List 51. spodarske ? obrtniške Tečaj XXXI. narodne lzhaj»jo Tsako sredo po cell poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., sa pol leta 2 gold«, za Četrt leta 1 gold.; poâilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr«, za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 17. decembra 1873. O b 8 © g : Nekoliko o pomnožitvi vinske trte. Gospodarske skušnje. Gozdno postavo, kako jo natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. (Dalje.) — O ljudskih šolah na Stajarskem. — Slovenci. (Dal.) Krogotók Mladočehov. Slovensko slovstvo. Mnogovrstne novice. Deželni zbori. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari vorili, marveč prepustimo ta način velikim vrtnarjem, kateri se navadno s tem le zato pečajo, da dobijo nove nepoznane sorte grozdja, bodo-si kakoršne koli. Takim „novim" sortám dajejo v svojih katalogih Precejšno je stevilo kmetovalcu bolj ali manj ko- kaj lepa imena, ter hvalijo njihovo dobroto in lepoto Nekoliko o pomnožitvi vinske trte. ristnih rastiin , katere se ne s pomočjo svojega se y a miv1 v ou 11u 1 \j d p v uj uvvjv7 m temuč tudi po primerno izbranih delih na vse kri pije ? to pa zarad tega, da si kakega ojih mena kosih takih kmetijskih rastiin tudi ena gotovo najvažnejših, to je, pomnožiti dadó. Med druzimi spada v vrsto zeló drago plača. bedaka na limanice vlové, kateri jim „novo" sorto Vinorejcu, kateremu so te vrstice namenjene ? Da ka trt vinska trta pomnožuje se navadno izključlj bila je, je še zdaj in bode prav gotovo tudi zmirom in vselej omnožitev s pomočjo lesa naj koriš tnejša; zatega dei po ugodno izbranih delih svojega lesa, kateri se pod očemo o tej pravi mi pogoi v mlj novo rodovitno rastlino kaj rad ukoreniči, spremeni ter tako v zasaditev vinske trte približal posebno zdaj , ko se je čas novih kaj več spregovoriti. trto Vzroki tej pomnožitvi so pa različni Pred vsem Pravi povod temu našemu namenu nam je pa prav za , akoravno že od nekdaj po vseh prav resnica, da se pridemo ž njo v veliko krajšem času do zaželenega vinorejskih deželah navadna pomnožitev vinske trte s sadů, — drugič se ta pomnožitev veliko lože izpeljati pomočjo kovči vendar še marsikje prav pravilno ne dá memo one s semenom (pelkami), in tretjič smo njo v stanu trte is te g katerega si želimo trti les rezali Do s L AV/lliUU y to J© y IJČ* UiaiUUI x aoiliui — r* --f"" " j ww jv katero hočemo pomnožiti, in na kateri smo krivo, da se marsikje na velike hibe o pomnoženji trte vrši. Naravne postave o rašči jemljejo se namreč pre- uu, lobcgc» giuAuj« uuo^vi rado r------ . r—- - 7 r- — — — — 0—------, katerega na materni rastlini ne pa iz prepričanja ali prave vednosti ; to pa je ravno sadů tega grozdja doseči površno v poštev; pa še to le iz gole navade, ijdemo dú, smo rekli, da pridemo v krajšem času naleti. Se celó med slovenekimi vinorejci ni to ve- čidel nikaka redka prikazen, pa vsaj se je ravno to je res; kajti trta, katero smo si s pomočjo v zemljo tem do novejšega časa tudi najmanj priložnosti naklo- jv iv« j o«tw u ia, n a ici yj duju oi o puiuuv/ju » «^uiip položenega kosa lesa — kovč imenovanega — priredili rodi nam že v 4. letu prav gotovo i una iz m ali iz pelkov pridoblj pozneje pa še v letu, ali celó še Prostejša je pomnožitev s kovči, ker zadostuje, đa te prav izberemo ter jih potem za eno ali dve leti nilo, da bi se v kmetijstvu sploh in v vinstvu kaj bolj izobrazili, in so vsled tega ostali le samouki. Slovenskim našim vinorejcem bode naj toraj vse sledeče posebno v prevdarek priporočano. (Dalje prihodnjič.) tako zasadimo, da se v tem času vkoreničij jih potem še ; m ; da kakor okoreničene kovče ali bilfe na pravo mesto v vinograd presadimo. Vsadimo jih pa tudi lab ko koj na prostor, katerega jim za celi čas trte grad koristnega živenja odločimo. Iz p^ikov dobij pa nismo v stanu pred ali celó tf. letom v presaditi, dasiravno jo moramo med tem časom na pro storu, kamor smo jo 19 \m y uuuivi OU4V J V/ VodjsJl y VOCICVVS 1UIVI pilLU\ŽIUV VUi zavati, okopavati, oplesti itd. Le ž njo smo v stanu trte istega sadů, isto sorto doseči, kakoršne je mati vsako leto primerno obre Kakor namreč iz pelkov najžlahnejših hrušek ali jabelk Gospodarske skusnje. Kako grozdje pozimi frišno obraniti. Kitajci (Kinezi) ohranijo grozdje frišno do sred zime tako-le: V buči izrežejo okrogli kos, potem iz-praznijo bučo in jo napolnijo z grozdjem, potem izrezani kos spet pritisnejo na luknjo nazaj in spravijo bučo, z grozdjem napolnjeno, na suhem in hladném mestu. drevj malo ali celó nič vrednega sadů pridelamo f tako nam tudi iz pelka izrastla trta ne donaša takega sadů t takeg grozdja, kakoršnega na tišti trti vidimo Na } na kateri je pelk dozorel, ampak vse drugačno vadno se dobé iz pelkov sicer nove, a veči del slabeje nimi platnenimi cunjami Tok smole na sađnem drevj i zaceliti. Slavni sadjerejec Paulin priporoča kot najlože sredstvo to-le : Ona mesta, kjer se smola prikaže, izreži do zdravega lesa, rane čisto izperi s krtačo, pa z vlaž pol in celo to mesto omotaj sorte trt pomnožitvi vinske trte s sejanjem pelk iz s veliko laneno cunjo, katero zmirom mokro ali vsaj vlažno drži. O 8 — 10 tednih se rane zacelijo, nova vseh ravno naštetih vzrokov ne bodemo tedaj dalje go* kože izraste, in drevo je pogina oteto Gospodarji, čuvajte prepelice! bolske stvari. Prepelica je tako piše „Gosp. List" kakor nam Amerikanci poročajo, ena najboljih kmetovih pri-jateljic, ker iz zemlje trebi gosenice, kukce in vsak drug mrčes ter ga pozoblje. ljudskih šolah na Stajarskem. Deželni odbor Stajarski v poročilu delovanja svo Gozdno postavo jega poroča deželnemu zboru po „Slov. Gosp." o ljudskih Stajarskih šolah sledeče, kar se nekako tika tudi šolstva na Kranjskem : kako natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati t) Učiteljem tako piše deželni odbor Stajarski se je po sklepu deželnega zbora plača za 60 gold, povišala, tako, da imajo po 660, 560 in 460 gld. Kljub IJkaz ministerstva za poljedelstvo dogovorno z minister* temu še pa vendar manjka 140 učiteljev , 63 šol pa in napraviti gozdni kataster. stvoin notranjih zadev od 3. julija 1873, veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž. zbor«. V. Gozdni kataster. praznuje zavolj tega, ker ni primernib šolskih prostorij ali pa manjka učiteljev." — Deželni odbor hoče pomanjkanju učiteljev v okom priti še z večo plaćo, ter je 20. (Dalje.) Politična deželna gosposka ima preglede posameznih krajnih občin, katere jej dá gozdni tehnik, sestavljene po předpisu §. 