^v^^^T^TOlOlQ"QloIolQlQXC>rQ:
o
C5LR5ILO SlOVmSKKR
:q53:o:o:oioio^^^^^^Lc
DrmvsTVH
sčlč> s5^
Izhaja vsak «- petek. ■*
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah ♦ štev. 2. ■»
Naročnina znaša:
celoletna . . K 3‘— poluletna . . „ 1'50 ietrtletna . . „ 0-75 Posam. štev. „ 040
V LJUBLJANI, dnč 10. januarija 1908.	Leto	III.
Po začrtani poti naprej!
Bližajo se nam deželnozborske volitve.^ \ njih bo naše delavstvo moralo zavzeti odločno stališče. Vsak naš človek bo moral biti, kakor pravi krepki angleški pregovor: Right man in the right plače — Pravi mož na pravem mestu. Kajti vsak delavec mora /daj pomisliti, da bo novi deželni zbor pomenjal zgolj prehodno dobo, da mora zgolj mimoidoče stanje po-menjati! Bojnega orožja delavstvo ne sme odložiti in ne sme trpeti, da bi vprašanje o pre-osnovi deželnozborskega volivnega reda zamočvirilo. Delavstvo bodi kvas, ki bo vzdignil politično javno mnenje v neumorni boj za to zahtevo. Za to vsak naš volivec zdaj neizmerno mnogo pomeni.
Razmere v deželi so neznosne. Niso samo pri nas, so tudi drugod povsod po vsej državi. Splošna in enaka votivna pravica za državni zbor je polovično delo, posplošiti in poenačiti sc mora volivna pravica tudi za deželne zbore. Drugače ni mogoča v modernem duhu vodena socialna politika in delavska zakonodaja. V prvi vssti pa mora seveda prodreti načelo politične enakopravnosti vseh slojev, vsakega posameznika. Deželni zbori so ravnotako kakor državni zbori postavodajavna zastopstva in pri po-stavodaji ni nobenega razloga, da bi prevladoval glas premožnejših slojev. Dežela n. pr.
odločuje o gmotni dobrobiti svojih uslužbencev, svojega proletariata. Ona daje državi tudi podnetov, navodil za širšo državno zakonodajo. Ce torej v državnem zastopstvu velja načelo politične enakopravnosti potom splošne in enake volivne pravice, mora tudi za deželna zastopstva veljati.
Delavstvo zdaj ve, kaj je njega poklic. Brez razlike lahko započne zopet odločno akcijo za popolno in radikalno demokratizacijo deželnega zbora. Zato bo delavstvo ob teh volitvah dalo svoj glas le tistemu kandidatu, le tisti stranki, ki jamči, da bo izvojevala splošno in enako volivno pravico za deželni zbor in ki se bo brez ozirov na desno in levo in nemudoma tega dela lotila. Delavstvo odločno zahteva, da ne sme bodoče zasedanje kranjskega deželnega zbora minuti, ne da bi se. izvojevala vsaj taka volivna reforma, ki bo ustvarila predpogoje in omogočila uveditev splošne in enake volivne pravice. Delavstvo se ni borilo za prazne marne. Načela niso delavstvu kakor znano Cankarjevo »Prepričanje«, v rdeče usnje vezano, izmenljivo in izr gubljivo. Ni nam za gošpbdstvo, osebnih interesov ne smemo iskati. Kdor tega ne umeje, ta ni za nas. Zavest demokratiških ljudskih slojev je že tako dozorela in v svojem jedru tako prava, da mora izginiti iz površja vsako stremljenje po kakem zgolj hipnem političnem vspehu. Delavstvo bodi stražnik in glasnik, da ta misel ne zamre med odločujočimi činitelji.
Med brati in sestrami.
Idrija. Promet Krščanskega gospodarskega društva v letu 1907. Sprejemki: Blagajniški preostanek 1. 1906 1106 K 76 vin. Vplačani deleži 798 K. Pristopnine 90 K. Začasno posojilo 4500 K. Prejemki za blago 120.537 K 61 vin. Bar neimenovanega 100 K. Vzdignjeni delež pri »Zadružni Zvezi« v Ljubljani 190 K. Iz »Ljudske hranilnice in posojilnice v Idriji« vzdignjeni naloženi denar 6144 K 53 vin. Obresti naloženega denarja 132 K 51 vin. Izdatki:
Izplačani deleži 843 K. Vplačani delež »Gospodarski Zvezi« v Ljubljani 320 K. Izdatki za blago 105.714 K 64 vin. Voznina 4875 K 41 vin. Vžitnina 2416 K 42 vin. Inventar premičnin 76 K 43 vin. Hišnji davek 90 K 19 vin. Hišna najemščina 200 K. Pridobninski davek 1130 K 52 vin. Neposredna pristojbina 6 K 10 vin. Plače uslužbencem 1478 K 60 vin. Dnine 77 K 01 vin. Pisarn, potrebščine 54 K 17 vin. Tiskovine 164 K 44 vin. Poštnine in brzojavi 45 K 22 vin. Kurjava in svečava 124 K 60 vin. Bolniška blagajna 57 K 96 vin. Nagrade 1366 K-Upravni prispevek »Zadr. Zvezi« 25 K. Pot-nine 39 K. Dividenda I. 19Q6 6372 K 49 vin. Obresti celih vplačanih deležev 735 K 07 vin. Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani zavarovalnina za blago 20 K 15 vin. Razno popravilo pri hiši 63 K 24 vin. Začasno posojilo »Ljudski posojilnici v Idriji« 4500 K. Obresti od zač. posojila 13 K. V »Ljudsko hranilnico« vloženo 2132 K 51 vin. Razno 20 K 10 vin. Gotovina konec 1. 638 K 14 vin. Toraj ako primerjamo z letom 1906, smo prejeli za prodano blago 8457 K 52 vin. več, akoravno je posebno to leto naš debeli Tonček po svoji umazani cunji agitiral, kako da imamo malo botego in da je pri nas vse dražje kakor v vsaki majhni štacuni.
