O PROBLEMU AVTORSTVA MARMORNE PLASTIKE NA OLTARJIH CUSSOVE KAMNOSEŠKE DELAVNICE*
Nataša Polajnar, Ljubljana
Delo Mihaela Cussa (Kuše), kot kamnoseškega podjetnika, je v strokovni umetnostnozgodovinski literaturi relativno dobro predstavljeno, v članku pa bo tekla beseda predvsem o marmorni plastiki, ki je zastopana na glavnem oltarju sv. Martina v H rs novicah pri Postojni (nekdanji oltar sv. Križa iz stare frančiškanske cc-rkve v Ljubljani), na stranskem oltarju sv. Antona Padavart-skega i1 Mekinjah, glavnem oltarju ,rv, Janeza Nepamuka v Rukuhku pri Postaj-ni (nekdanji oltar škapulirske Matere božje iz stare frančiškanske ccrkvc v Ljubljani) in na prižnici v zagrebški katedrali.1
" Pričujoči članek je predelano poglavje i/ diplomske naloge / naslovom Mihael Cussa - "Univcrsac carnioliac lapidda ct arehiteetus", ki sem jo obranila maja leta 1991 na Oddelku za umetnost 110 zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Za mentorstvo se zahvaljujem prof. dr. MilČku Komclju. Na tem mestu sc zahvaljujem tudi Marku Frelihu m mag. Stanku Kokoletu (The .lohns Hopkins Universitj, Baltimore) ta mnoge sugestije in pripombe, prav tako pa tudi gospodu župniku Tonetu Gosarju iz Mekinj in gospodu župniku Cvetku Gregoriču iz Hrenovic za njuno prijaznost.
: O delu Mihaela Cussa in njegove delavnice so pisali: Viktor Steska, Ljubljanski ba-rofni kiparji (od tod citirano Steska, Ljubljanski baroini kiparji}, 7UZ, V, 1925, pp. 1-24, HI-98; idem, s. v.: Cussa, SBL 1, 1, zv., Ljubljana 1925; France Mesesnei, Umetnost Julijske krajine. Julijska krajina. Ljubljana 1930, p, 71; Ranicri Mario Cossir: Storia deli'aru- e deli'artigianato m Gorizia, Pordcnone 1948, p p. 104-106, 130-135; Emilijan Cevc, Kje je bil rojen kipar Mihael Cussa?, ZUZ, n. v. I, 19il (od tod citirano Cevc, Cussa), pp, 222-224; Melita Šteli, Ljubljansko baročno kiparstvo v kamnu, ZUZ. n, v. IV, 1957 (od tod citirano M. Stcli), pp, JI-68; FTancc Stele: Umetnost v Pr ¡morju, Ljubljana 1960 (od tod citirano Ktclt: Umetnost), p p. 22, 123-128, 185-187; Antun Jvandija, Propovijedaonica zagrehačke katedrale, Bogos-lovska smotra, XXXV, št. 2, Zagreb 1965 (od tod cittTano Jvandija, Propovijeda-O niča), pp, 317-337; Emilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana 1966 (od tod citirano Cevc: Slovenska umetnost), pp, 99, 102-106, 124-127; France Stclč, s, v.: Cussa, ELIJ, Zagreb 1966. p. 267; Sergej VriSc r: A rs Sloveniae 1, Ljubljana !967, p. 8; France Štele, Barok, Umetnostni zakladi Jugoslavije, Ljubljana 1970 (od tod citirano Ste le, Barok), p, 353; Luc McnaSc: Evropski umeinostnozgodo vinski leksikon, Ljubljana 1971, p. 415; Sergej Vrišer: Baročno kiparstvo V osrednji Sloveniji, Ljubljana 1976 (od tod citirano VriŠer: Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji), pp. 48-50, 202-222; A rdel a Horvat, Rad m iti Matejčič, Kruno Prijatelj: Barok u Hrvatsko j.