19. poslati zadevajoči politični gosposki posebe, da jih ima v daljnem razvidu in jih v ta namen deželnemu zboru předložil postavo zastran vravnanja učiteljskih plac. Morebiti da gospodje dose-žejo svoj namen; velika škoda je pa to — pravi ^Gospoda r Bicer primerno rabi. za Kranjsko, od kodar je po sporocilu deželnega odbora že zdaj zarad veče place mnogo učiteljev prišlo. Ce Kranjski deželni zbor ne more vsako leto povišati place učiteljem, Stajarski jih pa povišuje Politična okrajna gosposka ima te preglede po krajnih občinah svojega okraja v abecedoem redu v primernem závitku, z znamkom „gozdni kataster". hra- utegne nastopiti pravo preseljevanje učiteljev iz Kranj-skega na Štajersko. Število šol je v tem letu poskočilo za 78. vseh je zuaj 723, za katere je treba 1272 niti, kateri poslednji se za zadevajoči okraj takrat polnoma napravi , kedar se za vse krajne občine ime po- novani pregledi dovršé. Dodatki k gozdnemu katastru so v » 4, 6, učiteljev, plače pa najmanj 571.924 gold., vrh tega pa 19.560 gold, opravilskih přiklad , 12.000 gold, sta- rostnih přiklad in za 833 učiteljev in učitel)ic po 60 gold, draginjske přiklade, kar znasa 49.980 Id. ) 11 omenjeni zaznamki po okrajih A, B} Cy D, E, katere je priložiti gozdnemu katastru v posebnem závitku. Vsacemu je do voljeno pregledati gozdni kataster v navadnih uredskih urah. > Uredski izpisi in prepisi se smejo izdajati proti temu, da se plača kolek in povrnejo troški za pisanje. ue je bil na zgornjem Avstrijskem gozdni kataster za posamesne občine ali okraje vsled ukaza deželnega vsem je toraj za 1272 učiteljev treba 653.464 gold. Odbor se hvaii, da so šole dobro bile obiskovane, in razveseljuje, s poročilom, da se bodo bremena ljudém da se šolske Slov. i ki davke plačujejo, precej pomnožila postavělibržlin v duhu državnih postav izvršijo! yJ Gosp. u dostavlja temu > kar pise yy Aligem. ôsterr. Schul- namestništva od 1. januarija 1853. (dež. zak. IV. del št. 25) in po obrazců, v tem ukazu predpisanem zeitung" (st. 31) med drugim tako le: „Avstrija je spre-jela moderno narodno solo in jo po želji demokratov takraj in onkraj Litave za brezversko proglasila, ne izvršen, ne dotika se njegove naprave pričujoči ukaz. brigaje se za nasledke, ki morajo iz tega priti. Stariši se pritožujejo , da se pri mladeži in odgojitelji Za tište občine, oziroma o k raj e > kjer bi se ne bil učitelji kaže razbrzdanost in popačenost, kakoršna se poprej ni y izvršil, ima se gozdni kataster po předpisu tega ukaza tedaj s porabo priloženega obrazca napraviti. VI. Gozdov idi. . 21. Gozdni tehnik ima tudi dolžnost po moči napravljati gozdov ide (f jrstliche Uebersichtskarten) za preiskane politične okraje. poznala in ne trpela y kajti domá in v šoli bil je pra- vičen strah, ki je edini in dobro skušeni pomoček, med družino in delalci neobhodno potrebni red ohraniti. Ko se je konec šolskega leta v neki Dunajski šoli šolski sklep obhajal, je rekel neki mladi, novošegni pedagog svojim učencem: „No, zdaj pa idite! Svojim starišem pa povejte , da so hujši od psov, ker se ti vsaj brigajo za svoje mlade, vaši stariši pa ne!" — Ta Zato se imajo od politične deželne oblasti določiti mladi izobraževalec mladine je svoje otroke pač kaj še imajoče, morebiti že napravljene natančne karte po- dobro podučil o četrti božji zapovedi. a * samesnih okrájev, kakor fotografični vtiski od vojaško geografičnega zavoda izdanih preglednih kart zemeljnega površja, pregledne karte katastra, karte generalnega tako rabiti, da se posamesne gozdne grupe zazna- F v štaba movajo kolikor mogoče po razločkih omenjenih gledé kulture in vrste lesá, vzlasti pa bra- ■■■■■■HHHIl^H^HH ali Narodne šivan Slovenci* nivni in v prepoved deti gozdi primerno narisajo vsaj dobro zaznamovajo. Gozdovidi so del katastra in se imajo temu priložiti. VIL Izkaz in raz glas itev vspeha gozdnih preiskav. Konec vsacega leta ima politična deželna gosposka o vspehu gozdnih preiskav in napravljanju gozdnega katastra ministerstvu za poljedelstvo natančen izkaz po- Po potnib spominkih spisal prof. M a kn se v. (Dalje.) Vpeljanje narodnega jezika v sole bilo je za Slo- jbolj važno vprašanje. Njih šole bile so nemške vence m „Pflanzanstalten , v jih so se slovenski „halbwilde in ga h krati po deželnem časniku razglasiti. (Konec prihodnjič) Barbaren" predelovali v nemškutarje, ali « kakor se sami sebe hvalijo, v „Deut3chslovenen". Slovenski jezik se ni skor nič učil v šolah , ampak še celó zatiral ? Po našem mnenji je naatopila velika kriza za ljudske áole, katere ne odvrne povikšana učiteljska plača. Vred % ^^ kdor je na primer spregovoril v šoli po slovenski, dali ao mu na glavo oslovsko kapo „den windischen Esel". Leta 1848. so jeli vpeljavati slovenski jezik v ljudske šole, a zeló počasi in leno; kmet je bil srečen, če je njegov sin znal čitati molitveno knjigo, da je le poleg tega znal nekoliko nemščine. Navadno se je potem pri-petilo, da je pozabil materin jezik, tujega se pa naučil ni; skoval si je tako svoj jezik — nemško-slovenski, ki je bil le njemu razumljiv in tovarišem njegovim. V takem jeziku so govorili in pisarili celó ljudje, ki so se šteli med izobražene ; to je bil po mislih „der guten Krainer" pravi kranjski jezik. Leta 1848. se je obe-talo učenje v naroanem jeziku vpeljati v srednje šole, a ta obljuba se ni izpolnila. Avstrijski Nemci so še 1861» leta za vladine izdajice ovajali slovenske rodoljube, ki so tirjali narodni jezik v šolah, in ni jih bilo sram podmetovati celó takim možém, kakor Bleiweisu to, da ne delajo po lastnem prepričanji, ampak po navdihnjenji Rusije in za Ruske rublje! Al vse to obrekovanje, kakor se samo ob sebi razume, ni bil zadosti tehten dokaz za nevpeljavo slovenskega jezika v Šole; nemškutarji so si zato izmislili drugo: Jezik slovenski, so rekli, ni še dosti razvit, da bi bil za javno rabo; razen tega Slovenci nimajo učnih knjig. Na prvi vgovor se je lahko odgovorilo, kazaje na to, da so Slovenci imeli že do 1^61. leta nekaj literarnih časopisov, kakor: ^Slovenska Bčela" in „Šolski prijatelj" (oba je izdajal od 1850. leta Ein-spieler), „Zgodnja Danica" (cerkven list 1848.