Idrija. Bravcem tega lista dobro znani jamski surovi nadpaznik se je v jami proti več rudarjem izrazil, procenti bodo koristili le tistim, ki bodo bolni in tistim, ki so v forovtu, Vam pa nič, ki delate na geding. To radi verjamemo, da ne bodo procenti koristili rudarjem, ki delajo na akord, dokler bo pošiljalo ministrstvo take uradnike v naš rudnik, da bodo do-tičnemu nadpazniku verjeli, kako se dela, dokler se ne bo uradnik sam prepričal. Procenti so pa spoznani samo onim delavcem, ki delajo na akord, in ako jih ne bomo dobivali, se že vemo kam obrniti, da jih ne bo delil isti surovi nadpaznik. Njemu pa povemo, da smo že siti njegovih surovih izrazov; ako noče odjenjati, bomo mu mi naredili konec.
Izjava iz Idrije. Antekristan je obljubil v svojem listu »Naprej«, da kadar bo mezdno'gibanje končano, da bode prinesel v listu vse
Bog vidi resnico, a je takoj ne pokaže.
Spisal F. M. Dostojevsky. Preložil Ivo Česnik. •
V mestu Vladimiru je živel mlad kupec Aksjonov. Imel je dve prodajalni in hišo.
Po zunanjosti je bil Aksjonov temnorjav, kodrastih las, lep in prvi veseljak in pevec. Zmlada je Aksjonov mnogo pil in iskal zdražbe in prepirov, ko se je napil; odkar se je oženil, je nehal piti, in se je to samo redko zgodilo.
Enkrat na leto se je tvozil Aksjonov v Nižnij Novgorod na semenj. Ko se je poslovil od svojih, mu je rekla žena:
»Ivan, Dimitrijevič, ne hodi zdaj; v snu sem te videla nesrečnega.«
Aksjonov se je posmejal in rekel:
»Vedno se bojiš, kajne, da se napijem na sejmu?«
Zena mu je odgovorila: »Sama ne vem, česa se bojim, težke sanje sem imela. Sanjalo se mi je, da si prišel iz mesta. Vzel si kapo z glave, in jaz vidim: vso sivo glavo imaš.«
Aksjonov se je zasmejal: »No, prav; to se Pravi, da bom imel dobiček. Boš že videla, kako
imenitna kupčija bo; dragocena darila prinesem domov.«
In poslovil se je od družine in se odpeljal. Sredi pota je došel znanega kupca in sklenil ž njim skupno prenočiti. Kupila sta si čaja in legla k počitku v dveh sosednih sobah. Aksjonov ni maral dolgo spati, zbudil se je sredi noči in ker je bilo laglje voziti v hladu, je poklical voznika in mu velel napreči. Potem je stopil v izbo. poračuni! s krčmarjem in se odpeljal.
Peljal se je štirideset vrst in ustavil konje, da bi se nakrmili; oddahnil se je v senci na dvorišču in šel obedovat na verando; ukazal je postaviti samovar, vzel je kitaro in začel igrati. Naenkrat pridirja na dvorišče trojka z žvenk-lanjem in z voza stopi uradnik in dva vojaka, napoti se k Aksjonovu in ga vpraša: »Kdo?, odkje?« Aksjonov pove vse in prosi: »Smem li postreči s čajem?« Uradnik ne preneha z vpraševanjem: »Kje je prenočil prošlo noč? Sam ali s kakim trgovcem? .leli videl zjutraj trgovca? Zakaj je odšel zgodaj?« Aksjonov se je čudil, čemu ga vse vprašuje, a povedal je natanko, kakor je bilo in pristavil: »Cernu me tako vprašujete, saj nisem tat ali razbojnik. Grem za svojim opravkom in ni me treba izpraševati.«
Tedaj je uradnik poklical vojaka in rekel: »Jaz sem sodnik in te izprašujem zato, ker je bil umorjen trgovec, s katerim si prenočil. Pokaži svojo prtljago, vi jo pa preiščite!« Sli so v sobo, vzeli kovčeg in potno torbo, odprli vse in pieiskali. Nakrat je potegnil sodnik iz torbe nož ir. zaklical: »Čigav nož je to?«
Aksjonov je pogledal in videl — krvav nož so potegnili iz njegove torbe in se je ustrašil.
»Čigava kri je na nožu?«
Aksjonov je hotel odgovoriti, a ni' spravil besedice iz sebe.
»Jaz ... jaz ne vem ... jaz . . . nož, . . . jaz . . . ni moj . . .«
Tedaj je rekel sodnik:	»Zjutraj	so	našli
tigovca umorjenega v postelji in razun tebe ni mogel storiti tega nihče. Hiša je bila od znotraj zaprta, a v hiši ni bilo žive duše razun tebe. In krvav nož smo našli v tvoji torbi, in na licu se ti pozna. Odgovori, kako si ga umoril in koliko denarja si mu ugrabil?«
Aksjonov se je zaklel, da ni on morilec, da ni videl trgovca od kar je ž njim pil čaj, da ima 8000 lastnih rubliev, da nožič ni njegov. Glas se mu je tresel, lice je pobledclo in ves je trepetal od strahu, kot bi bil kriv.
izdajavce, a do zdaj jih še ni niti enega. Med delavci se pa že trosi neresnična vest o nekem izdajstvu. Jaz nižje podpisani sem razpisal nagi ado 1000 K onemu, ki dokaže, da je dalo resolucij) strokovno društvo po 24. juliju, •in ni ga nobenega po denar. Zatorej imenujem vse one, ki so nas zmerjali z izdajavci in še trde, javne lažtjike, lopove, in tatove dobrega imena, da bi pa kdo ne mislil, da se bom skril pod plašč drž. poslanca g. Gostinčarja, dovoljujem vsem istim, katerim ni ta naslov po godu, da me pri sodniji poiščejo. Jakob Kaučič, rudar in posestnik v Idriji.
