\j6
Jo|. Ošaben: Vzori in  boji.
Prav žal mi je po lanskem stanovanju, po dobri gospodinji in po gluhem starčku — beraču. Pa našel sem brzo nov „kvartir". Sošolec Mlakar, doma tam od Radoljice, rekel mi je, da me njegova gospodinja vsprejme. Vedel me je k njej, in zmenili smo se. Upam, da bodete tudi Vi, ljubi oče, zadovoljni s tem novim stanovanjem. V streliških ulicah je, blizu ljudske kuhinje. Prava dijaška kosama je. Pri tleh so tri gospodinje, pa vsaka ima svoje dijake; zgoraj pa stanuje hišna posestnica in pa moja gospodinja. Hišne posestnice me je najbolj groza. Pijanka je.   Ves   ožgan   obraz  ima  od  žganja.
Kadar se pa napije, pa poje v sobi. O, kakšni glasovi so to : hripavi in cvileči kakor ižanska kola. Pa kakšne ostudne pesmi poje: kar sram me je, poslušati jo. Dva sina je imela: jeden se je obesil, jeden je pa doma, tak pijanec, kakor mati. Večkrat sta pijana oba, in tedaj vpijeta, da je groza. Kar bojim se teh ljudij; nikdar še nisem pogledal v njih sobo. Naša gospodinja nas ima osem dijakov. Dva sta učiteljska pripravnika, oba se učita zadnje leto. Jeden je Kočevar, pa ima prav slovensko ime : Hostnik. Debel je in jako len. Ves dan bi ležal. Zmerom je dobre volje. Slovensko govori slabo,
Abrahamova daritev.   (Slika  Celestina Medoviča.)
pa se tudi nece učiti; na Slovence je hud. Kočevske pesmi bi nam zmerom pel, ako bi ga hoteli poslušati. Kar solze mu stopijo v oči, kadar poje neko kočevsko o vodi Rinži, ki menda teče skozi Kočevje. Srca je pa dobrega; tudi  moli  včasih.  Da le  ne  bi  tako kvantal!
Drugi učiteljski pripravnik je ves drugačen. Piše se Platnar. Gorenjec je. Z gospodinjo sta si v sorodu, mislim, da mu je teta. O, tega imam jako rad. Precej prvi dan sem ga rad imel. Velike postave je, pa nekoliko brade ima, malo govori, a poje tudi rad in na gosli zna lepo igrati, pa na kitaro. Včasih zapojemo katero narodno, n. pr. „Po jezeru", ali pa „Otok bleski", ali pa tisto:
En  hribček  bom  kupil, Bom trte  sadil . . . Ta mi  je posebno všeč.   Jaz   pojem   „naprej", drugi  druge glasove,  Platnar bas in pa na kitaro spremlja.  Oj, to  je veselje!
Platnar je tudi v šoli jeden izmed najboljših. Pravil mi je, kakšne reči se učijo tam na „pre-parandiji", n. pr. kako se otrokom dopove, katera Črka je i ali o ali v, v, reče se, je kakor vile, Če se jim ročnik odbije. Ali ste Vi, ljubi oče, tudi tako učili mene in druge ? Nič se ne spominjam več, kako sem  se naučil brati.
Poleg teh dveh pripravnikov pa so z menoj na stanovanju še trije gimnazijci, dva tretje-šolca in  jeden   drugošolec,   oni   Mlakar,  kateri