Ï, ,, Vedež", vredoval Navratil, posebno pa „Slovenski Glasnik", ki ga je izdajal od 1858. leta Janežič. Kar zadeva učne knjige, jih tudi ni tolikanj manjkalo. Razen omenjenih BleiweÍ80vih se lahko omenijo sledeče: Slovenska slovnica Murkova, Majarjeva, Muršceva; Ja- nežičev in Wolfov (Cigaletov) slovar, Miklo- Šičevi, Janežičevi in Macunovi cvetniki, H i-cingerjeva občna geografija, Vrtovčeva občna po- vestnica, Janežičeva zgodovina slovenskega slovstva, Robidova fizika, slednjič Vrtovec, Jeranove, Muršceve in Slomšekove knjige itd. Tako so se posluževali sovražoiki Slovencev ne le obrekovanja, ampak očividno tudi laži. Za njihov značaj ni malo važno sledeče, kar je naznanil Bleiweis v „Novicah": „Slovensko društvo v Ljubljani je poročilo Hicingerju spisati geografijo, in on je res sestavil lepo učno knjigo; tedaj je društvo prosilo ministerstvo Šolskih zadev , naj jo potrdi za r e alko ali g i m nazi jo; Bleiweis je osebno prosil za to pri ministru Thunu, a vse zastonj : knjiga ni bila sprejeta. Se hujši vihar so vzdignili nemškutarji zarad tir-jatve Slovencev, da bi se vpeljal slovenski jezik v pisarnice, vsaj so nekdanji Kranjski stanovi že leta 1786 in 1787 določili, naj se uradniki jemljejo iz do- mačinov, ki dobro znajo materni jezik, in naj se v zadevah s prostim narodom poslužujejo slovenskega jezika. Na slovenske narodnjake so se vsipale take le psovke: „Die Krainer werden do Ju nicht so verflucht dumm sein, die krainerische Sprache in der Kanzlei zu verlangen !" V prvi seji Kranjskega deželnega zbora je Bleiweis ponovil obžalovanje , da ne vidi v njem zastop- nikov Slovencev iz Stirske, KoroŠke, Istrije in Go-riske, in živo obmiloval, da morajo hoditi v dva nem-ška in dva italijanska zbora, in predstavljaje tako raz-drobljenje Slovencev, ki je nepravično, nenaravno in za vlado škodljivo, je prosil, naj bi zbor zastopal v državnem zboru zedinjenje Slovencev v administrativnem obziru. *) *) Po posíednjem ofícijalnem razglasu Pickerjevem („Dr. Adolf Ficker „Die Volkerstámme der Oesterreichisch- Ob enem z Bleiweisom je bránil pravice Slovenskega naroda sprva v Kranjskem deželnem zboru, potem pa v državnem zboru, obdarovaní pesnik in znameniti govornik Toman. Vedé, da braniteljev narodnih pravic ćaka, po njegovih lastnih besedah, zasramovanje, pikanj e, plašenje, preganjanje in slednjič trnovi venec, je vendar smélo tirjal v državnem zboru postavo o ravnopravnosti Slovencev, posebno pa v šolah. Dr. Lovro Toman (1827-1870), osnovatelj in prvi predsednik „Slovenske Matice", je stopil v javnost 1848. leta, ko se je jel vdeleževati djansko Slovanskega dviganja v Avstriji in izdal zbirko patriotičnih pesni pod napisom „Glasi domorodni". Namen teh glasov bil je — „zlajšati težko breme bratov, probuditi okamnela srca". V stiski bratov Hrvatov po Madjarih vidi pesnik nevarnost za vse zapadne Slovane, zato jih spodbuja zediniti se proti ptujcem. Opominjaje na slavno pretek-lost, objokovaje sedanjost, opisovaje nravne moči Slovanov jih pozivlja k zedinjenju v upanju na bliščečo příhodnost: „Za nočjo pride dan; v edinosti je moč, moč doslej neznana." Pesnik tesno strinja osodo svoje domovine z osodo drugih Slovanov in prisega — z brati živeti in umreti. „Kdor prelije svojo kri za njo ('mater Slavo), živel bo v večni slavi." Ona kliče sine slave, kliče jih iz daljnih krajev za svoje osvobojenje. Zbira nas vse, kdor časti mater svojega naroda, — tega drevesa široke veje se razprostirajo po vsem svetu. — Mati naša ni tako revna; ona je bogata v vseh zalogah, a ona je ponižana, ona je zadušena, in to je vzrok nje-nega siromaštva. — Naša mati je slavna mati, ima okrog sebe toliko sinov, kakor je peska na dnu morja, kakor zvezd na nebu. Krepki so, kakor trda jelka; bistri, kakor strela ; mili, kakor hladni vetrič, močni, kakor hudi vihar; trdni, kakor mestne stene; goreči, kakor solnčni žarki... Toda sinovi so v okovih, hČere v revščini, in le redko se sliši glas matere brez do-movja. Nad njo gospoduje ošabni tujec, in v njegovi službi gine čistost narodnega duha. Tujec se moško nosi v njeni domovini, lastni sinovi pa hodijo k ptujcu po košček kruha. Vse je dobro in postavno, kar je nam v sramoto, — napačno pa je in nepostavno, kar je naše po pravici. Tako ne more več dolgo biti, mati je že izmučena, očistiti hoče svoj dom tujstva in sinove svoje tujega duha. Hitite, hitite na klic hrabre matere v pravični boj ! Srčno se hoćemo vsi boriti, dokler se ne reši nje osoda .... Bog nam podari slavno zmago v tem pravičnem boju. On bo obvaroval slavo s svojo močjo in osvobodil nas tujega jarma.. .." (Dalje prihodnjič.) Politične »tvari. Krogotók Mladoćehov. Nam Slovencem ogledálo. Velecenjeni Pražki časnik „Politik" je pod naslovom „der Kreislauf der Jungčechen" v svojem 336. listu prinesel članek, ki je vreden, da ga tudi Slovenci be-remo, ker popis ondašnjih sedanjih razmer je zeló podoben stanju našemu. Kakor ondi razpor med Staro-Mladočehi preti z nesrečnim izidom volitvam v deželni ungarischen Monarchie" Wien 1869) je Slovencev: v Štiriji 410.000 (Nemcev 707.000), na Koroškem (Kárnten) 109.000 (Nemcev 240.000), na Kranjskem 450.000 (Nemcev 32.000), v Primojji (Kiistenland) z Istrijo in Goriškem (Gorz) 353.000 (Italijanov 180.000, Nemcev 24.000, tedaj vseh skupaj 1 mi-lijon 328.000, med katerimi ima le tretji del (Kranjci) svoj deželni zbor v Ljubljani, a drugi so dani na voljo Nemcem in Italijanom. * zbor, tako je pri nas razpor med Staro- in Mlado-slovenci pokvaril marsikaj pri volitvah v državni zbor. Pisatelj u onega članka se bere v vsaki vrstiei, da mu srce krvavi videti zdaj razpor, kjer je mnogo let bratinska sloga in edinost kraljevala, in če pové marsikako grenko besedo, ne more se mu za zeló vzeti zato, ker izvira iz čistega rodoljubja. Naj tedaj nekoliko vrstic iz onega članka presta-vimo tudi v naš list. Češki narod — piše „Politik" med drugim — bil je že v prebritki šoli življenja, a vendar ni se pri kraji s svojim trpljenjem. Kakor pošast, ki večno le razru-Šuje, spremna zgodovino naše domovine prepir in razpor, tù med rodovinami, tam zarad verskik, političnih in narodnih zadev. Na najkrasnejših lavorovih vencih naroda našega gloda črna pošast nevošljivosti, jeze, ma-ščevanja, častilakomnosti, da! celó izdajstva domovine in prelomljene prisege. Pod hudimi udarci zgodovinskih teh spominov je naš rod vselej, ko se je probudil, po nekem notranjem nagibu prejel, kakor vsi narodi, ki so v hudi stiski, za skušeno sredstvo narodne diktature, da ni na radost nasprotnikom razcepil poslednje svoje moči. Kakor so veliki Rimljani ob času najveće nevarnosti svoje oči obračali le na enega moža, kateremu v roke so po-kladali osodo svoje domovine, tako je tudi naš narod po notranjem nagibu leta 1848. in 1861. izbral si v skušnjah potrjenega, kot železo trdnega, po temeljitem znanstvu zgodovine naše vtrjenega, nepodkupljivega Palackega, da mu je izročil vodstvo narodnih moči. S tem pa nikakor ne trdimo, da Češki narod nima se druzih bistrih glav in da P alack i je edina kvarta, na katero naj naš narod prihodnost svojo stavi; ne! — s tem smo hoteli le to reči, da je treba ob času sile se vstopiti okoli ene zastave, a ne na smeh svetá povzdignite kar deset in dvajset zastav. Ta diktatura -— to poveljstvo — če že zaupanje naroda v svojega patrijarha tako imenovati hočemo, pa je zmirom le malo Časa trajala, in ko je bil zbor zaupnih mož naroda izvoljen, je oblast ta prešla v roke teh mož, ki so bili namestniki naroda, med katerimi pa je Palacki zmirom prvi bil po svoji veljavi, svoji častiti starosti, svojih skušnjah in zaslugah, katerim pa on vendar nikoli ni samosvojno zapovedoval. Ali mar hočejo vsi komando v svojih rokah imeti? ali mar hoče vsak volilec svoj lastni program imeti? Ali mar hočemo, če nam je svet skušenega in nepremakljivega voditelja zopern, duševno vodstvo izročiti mladini ^ali to vodstvo prestaviti na klopí pivarne? Ali more država ob-stati brez vlade, armada brez poveljnika, stranka brez voditelja? Le člověk kratke pameti more reči, da s tem enojnim vodstvom nismo dosegli ničesa. S slogo in edinostjo smo si prisvojili^veliko veljavo. Naj sovražniki naši, najeti zato, da Češki narod psujejo, krat vsako leto trdijo, da bode Avstrija čez nas Čehe na dnevni red prestopila, mi vendar stavimo ž njimi, kar koli hočejo, da Avstrija bode nam na ljubo ta dnevni red premenila, kajti nikoli ni se no-bena država čez lastni svoj narod na dnevni red prestopila, in Avstrija pač nima nobenega razloga za to. Češki narod se je v preteklih 12 letih čvrsto ustanovil, in ta stroga organizacija, ki nas je dozdaj varovala pogina, naj bi se zdaj razrušila! Nekoliko miajših rodoljubov, katerim bi hlepenje po časti radi odpustili, če bi bili le narodu že kaj koristili, delà zdaj na to, da bi premenilo narodno voditeljstvo. Že mnogo let se pod različnimi oblikami skuša, krmilo vzeti iz rok Palackega in Riegerja in ga dati vredništvu , Nar. Listy" , za katerim izldjučljivo tiČi celo rovarstvo. *) Kaj neki^bi ti gospodje storili, ako bi jim obveijalo in bi narod Češki političnemu norišču čestita), po I2letnem trudovitem prizadevanji si lastni grob kopati s tem, da razderó vse, kar se je zidalo dozdaj? Ali bodo morebiti na mestu Palackega in Riegerja gospodje Sladkovský, Gregr, Trojan, Korinek v stanu, Českému narodu povrniti njegovo državno pravo? Ves respekt tem gospodom; al njih dosedán ja delavnost v javnem življenji nas nikakor ne mika, da bi prestopili na njihovo stran. Njih delovanje gré na raz-djanje naroda, njih delovanje je boj vseh proti vsem; njih nameravanje je vojska zoper ple-men8tvo, **) vojska zoper duhovne,***) vojska zoper vse druge stanove, katerim je na tem ležeČe, da se ohranijo kot zavezniki socijalnega življenja. Če bi oni zmagali, stisnil bi se narod v ono narodno plast, kateri le prazna baharija z besedám imponira!-— Tako in še več piše „Politik" o sedanjih žalostnih razmerah na Českem, kjer delajo Mladočehi na to, da se razruši ona zlata sloga, pod katero si je Češki narod pod vodstvom Palackega in Riegerja priboril ono impozantno stališče, ki je imponiralo vladi in celemu nemčur-skemu svetu, in ki je zdaj v nevarnosti pogubni, ako ne bode pri prihodnjih volitvah velika večina narod a pokazala, da zaupa starim svojim voditeljem in ne posluša one klike Mladočehov, katerim „Presse" in drugi vladni listi hvalo ploskajo. Mnogovrstne novice, * Novi bankovci, ki jih bo vlada izdala, bodo po obliki in besedah Avstrijsko - Ogerskemu dvalizmu podobni. * Cela armada novih uradnikov pride ob novem Jetu na dan. S 1. januarijem 1874. namreč stopi novi red kazenske pravde v djanje in po tem bode pri okrajnih sodnijah novih uradnikov državnega pravdništva (staatsanwaltschaftliche Beamte) in uradnikov političnih in policijskih gospósk potreba. * Véliki škof Ledohovski na Poznanskem (Pruskem Poljskem), ki se v cerkvenih zadevah ne dá komandirati po deželnih gosposkah Pruskih, je obsojen na 11.000 tolarjev ali 4 leta in 5 mesecev zapora. Pogumni gospod se ne straši