Jesenice. V naši občini ni nobenega gospodarstva, to se opaža povsod. Delati se sme. kar se hoče. Gostilne so cele noči odprte. Zato se ne čudite, ako se vedno vrše poboji. Na sv. Treh kraljev večer, pravzaprav v torek ob 1. uri ponoči so se sprli vinjeni fantje v gostilni pri »Olifčiču«. Posledica tega je, da so trije nekega železničarja obklali tako, da gotovo umre.
Iz Haloz. Prav od srca ste nam govorili v uvodniku »Naše Moči« z dne .3. januarja 1.1. Da bi ne nosil našega društva v žepu domišljavi Črtomirček, bi bili na ta izvrstni list že naročeni, saj smo sami ubogi delavci in pa od uime leto za letom obiskovani kmetje pri društvu, ki ga imata Serona in Kosi za »svojega«. Venomer blati slednji poštene ljudi v »Štajercu«, »Domovini« in »Narodnem Listu«, tako da se nam gabi iti te liste v društvo brat, »Gospodarja« pa je ta liberalna sodrga lani najprej izstrigla in potem na trgu pred cerkvijo zažgala, tudi knjige v društvu niso kaj prida, ker g. knjižničarju silno smrdi cerkev in molitev — ter duhovni, čeprav ima napis naša šola: Pouku in »vzgoji«. Pri tamburaših ima par ple-tarjev v »svojem« društvu, katerim »tala« liberalne liste, včasih pa kar šolarjem, zlasti ob vo-livni dobi ga žene taka strast. Pomaga mu par lmečnozobcev, sicer ga nihče ne mara. Bomo videli, kaj bodo počeli ob občnem zboru trezni odborniki, ali bodo še dalje trpeli to mrtvilo, ali bodo se odločili za delo na zdravi krščanski podlagi. Tako ne more iti dalje. Proč z grdo hinavščino, naj se ločijo pleva od zrnja! Radi pogrešimo Gnilšeka in Rakuša, če že hočeta vleči z nasprotniki, saj ljudstvo ju že davno obsoja, radi kljubovanja g. župniku, ki takim ljudem ne puste komandirati pri cerkvi, kar je prav. S temi s,e ne maramo družiti, ker ne vedo nobene omike. Prej pijo iz kaplanove kleti, potem ga pa blatijo po listih. — Bar-barčan.
Idrija. Kristan in njega pristaši vedno zabavljajo čez klerikalce ter jih imenujejo s klečeplazci, oni so pa smeli klečeplaziti okolu klerikalcev, da so njim pomagali, da ni šla njih čipkarska zadruga v zrak, ter da je še ostal Kri-stan-hercovi dami lep košček belega kruha, zakaj pa niso šli k liberalcem prosit, da bi jim oni pomagali, ki se vedno ž njimi združujejo. No g. Kristan, boste morda tudi to tajili, ter trdili, da ni res.
Idrija. Kristanova farbarija. Sedaj smo pred durmi deželnozborske volitve, tedaj pa lovenje in agitiranje ter laži in zavijanje »moki aškega boga«. Pred kratkim je sklical skupaj provizjoniste, da se bo on zavzel zanje pri njegovih poslancih za povišanje provizije. Preteklega leta, ko se je že meseca julija vložila prošnja za povišanje plač, tedaj pa pride dobri »gospod Kristan« čez več tednov, ko je bila stvar že v tiru, pa skliče svoje verne skupaj,
ki skujejo neko zahtevo za 20 vinarjev višje ter tako razburi in zdivja delavce čez nas, da je marsikateri res verjel, ker mu ni bila stvar jasna. Kadar čuti od naše strani kak uspeh, tedaj pa »hop« moja zasluga je, da se je to doseglo. Kdaj bojo izpreglcdaii ubogi reveži zaslepljeni, ni upanja, ker nimajo svojo voljo, ker jim je Kristan več, kakor Bog. — Sicer se pa te taktike ne poslužuje zgolj brezverec Kiistan. Socialno demokraški mastno plačani tajniki so si vsi enaki: farbati, lagati, opravljati moiajo znati, drugače jih ne nastavijo. Le delavstvo samo, ki ni navezano na rdeče plačance, kaj doseže. — Tesar v rudoobiralniškem oddelku.
Z lastnimi močmi.
Sava. Strokovno društvo priredi v nedeljo ob 4. uri popoldne shod na Savi pri Jelenu. Nanj!
Sava. Strokovna komisija ima v nedeljo ob pol 2. uri popoldne na Savi sejo.
Sava-Jesenice. »Katoliško delavsko društvo na Jesenicah« ima v nedeljo zvečer občni zbor v »Delavskem domu«.
Lep delavski shod v Svečah na Koroškem.
