kakor jih ima „Naša moč" v št. 5 s 3. dne januarja t. 1. pod naslovom „En šomašter je bil. . Sicer pa dandanes šomaštrov ni več; bili so le v konkordatski dobi, dokler so pomagali farovžkim kuharicam trebiti solato in čistiti gospodove škornje. Vendar pa, da se izbije klin s klinom, je najbolje, ako se odgovori z narodno pesmijo:
£n fajmošter je bil, je buhareo natlačil. pa drugo je dobil.
Tovariše učitelje In učiteljice opo zarjamo iznova na kamniški tednik „Naš List", ki so ga dobili na ogled vsi naši somišljeniki. „Naš List" iskreno in energično zagovarja slovensko učiteljstvo in njegove interese ter prav odločno odbija klerikalne naskoke na naše šolstvo, učiteljstvo in „Zavezo". Svoje tovariše prosimo, naj se zavzamejo s svojim vplivom, da se naroče na „Naš List" slovenska bralna društva in čitalnice ter javni lokali, v katerih občuje učiteljstvo. Svoji k svojim in za svoje! Podpirajmo, da nas morejo podpirati!
Razgled po šolskem svetu.
—	Ljudskih šol Je v Dalmaciji 428
s 685 razredi; od 57.625 otrok, obvezanih pohajati šolo, jih je lansko leto obiskavalo 53.000. Učiteljev je bilo 413, učiteljic 310.
—	Ponemčevanje. Nemški „Schul-verein" je v prvih 25. letih svojega obstanka na jezikovni meji v 46 šolah nemški vzgojil 68.970 otrok. „Stidmarka" je na doslej slovenski meji nakupila 300 oralov slovenske zemlje in na nji naselila nemške kmete. Tako narašča delo za nemški most do Adrije.
—	Trgovska visoka šola na Dunaju. „Narodni Listy" poročajo: Trgovsko visoko šolo otvore slovesno dne 2. februarja na Dunaju. Otvoritve se udeležita trgovinski minister dr. Fiedler in minister Gessmann. V enoletnem tečaju bodo poučevali na navedeni šoli poleg strokovnih predmetov tudi knjigovodsko kalkulacijo in obrtno zakonodajo. Posebni docent predava enkrat tedensko v češčiui obrtno zakonodajo.
—	Prošnja madjarskih učiteljev banu. „Budapesti Hirlap" poroča iz Zemuna, da so madjarski učitelji, ki so nameščeni na Hrvaškem, odposlali banu Rauchu prošnjo, naj razveljavi naredbo bivšega sekcijskega načelnika za uk in bogočastje Eojca, s katero se je mad-jarskim učiteljem na Hrvaškem odvzela volilna pravica.
—	Odlikovanje za mučenje šolskih otrok. Iz Poznanja poročajo: Pravcati dež odlikovanj je prišel na ljudske pruske učitelje za potlačenje stavke poljskih šolarjev. Tako je bilo v zahodni Prusiji h koncu leta odlikovanih 14 poljskih učiteljev, dva ravnatelia, pet uradnikov šolskega nadzorstva, 6 načelnikov občin in okrajev 1 dež. svetnik in 1 nadgozdar. Na Po-znanjskem je dobilo red rdečega orla, oziroma red krone 4. vrste: 19 nadzornikov, 2 šolska svetovalca, 10 nadučiteljev in 53 ljud. učiteljev.
Z gospodarskega polja.
= Zopet podraženje premoga. Trgovci s premogom so zopet podražili premog za 10 vinarjev pri 50 kilogramih. Svoj skep utemeljujejo s tem, da jim je trboveljska družba premog podražila za 15 vinarjev, železnica pa tovornino za 2 K. In spričo takim dejstvom se upajo krščanski socialci v državnem zboru trditi, dani nobene draginje in da so vse pritožbe o draginji le slepilo.
= Tudi petrolej se podraži. Avstrijski čistilci petroleja so sklenili zopet zvišati ceno za pol krone, t. j. na 27 K.
= I. slovensko društvo perotni-narjev in rejcev vseh malih domačih živali r Tržiču sklicuje š tem svoj drugi redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 26. januarja 1908, v gostilnici „Sluga" v Tržiču točno ob 2. uri popoldne s sledečim vzporedom: 1. letno poročilo predsednika; 2. branje zapisnika zadnje občne seje; 3. poročilo blagajnika in preglednikov; 4. poročilo knjižničarja; 5. predložitev društvenega imetja; 6. izprememba pravil; 7. volitev: a) predsednika in njega namestnika; b) tajnika in njega namestnika; c) blagajnika; d) knjižničarja ; e) svetnika; f) dveh preglednikov; 8. prosti predlogi; 9. predavanje in zaključek. Po I. vseslovenskem shodu v Ljubljani z dne 27. oktobra 1907 je postalo zanimanje za naše društvo vedno večje, ter se izražala večstranska želja, da se stalno premesti v Ljubljano, ker bi se tam zamoglo društvo v vsakem oziru bolje razviti ter delovati v širšem delokrogu. — Ker je ta misel dalekosežnega in velevaž-nega pomena, upoštevalo je vodstvo to pri sestavi dnevnega reda ter pod šesto točko ustavilo „Izpremembo pravil", kar je neobhodno potrebno, ako se društvo preseli v Ljubljano. Pri tej točki razpravljalo se bo tudi o potrebnosti te preselitve, ter je zaradi tega nujno potrebno, da se te občne seje, v kateri se bo odločila nadaljna usoda društva, udeleže po možnosti vsi društveni člani. — Ne ustrašite se daljše poti ali morebiti slabega vremena in malih potnih stroškov, ampak pridite vsi, katerim je resnično ležeče na razvoju in napredku društva, da se složno pogovorimo o tem velevažnem koraku, ki ga nameravamo storiti.