državne sile. * Ministerstvo kmetijstva pripravlja načrt postave o varstvu poliskegra posestva. Slovensko slovstvo. Slovenska slovnica za prvence(i — in „Spisje za slovensko mladinospisal Andrej Praprotnik, rav- # » natelj 1. mestne šole v Ljubljani. Obe knjižici ste namenjeni ljudskim šolam in od c. k. ministerstva nauka tudi potrjeni za ta namen. Da tako skušeni školnik kakor je imenovani pisatelj, pravo pot učenja kaže šolski mladini, to je gosp. Praprotnik dokazai že mnogokrat v svojih spisih. „Spi s ja" 3. natis je zeló predelan in pomnožen, ter popolnoma vrav-nan po najbolj slovečih učilih, po katerih se učenci po najboljši in naravni poti učé pravilno govoriti in raz-lična pisma spisovati. Vsem slovenskim ljudskim šolam toraj toplo priporočamo ti šolski knjigi. Prvo prodaja tiskar Milic, drugo pa bukvo vez Gerber. *) To so tisti „Nar. Listy", ki so nedavno nekdanji ne-sramni článek „Slov, Naroda" zoper dr. C o s t o v svoj list vzeli. **) Prav tako kakor pri nas: „grofov oe volite" î **) Prav tako kakor pri nas : „farjev ne volite" î * sol. Mali računar za 1. razred ali oddelek ljudskih nujno se obrniti do visocega ministerstva notranjih To je: Návody kako naj učitelj prvošolce po pripo- oprav ) naj gleié na korist dežel takraj Litave vestih računi ti uči. Spisal Gregor Sommer, c. kr. resno zahteva od Ogerskega ministerstva da se nema- okraj ai šolski ogleda, založila družba sv. Mohora. Celovcu 1874. Natisnila in doma tudi v deželah Ogerske UlvVvl Ovi UCUiU* krone vpelje postava od 29. junija 1868. leta, ki je edina pomoc Mična ta knjižica namenjena je našim ljudskim uči- ondi konec stori pogubni i da se y v ze Čez leto in dan razsajoči teljem kotpripomoček pri prvem podučevanji računstva goveji kugi, in dežele Avstrijske rešijo vedne nevar- ter ima to posebno svojstvo, da mičnih po^esticah, basnih in pravljicah napeljuje do raz- ličnih računskih nalog. učence po kratkih in nosti in nezmerne škode*' hod nj i seji v obravnavo. Ta predlog pride v pri-Volitev Antona viteza Gfa- Povestice so vzete prav iz ribo Idi-a za đeželnega poslanca Idrij skega mesta se otroškega življenja ter so posebno pripravne, da učence je potřdila; potrdil se je proračun zaklada posilne izpodbujajo k pozornosti in pridnosti. Ako se učitelj delalnice za leto 1874 (potrebščina 41.158 gold. 63 po tem navodu ravná, gotovo mu ne bode treba otrok krajc. ) dohodki 37.155 gold. 50 kr., primanjkava 4003 v šoli opominjevati k pozornosti in svariti, kajti otroci bodo gold. 13 kr., ki jo bode pokril deželni zaklad), in proradi poslušali mične povestice, iz katerih se igraje učé račun bolnišnega, porodnišnega, naj deniš- nega in norišnega zaklada za leto 1874 (bolniš- številiti. povestice, iz Namén knjižice je v prvi vrsti ta } da se dolgočasno, mehanično štetje odpravi ter zanimivo nega zaklada potrebščina 50.621 gold. 87 kr., dohodki v ° • . vf • ' , • V • 1 • r~ r\ 4 T • llOJ l • • t 9 J ^ 1 i n i računiti ući, in to je po naših mislih posebno pri prvem 50.476 gold. 84 kr., primanjkava 145 gold. kr. po- računskem poduku neobhodno potrebno. — Knjižica je rodišnega zaklada potrebščina 5364 gold. 20 kr. razdeljena na 11 mesecev, začne se z mesecem novem- dohodki 300 gold., primanjkava 5064 gold. 20 kr. brom (začetkom šolskega leta) in se konča z mesecem najdenišnega zaklada potrebščina39.393 gld. 24 kr. septembrom; tedaj ravno primerno za naše ljudske šole dohodki 3805 gold., primanjkava 35.588 gold. 24 kr. po deželi. Vsak mesec je razdeljen v tedne, da učitelj norišnega zaklada potrebščina 13.439 gold. 74 kr. > natanko vé, koliko tvarine naj bode mogel izhajati ravnavo vzame vsak teden, da f > 7 7 s časom, ki mu je odmerjen za ob- 83 kr.). dohodki 1941 gold. 91 kr., primanjkava 11.497 gold. Pri priliki je deželni zbor sprejel predlog računice. — Semtertje nahaja se kak slov- zarad sedanji dragini primernega povikšanja bolnišnične niški in besedni pogrešek, ki ga pa vsak v slovnici izurjeni učitelj lahko sam popravi takse w-m. i u.v/iuivi laivov/ ^ in pa uiugi pi ^uiug , jL»vř nauci cui u oj ucůciui ivo tedaj pri- odbor presoja način sedanje pogodbe z usmiljenimi drugi predlog po katerem naj deželni poroččmo malega računarja vsem našim ljudskim uči- sestrami, ki zarad dragine prosijo povekšanega povra-teljem, kateri želé, da bode njih nauk pri računanji mi- - - kaven in podučijiv. Knjiga obsega 8 tiskanih pol in čila. Potrdil se je potem proračun sadje- in vino rejske šole na Slapu za leto 1873 in 1874 (za leto velja v tiskarnici družbe sv. Mohora v Celovcu 50 kr., 1873. potrebščina 11.407 gold. 91 kr,, dohodki 8540 " ' • *.......* ..........-- — 1874. poštnine prosta se dobi pod križnim ovitkom pa 54 kr. gold. primanjkava 2867 gold. 91 kr. za potrebščina 5443 gold. • « 1 1 ^ t kr. leto dohodki 5420 gold. , , deželni zbori. Deželni zbor Kranjski. , seji dné 13. t. m. se je dovolil zbolelemu poslanců Pintarju odpust za 10 dni; deželni glavar je na- znanil, da se je odsek za pretres postave o po nav- kranjskih ustanovnih zakladov za leto 1872. V I • 1 %/ 11 I 4«* + Tí T \ I • • ví J Ijavnih šolah konstituiral in dr. Bleiweisa za načelnika, Deschmanna za namestnika, pl. Langerja pa za manjkava 23 gold. 5 kr.). Potrdil se je dalje proračun zakladov Kranjskih ustanov (štifteng) za leto 1874. *j Prošnja dr. Mullnerja, Glavarjevega zdravnika v Komendi za zboljšanje plače deželni zbor zarad gori navedene primanjkave pri Glavarjevem zakladu ni vslišaL Potem je deželni zbor potrdil računske sklepe Dalje perovodjo izvolil; dalje je naznanil vládne predloge z nacrtom postave o organizaciji občinskega zdrav-stvenega opravilstva, in dopis c. kr. đeželnega dovoz ni h ce*st se je potrdil proračun de žel no -kul turn ega zaklada za leto 1874. (potrebščina 4893 gold. 64 kr., dohodki 945 gold. 89 kr., primanjkava 3947 gold. 75 kr.) m sprejel nacrt postave o napravi in vzdržavanji predsedstva ; po kterem finančni minister