O bistriškem delavstvu na Koroškem ste v »Naši Moči« čitali že marsikaj žalostnega. Danes pa pišem nekaj veselega iz kraja, kjer ni še davno dovoljeval ravnatelj Faust delavcem, da bi smeli svobodno dihati. V svet je pognal našega somišljenika Rutarja, ker je odpiral delavcem oči in jim priporočal, da naj se združujejo. Rutar je šel po svetu, a seme, ki ga je zasejal, ni padlo na nerodovitno grudo, marveč na dobro zemljo in obrodilo že stoterni sad. O tem sem se osebno prepričal, ko me je zanesla noga minulo nedeljo v Sveče, kjer je bil napovedan delavski shod. Skok iz Kranjske na Koroško zdaj ni težaven, ko imamo novo alpsko železnico. Hujše je bilo takrat, ko je hodil bistriško delavstvo organizirat čez Karavanke naš jeseniški tovariš Čebulj. Revež se je na takem potovanju enkrat prehladil tako, da je ležal več časa v bolnišnici in še zdaj toži, da od takrat ni več tako zdrav, kakor je bil prej. Marljivo so delovali v Bistrici, kolikor je meni znano, tudi rajni g. kaplan Lakner, dri Ehrlich in drugi koroški rodoljubi. »Naša Moč« se je opetovano z vso odločnostjo potegovala za bistriško delavstvo. Posledica: tudi bistriško delavstvo se lepo organizira. Pa sem jo mahnil i jaz mednje, ker sem izvedel, da imajo preteklo nedeljo popoldne shod. V železniškem kurniku sem naletel na kopico pristašev nove koroške liberalne stranke, ki so se vozili menda na neki shod, kakor so si pripovedovali. Med njimi je bil tudi nekdo, ki je svojčas bil celo predsednik celovškega kršč. soc. delavskega društva. Govorili nismo. Kot znana surovina nisem iskal nobene prilike, da pričnem govoriti z ljudmi, ki jih osebno ne poznam. Le toliko sem opazil, da so ti koroški liberalci tako nobel, da se vozijo z voznimi listki tretjega razreda kar v drugem razredu, češ, da je v tretjem razredu vse prenapolnjeno. Samo njihov glavar, ne vem, kako se piše. bradati mož, je imel zeleni vožni listek. Govorili so možje »nove koroške stranke« o puncah, kroku i. t. d. Med postajama Žihpolje in Svetno vasjo je pa postal razgovor bolj duhovit. Pričeli so politikovati. Izpoznali so morebiti tička, ki se vozi ž njimi.
pa so pripovedovali, kako da gre nova koroška stranka lepo naprej. Mene je razgovor nad vse zanimal, še bolj pa govoreča gospoda, ki se je bahala, kake imenitne shode da prireja v Glinah, Bajtiščah in drugod po Koroškem. Če so in koliko so farbali, ne vem. Kot vesten potnik le zapišem, kar sem čul in videl. Res pa je, da zdaj obstoji že tudi na Koroškem liberalna stranka, ki je odlagala svoje smrdljive jajce prej v »Narod«, zdaj pa imajo svoj časopis. Na tisti kratki vožnji med Celovcem in Svetno vasjo sem pa opazil, da so koroški liberalci na las podobni našim kranjskim. Punce imajo radi, kakor naši; krokajo radi, kakor naši; čez farje zabavljajo radi, kakor naši; hripavo radi pojejo, kakor naši. In med poštenim delavskim in kmečkim ljudstvom na Koroškem imajo najbrže ravno toliko zaslombe, kolikor naši, namreč veliko 0. V Svetni vasi so izstopili in se peljali naprej proti Borovljam, kam, jih nisem vprašal, pa mi je tudi malo mar. V duhu sem pozdravil svoje podljubeljski prijatelje in znance pa prijatelja Arnuža. V Bistrici smo pa zapustili vlak in jo mahnili peš proti Svečam. Na Koroškem je lepo. Kraji slikoviti. Naši pradedje so si res znali izbrati lepe kraje. Na slovenski zemlji sem, na zemlji, ki je in ostane slovenska, dasi jo tlači nemški naseljenec. Ni mu dovolj, da dobro živi tu na krasni naši zemlji. Hoče vzeti našemu slovenskemu ljudstvu tudi narodnost. Prijazen je slovenski Korošec. Na otrocih se že to opaža. Čebljala je mala skupina na cesti slovensko. Pa sem jili ogovoril in povprašal za pot, dasi je cesta široka. In ti so ti rekli: »Wir verstehen nicht slovenisch«. Drugi otroci so me srečavali in pozdravljali z »Guten Tag«, dasi so govorili med seboj slovensko. A na slovenski zemlji sem kljub tem »nemškim« pozdravom. Dokazuje mi to slovenščina, ki ti jo govori med seboj živahna mladina, to dokazujejo pozdravi odraščenih koroških Slovencev in Slovenk, ki me prijazno pozdravljajo »Dober den«. Med potjo govorim z delavci, ki hite na shod v Sveče, kamor tudi jaz končno prisopiham. Velik prostor. Nad sto delavcev. Rutar me koj nahruli. Dasi prvič tu, sem koj doma. Rutar mi pove, da je imel že dopoldne shod v St. Janžu, tam, kjer je govoril poleti kranjski Janez Ev. Krek. Kmalu prihiti tudi Čebulj, pa smo zborovali malodane dve uri. Če mislite, da bom zdaj poročal, kaj vse da sta govorila Čebulj in Moškerc, se motite. Čebulj je govoril o delavskem združevanju, Moškerc pa o vzrokih draginje in pa, zakaj se morajo delavci stanovsko združevati. Najboljši vtis sem dobil na shodu. Prepričan sem, to delavstvo preizkušeno v bojih bo ostala trdna in močna trdnjava v boju za obstanek našega slovenskega koroškega ljudstva.	o.