77
HRt'NOVICE PRI POSTOJNI
župnijska cerkev sv. Martina - glavni oltar sv. Martinu (nekoč vlt ar vr Križa v nekdanji frančiškanski cerkvi v Ljubljani)
26. decembra leta 1694 se je Mihael Cussa pogodil z bogatim trgovcem Jakobom Schellom pl. Schellenhurgom, da bo izdelal oltar iz črnega kamna s tabcrnakljcm, figurami in okraski iz finega genoveškega marmorja za kapelo sv. Križa v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.2 Oltar so leta 1787 prodali v Hrenovice, kjer je bila njegova zasnova najmanj dvakrat spremenjena.1
Izmed Številnega kiparskega okrasja so se do danes ohranile naslednje plastike; dva stoječa angela. Žalostna Mati božja, sv. Janez Evangelist, sv. Jakob, sv, Katarina, dva putia in relief Boga Očeta (si. 39-43, 45, 47).1
Angela stojita ob tahernaklju, kipa Žalostne Matere božje in sv. Janeza Evangelista vidimo na desni steni prezbiterija, pod njima pa sta tudi grba ustanovnikov Jakoba in Katarine pl. Schcllenburg.
Figuri sv. Jakoba in sv, Katarine sta postavljeni na levo in desno okensko polico v prezbiierijti. Izmed številnega angelskega okrasja sta danes ohranjena še dva klečeča putia, ki sta postavljena visoko na zidu, in ena angelska glavica, ki jo vidimo na zunanji steni cerkve levo od vhoda. Relief Boga Očeta je vzidan v slavoločno steno z ladijske strani.
Glede na kiparski okras sodi oltar jr Martina iz Hrenovic nedvomno med najbogatejše izdelke iz Cussove delavnice.
MEKINJE
župnijska cerkev - oltar i v. Aniona Padavanskega
Sedem mesecev po podpisu pogodbe z Jakobom Schcllom pl. Schellcn-burgom se je L julija 1695 Mihae! Cussa pogodbeno zavezal tudi z grofom
Zagreb 1982, pp, 212-213; Sergcj Vrišer; Baročno kiparstvo na Primorskem. Ljubljana 1983 (od tod citirano Vrišer: Baročno kiparstvo na Primorskem), pp, 55-58, 107—171, 202; Emilijan Cevc, s. v.: Kuša, Likovna enciklopedija Jugoslavije. II, Zagreb 1987, p. 162; Ana Deanovič, Žcljaka Čorak. Nenad G alt in: Ztjgrebačka katedrala, Zagreb I9S8, pp. 7'J-SO.
1 Jacob Schell von und zu Schcllenburg und seine Sti/tungen, Laibaeh 1K43, p. 7, Cf. tudi A. Miillner, Der Hochaltar in Hrenovic, Argo 1, 1892, pp. 20-21; Ivan Vrho-vec. Iz domače zgodovine, Ljubljanski zvon, VIII. 188&, p. 91; Steska, Ljubljanski baročni kiparji, p. 3; M, Štele, p. 34,
1 Ko so ga v Hrenovicah namestili za glavni oltar, so mu zaradi višine prezbiterija znižali vrh, drugo predelavo pa je doiivel leta 1936, ko so odstranili še preostali del atike in ga zožali tudi ob straneh. Ob tem so večje kipe premestili z oltarja po stenah prezbiterija, manjše pa odstranili. Vse o predela v s oltarja in njegove podobe do leta 1936 cf, Franc Rupnik: Zgodovina hrenovtSke iupnije, Novaki pri Cerknem 1935 [tipkopis], Cf. ludi Steska. Ljubljanski baročni kiparji, pp. 3- 6; Emilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana 1966 (od tod citirano Cevc: Slovenska umetnost), p. 102,
1 Višina angelov je s podstavkom 120 cm, ostale figure pa merijo od 152 do 155 cm. Vidina podstavkov variira od kipa do kipa med 5 in lOcni. Vsi kipi so izdelani i/ belega genoveškega marmorja med leti 1695 in 1699.
n
Gallenbergom, da bo za ccrkcv v Mekinjah izdelal oltar sv. Antona Padovan-skega za 550 fl.J
Na oltarju, ki je ohranjen v prvotnem stanju, stojita kipa sv Petra Alkan-tara in sv. Janeza Kapistrana (si. 49, 5l).il
V zvezi z obema plastikama je ohranjen obračun, o katerem pa bo govora nekoliko kasneje.