v dogovoru z železnični m p o s taj a m ministrom notranjih oprav pristopa nasvetu đeželnega odbora, ki namerava to, da iz deželnih novcev 30 od- ; stotkov od 40odstotne přiklade na vžitnino od vina vinskega in sadnega mošta in od mesá porabi za to da se deloma pokrije potrebščina Kranjskega zemljišno- odveznega zaklada za leto 1874. — Finančnemu odseku 0bčin Ž už e m b er k Vsled dopisa c. kr. đeželnega sodišča v Ljubljani je deželni zbor sklenil priporočati, kar same občine želijo se davkarska občina Bukovje odloči in prosijo naj iz okoliša Senožeškega okraj nega sodišča in odkáže pod Postojnsko okrajno sodišče. Konečno je gospodarski odsek ^po poročevalcu Murniku predlagal, naj se prošnja Zagrac in Krka za dovolitev o ---- uuuiu u u a q ui u o i a j uagi ao au jlv. i rv a tt ck uuv uiibc v se izročí dopis Ljubljanskega župana in dotično poro- mitQíce (šrange) na okrajni cesti od Žužemberka do Čilo đeželnega odbora zarad odstopa nekega kosa de želnega vrta nasproti novi hranilniČni hiši v Gradiši, se tudi ne vé Muljave ne vsliši, ker potreba mitnice ni dokazana potem prošnji Ide Kùnlove in M^ťije Skedlove za podporo, prošnja Kranjskih tehnikov v Gradcu za letno podporo, prošnja Novomeške občine, naj se Novomesto izbere za kmetijsko šolo in prošnja župana na katerem kraju naj ce8tnina. Ta predlog dr. Bleiweis spodbija 7 Pase pobirala kazaje, v St. Vidu nad Ljubljano zarad podpore za napravo brike voz za vozom da je prošnja popolnoma upravičena, ako se ozir vzame na uboge občine, ki zavoljo popravljanja ceste, po kateri dan na dan gredó sila težki vozovi Auerspergove fa- dvovozne cesta k postaji Vižmarski. Gospodarskemu 7 morajo vedno na cesti biti i polje odseku se izročí prošnja občine Struge zarad pode- i • i o • j v ť ji v • n i • • litve ske in Starovaške občine zarad dovolitve 122 od- o sejmov, lastno pa zanemarjati; kdor tako cesto rabi, naj plača nekaj krajcarjev cestnine, da se občinam zlajša breme deželnemu odboru pa prošnja Polji- cestno; menda to ne delà nikomur krivice / 1 v t % i • j -i Ar\ v / ——j---— - — «w« vsaj ^ cestna postava od leta 1864 v prvi vrsti pripoznava tudi stotkov přikládá za šolsko stavbo. Prošnja društva zdravniškega za zboljšanje plače okraj nim kirur- * Ker bi mnogi naši bralci morebiti radí vedeli, kakošne go m se dodá gori omenjeni predlogi o organizaciji in kolikošae ustanove (stiftenge) imamo na Kranjskem, zdravstvenega opravilstva. Dr. Bleiweis je izročil danes pa nam za ta popis prostora manjka, zato jih nazna- sledeči predlog: „C. kr. deželna vlada naj se naprosi, nirao drugi pot. Vred. potrebo, da se izdržavanju cest na pomoč pride po se je pred k večemu pričakovalo). Zarad zmanjševalnih mitnicah; žalibog, da vkljub jasnému §. 8. postave vlada okolisčin so prisodili sodniki g. Del Colu 100 gold. globe ; se upíra dovoljenju mitnic, Čeravno pa država pobira cestnino po vseb svojih cestah ; želeti je, da se princip predere, po katerem se mitnice vedno odbijajo; dr. Blei- 100 gold, pa mora plačati tožnikovemu advo- (Dal. prih. katu, in potem se stroške za pravdo. Notranjskega dec. Ne samo Pivka, temué we i s zato nasvetuje, naj prošnja še enkrat na gospo- ves nas Bistriški okraj je zadela velika zguba. Preselil darski odsek nazaj gré, da na tanko prevdari, koliko se je namreč iz Zagorja v Mirno Peč na Dolenjskem trpi ta cesta po fabriški vožnji in koliko zavoljo tega vrli narodnjak in možák v pravem pomenu besede pre- trpijo občine, ki jo vzdržavati morajo, ter naj pozvé, častiti gosp. župnik Anton Mlakar. Celih 30 let je kar potřebuje v dokaz potrebe mitnice. — Zdajci se v Zagorju pastiroval; koliko je v tem času storil, vname živahna razprava. Deschmann kaže na obrav- koliko se trudil za prid dušni in telesni ne le Zagorcev nave po katerih je upati, da se v kratkem napravi in Pivčanov, temuč cele okolice, znano je daleč okrog. druga cesta in potem odpade potreba mitnice. Dr. Sup- Zatoraj smo obžalovali nemile okoliščine, katere so ga pan je zoper mitnico, pa misli, da bi se po novi cestni silile postavi dala občinam kaka podpora nakloniti L.nj f» in |7uu|juiai uaivivuiu j ako je .v,.«*, ------— fabriški vozovi cesto najbolj kvarijo. saj toliko časa med seboj res tako da , nas zapustiti, ter smo ga s težkim srcem odpo-tovati videli. Želimo sedaj Dolenjcem, da bi možaka ga mi vi- P 9 imeli, kolikor smo i xšo lck \j y WO J.OI kj 1 JCIV1 T UtíU Y i V^VOIU IJ (IJ ^ VIJ -Tk > C41 I J \j • ^ j vmu^ ^ - ^ OUJU g» mjla k ▼ i Horak dr. Bleiweisov predlog podpira z dostavkom, deli delati v blagor Notranjcem. V slovó mu zakličemo naj gospodarski odsek to zadevo pretresa s finančnim Konečno pa predlog dr. B lei we i sa odsekom vred. Kj mlj čuda nam odp y sicer ni obveljal, vendar pa je deželni zbor sklenil, naj se omenjena prošnja po nasvetu dr. Suppana izroči de- là burja po kamnitih gorah brij Skrivnostna nam Pivka izvira y ; želnemu odboru, ki naj pretresa » ali ne se mogla posebna konkurencija pri tej cesti vpeljati z ozirom na 18. nove cestne postave od leta 1813. seji dne 16. dne t. m. Deschmann in 14 družnikov (med njimi dr. Zarnik, dr. Razlag in Zagorec) interpelirajo vlado: ali je preiskavala to, da je Vipavski dekan za pogreb dr. Spazzapana odre-kel cerkvena opravila in kaj je storila vsled tega? O. kr. deželni predsednik grof Auersperg je na to brž odgovori), da je vladi ta primerljej popolnoma znan, v tej f da pa po postavah nima prav nobenega vzroka reči postopati in se vtikati v čisto cerkvene zadeve. smo z ràdôstjo „Slovenca", nas pošteni novi časnik. Ter se po travnikih zelenih vije Tu dolgo Vi ste stanovali, In zdaj , ko se od nas ste preselili V gorice vinske se podali : V 8pominu v srcu ste nam še ostali. Bog Vam dobrote vse poplati ! Zakličemo iz srca Vam udani : Let dolgo vrsto še med brati Dolenjskimi Vas naj Gospod ohrani! Zdaj pa še par besedi o drugi zadevi. Pozdravii --------^--------------------—--- ' -------— ----w