Krvoses kapitalizem.
Javornik. Naš inženir Kajski vidi vsako napako, ki jo delavec stori. Če vidi le kako cunjo na tleh, pa že vpije. Pri električnem motorju pa ne vidi ubitega okna, kajti ubil ga je mojster sarn. Pri nas je že tako, mojster sme poškodovat motor in delavec se tudi sme poškodovati. Minuli teden smo prevažali želez-nične vozove na plin. Voznik električnega voza ni hitro ustregel našemu mojstru Pašniku, ker je bil zadržan. Mojster je pobral kamen in ga vrgel v električni motor. Sreča je bila, da ni zadel voznika, a okno je razdrobil. Ko bi kaj
Sodnik je pozval vojaka, naj ga vkleneta in deneta na voz. Ko Sta ga vrgla z zvezanimi nogami na voz, se je Aksjonov prekrižal in zajokal. Vzeli so Aksjonovo prtljago in denar in ga vtaknili v bližnjem mestu v ječo. Poslali so v Vladimir poizvedet, kakšen človek je bil Aksjonov, in vsi vladimirski trgovci in prebivalci so povedali, da je Aksjonov v mladosti pil in uganjal burke, a da je poštenjak. Tedaj so ga jeli soditi. Obsodili so ga, da je umoril rjezan-skega trgovca in mu pobral 20.000 denarja.
Žena je trpela radi moža in ni vedela, kaj naj misli. Vsi njeni otroci so bili še majhni in enega je še dojila. Vzela je vse s seboj in se napotila v tisto mesto, kjer je bil zaprt njen mož. V začetku je niso pustili k njemu, potem je prosila načelnike in so jo peljali k možu. Ko ga je videla v jetniški halji in verigah, skupno z razbojniki, se je zgrudila na zemljo in se dolgo ni zavedla. Potem je posadila otroke okrog sebe, sedla poleg njega in mu začela pripovedovati o domačih poslih in ga izpraševati vse, kar se mu je zgodilo. Povedal ji je natanko in ona je rekla:
»Kaj pa zdaj?«
In ji je odgovoril:
»Carja bo treba prositi, nedolžni ne sme poginiti.«
Žena mu je povedala, da je že pisala prošnjo na carja, a ni prišla do njega. Aksjonov ni ničesar odgovoril in je le sklonil glavo. Tedaj je rekla žena: »Nisem zastonj videla v sanjah, — ali se spomniš — da si osivel. In sedaj si res osivel od gorja. Da bi ne bil tedaj odpotoval!«
In začela mu je gladiti lase in je rekla: »Vanja, srčni prijatelj, povej ženi resnico, ali nisi storil?«
Aksjonov je odgovoril: »Tudi ti to misliš o meni,« — in si je pokril obraz z rokami in je zajokal. Potem je prišel vojak in ukazal ženi in otrokom, naj odidejo. In Aksjonov se je zadnjič poslovil od svojih.
Ko je žena odšla, je Aksjonov jel razmišljati, kaj sta govorila. Ko se je spomnil, da ga je žena sumila in vprašala, je-li ubil trgovca, je rekel sam pri sebi: »Jasno je, da razun Boga ne more nihče vedeti resnice, in samo Njega moram prositi in samo od Njega upati milosti«.
In od takrat je Aksjonov nehal pošiljati prošnje, nehal upati in je samo molil k Bogu. Aksjonovu so prisodili knute in ga sklenil poslati k prisilnemu delu. Tako so tudi storili. Pretepli so ga s knutom in ko so se mu zacelile rane, so ga poslali v Sibirijo z drugimi prisilnimi delavci.
V Sibiriji je preživel Aksjonov 26 let pri prisilnem delu. Lasje na glavi so mu pobelili kot sneg in brada je zrastla dolga, ozka in siva. Vsa veselost ga je minila, hodil je tiho, govoril malo, nikoli se ni smejal in pogosto molil k Bogu.
V zaporu se je Aksjonov naučil šivati črev-lje in za prislužen denar je kupil evangelij in ga črtal, kadar je bilo v ječi svitlo; ob nedeljah je hodil v jetniško cerkev; čital je »apostol« in pel na koru — njegov glas je bil vedno lep. Paznik’ so ljubili Aksjonova radi njegove ponižnosti in tovariši v zaporu so ga spoštovali in imenoval: »očko« in »božjega človeka«. Ko je bilo treba česa prositi, so vselej tovariši poslali Aksjonova k paznikom in ko so nastali spori med kaznjenci, so vselej poklicali Aksjonova, da razsodi.
(Konec prihodnji?.)
takega storil kak delavec, bi se precej obračunalo ž njim.
Sava. Skrajni čas je že, da sc razmere v naši tovarniški kantini izprernene. Zaradi sprijenih živil se mora kantiner zagovarjati pred sodiščem, tako daleč smo že prišli. Ako delavec, ki je zadržan, pošlje fanta v kantino kaj iskati, dobi polovico tega, kar je plačal.
Za tobačno delavstvo.
Shod priredi naša organizacija prihodnji .petek zvečer takoj po dokončanem tvorničnem delu v prostorih S. K. S. Z. Na shodu govorita drž. poslanca dr. Korošec in dr. Krek.
Izboljšanje plač, katero smo zadnjič omenjali, ni zadovoljilo vseh delavskih kategorij. Opravičeno so vznevoljene delavke aufstekarce in v skladilnici, ker se je premalo oziralo nanje. Naša organizacija stori vse potrebne korake, da se doseže boljše izboljšanje. Uvedene so obširne poizvedbe, da se poizve mnenje delavstva. Tudi druge kategorije niso zadovoljne.