RAKU LIK PRI POSTOJNI
župnijska cerkev - glavni oltar jv. Janeza Nepomuka (nekoč oltar škapulirske Matere božje v nekdanji frančiškanski cerkvi v Ljubljani)
Oltar je plačala Škapulirska bratovščina, glede na oltarno kompozicijo, material in dckoracijo pa ga lahko pripišemo dclavnici Mihaela Cussa.7
Na oltar sta postavljena kipa sv. Bernardina Stenskega in sv, Paskala Baj-fonskega.* Oltarna celota je hipotetično datirana v zadnje leto Cussovega življenja, v leto 1699, povezava s plastikama z oltarja i v. Aniona Padovanskega v Mekinjah pa bi dopuščala datacijo okoli leta 1696 (si. 50, 52).
5 Arhiv Republike Slovenije, GR. A i„ Dolski arhiv, lase. 148, Gailenberg - Mekinje, Zduäe. Tekst je prvi objavi] Josip Mal {L'mctnostno-zgodovinski zapiski. ZUZ. [V, 1924 [od tod citirano Mal, Zapiski], pp. 201-202). Cf. Steska, Ljubljanski baročni kiparji, p. 7 in M. Stele, pp, 34, 37.
' Vi Ji na obeh figur je 115 cm brez podstavka oz. 120 cm s podstavkom. Izdelani sta iz belega genuveSkega marmorja okoli leta 1696, Prapor sv, Janeza Kapistrana je novcjSc delo iz aluminija. Cf. Inventurni popis župnijske cerkvc v Mekinjah iz leta 1964, Arhiv župnijske cerkve v Mekinjah. - Sv. Peter Alkantar je bil redovni obnovi tclj reda v 16. stoletju. Kanoniziran je bil leta 1669, Cf. Engelbert Kirschbaum: Lexikon der christlichen Ikonographie (od tod citirano Kirschbaum" Lexikon), V] 11, Wien 1976, pp. 174-176 Sv. Janez Kapfofran je bil redovni reformator in pridigar frančiškanskega reda v 15- stoletju, Bil je učenec in pomočnik sv. Bernardina Sicn-skega, od katerega je prevzel tudi simbol [HS. Za svetnika je bil proglašen leta 1690. Cf. Kirschbaum: Lexikon, VII, Wien 1974, pp, 90-93.
7 Oh ar je na draibi leta 1787 kupil hrenoviški župnik Andrej Semen. V Ljubljani je bil oltar najprej posvečen sv. Janezu Krstniku, od iS, aprila 1716 pa škapulirski Materi božji Posvetil ga je škof Karol Kaunitz. Ci. Frančiškanska kronika Bosnia seraphica, p. 3Ü3. Podatke je objavil Viktor Steska (Steska, Ljubljanski baročni kiparji, pp 6-7); cf, tudi M. Stele, p. 34,
' Sv. Bernardin Sienski je bil frančiškanski pridigar in razglakvaleč Kristusove po-božnosti v 15. stoletju. Kanoniziran je bil leta 1450, njegov atribut je prapor z. znakom 1 HS. Cf. Kirschbaum: Lexikon. V, Wien 1973, pp. 390-392. - Frančiškan sv. Paska! Rajlonski je bil častitelj Evharistije, za svetnika je bil proglašen leta I69Ü. CT. Kirschbaum: Lexikon. V1JL Wien 1976, p. 122. Že 17. II. 1692 je bila pri nekdanjih frančiškanih v Ljubljani slovesna kanonizacija sv Janeza Kapistrana in sv. Paskala Uajlonskcga, Cf. Viktor Steska, Delničarjeva ljubljanska kronika od 1660 do 1718, Izvestja muzejskega druitva, XI, 1901, p. 77. - Oba kipa sta visoka 115 cm brez podstavka oz. 120 cm s podstavkom. Izdelana sta iz belega genovskega marmorja.