Listnica uredništva.
K. M. v K.: Mi nismo dobili tistega poročila, paS pa ga oitamo v „Gorenjcu". — Na Kras: Prihodnjič ! — V B u z e t: Porabimo prihodnjič. Prosimo večkrat kaj takega. Morda stalno. Saj si lahko s tovariši razdelite delo. — ij — Začnemo prihodnjič. Za ostalo prosimo. Le vrlo naprej! V Prago menda avgusta. Še ni določeno natanko.
Listnica npravništva.
Cenjeni naročniki! Od mnogih so mi došli pozivi, nai jim naznanim, koliko so pri -Tovarišu" še na dolgu. Žal, da mi doslej zbog preobilega posla še ni bilo moči ustreči. Ko uredim vse, potem izkažem svojčas na ovitkih, koliko ima vsak plačanega, na kar vas bom pa še enkrat prej v listnici opozoril. Mislim pa, cenjeni naročniki, da približno vsak ve, kako je z njim. Pošlje naj toraj sigurno toliko, kolikor misli, da je na dolgu.
Odzvali so se mojemu zadnjemu vabilu res — kljub resni prošnji na vse — le že priznano točni naročniki. Od drugih — malo, prav, prav malo: Blagajna zahteva svoje pravice. Tiskarna tudi. Torej 1
Tovariši I Vsak skleni trdno, da plača 1. svečana vsaj enoletno naročnino — ampak vsak, brez izjeme. Ako pošlje vsak izmed 1200 naročnikov s 1. II. t. 1. obolos 8 E, potem je blagajna našega stanovskega lista vsaj toliko podprta, da mu bo moči izhajati.
Tisti, ki so več na dolgu, naj pošiljajo pozneje makari po 2 E. Upravnik bo vpisaval tudi te male vsote z veseljem, dasi mu bo to dalo mnogo dela. Naredite tedaj upravniku to veselje, zakaj ura je dvanajsta. Iz mrtvila! — Ako kdo ne dobi lista, naj reklamira! Naročnino za „Tovariša", prosim, pošiljajte edinole na Upravništvo Učit. Tov. Gradišče št. 2 pa ne na tiskarno, ali skupno za Domače ognjišče, Popotnika itd. Računi se drugače preveč mešajo,
Priporoča se Vam v lepi nadeji
Upravnik.
Uradni razpisi učiteljskih slnžb.
Št. 85.
Kranjsko.
46 1-1
Na dvorazredni ljudski šoli na Sori je stalno oddati učno mesto s postavnimi prejemki.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 12. februarja 1908.
Prosilci, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 8. januarja 1908. .»
St. 137.	47 1—1
Na dvorazredni ljudski šoli v Črnem vrhu se razpisuje s tem drugo učno mesto v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do>19. februarja 1908.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet v Logatcu, dne 18. januarja 1907.
St. 138.	48 1—1
Na enorazredni ljudski šoli v Godoviču se razpisuje s tem učno mesto v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj predlagajo do 19 februarja 1908.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu, dne 18. januarja 1908.
St. 118	Štajersko.	49 1-1
Učiteljske in šolskega vodje službe. V celjskem političnem okraju se bodo s pričetkom poletnega tečaji» 1908 sledeče učiteljske službe stalno dopolnile:
Na enorazredni ljudski šoli v Žusemu (II. krajni razred) meBto šolskega vodje,
na petrazrednici v Braslovčah (II. krajni razred), na dvorazredniei v Letušu (krajni šolski svet Braslovče, III. krajni razred) in na štirirazredni dekliški šoli v Šmarji (n. krajni razred) po eno mesto učiteljice,
na petrazredni ljudski šoli v Polzeli (II. krajni razred) eno moško in eno žensko učiteljsko mesto, oboje s prostim stanovanjem.
Pravilno opremljene prošnje se imajo postavnim službeninim potom vložiti do dne 20. s večna 1908 pri dotičnem krajnem šolskem svetu. C e 1 j e, dne 17. prosinca 1908.
Članom društva „Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks",
Decembra meseca 1907. sta umrla dru-štvenika Matija Altenbuchner in Alojzij Hochenberg. Donesek 4 K je plačati meseca januarja 1908. Obenem se opozarja, da je plačati 2 K za rezervni zaklad in 1 K (ne 50 h 1) za upravne stroške. Vsoto 7 K je moči plačati tudi v dveh rokih. Gospodje zaupniki naj opozore člane svojega oktaja na ta razglas.	Odbor.
PANORAMA KOSMORAMA
v Ljubljani, Dvorski trg št. 3
(pod Narodno kavarno). 6 52—4 Od 25. januarja do vštetega 1. februarja:
Finsko, dežela 1000 jezer. Helsingfors.
^[arodna 1252—12 knjigarna
v Ljubljani,
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.

Prva vipavska
vinorejska zadruga
T7"
priporoča čislanemu učiteljstvu svojo veliko zalogo izvrstvih 45 2—1
vipavskih vin
ki jih oddaja v vsaki množini od 56 litrov dalje. — Cene so zmerne, postrežba točna.
Za pristnost vin jamči načelstvo.
Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 164.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
na.sproti iLOtela. „"CJnion'
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli	19 52—4
lak za šolske table.
YEROIIKA KENDA
y Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
E
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, srede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	14 52—21
Postrežba točna in solidna.
G-lavna zaloga
Jos. Petričevih zvezkov.
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh. širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne oene.
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: ===== Kolodvorske ulice št. 8.
15 52-20
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur
31
52—4
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik up SchafF-hauaen, Klassig in Glashütte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja e. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali
dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriproetejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. —
Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago.
Solidna in točna postrežba.	5 52—17
J