O izboljšanju plač se nam piše: Prejemalke nismo zadovoljne. Nujno potrebno je, da postanejo prejemalke stalno nastavljene. Ko postane prejetnalka stalna, mora pa čakati še 5 let na tedensko plačo.
Odgovor na spomenico avstrijskega tobačnega delavstva po glavnem ravnateljstvu je tobačnemu delavstvu že splošno znan, ker se je razdeljeval med delavstvo v slovenščini in nemščini. Odgovor ni tak, da bi v vseh točkah vstrezal delavskim zahtevam. Za danes se še vzdržimo, vsake kritike, ker zavzame naše delavstvo tako glede na spomenico, kakor tudi na izboljšanje plač svoje stališče. Na vsak način se mora doseči, da se tobačnemu delavstvu ugode zahteve. Država mora imeti zadovoljno delavstvo, naj potem jokajo in stokajo drugi kapitalisti kolikor hočejo. Pravična ureditev službenega razmerja, penzij sta glavni zadevi, ki naj se ugodno rešita v jubilejnem letu tistega modrega avstrijskega vladarja, ki je dal svojim ljudstvom splošno volivno pravico. Delavstvo ne odneha, dokler ne doseže, kar zahteva. Nimamo denarja, pravi morebiti glavno ravnateljstvo. Naj ga da finančno ministrstvo. Ga že dobi, ako hoče. Saj se je pocenila po novih strojih fabrikacija, in zakaj bi bogataši ne plačevali dražje »Specialitete«. Podraže naj finejše vrste »blaga«, ki ga kade tisti, ki so bogati, pa bo imel tobačni monopol dovolj sredstev, da ustreže upravičenim zahtevam tobačnega delavstva.
Nad vse čudno je, da že zdaj ni v ljubljanski tobačni tvornici razglašeno vsem delavstvu, za koliko so se izboljšale plače. Nujno je, da se to prav povsod zgodi.
Zborovanje je bilo v Fiirstenfeldu dne 15. decembra in v Celovcu dne 17. decembra. Pri obeh zborovanjih je poročal tovariš Ullreich o gospodarskem položaju tobačnih delavcev in o namenu zveze tobačnih delavcev. Poročevalec je govoril tudi o predlogih, ki pridejo v centralo pri glavnem zborovanju. Predlogi so se jedno-glasno odobravali. Pri obeh zborovanjih se je konštituiral tudi odbor krajevne skupine in izvolili odposlanci za glavno skupščino.
Ottakring. Na razna domnevanja »Tobač-, nega delavca« bodi povedano, da imamo glede podpor vse v redu. Določila glede podpor se točno izpolnjujejo, vsled tega ni domnevanje »Tobačnega delavca« nič druzega, kot prazna laž. Za naprej pa prosimo, da poveste vedno ime. Neka delavka, morebiti ravno tista, ki je to pisala, je dobila bolniške podpore v znesku 31) K, poleg tega še 10 K izvanredne podpore, morala pa se ji je odkloniti podpora »Entbin-dungsunterstiitzung«. Tako pridejo v list notice, ki lažejo.
Hajnburg. Na domnevanja »Tobačnega delavca« z dne 15. decembra pojasnimo sledeče: V prvi vrsti obžalujemo, da je stvaren pogovor glede slabega stanja gospode tovariše spravil tako hudo v zadrego. Na koncu si upa dopisovalec nam očitati, da lažemo, ker smo krivi. I o je laž, kakoršna more priti le od socialnega demokrata. Mi vemo. na koga je naperjena njegova trditev, pojasnimo pa še enkrat, da dotični ni član zveze; kljub temu ga čislamo bolj kot .deset junakov rdečkarjev.
Prometna zveza.
Našim krajevnim skupinam in nabiralnikom. Za mesec december je treba plačati prispevke za naslednje smrtne slučaje: 1. g. Jožef Brugger; 2. g. Anton Eckstein, Line; 3. g. Franc Tomaschek, Dunaj-Hiitteldorf; 4. g. Prokop Mayer, Eggenburg; 5. ga. Ana Maria Egger. Feldkirch; 6. ga. Ida Bauer, Dunaj, juž. žel.; 7. ga. Frančiška Vuga, Sarajevo; 8. g. Deme-ter Buzulak, Hrkany; 9. g. Ivan Soder, Dunaj-Matzleinsdorf; 10. ga. Ivana Hupac, Dunal-Matzleinsdorf: 11. ga. Elizabeta Nemec, Maribor; 12. ga. Frančiška Merschitzka, Gmunden; 13. g. Mihael Kirchgassner, Golling; 14. ga. Julija Winter, Znaim; 15. g. Franc Scitberger, St. Hipolit. — Imamo 15 smrtnih slučajev. Za vsak slučaj 5 vinarjev, skupaj 75 vinarjev, ki jih plačaj vsak član.
Osrednje vodstvo »Prometne zveze«.
Shod v Volčji Dragi se bo vršil v nedeljo, dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne^ Govoril bo državni poslanec g. Jožef Gostinčar.
Kolesa pri železniških vozovih. Znanstveno se je dokazalo, kako se obrabijo kolesa pri železniških vozovih. Ce je prevozil železniški voz 1000 km, je povprečno vsako kolo izgubilo 85 gramov teže. Ce se kolo zavira, izgubi teže še nadaljnih 45 gramov. Ce ta povprečna števila ne soglašajo pri vseh opazovanjih, je to odvisno od jakosti jekla, iz katerega so delana kolesa. Izrabljenje koles se ne vodi samo-nasebi tako veliko, a če se pomisli, koliko množico jekla se sčasoma izgubi, nastane vseeno veliko število. Vlak n. pr., ki ima 25 voz, teče 100 km daleč. Ako bi se stehalo kolesje pred vožnjo in po vožnji, bi se zaznal deficit okoli 2 funtov. Vsak dan in vsako uro se to vrši in neprenehoma se manjša material železniških voz.