v • »j V/ } ) ^ » V * V kj V/M } »J MIVJ JJUUI\>IJ1 AJ V T * Debata na to je bila silno viharna. Kramarič kratko naše kraje bodi še precejšnjo število iztisov. e pa krepko Šiba interpelacijo; Deschmann jo brani leti je y in živo rojakom prip<>ročamo da ko so se naročili dr. Zarnik še huje beseduje zoper dekana GrabrijaDa. Da ,,Slovenca", naj bi naročevanja in podpiranja „Novic" Dr. Bleiweis kliče liberalni stranki : „wozu der Làrm !" in ,, Danice" nikakor ne opustili. „TJnum oportet facere, čemu ta hrup? Mar mislite, da Vam kdo verjame, da alterum non ommittere". Ako bi Vam gré v resniei za cerkveno opravilo? Saj nočete stara časnika škodo trpela ne po )f Slovencu" naša od cerkve • V me vedeti si bili z izhajanjem s Je yy "j^-1 " * » U"VV»v dioi « V>OOUII\M or\uuv U p v 1 <3 , ij c c/l Ol V li i H lit 11 a ; Confessionslosigkeit" Vaše „Slovenca" nič na boljsem. Kdor se naroči na yy venca Da nice ne geslo; čemu tedaj se pulite zdaj za cerkvena opravila? Spazzapan sam bi se bil obrnil v trugi, če bi bil vedel, „Slovenec" je politićen časnik in zato ne more popol naj zarad tega „Novic" in Slo- opustf. da gredó \j „íarji fw ju UI UJI DJJCOI Z.VVJ- liUUia (j^UVii; JU „ Jl_/»I1 HJC ~ iiauuiucsiu van , UUUCIU* cerkev je spolnila svojo dolžnost, da mrtvému jeta vsak svoje posebno polje. Ne dopustimo, da bi se ■ ............# ....& 7. ~ ~ ---*----7 , v,.,. jv j u ~ » » v ij^ w * ^ pv^v,«. za pogrebom in če bi bil slišal zvo- noma „Novic" in „Danice14 nadomestovati, ki obdelu- nenj e y ni silila y kar živ sam ni hotel; razdražen ni bil zato nihče , kakor edini tišti, ki so razdražbo delà Deschmann in dr. Zarnik mu ugovarjata, .Horak, korar Kramar in dekan Toman ga pa krepko pod- o novem letu potrebna. j yy da pirajo. Tako je interpelacija padla pod klop. Druga spolnile besede in prerokívanja naših napprotnikov bo „Slovenec" svoje botre umoril." Bojimo se sicer ne, da bi se to zgodilo, vendar se nam zdi ta opouiba zdaj Imeli smo tù pred nekaj dni hudo burjo, ki nam je pustila nenavadno oster mraz. točka z obširnejšo razpravo je bila ta, da je dr. Blei- Gorjé siiomakom, ki nimajo drv in gorke obleke! weis vtemeljeval svoj predlog, naj vlada delà na to, Bile. da tudi Ogerska vpelje postavo zoper govejo kugo. Iz Postojne 15. dec. (Vabilo.) Predstojnistvo čital- Predlog se je izroČil zdravsťvenemu odseku v poročilo. nice Postke vabi uljudno vse Častite društvenike v občni zbor, kateri bode 21. dan tega roesca popoldne m Naši dopisi ob bod uri v čitalnični dvrrani. Dnevni red tega zbora e (iorice 14 Govor predsednikov. 2. Poročilo tajnika. dec Včeraj in predvčerajnim bila pri tukajšnji okrožni sodniji koneč nava s porotniki v zadevi Voiitev drustvenikov 3. ki b Poročilo denarničarja. niso bili to leto odborniki za pregled računov. 5. Na- ,,Isonzo"-„Eco" kor sem že večkrat „Novicam" porocal, tožil je vrednik i uŠtvenikov. odbornikov in Voiitev prvosednika in namestnikov. kateri si bodo » Isonzo y del Litorale" zarad gosp. Henrik Jurettig žaljenja čast Juretič) Ecco mesto sveti litev izmed sebe tajnika in denarničarja izvolili. Yi|)itve 14. dec. (Dr. íSpozzapan po smrti.) vo- je těžko pričakovalo javne sodnijske razprave napove- njih sadu jih bote spoznali yy dane za 12. dan t m U«u v djcat ~l ámj • wau l/m Ui • — Da pošte ne zamudim , unj uren ±1. ucc. jaz,iijuuiu „ JLit^muit, vvuum wauca, odložim za danes nje posnetek , ter povem samo konec kterega je iz posnetega sporočila nekega noiranjskega naj Po tem « govorom je pri-nesel 11. dec. lažiljubni „Tagblatt" svoj vvodni Článek pravde yy Gald vsem 7 vprašanjem odgovorili z bsoj Porotnik so monstre yy (í To 8tVO béh strank in menda sodnik Je „dopisevalca" z /nanimi pogretimi franzami do občin- stojno razširil, zoper našega mnogo zasluženega vrlega same za- Vsled tega vêrdikta se je moralo imeti „Eco"^ dolženje za pregrešek (namestiza prestopek, česar pnilo. poštenjaka visokočastitega dekana gosp. Jurija Grabri- jana. Ťreba je, da se na hrupne laži pové tudi poštena resnica. Umri je 7. dne t. m. znani tukajšni odvetnik dr. tično sovraštvo proti slednjemu obilo in očitno pokazal. Štefan Spazzapan? glasoviti „mož omike, in napredka" Al zarad tega mu g. dekan ni s sovraštvom odgovarjal, kakor ga „Tagblatt" imenuje. Razjasnoval je res ker, če mu je mrtvému pokop po cerkve ne m obredu pokojni priprostim ljudem — ako so ga le hoteli poslu- odrekel, ni storil tega iz osebnosti ali „surove samo-âat.î — v nivnirn ideal ..omike in nanredka". češ. da volino3ti. še mani na celó iz ..hudiČevo hudobnega so- kaj omikano sati v pivnici ideal „omike in napredka", češ, da ni nič verjeti i a da je vsa cerkvena reč prazna. volj nosti, še manj pa celó vraštva" — kakor se omikani )) „Tagbl." bi age m farjem tem duhu je bilo tudi njegovo življenje. Bil je Spaz- izrazuje — temveč ljudomili dekan pri svojem zapan hud nasprotnik cerkvi in duhovščini do zadnjega značaji spodtikovalnega so vraštva nikakor ne pozna, trenutka. Ali ni tedaj čisto naravno, do odpadencu, ampak storil je to iz živega prepričanja, spolnovati ki do slednjega trenutka svojega življenja duhovne ob- vedno marljivo cerkvene postave rede v nič deva, vero katoliško zaničuje, sam sebe pa s tem kot katoličana več spoznati noče da mu slu- Dalje vpraša „Tagblatt" kdo daje dekanu pravico, duhovna opravila, ako se od udov tište verske družbe žabniki Božji poslednji cerkveni obred pri pokopu mrt- prosilno zahtevajo , odrekati? Ali niso kot služabniki vega odreČejo? Kar sam ni hotel imeti v življenju, o svoje verske družbe primorani, besedo Božjo oznanovati čemur je do konca zmiraj zoperval Je bi mogli in zakramente deliti? siliti duhovna, da ga potem po šegi katoliški pokoplje? „verske družbe" to le: So y Na to odgovorimo pajdažem takim. ki ne za- so y pa Vsaj je umrli si vosil ter djál : „pokopljite me navrt!" s me huj ej o tega, kar bi přejeti hoteli, ki ne In zgodilo se je, da mu je cerkev svo] postavni pokop zaničujejo prej v življenju, kar bi v smrti radi imeli ■ i i rT" 1 • • 1 1 1 • 1 • J ♦ • » • • t • rn i • • j v i m ne drugače Î XIX ^^UUilU OU J kjj VIC* Ili U. JV> V/OL IVU t O T U | T Hl ^V/H-Vj^ «WUIVUJ Vj V J-'l V/J ▼ fiiT IJVUJU y IVWL odrekla. Ni mu tedaj zvonilo, obreda cerkvenega ni ali drugi za nje tirj ali. Tako je bilo ne viditi ne slisati. — Zato pa^ nastane med tukaj- Vršil se je pogreb 12 ur prej, kakor bi se postavno šnimi liberalci ogenj v strehi. Neka razburjena depu- vršiti moral. Umri je dr. Spazzapan 7. t. m. zjutraj tacij a t^Ct líc X*J „ÎSVitl til ££1CIY, IVČfcJXVl UlCíiY01i3l\l jjl^OilUU VU u. U.I 1 , v<»u vu noti, ivi je za postanejo. Da če treba, za liberalizem bi dr. Zar- Grabrijanove volitve prvi osebno in poli- nik tudi še kuto oblekel. Korajže pa vendar nimajo gosp v se (40 revnih dečkov in 40 deklic) iz mestnih sol je dne t. m. zopet letos z vso zimsko obleko ob- liberalci toliko, da ne bi kričali,- če koga iz tega sveta nesó, kakor je živel — brez cerkve in duhovnega. bilo (TeoretiČno praktično pevska šola) se imenuje mu- darovanih po prizadevanji katoliškega društva, aikalna knjižica, ki jo je ravnokar na svetio dal gosp. Čitalnici, kjer je po nagibu dr. Orlove rodovine izvirek Anton F or s ter, učitelj petja na c. kr. srednjih šolah te milodarne naprave, in katero so sedaj še druge gospé god be v stolni cerkvi. Res, priporočila vredna in gospodičine pod svoje krilo vzele, bila je tudi letos ižica; drugi pot priporočilo to vtrdimo z dokazi, ta vesela razdelitev. Znana prijatelja otročičev gospoda (CitalniČni odbor) je v poslednji seji sklenil, da dr. Vončina in učitelj Močnik sta z lepîma ogovoroma in vodj{ je ta knj tudi letos po navadi ima čitalnica svoj občni zbor na Stefana dan dopoldne ob 10. uri, in da veselice le- 8V. tošnjega leta tudi sklene besedo" in loterij dnji večer tega leta z oblečeni. ozdravila dobrotnice in dobrotnike, pa tudi obdarovance aterih je dozdaj že nad 600, ki so bili v čitalnici » (Sokolov večer) preteklo soboto je bil jako mi- erilo" je policija prepovedala za- kaven. Naznanjeno „ rad kazinske „klofute" morala biti ona zaušnica To priča, kako nespodobn Novičar iz domaćih in ptujih dežel. > da ni dovolil. Ali ne bi bila zarad nje pelacija" v deželnem zboru na pravem mestu? i je Ahčin o njej Še brati tudi kaka „inter- im Dunaj Državni posl zbrali 10. dne t. m. in z 135 gl (Slovensko glediŠČe) in komisijonar",, Če tudi v nedeljo z burko „Doktor tudi podp ie za to gi si pel znanih 80 mi lij so se v zbornici proti 118 sklenili nov. Ministerstvo Med vso svojo moč in — zmagalo je z 17 V » • I i • I "I • nasimi poslanci so vsi glasovali zop posebne notranje vrednosti, je to podporo razen bar. Âpfaltrerna, grofa Thurna in dr vendar kratkoČasilo občinstvo. Ker jo je marljivi Ale- Sup Hočevarj šovec poslovenil, zato je „Narodovim" literatom trn v Hohenwart govoril za bilo v zbornici. V tej seji je grof peti. — V nedeljo 22. t. m. predstavljala se bode prvikrat nova igra iz življenja s petjem v 3 dejanjih: P s listi; predlog njegov je tako k i m i f e d da ga pretresajo » Ilisa slabega glasu", katero je po F. Kaiserjn poslo- m kj u a y j^/i v/uiv^ J o J ^ * aiiL Up ua ^c» pi vti voa jv ustavoverski časniki; drugi pot ga prinescmo celega. Državni zbor je odložen do 21. januarja. Versk Ogrinec in v katerej se reBni in šaljivi prizori postave mu ministerstvo že pripravlja; to bode prava venil vrstijo drug z družim. » dusna paša" za liberalce Vabilo na naročbo 33 Novic » za prihođnje leto n Novice14 nastopijo s prihodnjim letom svoje eravno li Novice44 kottedensk list politid bode i na 32. leto; to pač je Častna zaupnica, s kakoršno nega poljá ne morejo obdelavati obširno, ga se celó malo Časnikov v Avstriji more ponašati, obdelujejo vendar toliko, da bralei njihovi vse, i To zaupanje ohraniti si tudi vprihodnje, živa skrb vredništvu. Gospodarjem slovenskim bodo kor dozdaj, đonašale „Novice" vse, kar i ka- se na kar se važnega po svetu zgodi čez teden kratko rečeno po njih zvedó. Ker njih program, ki so ga prve razvile na Slovenskem, ostane dom, cesarjaa, priprav- neprtmakljiv i li za vero i svetu skuša in iznajde za napredek kmetijstva. ljene so kakor dozdaj na nepřestali boj s puh Kar sama beseda ne razjasni razjasnilo v podoba h. Ne dovolj î bode se lim liberalizmom m i različnih kmetijskih Časnikov dadó „Novicam" da celi kupi Trdno prepričane gradiva za ta oddelek dovolj 9 naznanjajo tudi nijo danjih in i poganskim brezverstvom. da za vero katoliško, Slove-Avstiijo pridejo še ha ji časi memo se-ne bodo se strašile nobene borbe za svoj one edine vse, kar delà družba naša kmetijska program, zanašaje se na pomoč velike većine • "1 vy • 1 • * i w • 1 • • 1 • v ■ 1 1 na prid našim gospodarjem. Al tudi v naroda našega in podporo prijateljev naší h do druzih, narodu slovenskemu pisnikov, katerim ob enem tukaj srčno zahvalo potrebnih stvaréh, donašale mu bodo poduke izrekamo za prijazno njihovo dosedanjo pripomoč. ,0 g 1 a s n i ku ostane kakor dozdaj glasilo m novice. Obravnave deželnega odbora in nek terih druzih korporacij zvedó bralei naši naj pred po Novicah". raznih naznanil, oklicev itd. Cena nizka, kakor je bila i Tudi šolstva in slovstva slovenskega ne prezira naš list. cam" z veljajo li Oglasnikom" vred tudi prihođnje ostane „Novi- one 7 v tiskarnici prejemane za celo leto gold y 99 » za pol leta yy yy yy za cetrt leta yy po pošti pošiljane po „ yy po yy yy gold yy yy 60 kr 40 „ 80 .. y Za pošiljanje na dom v Ljubljani za nakaznicah (Postanweisungen), ki se dobi celo leto se plača 40 krajc Naročnina se pošilja Blaznikovi tiskarnici v Ljubljano in to najcenejše po poštni h va jo vsaki pošti in veljajo krajc Ca stite naročnike prosimo, naj hitíjo z naročilom, da brž prvi list o novem letu v redu dobijo. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Založnik : Jožei Blaziiikoii dědici v Ljubljani.