19
ZAGREB prižnica v katedrali
28. aprila 1695 je Mihael Cussa sklenil pogodbo z zagrebškim škofom Stjepanom Selišccviccm in kapiteljskim zastopnikom Ivanom Josipom Babi-čem o gradnji prižnice v zagrebški katedrali.9 Prižnica jc bila postavljena na svoje mesto 23. junija istega leta, popolnoma dokončana pa verjetno jeseni 1698. leta, ko jc angelu atlantu postavil za ozadje črne kamnite plošče.10
Balkon na prižnid navidezno podpira z rokami in telesom angel, ki ima tako funkcijo atlanta (si. 48, 53, 54).
Na čelni strani balkona je pet marmornih reliefov, ki prikazujejo štiri evangeliste in Dvanajstletnega Jezusa v templju.11
Za predstavljene plastike s Cussovih oltarjev in prižnice prevladuje mnenje, da so delo različnih mojstrov.12 Ponovna primerjava in stilna analiza pa pokaže določene medsebojne sorodnosti. Dovolj zgovorna je primerjava med kipoma sv. Petra Alkantara in sv, Janeza Kapistrana iz Mekinj in kipoma sv. Paskala Bajlonskega in sv. Bernardina Sienskega z oltarja v Rakuliku. Na povezavo vseh štirih kipov je opozoril Sergej Vrišer.u Družijo jih oblikovanje draperije, obrazni tip in modclacija ter značilni detajli. Desna roka mekinj-skega sv. Petra Alkantara se ujema z desno roko rakuliškega sv. Bernardina Sienskega (si. 49, 50), Koder na čelu sv, Janeza Kapistrana iz Mekinj je identičen kodru sv. Paskala Bajlonskega (si. 51, 52). Drža rakuliškega sv. Bernardina Sienskega sicer bolj poudarja linijo S. je pa zrcalna drži sv. Janeza Kapistrana (si. 50, 51). Tudi njegova rahlo skrčena desna noga ustreza levi nogi sv. Petra Alkantara iz Mekinj (si. 50, 49). Leva roka sv. Bernardina Sienskega je pendam levi roki sv. Janeza Kapistrana (si. 50, 51),
Določena povezava, ki sicer ni tako očitna kot pri kipih svetnikov iz Mekinj in Raknlika, je opazna med angeloma iz Hrcnovic in angelom atlamom s prižnice v zagrebški katedrali. Močna trebušna prepona je povsod poudarjena, podobno so oblikovani obrazi s slepimi očmi, lasje in krila (si. 39, 43, 53, 45, 47, 48). Marmornato plastiko s predstavljenih treh oltarjev in prižnicc verjetno lahko obravnavamo kot celoto, ne moremo pa je pripisati Mihaelu Cussu, ki je bil predvsem kamnoseški podjetnik, V njegovi delavniui so izdelovali večinoma oltarne kompozicije in le manjša kiparska dela, kot so angel-
5 Kaptolski arhiv Zagreb, ACTA CAPITULI ANTlQl/A, fasc. 101, Nr. 6!. Doku-
ment je odkril že Kukuljcvič in ga objavil v delu Prvostofiia crkva zagrebačka, Za-
greb 1856, p. 43. Cf. Ivandija, Piopovijedaonica, p. 323; Steska, ljubljanski baročni kiparji, p. 8; M. Šteli, p. 34.
113 Ivandija, Pri.jpuvijedaonica, p, 324. Cf. ibid,
" Angel atlant jc izdelan iz belega genovskega marmorja, ki jc razen na laseh in kri-
lih pofiran Visok je 145 cm. Marmorni reiscfi merijo 56 x 26 cm,
[! Cevc, Cussa, pp. 222-223, Cf, Cevc: Slovenska umetnost, p, 103; M Štele, p. 37; V riše r: Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji, p, 48; Vri Ser: Baročno kiparstvo na
Primorskem, p. 171.