J oda če bi se kolesa samo izrabila, naj bi že bilo, a kolesa ne ostanejo več okrogla in treba jih je spiliti in ogladiti in pri tem se izgubi največ železa. Nazadnje, ko je izgubilo kolo že kakih 50 kg na svoji prvotni teži, se ga vrne v„ tovarno med staro šaro. Predno se to zgodi, mora preteči zavirano kolo 95.000 kilometrov, nezavirano pa 145.000 km, povprečno 125.000 do 130.000 kilometrov. Po teh računih teče kolo voza za osebe kakih 5 let, kolo tovornega voza pa kakih 8 let.
C. kr. železniškemu ministrstvu. K 60-let-nemu vladarskemu jubileju Njegovega Veličanstva prosimo visoko železniško ministrstvo, da vse delavce po končanem poskušnem letu sprejme v provizijski fond, ne da bi se jih zdravniško preiskalo, ako so dokazali z zdravniškim spričevalom pri vstopu v službo, da so zdravi. Apelujemo na vse krščansko misleče faktorje, da se toplo zavzamejo za to vprašanje, ter se jim v zaupanju na stvar v naprej zahvaljujemo. — Več železničarjev.
Prošnja uslužbencev c. kr. avstrijskih državnih železnic. Uslužbenci c. kr. avstrijskih državnih železnic naj se ganejo in vlože na pristojnem mestu prošnjo, da bi cesar za svoj 60-letni vladarski jubilej dovolil, da se vsakemu državnemu uslužbencu vštejejo leta, ki jih je služil pri vojakih, v penzijska ali provi-zijska leta. Najmanj pa to, da se jim ta leta štejejo v čas stalnega nastavljenja.
Sekcijski svetnik dr. Geutebriick odlikovan. Cesar je načelnika glavne pisarne železniškega ministrstva, sekcijskega načelnika dr. Alberta Geutebriick, odlikoval z redom železne krone 3. razreda.
Zimska služba strojnih uslužbencev južne železnice na Dunaju. Velikokrat smo že opozarjali na nevarnost, ki je vedno pri menjavanju železniških strojev. Dogodki so potrdili to, kar so železniški uslužbenci po svojih časopisih poročali. Čutimo se dolžne, še enkrat opozoriti na žalostna dejstva, kajti to ne gre, da bi vsled slabe razdelitve nastajale nesreče. Sedanja zim-^ ska služba kaže, da so gospodje hitro pozabili na migljaje. Strojevodja in kurjač, kateremu je za vožnjo odkazan vedno eden in isti stroj, morata natančno poznati sestav tega stroja. Vsak stroj ima svoje lastnosti, in zato mora imeti stroj vedno ljudi, ki vedo. kako se ž njim ravna, da se vožnja vrši brez zapreke. Da pa strojevodja in kurjač, ki vozita z enim in istim strojem komaj vsakih osem dni ali dva in tri tedne, ne moreta vedeti, kako je treba s strojem ravnati, to je umevno. Tako se pokonča stroj, da je človeka groza. Kakšna nesreča lahko nastajalo se bo mogoče, da pozimi niso tako težki vlaki kot poleti. To je deloma prav. Toda. da pozimi vlaki težje vlečejo kot poleti, to si lahko vsakdo predstavlja. K vsem tem se mora spu-r.e, ako bi stroj naenkrat odpovedal. Ugovar-
ščati po ceveh pod vagoni para iz stroja, da se segrejejo vozovi. To pa tudi veliko pare vzame stroju. Odkod pa se naj jemlje para, ako se jo več porabi, kot jo je mogoče narediti. Temu je krivo tudi to, ker se uporablja na železnicah slab premog. Dostikrat se zgodi, da ventili pri ceveh, ki so napeljane pod vagoni, odpovedo. Para uhaja na prosto. Ako bi se skrbelo, da bi bili ventili dobri, koliko pare bi se prihranilo. Opozarjamo ravnateljstvo južne železnice na te nedostatke in naj tudi skrbi, da jih odpravi. Zgoraj omenjeno dejstvo glede strojev zagovarjajo s tem, da govore, da je premalo strojev in da jih je veliko v popravi. Ta zagovor pa ne velja! Strojev je že davno premalo. Promet je leto za letom večji. Vožnji čas vsako leto manjši, teža se je zvišala na največjo stopnjo in poleg tega se rabi še slab premog. Vsled tega so stroji preveč obteženi in se hitreje pokvarijo, kot sc je to zgodilo pred leti. Pomanjkanje strojev mora nastopiti, ako se ne bo omislilo novih, ki so brezpogojno potrebni za sedanji promet. Če strojevodje protestirajo proti zanemarjanju strojev, se jim lepo in ne redkokrat odgovori: Ce vam ni všeč, kar povejte. Bo pa kdo drugi mesto vas vozil, vas pa bomo dali v ono in ono službo (ki je samoobsebi umevno slabša). Na ta način se upliva na ljudi in se jih po ovinkih sili. službo na ta način opravljati. In potem vozijo z boječo mislijo, kaj se bo zgodilo in kaj se lahko zgodi. Da nosijo vso odgovrnost oni, ki tako ukazujejo, na to se ne misli. Da pa uslužbenci odklanjajo odgovornost, to je pač samoobsebi umevno. Občinstvo, ki se vozi po železnici, naj se zavzame za zahteve strojevodij, ker gre za varnost njegovega živlienja!