13 Vri Ser: Baročno kiparstvu na Primorskem, p. 171.
80
ske glavice ali okras na oltarnih krilih. Glavnina oltarjev jc brez večjega kiparskega okrasa, kadar pa je šlo za bolj prestižna naročila (Jakoba Schella pl Schcllenbtirga. grofa Gallenberga in zagrebškega škofa Stjepana Selišcevi-ča), je plastiko naročal drugje.
V prid tej domnevi govori ohranjeni obračun za oitar sv. Antona Padavinskega v Mekinjah z dne 24. marca I696.u V njem Mihael Cussa pravi, da mora dati grof Gallenberg: »vmb zben Figurn. al 8 S. Petro del/a Can tot a et S. Giuani Capistranno, marburo di Genua d'accordo m(one)ia Venetians /-. 620. per Kimen et in schiff trogen lassen L 13, per schiff bi8 Triest bezolt L. 9. summa Venediger Wehrung Übte L. 642. Item van Triest biß Ober Laybach be-zait /.andtswehrung f 24, per scheff von Ober Laybach biß hiehero samb t Zi-gem f. 3, summa Landtawehrung f. 27,*l>
Iz obračuna izvemo, daje Mihael Cussa dal prepeljati kipe za mekinjski oltar iz Benetk.Ta podatek pa nikakor ni pomemben le za kipa sv. Petra Alkantara in sv. Janeza Kapistrana, ampak tudi za preostale.
K.ot je opozoril že fcmilijan Cevc, moramo torej v raziskavo pritegniti kiparje, ki so v Benetkah delovali v tretji četrtini 17. stoletja." Enega izmed njih mimogrede omenja Sergej Vrišen »in če porečem, da vidim v hrenoviških figurah nekaj tiste lahkotnosti, ki preveva angele beneškega kiparja Tomma.su Ruerja (roj. 1696), sem primerjal seveda samo zelo približno.«"1 Avtorjeva zadržanost je dejansko upravičena, kajti če primerjamo hrenoviška angela z Rucrjevima angeloma z glavnega oltarja v cerkvi L'Ospedaletto v Benetkah, opazimo očitne razlike (si. 43, 44).
Vse štiri figure sicer pripadajo tipu stoječih angelov moNlcev, ki so nastali v tradiciji kiparja Giusta le Courta (1627-1679), različni pa so si po propor-
Glej opombo 5.
ls Glej opombo 5. Prevod besedila se glasi: >■.., za figure sv. Petra Alkantarskega in sv, Janeza Kapistrana. genoveški marmor 620 lir, za zaboj in prenos z ladje 13 iir, za prevoz z ladjo do Trsta 4 lir, skupaj 642 lir, za prevoz iz Trsta do VThnike 24 gold , za prevoz na ladji z Vrhnike do Ljubljane 3 gold., skupaj 27 gold.* Cf.: Ste-ska, Ljubljanski baročni kiparji, p. 7. V opombi, ki jo je podpisal Cussa, je »laška veljava-' preračunana v nemško s 176 fl. 17 kr.T ki so mu jo izplačali v gotovini 28-marea 1696, Na hrbtni strani lista je tudi zapis: -Dieser Außzug ist per die zwei, zu dem Miinkhendorfferischen Altar gewüdmeten Marmetsteinenen Senilen zu Venedig samb t der Liifferung völlig bezahltCf. Mal. Zapiski, p, 202. Ceve, Cussa, p. 222. Cf. M. Stele, p. 3; Stele, Barok, p. 353. Na tem mestu naj opozorim na popolnoma drugačno interpretacijo mekinjskega obračuna, ki jo je podal An t un Ivandija, Po njegovem mnenju naj bi Cussa iz Benetk pripeljal le kamen, v Ljubljani pa naj bi sam ali pa celo njegovi učenci izklesali oba kipa. Cf. Ivandija, Propovijedaonica, p. 335.
17 Cevc, Cussa. p. 223.
" Vrišen Baročno kiparstvo na Primorskem, p. 171. Tom maso Ruer se ni rodil leta 16%, ampak je takrat umrl. Cf. Giulio Lorenzetti: Venice and its iagoon. Historical-Artistic Guide. Tricste 1980, p. 932. O Tom m asu Ruerju: Thieme-Becker: Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler, XXIX. Leipzig 1935. p. 171; Ca mil lo Semenza-to: La scultiira veneta del seicento e se/tečemo, Venezia 1966 (od tod citirano Se-menzato: Im scuhura)\ Paolo Goi, II seicento et ii jettecento, La neu!tura nel
81
cih teles, oblikovanju draperije, modelaciji ohrazov in tehniki oblikovanja kril in las,1*
Če se Omejimo le na zadnja dva detajla, vidimo, da so kodri hrenoviških angelov bolj kompaktni, krila pa so oblikovana iz številnih peresc, ki se lepo prilagajajo drugo drugemu brez ostrih kontur (si. 39, 43, 45, Al).
Pri kodrih Rtierjevih angelov pa opazimo številne majhne vdolbinice, ki kažejo na večjo uporabo svedra. Prav tako je tudi sama frizura bolj razgibana. Krila oblikuje manjše število peresc, ki so obrobljena z vdolbinicami (si 44, 46), Ker se tudi preostali kiparski izdelki Tommasa Ruerja razlikujejo od plastik s Cussovih oltarjev in prižnice, kaze poiskati primerjave med deli drugih beneških kiparjev.
Na tem mestu želim opozoriti na dela kiparja flamskega rodu Heinricha Me^ringa oz. Enrica Merenga (okoli 164,5-1725), ki je v Benetkah deloval v drugi polovici 17. stoletja.20
Za iskanje analogij plastikam iz našega prostora so v opusu Ennca Merenga zanimivi predvsem giavm oltar v cerkvi S t. Maria del Giglio (Z.nbenigo) v Benetkah, oltar Pieta v Capelli del Monte di Pieth v» Vidmu, ki je nastal leta 1695 in je na njem zapisano tudi avtorjevo ime, ter oltar v cerkvi ¿v. Štefana v Ni/tiisu z isto datacijo. Večina kipov s teh oltarjev je pn oblikovanju in izdelavi detajlov zelo blizu plastikam s hrenoviškega oitarja in angelu s prižnice v zagrebški katedrali,
S Stilno analizo i.elim nakazati možnost, da prav v tem mojstru ah pa vsaj v njegovem najbližjem krogu lahko domnevamo avtorja plastik s Cussovih oltarjev. Glede na oblikovanje obraza in las sta si zelo blizu angel atlant s prižnice v zagrebški katedrali in angel Gabricl 7 glavnega oltarja v cerkvi S t. Maria del Giglio (Zobenigo) v Benetkah. Oba imata okrogel in resen obraz, sorodnost pa je predvsem vidna pn oblikovanju nosu, majhnih zaprtih ust in predela okoli brade (si. 48, 54, 55). Kodri obeh angelov so kompaktni in ne-polirani. Angel atlant je po oblikovanju draperije bli/.u tudi angeloma /.oltarja Pieta v Capelli del Monte di Pieta v Vidmu. Čeprav angela atlanta pokriva bogaieje nagubano oblačilo, pa spiralno zavita drapenja pod njegovim pa-
Frmti-Venezia Giulia, 11 Dal quattrocento al nove cento (cd. Giuseppe Bergamini, Paolo Gol, Giuseppe Pavanello, Gahriclla Rrussieh), PoTdcnone I98S (od tod citirano Bcrgamini et al,: Im svvfrura), pp. U3-145, 148, 243.
" 0 Giustu le Courtu cf. tudi: Nicola Ivanoíl, Monsi Giusto ed altri colaboratori del Longhcna, Arte Veneta, II. 1948, pp. 115-126; Rudolf Wittkower: Art and Architecture in Italy 1600 to ¡750. Harmonds worth 1990, pp. 450-451.
w Osnovna literatura o delih Fnrica Merenga: Thierne-Becker: Allgemeines I.exikim der bildenden Künstler, XXIV, Leipzig 1930, p. 411; Vittorio Moschini, Sculture ig-note di EnritO Meyring e tfi Giacomo Piazzetta, Arte Veneta, XVlII, 1964, pp. 182-183; idem, Di un progetto del Mcyring c d'altro ancora. Arte Veneta, XIX, 1965. pp. 171-173; Semenzato: La scul tura: Aldo Rizzi: Atlante di s t oria dell'ar te neI l'riuli Venezia Giulia, Udint 1979; Berga min i et al, j La ¡cultura, pp. 135-137, 139, 143-14K. 200. 204-20S, 210, 236-240; Paohi Rossi. La Seuola grande di san Rocco, comittcnti di artisti (..,), Arte Venetu, XXXIX, 1985, pp. 194-203; eadem, La seultu-ra venezia na del seicento e del setteccnto, Venezia A rti, IV, 1990, pp.. 200-201,
82
som spominja na zavihek draperije desnega angela iz Vidma (si. 53, 56). Nekatere teh lastnosti vidimo tudi pri obeh hrenoviških angelih (si, 43, 45, 47, 55, 56). Ob iskanju analogij hrenoviškim figuram je treba opozoriti tudi na druge kipe z oltarja Pieta v Vidmu, predvsem na Marijo in dva putta (si, 42, 56).
Hipotezo, da je kipe s Cussovih oltarjev izdelal Enrico Merengo ali pa vsaj kipar iz njegove bližine, morda dodatno potrjuje dejstvo, da Merengo vsaj v začetku 18 stoletja v Ljubljani ni bil neznan. Ohranjen je namreč dokument iz leta 1710, v katerem je zapisano, da bo »Signor Enrico Merengo scuhcr famoso, abitanle in Venezia» izdelal na svoj način dve stranski figuri za oltar iz carrarskega marmorja, ponj pa bodo prišli v Trst z vozovi iz Ljubljane.21 Kot kažejo izsledki Ane Lavrič in Blaža Resmana, se ta oltar do danes ni ohranil, dokument pa nam priča, da je McTcngo delal tudi za naš prostor.32
Če se bo hipoteza o Merengovem avtorstvu plastik s Cussovih oltarjev izkazala za pravilno, s tem ne bi ugotovili le njihovega avtorja, ampak bi se občutno povečal tudi opus beneškega kiparja, ki je v strokovni literaturi Je vedno premalo upoštevan. Ti izsledki bi bili tako pomembni tudi za preučevanje baročnega kiparstva samih Benetk. V vsakem primeru so plastike s Cussovih oltarjev kvalitetno delo in stojijo na samem začetku razvoja baročnega kiparstva v kamnu v osrednji Sloveniji.
IL PROBLEMA DBLL'ATTRIBUZIONE DELLE SCULTURE IN MARMO DtGLI ALTARI DfcLLA BOTTEGA Dl MrCHELE CUSSA
Nell'epaca barocca, ïo sviluppo dell'arte di tagltare la pietra e délia scultura conessa a Lubiana ebbe iniiio nella bottega di Michcie Cussa (KuSa) (nato interne al 1657, mono nel 1699}, continuo eon le opère di Luka Mislcj (nato nclla seconda metà del 17. secolo, morto nel 1727), conobbe l'apoteosi ndle opere del Venezia no France sco Robba (1698-1757) e decadde con le opere di Franc Rottman (nato nel 1710. mono nel 1788).
Michele Cussa dirigeva la bottega dl tagliapictra a Lubiana neH'ultimo quarto del 17. secolo. Pu lui ad introdurrc ncU'area delta Slovcnia cemralc, allora il dueato di Carniola, il lipo del l'a Icare biirocco in pieira di caratttrisiica forma architettonica: si traita di semplici ancone con colonne laterali, poco spqrgemi dalla supcrfïce dell'aa-
31 NŠALj, arhiv Škofa K. HcrbCTSteina, fasc, 5 b. Z IS. januarjem 1710 datiran dokument je v faseikrf uvrščen brez zveze / diugim gradivom. Na dokument je prvi opozoril Damjan PrelovSek, Ksaverjeva kapela pri ljubljanskih jezuitih, Franiiiek Ksaver. Ignacijev prijatelj (cd. Joie Kokalj}, Ljubljana 1490, p, 192. Kot kažejo najnovejše temeljne raziskave Ane Lavrič in Blaža Resmana, je FrelovSkova povezava dokumenta z oltarjem sv. Frančiška K s iverja pri sv. Jakobu v Ljubljani sporna CI",: Ana I.avrii in Blaž Resman, Oltar sv. Frančiška Ksaverja pri ljubljanskih jezuitih - nova dognanja, RedovniŠtvo na Slovenskem, Jezuiti, 3, Ljubljana 1992 (od tod citirano Lavrič &, Resman, Oltar), pp, 119-1,15.
" Lavrič &. Rcsman, Oltar, p. 122.
83
eona, c seguí le in m armo nero e solo parmi mente decórate con le incrosiazioni dei marmi colorai L Nella sua bottega l'urono t'alli nello stiic i sp il ato dal baroeeo italiano anche dei pulpiti, i lavabo, dei portali c altrc opere minori.
L'atîività di Michele Cussa come imprenditore dellü bouegu t relativamente bene presentara nella letteratura s torico-artística nicutry queíto articolo parla soprattutto délia ¿Cultura marmórea che si presenta ncll'altare principale di S. Martine a i ¡renovice pressa Po.\tnjnu (Postumia, 1694-99), giii nella veceh i a chiesa dei Francescani a Lu-biana, aclYaitare di S. Amonio di Padova a Mekinje (1695-96), ncWaltare principale di S. Giovanni Nepomuceno a Rakulik pressa Posiujmi (1696), pure proveniente da lia dis-trutta C hit Sa franccscana di Lubiana, c Infime su! pulpito delLi cailedrale di 7,agabria (figg. 1-5, 7, 9-16).
E1 decisivo per I' i dent i fi caz! O ne dell'aulore delle sculture sopra menciónate il contó preséntalo per i la vori eseguiti sull" altare di S. Antonio di Padova a Mekinje nel 1696 che dichiara che Cussa abbia falto transportare due statue dei santi da Venezia.
Un'analisi della SCultura veneciana del tardo Sciccnto rivela da punto di vista slili-stico molli pumi in comune ddle sculture dagli altari del Cussa e le opere dello sculto-re veneziano di origine fiamminga Enricu Merengo (Mcnrik Meyring, ta. 1645-1725) oppuTe della sua cerchia più stretta. Sqno evidenti le analogie tra Tángelo atlante del pulpito deüá calti-drale di ¿agabria ( 1695), Tángelo delt'altare principale del la chiesa di i'. María del Oiglio ('¿obenigoj di Venezia e Tángelo del!'altare della Pictà ncîla Cappella clfí Monte di Pie ta a Udinc (1695Xfigg- 4, 18).
L'ipolesi che le seulturc dagli altari di Cussa fossero seolpite da Enrico Merengo o p pu re da qualcuno délia sua cerchia pu6 essere inoltre sos ten uta da un documento, rcccntcmcntc se ope rio, che testimonia del cont^lti dello scuhore con i commitMIlti di Lubiana solo pochi anm dopo la morte dei Cussa. Nel I71Û infatti egli esegui due statue per un altare che per quanta sembra non si è conscrvato fino ai nostn giorni. In questo importante documento, poichc parla del suo lávelo per Lubiana, si puó Icgge-re: »Per far tuita la scoltura, et figure ingoni parte della med.ma opera, pur di marmo fino di Carara Statua rio a giusta proportions almeno di ? piedi le duc Statue grandi la-terali, fate per mano del Sig.r F.nrico Merengo scultor Famoso abítame m Vendía, lústrate, e pcrfetionalc a sua p(er) fetla...«
Se Ti potes i che Merengo fosse Ta uto re di queste opere si dimostrasse come giusta, non solo sarebbe scoperto l'auto re della maggior parte della decora zionc seul torea dcgli altari del Cussa, ma aumcntcrcbbc considere vol m en te Topera dello scultore ve-neziano; questo sarebbe anche un notevole contnbuto alio studio della scultura ba-rocca di Venezia stessa D'alira parte le future ricerche su questo campo potranno ri-confermare e chianre certi lega mi tra Lubiana e Venczia ndl'epocn barocca
84