Visokemu c. kr. železniškemu ministrstvu. Visoko c. kr. železniško ministrstvo prosimo, da ukrene potrebno, da se bo enkrat delavcem točno izplačalo pač prisluženo zvišanje plač (vsakih 5 let 10 vinariev). Znani so nam slučaji, ko morajo delavci čakati več kot šest let, in če prosijo, se jih hitro in surovo odslovi. Prihodnjič bomo take slučaje navedli. Dalje se prosi c. kr. železniško ministrstvo, da vpelje za delavce časovno povišanje od 2 do 3 let.
Ljubljana. Strokovna komisija je sklenila, da posluje njen zaupnik vsak delavnik za ljubljansko delavstvo v prostorih S. K. S. Z. od 6. do 7. ure zvečer.
IZJAVA.)
Na poziv »Slovenskega Naroda« odgovarjam sledeče: Ni res, da se je afera Karola Hlebca vršila za kulisami društvenega doma, ker sem isto uro, ko sem stvar zvedel, Karola Hlebca izgnal ven, če tudi se je afera vršila v njegovem stanovanju, v šoli. Pač pa je res, da se je vršila za kulisami nekaterih pristašev »Slovenskega Naroda«, saj jim je bilo dobro znano, ker so zvedli po svojem tukajšnjem preiskovalnem sodniku celo afero. J'oliko bolj sem upravičen trditi, da je resnica, kar pravim, ker mi je dobro znano, kako se je hujskalo ljudi po tovarni proti moji osebi vsled odločnega nastopa. Jaz se ne oziram ne na levo, ne na-desno, ampak storim to, kar mi veleva vest in dolžnost. Dopisovalca dotičnih vrstic mi ni treba iskati, kere bo itak približno znan. Kar se pa tiče pikantnih stvari, pripuščam to dopisniku »Naše Moči« samemu, ker najbolje vč. Da je pa s tem imela sodnija opraviti, to ni moja krivda, ampak drugih. Jaz sem le hotel toliko, da ga šolska oblast prestavi. Kljub temu pa, da je sodnija imela opraviti, stvar še ni jasna, ker imam pričo, proti kateri je žena K. Hlebca govorila
te-le besede: »Jaz sem deklet rekla, naj kaj__
to je ena. Ko je bilo že večinoma znano, je K. Hlebec pregovoril mojo hči, da je podpisala izjavo na »Slovenca«, v kateri hoče tajiti, da ni res in da je cela govorica laž. Ko sem to izvedel, je moral Hlebec enkrat za vselej društveni dom zapustiti. Vpošteva se tudi lahko pismo, ki ga je pisal Hlebec g. kaplanu, kjer pravi, kako moremo kaj takega storiti. Če se vse to vpošteva, se vidi, da se ima opraviti z osebami, ki se lagati ne sramujejo, ki so pa tudi dovolj predrzne. Sicer je pa najbolje, da pometa vsak naj-prvo pred svojim pragom, potem mislim, da bo tudi dotična oseba imela malo prilike pisariti v »Narod«.
Z odličnim spoštovanjem Anton Jeriha.
‘) Za vsebino tega spisa je odgovorno uredništvo le v toliko, kolikor to prepisuje postava.
•sstts&ttssi
* „Hnšu mor |
i zh aj a vsa k p et e k.	|
Cena na leto 3 krone.
Cene inseratom so:
|za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v.,
12 vrstic 130 v., 18 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo:
1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta.
Uredništvo in upravništvo »Naše m o č i “
Kopitarjeve ulice štev. 2.
Tovarna za stole
Francetu Suigeljna
na Brega, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje 2805 26—2
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
'lustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
Delavke in delavci pozor!
. Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši -----------kakovosti------------
Josip Vidmar
v Ljubljani
Pred škofijo št, 19, — Stari trg št. 4. Prešernove ulice št. 4.
Popravila točno in ceno.
Vedno sveže blago I
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19.
priporoča svojo
veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice po najnižji ceni.
Solidna postrežba!
Ustnov-Ijeno let 1 862.
Ustanovljeno leta 1845
Nlilko Krap eš urar
Podružnica Resljeva cesta št. 2 V prej g. Jos Černe.
Ljubljani
Podružnica Resljeva cesta St. 2 prej g. Jos. Černe.
Gričar	k Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in  ----
PP novosti v
konfekciji za dame.
SfSSfil
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
zlatih, srebrnih, tu!a> in nikelnastih
ur, verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava staro zlato In srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur.
Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja
===== in« par	•—
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
I
Pozor, slovenska delavska draživa!
Kupujte syoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni
trgovini:
Česnik & Milavec
(pri Česniku)
Špitalske ulice	JL-jut>lj«,n«,	Lingarjeve ulice
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnouejše blago
za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.	Cene	najnižje.
I
J!
/Jb/ni/ei e/kmoriJvo
l/čateri želijo dobro, po veni in jrconesl/iifo-pvlovei/i nit/se obrnejo
etete
v djjub/jani t/bblodvorslce u/iceččtf. 'Čsii/icorslnaili/osnilii do/o so b/ox/i lačno.
hran Podlesnik ml.
Ljubljana - • - Stari tri Sten. 10
<r/ji <>w.	v;V
Priporoča svojo
trgovino s klobuki inževlji
mm
<T/'NV/, NVA
mm Zmerne cene
'.•/£> V".s Xs* •/—> <a*\v*/, </\* </y
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne.