SLOVEN AKADEMIJE ZNANOi		ISKE STI IN UMETNOSTI
39. t	KNJIGA 1988	
n t*		0
LJUBLJANA 1969
De pisni ca Carte pos/ale Postcard
Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti
NOVI TRG 4-5
61001 LJUBLJANA
POSTNä PREDAL 323 JUGOSLAVIJA
Potrjujemo prejem naslednjih knjig:
Nous avons l'honneur d'accuser réception des OUvmges mentionnés ci-dessous: We are in receipt of the works below mentioned:
LETOPIS 30, 1988
Ustanova Institution institution
Naslov
Adresse
Address
YU ISSN 0374-0315
LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
39/1988
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 39/1988
17 rara^mn IlL3 WlMill
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
39. KNJIGA 1988
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 39/1983

ifffcMMtl JW
LJUBLJANA 1989
SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 25. APRILA 1989
Naslov — Aiidress SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI 61001 LJUBLJANA l Novi trg 3 / p.p. 313 / Klefon (061) 331 021
I
ORGANIZACIJA SAZU
SKUPŠČINA SAZU
Predsednik	Janez Milčinski, redni član
Podpredsednik	Robert Blinc, redni član
Podpredsednik	Bratko Kreft, redni član
Glavni tajnik	Janez Batis, redni član
ČASTNI ČLAN Josip Vidmar
REDNI ČLANI (64)
Aleksander Bajt, Janez Batis, France Bernik, France Bezlaj, Robert Blinc, Jože Bole, Miroslav Bi-zin, Emil i j an Cevc, S to i an C igo j, Dra-gotin Cvetko, Bojan Čop, Davorin Dolar, Matija Drovenik, Janez Fetticb, Alojzij Fini gar, Ivan Gams, Ferdo Gestrin, Peter Gosar, Boga Grafenauer, Stanko Grafenauer, Ludvik Gyergyck, Dušan Hadži, Anton Ingolič, Božidar Jakae, Janko Jurančič, Zdenko Kalin, Janko Kos, Stane Krašovec, Uroš Krek, Brat ko Kreft, Filip Kumbaiovič, Rudi Kyovsky, Valentin Logar, Boris Majer, Ernest Mayer, Janez. Menart, Boris Merhar, France Mihelič, Milati Mihelič, Janez Milčin-ski, Lev Mi lč in ski, Zdravko Mlinar, Dušan Moravec, Franc Novak, Boris Paternu, Vladimir Pavšič, Janez; Pek leni k, Anton Peterlin, Ivan Potrč, Stoj an Pretnar, Primož Ramovš, Edvard Ravnikar, Janez Stanonik, Gabrijel Stupica, Lujo Suklje, Miha Tišlcr, Anton Trstenj ak, Ivan Vidav, Josip Vidmar, Sergij Vilfan, Lojze Vodovnik, Anton Vratuša, Franc iiadravec, Andrej O. Župančič.
DOPISNI ČLANI (15)
Lidija Andolšck-Jeras, Vinko V. Dolenc, Stane Gabrovec, Josip G lobe vnik, Franc Jakopin, Vinko Kambič, Ivan Lavrač, Janez Matjašič, Ivan Minatti, Janez Orcšnik, Mario P len i čar, Dragica Tumšek, Igor Vrišer, Ciril Zlobec, Boštjan Žekš,
Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi zunanji dopisni člani (74): Krešimir Balenovid, De rek Sir Bar ton, Friedrich-Karl Bei er, Alojz Bcnac, František Benhart, Nikolaj A, Burisevič, Vladislav B raj ko vid, Savo Bratos, Zoran Bujas, Johann Ci len Sek, Ecthem Čamo, Vasa Čub rilo vid. Alcksandar Despic, Otto Dcmus, Milan Dimitrijevid, Jovan Djordjevic, Brani slav Djurdjev, Boris Drujan, Kurt von Fischer, Aleksandar Fiaker, Rudolf Flotzinger, Ivo Frangeš, Milovan Gavaxzi, Leon Gerškovič, Drago Grdenid, Irena Grickat-Radulovic, Peter Handke, Erwin. L. Hahn, N i kola Hajdin, Milka Ivič, Pavle I vid, Roman Kenk, Vanda Kochansky-Devide, Blaže Koneski, Josef Kratochvfl, Miroslav Kravar, Emmanuel Laroche, Henry Leeming, Florjan Lipuš, Radomir Lukič, Desanka Maksimovid, Ju raj Martino-vlc, Janez Matičič, Mylon Eugene Merchant, Esad Mekull, Pavle Mcrku, Mihailo Mihailovic, Joseph Milič-Emili, Andre Mohorovičic, Karl-Al exander Müller, Zoran Mušič, Vladimir Nego vs ki, D i mit ar Panteleev, Branko Pavičevič, Slobodan Pero vid, Boris Podrecca, Bogdan Povh, Vladimir Prelog, Otto Prokop, Stanojlo Raj i č iti, Alfred Rammelmayer, Chintamani N. R. Rao, Peter Safar, Harald S ae ver ud, Pavle Savid, Jakov Sirotkovič, Lojze S pacal, Dimitrije Stefan ovid, Petar Stefano vid, Ivo Supidid, Jänos Szentägotliai, Nikola L Tolstoj, Alan Percival Taylor, Mstislav Volkov,
Pri delu skupščine S AZU sodelujejo še delegati;
predstavnik delovne skupnosti S AZU (Bojan Plavc), direktor ZRC S AZU (Mitja Zupančič) in predstavnik 00 Z K (Andrej Pleterski).
Delovna skupnost S AZU je 31. decembra 1988 štela 53 delavcev,
Svet delovne skupnosti S AZU v letu 1988:
Majda Capuder, Mirjana Djokič-Markič, Jolanta Groo-Kozak (predsednica), Nada Kovač, Milan Osrajnik (namestnik), Marina šinigoj, Marija ¡tumer.
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti S AZU v letu 1988;
Sonja Bah, Marija Banjac, Majda Fi s ter (predsednica), Marija Javor-šek, Ana Jere, Carmen Narobe, Helena Verbinc-Drofcnik.
ORGANIZACIJA SAZU
IN NJENE DELOVNE SKUPNOSTI
A. PREDSEDSTVO	
Predsednik	Janez Milčinski
Podpredsednika	Robert Blinc
	Bratko Kreft
Glavni tajnik	Janez Batis
Tajnik I. razreda {zgodovinske in družbene vede)	Dragotin Cvetko
Načelnik oddelka za družbene vede	Aleksander Bajt
Načelnik oddelka za zgodovinske vede	Dragotin Cvetko
Tajnik II. razreda (filološke in literarne vede)	France Bernik
Tajnik III. razreda	
(matematične, fizikalne in tehnične vede)	Dušan Hadži
Tajnik IV, razreda (naravoslovne vede)	Stanko Grafenauer
Tajnik V. razreda (umetnosti)	Janez Menart
Tajnik VI. razreda (medicinske vede)	Franc Novak
Čtani plenuma 5 ve i« akademij znanosti in umetnosti SFRJ: Janez Milčinski, Janez Batis, Robert Blinc.
Sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ je bil v ietu 1988 v Novem Sadu, predsedoval mu je akademik Aleksandar Fira.
B.POSEBNE ENOTE SAZU
KABINET JOSIPA VIDMARJA Vodi ga akademik Josip Vidmar.
SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Vodi ga upokojeni znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah.
ODBOR ZA ENERGETIKO
Vodi ga akademik dr. Janez Pcklenik,
C DELOVNA SKUPNOST SAZU
Vodja delovne skupnosti: Bojan Plavc, dip). oec.
L Oddelek za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in pomožnih del Vodi ga Bojan Plavc.
2.	Finančnoračunovodski oddelek Vodi ga Silvana Adžic.
3.	Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Vodi ga akademik prof. dr. Miroslav Brzin.
4.	Biblioteka
Vodi jo Marija Fabjančič, prof. biol.
SKUPŠČINA SAZU
PREDSEDSTVO
KABINET JOSIPA VIDMARJA
SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA
ODBOR ZA ENERGETIKO
			
POSEBNE ENOTE SAZU	RAZREDI		1ELOVNA SKUPNOST
I. razred
za zgodovinske in družbene vede Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede
II, razred
za filološkc in literarne vede
III.	razred
za matematične, fizikalne in tehnične vede
IV.	razred
za naravoslovne vede
V.	razred
za umetnosti
VI. razred
za medicinske vede
Oddelek za opravljanje strokovnih,
administrativnih, tehničnih in pomožnih del
Tajništvo kabineta predsednika
Tajništvo predsedstva
Tajništvo razredov
Tajni St™ DS SAZU
Referat Ta tisk
Fo to laboratorij
Finančnoračunovodski oddelek
Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela
Biblioteka
Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti
II
ČLANI
ČASTNI ČLAN
Josip Vidmar
za častnega člana izvoljen 25. marca 1976, hkrati redni Član.
Glej Letopis iS, str. 29--30 in 70—171.
REDNI IN DOPISNI ČLANI
I. RAZRED	za zgodovinske in družbene vede
Redni člani
Aleksander Bajt
rojen 27. februarja 1921, dr. oec., redni profesor politične ekonomije na Pravni fakulteti v Ljubljani, predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani; dopisni član od 24. aprila 198!, redni od 2J. aprila 1987. Od 1. junija dalje načelnik oddelka za družbene vede. Raziskovalno delo v EIPF, katerega tudi vodi. Je predsednik znanstvenega sveta za družbene vede, član upravnega odbora Economic European Association, član advisory board projekta o primerjalnih teorijah reform pri Institutu für die Wissenschaften vom Menschen (Dunaj), član IEWSS Task Force — Working Group on International Economic Change, Restructuring and Eeast-West Security (New York). Kot član te grupe se je udeležil s korefe-rati posvetovanja v Ženevi (8.—10. september) in Evanstonu (13.—16. november). Sodeloval je z referatom na medakademijskem posvetovanju o lastnini v Hercegnovem (11.—13. maj), z uvodnim referatom na jugoslovanskem posvetovanju MC ZKS o stabilizaciji v Ljubljani (8. deccmber) in z referatom na posvetovanju v Institutu für Wissenschaften vom Menschen na Dunaju (15,—IS. december). Imel je predstavitev knjige Samoupravna oblika družbene lastnine na VEKŠ v Mariboru (2. september), na Zavodu za plan S RS v Ljubljani {23, november) in promocijo v Zagrebu (7, dccembcr).
Glej Letopis JS, str. 15, 69—71) in 125—IZt. Emilijan Cevc
rojen 5. septembra 1920, dr. se. s področja umetnostne zgodovine, znanstveni svetnik in upravnik Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Stelcta ZRC S AZU. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Ob pisanju monografije o slikarstvu 17. stol. na Slovenskem, kar je rezultat večletnega študija v okviru Umetnostnozgodovinskega inštituta F. Ste leta ZRC SAZU in ki obsega prvi nadrobnejši pregled slikarstva manie rizma in zgodnjega baroka na naših tleh, so se E, Cevcu razkrile nove slogovne inovacije, našel pa je tudi vrsto arhivskih podatkov, ki osvetljujejo delo in življenje umetnikov.
V	tem letu. je dokončal večjo študijo o slikarskem in vsebinskem problemu Celjskega stropa iz časa ok. 1600 ter analiziral vplive bolonjskega slikarja Pellegrina Tibaldija. Študij umetnosti ok, Jeta 1400 je E. Cevcu razkril doslej prezrte vplive italijanskega kiparstva, posebno skrb pa je posvetil problematiki konservativnega, za lokalno mediteransko ozračje značilnega vztrajanja in njegovega tek ionizirajočega naglasa. Enako mu je umetnost iz časa reformacije razkrila na naših tleh značilne, nekajkrat tudi nadpoprečno kvalitetne lokalne variante (Lutrovska klet v Sevnici, močan slogovni sunek od italijanske, zlasti beneške strani o k. 1600). — Dozorelih, ne pa še formulirani h ima E. Ccvc tudi več študij ikonografskega značaja umetnosti gotike in baroka.
V	letu 1988 je imel več kulturno-prosvetnih. predavanj ter predavanje Umetnostni stiki med Venezio Giulio, Fttrhmijo in Slovenijo v okviru srečanja Veneto e S loven i a due culture per 1'Europa d i domani (Benetke, 12.—13. december).
Sodeloval je tudi z galerijskimi, muzejskimi in spomeniškovarstve-nimi ustanovami; bil je sourednik strokovnih publikacij in periodik ter svetovalec za umetnostno zgodovino pri Enciklopediji Slovenije,
Glej Letopis Ji, str. !5—!S in Letopis 39. str. Z28—230.
Stoj an Cigoj
rojen 27. junija 1920, dr. jur., redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 6, junija 1983, redni član ckI 23. aprila 1987.
Glej Letopis 38, str. 16—17, 73—71 In 127—123.
Dragotin Cvetko
rojen 19, septembra 1911, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino slovenske in novejše svetovne glasbe na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februar]a 1970. Dopisni član SANU in JAZU. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU, načelnik oddelka za zgodovinske vede. Je vodja Umetnostne podkomisije Terminološke komisije Inštituta za slovenski jezik F, Ramovša, predsednik znanstvenega sveta muzi-kološkcga in umetnostnozgodovinskega inštituta ZRC SAZU, urednik za glasbo Enciklopedije Slovenije in Enciklopedije Jugoslavije; član predsedstva Slovenske matice in član slovenskega centra PEN; član Intel-national Musicological Society, American Musicologie al Society, Gesellschaft fiir Musikforschung, International Biographies! Association; član znanstvenega sveta International Institute for comparative Mu sic and Documentation in znanstvenega sveta American Biogra-
phical Institute; Doctor of Philosophy in Music, World University, Tucson (USA, 1983); chairman jugoslovanske sekcije International Repertory of Music Literature; predsednik in član izdajateljskega sveta International Review of the Aesthetic and Sociology of Music.
V	letu 1988 je sodeloval kot chairman ter referent na mednarodnih muzikoloških simpozijih v Trstu, Bologni, Milanu in Parmi ter se aktivno udeleži i zasedanja Herder j eve fondacije na Dunaju ob njeni 25-letnici.
Razen tega je sodeloval na simpoziju o Evropskem klasicizmu in njegovem odmevu na Slovenskem ter dejansko vodil cclotni simpozij. Accademia filarmónica v Bologni ga je izvolila za svojega častnega člana (honoris causa) v razredu za filološke in muzikološkc vede. Glej Letopis 33, str. 17— IJ in 128.
Alojzij Finžgar
rojen 30. decembra 1902, dr. j ur., upokojeni redni profesor za civilno in rodbinsko pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Dopisni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Dopisni član JAZU od 19. maja 1988, član zunaj delovnega sestava SAN 11 od 15. dcccmbra 1988.
V	letu 1988 jc vodil skupino, ki je pripravila za javno razpravo o ustavnih amandmajih osnutek mnenj in s tališč SAZU o teh amandmajih. Sodeloval jc v razpravi o ustavnih amandmajih, ki jo je pripravila Pravna fakulteta s sodelovanjem Marksističnega centra Univerze v Ljubljani (Glej Iz posvetov o osnutku ustavnih amandmajev str. 5, 6, 87, 88). S pisnimi prispevki je sodeloval v razpravi o ustavnih amandmajih v SANU in ANUK.
V	zvezi s predlogi za ustavne amandmaje se je posebej udeleževal razprave o družbeni lastnini. Tako je ob razpravi na TV Ljubljana v omizju: Čigava je lastnina napisal prispevek, ki je bil objavljen v Komunistu 12, februarja 1988 in v Sobotni prilogi Dela 13. februarja 1988. Za razpravo, ki sta jo 20. februarja 1988 v Splitu organizirala Marksistični center Medobčinske konference S K Hrvatske za Dalmacijo in časopis SKJ Socijalizam o temi: Oblici vlasništva u uv jet ima izgradnje socijalizma, je napisal referat z naslovom Društvena svojimi i ustavni amandmaji (glej bibliografijo). V maju 1988 se je dvakrat v Beogradu udeležil seje v delovni skupini za ustavno koncepcijo družbene lastnine komisije za ustavna vprašanja Skupščine SFRJ.
V	maju 1988 je kot član uredniškega odbora pripravil za tisk publikacijo SAZU: Akademija in varstvo moralnih avtorskih pravic in tekst za povzetek v angleščini.
V	letnem semestru 1987/88 jc predaval na podiplomskem študiju na Pravni fakulteti o etažni lastnini.
Ob 50-letnic t akademije je bil odlikovan z redom dela z rdečo zastavo.
Clej Letopis 38, str. IS in 130.
Ferdo Gestrin
rojen 8. oktobra 1916, dr. zgodovinskih znanosti, upokojeni redni profesor za občo zgodovino fevdalizma na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Član sveta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (od 19. junija 1988), predsednik znanstvenega sveta Inštituta za slovensko izseljenstvo in član znanstvenega s ve L a Zgodovinskega inštituta Milka Kosa (oba na ZRC SAZU) in član Medakademijskega odbora za zgodovino vojnih krajin na jugoslovanskih tleh; bil je član Medakademijskega odbora za pripravo in organizacijo znanstvenega posvetovanja »S t varan je ju-gosl o venske države 1918. god in e«, ki je bilo od 5, do 7. decembra t. L, na katerem je vod i i tudi eno izmed plenarnih sej, Velik del. svojega časa je tudi v letu i988 uporabil za delo na projektu Promet na Slovenskem v okviru edicije Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev kot njegov vodja, urednik in pisec poglavja o pomorskem prometu. Tu je posebej treba omeniti pripravo izdaje virov za pomorski promet v Trstu 1759/60 skupaj z dr. D. Miheličevo; knjiga bo pripravljena za tisk v letu 1989. Nadaljeval je s proučevanjem podkrimskih vasi s težiščem na NOB; delo bo zaključeno naslednje leto, Prav tako je v času, kolikor ga je ostajalo, pripravljal monografijo o migracijah Slovanov v Italijo. Na posvetovanju 8, in 9. februarja t. 1. ob 100-letnici predhodnikov Arhiva SR Slovenije je imel predavanje o virih za zgodovino Slovencev v italijanskih arhivih, Na specialističnem kurzu iz arhivistike za študente zgodovine je predaval o srednjeveških testamentih v Piranu kot zvrsti virov. Pri okrogli mizi o L E. Kreku je sodeloval z diskusijskim prispevkom. Gicj Letopis J8, str. IS—IS, 71-73 in 131.
Bogo Grafenauer
rojen 16. marca 1916, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino Slovencev na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972.
Predsednik znanstvenega sveta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa in član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko narodopisje (oba na ZRC SAZU); Član Medakademijskega odbora za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti.
Delo na izdaji Zgodovine Langobardov Pavla Diakona je trajalo še do jeseni, ko je avgusta izšla knjiga s posvetilom »tisočštiristoletnici prihoda slovanskih prednikov današnjih Slovencev na današnje slovensko domovinsko ozemlje«. Sicer je bilo delo določeno zlasti z večjim številom predavanj, od katerih večina še ni objavljena: 16. marca uvodna beseda na kolokviju Slovenske matice o Cerkvi in slovenski kulturi od konca 18. do konca 19. stoletja; 28, marca spominska beseda Jaroslavu Sašlu na žalni seji SAZU; 8. aprila referat na okrogli mizi o pomenu nadškofa K. M. Attemsa za spoznanje družbe in Cerkve na mejah Italije, Slovenije in Avstrije v Gorici; 19. aprila žalna beseda za akademikom Zvvittrom na žalni
seji SAZU; 29, junija referat Drutbeni in poluiinok uit um i temelji slovenskega pismenstva v srednjem veku na simpoziju Obdobje srednjega veka. v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi; 28. septembra na 24. zborovanju slovenskih zgodovinarjev na Ptuju referat Iz starega v novi prostor (v zvezi z vprašanjem nastanka jugoslovanske države 1918); 8. oktobra Slovenske dežele v J8. stoletju na mednarodnem znanstvenem simpoziju Prvi goriški nadškof grof Karel Mihael Attcms med rimsko kurijo in habsburško državo, v Gorici; 15. novembra v Beogradu na Kolarčevem narodnotn uni-verzitetu v Beogradu Dometi i granice istorijskog saznanja. Omeniti je treba še nekatere funkcije zunaj SAZU, ki so zahtevale različno delo pri svojem opravljanju: do 10. marca je bil predsednik Slovenske matice (odtlej je prevzel le še mesto vodje knjižnega odseka SM); v zvezi z arhivskimi pogajanji z Avstrijo predseduje jugoslovanski strani ekspertov v zvezi z arhivi Koroške m Tirolske oz, z Deželnim arhivom Štajerske in se je v zvezi s to nalogo udeležil več sestankov domačih ekspertov, pa tudi nekaj razgovorov z avstrijsko stranjo; predseduje Klubu koroških Slovenccv v Ljubljani in je v zvezi s tem položajem večkrat skušal vplivati na pomir-jenje sporov med njihovimi organizacijami; v več odborih je pri urejanju Enciklopedije Slovenije in enako pri pripravah za objavo virov za cerkvenc razmere v prvih desetletjih življenja goriške nadškof i je, pri pripravah na novo izdajo prvih knjig Zgodovine narodov Jugoslavije ter pri Raziskovalni skupnosti Slovenije v znanstvenem svetu za humanistične vede in še kje. Glej Letopis 38, str. 19 in 131—132.
Stane Krašovec
rojen 14, julija 1905, dipl. ing. oec., upokojeni redni profesor Ekonomske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni čian od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. V letu 19SS je deloval v glavnem v med akademijskih odborih za mešana gospodinjstva, za narodne manjšine in za demografijo. Na letnem občnem zboru Zveze statističnih društev Jugoslavije je bil izvoljen za predsednika komisije za publicistični sistem Zveznega zavoda za statistiko.
Glej Letopis 3S, str. 19—30 In 134,
Rudi Kyovsky
rojen 17. avgusta 1906, dr. jur., upokojeni redni profesor na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
Glej Utopiš str. 20.
Boris Majer
rojen 15. februarja 1919, dr, phil., upokojeni redni profesor za sodobno filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, predsednik znanstvenega sveta Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Dopisni Član od 20. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.
Zaradi slabega zdravja je v letu 1988 pisno sodeloval samo na mednarodni okrogli mizi v Cavtatu z referatom o problematiki sodobnega socializma.
Sprejel je tudi povabilo Filozofskega inštituta v Connecticutu (ZDA) za sodelovanje s prispevkom v mednarodnem zborniku Marksizem in spiritualize m, ki bo izšel predvidoma prihodnje leto. Glej Letopis 38, str, 20 in 135—136.
Zdravko Mlinar
rojen 30, januarja 1933, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Tudi v 1968. letu je nadaljeval s pedagoškim in raziskovalnim delom na FSPN. Predaval je sociologijo lokalnih skupnosti, družbeno planiranje in razvoj jugoslovanske družbe) obenem je predaval študentom arhitekture in krajinskega planiranja v Ljubljani in na podiplomskem študiju Arhitektonske fakultete v Beogradu. Deloval je tudi kot mentor pri pripravi magistrskih nalog in na ravni doktorskega študija. Njegova glavna raziskovalna dejavnost je zadevala tehnološke spremembe in prostorsko družbeni razvoj; poleg tega pa je sodeloval še pri raziskovanju slovenskega javnega mnenja in pri nalogi »Vpliv razvoja informacijske tehnologije in uvajanja novih znanj in raziskav na področju dejavnosti FSPN«. Na fakulteti je deloval kot predsednik komisije za medunivcrzitct.no sodelovanje, kot predstojnik Centra za raziskovanje lokalnih skupnosti in delovnih organizacij ter v uredniškem odboru Teorije in prakse. Sicer pa je bil član znanstvenega sveta za družbene vede RSS, predsednik sveta revije »Žirovski občasni k« in član izdajateljskega sveta revije »Komuna« (Beograd). Njegova dejavnost v mednarodnih organizacijah in združenjih med drugim vključuje:
deloval je kot predsednik Research Committee for Social Ecology, International Sociological Association ter v zvezi s tem sodeloval v pripravah posvetovanja »Information, Technology and the New Meaning of Spacc« (Frankfurt, 15. do 19, maj 1988); pri izdajanju »RC 24 Newsletter«, na sestankih odbora tega RC itd.; organiziral konferenco ISA v Ljubljani (glej posvetovanja) in bil pobudnik ustanovitve »Ljubljana Summer School« in »Ljubljana Research Forum« —- sponsored by ISA;
kot gost British Academy v času od 9. marca do 8. aprila 1988 je študijsko bival v Londonu, Cambridge;
konzul tati vno je sodeloval pri Vienna Center for Coordination and Documentation in Social Scicnccs v programiranju raziskovalne dejavnosti v okviru »Local and Urban Systems«;
je član uredniških svetov; International Journal of Sociology, International Journal of Sociology and Social Policy, Journal of Comparative Sociology and Religion. Sodeloval je na naslednjih posvetovanjih in simpozijih: »Razvoj, dileme i perspektive jugoslavenskog socializma«. Institut za hi s toriju radničkog pokreta. Cen t ar CK SKH za idejno-teorijski
rad »Vladimir Bakaric« (Zagreb, 10. in 11. marec 1988); referat Naučni socijalizam i jugoslavenska stvarnost na pragu informacij-s ko ga doba (37 str,);
m Internationa I Conference: Information, Technology and the New Meaning of Spacc«, ISA Research Committee for Social Ecology, Francfort (15.—19. maj 1938); referat Information Technology and S patio-Social Restructuring: Globalization and Individualization, (56 str.);
International conference: »Cross-cultural and International Research: Theory, Methods, Projects, Organization«, International Sociological Association {Ljubljana, 1.—4. september 1988); pismeni prispevek (skupaj s S. Splichalom) Globalization and Individuation: Social Development and Comparative Research (17 str.); pobudnik in organizator konference;
Programme Development Group on Local and Urban Systems: Workshop in Dessau (Vzhodna Nemčija, 23.—24. september 1988); prireditelj — Vienna Centre, Dunaj in Bauhaus, Dessau; pismeni prispevek Some Comments Concerning Urban and Regional Research in Yugoslavia (4 str,);
Convegno su Appartenenza e communita: Aspetti sociologi ti, storiti, arnmini strati vi, Universita degli studi di Trento, Dipartimcnto di teoria, storia e rice r ca sod a le (Trento, 6.—7. oktober 1988); diskusij ski prispevek;
»Stanje, vloga in razvojne perspektive sociologije na Slovenskem«, Marksistični center C K ZKS (Ljubljana, 14. december 1988).
Glej Letopis 38, str. 20—JI, 73—74 in 137—138.
Stoj an Pretnar
rojen 23. januarja 1909, dr. j ur., upokojeni redni profesor za gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 19S1. — Je predsednik Društva za industrijsko lastnino v Ljubljani in član predsedstva Jugoslovanskega združenja za intelektualno lastnino ter njegov častni član. Na SAZU je sodeloval kot član posebne komisije za njena stališča glede ustavnih dopolnil in svoje osebne poglede in stališča objavil v Sobotni prilogi Dela.
V marcu 1988 se je udeležil v Locamu v Švici kongresa Mednarodnega združenja za avtorsko pravo (Internationale Gcsellschaft fiir Urheberrecht, skr. INTERGU) in bil izvoljen v njegovo predsedstvo (Vor stand).
Na posebnem seminarju, ki sta ga skupno pripravili Gospodarska zbornica Slovenije in Pravna fakulteta v Ljubljani ga mlajše kadre v gospodarskem managementu. je predaval o temeljih statusnega (podjetniškega) prava v Zvezni republiki Nemčiji ter tam veljavnega konkurenčnega prava in prava industrijske lastnine. — V okviru posebnega specialističnega kurza o industrijski lastnini, ki ga je za celo jugoslovansko področje organiziralo Jugoslovansko združenje inženirjev in tehnikov v sodelovanju z Jugoslovanskim združenjem
za intelektualno lastnino, je za slovenske udeležence imel najprej uvodno predavanje o vlogi in mestu industrijske lastnine v sodobni znanstvcno-tehnološki revoluciji in nato Se o posameznih kategorijah industrijske lastnine ter njihovih ekonomskih in pravnih značilnostih. Za vsa predavanja je napisal skripta. Glej Letopis 38, str. 21—22 in 140.
Anton Trstenjak
rojen 8, januarja 1906, dr. phil., dr. theol., upokojeni redni profesor psihologije m filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. V letu 1988 je pripravil za tisk dve deli antropološke vsebine: Biti človek in Dobro je biti človek. Razen tega je imel predavanja na Radio Ljubljana: Pogled na preteklo leto (1. januar); O plahosti sodobnega človeka (ponovitev po novem letu); Misli besedujejo, besede mislijo (19. januar); Razlaga slovenske pravljice o smrti (28. okfober); na dan mrtvih: Kako govoriti o smislu življenja in smrti. Na Radio televizij i Ljubljana je govoril o Barva in okolje za film Rdeča violina (31. marec, ponovitev 7, maj). Na Radio Ljubljana je predaval O slovenski ustvarjalnosti v okviru oddaje Slovenci v tujini (7. maj) in nastopil v oddaji Naši znanstveniki pred mikrofonom 24. septembra. O stoletnici Urbančičeve razprave o sinestezijah med zaznavami je predaval v galeriji Vera v Domžalah, v šoli likovne ustvarjalnosti in televizijski oddaji Osmi dan (S. november in ponovitev). Predaval je O ustvarjalnosti in mejah spoznanja v izobraže valni skupnosti v Gornji Radgoni (4. februar), v okviru Zdravstvenega centra Celje za svetovni dan zdravstva na temo Zdravje za vse Neveljavni diplomatski potni list (6. april), O slovenski ustvarjalnosti v NUK (13. april) in Oblikovanje otrokove osebnostni v tujini na tečaju za učitelje v zdomstvu (organizacija Unesco) v Radencih (4. april). Predstavil je knjigo Med zamejskimi Slovenci (SAZU) v Stari Gorici (12. maj). Predaval je O slovenski ustvarjalnosti v Titovem Velenju v Gorenju (25. maj), na tečaju za izobraževanje odraslih v Stični (3. do 5. maj), Žena zdravnica na simpoziju v Mariboru v okviru pediatrične sekcije Slovenskega zdravniškega društva (9. maj), O slovenski ustvarjalnosti v zamejstvu v Velikem Repnu pri Trstu (25, junij), Mladina izziv času, čaz izziv mladini na simpoziju o D. Boscu v Ljubljani (6. oktober), isto v Trstu v Društvu slovenskih izobražencev (17. okober), Z veseljem biti človek v krožku Za življenje (januar in 25. oktober), Odnos zdravnika do bolnika zdravstvenim delavcem (22. marec). Antropološka podoba prle-ških ljudi ob 120-letnici prvega ljutomerskega tabora (Ljutomer, 17. september), Pogovor o človeških stiskah v Velenju v Kulturni skupnosti (21. oktober), O krizi vrednot v Kranju (14. oktober), Slovenci, ne uničujmo sami sebe v Izoli v Zdravniškem društvu (19. oktober), Oblikovanje osebnosti ob vzgoji naravnih kreposti na Brezjah (29. oktober), Ustvarjalni človek, bitje prihodnosti na Raziskovalno razvojni .šoli v Iskri (24. november), Psihološki vidiki prelomnih časov v Mariboru (17. november) in Ljubljani (25. november) in Spoštovanje do življenja na okrogli mizi o splavu v Stu-
denfskem naselju v Ljubljani (8. november), Udeležil sc je medna rodnega filozofskega zborovanja Zweites internationales Franz-Weber-Kol!oqiura v Bad Radkersburgu in Gornji Radgoni ter pred-sodeloval pri prvi sekciji 13. novembra. Barve in delovno okolje je predaval v Portorožu v Zavodu za varstvo pri delu (8. decembra) in K psihologiji samomora v Slovenskem zdravniškem društvu (16, december). V okviru I. razreda SAZU sodeluje v Medakademijskcm odboru za proučevanje narodnih manjšin jn narodnosti. Prejel je nagrado AVNOJ za leto 1988.
Glej Letopis Siran 22—23 in 142.
Sergij Vilfan
rojen 5. aprila 1919, dr. j ur., redni prolesor na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978, redni Član od 6. junija 1983.
Pedagoško delo je opravljal na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je bil tudi predstojnik katedre za pravnozgodovinske vede in v začetku leta še predsednik tiskovne komisije. Pri svojem znanstvenoraziskovalnem delu je obravnaval predvsem razne aspekte ustavne zgodovine, ptujski statut, cene in mezde v Ljubljani, mere (zlasti dolžinske in na splošno koroške mere) itd. Kot koordinator pri projektu European Science Foundation (ESF) o etničnih skupinah in kot predsednik ustreznega medakademijskega odbora je raziskoval primerjalno, avstrijsko in posebej slovensko pravo. Na School of Slavonic and East European Studies se je udeležil simpozija Crown Church and Estates s predavanjem o vplivu financiranja Vojne krajine na razmerje med vladarjem in stanovi (London, 5.—8. januar). Kot koordinator III. grupe je sodeloval pri plenarnem zasedanju sodelavcev projekta o etničnih skupinah (7.—13. april). Kot predsednik Mednarodne komisije za zgodovino mest je vodil sestanek komisije, na katerem je bila med drugim obravnavana tema o nastanku novih mest (Andorra, 25.-28. maj). Na zborovanju slovenskih zgodovinarjev je predaval o ptujskem statutu (Ptuj, 27.—28. september), nakar se je udeležil obiska ljubljanske Pravne fakultete pri graški fakulteti in pri tem imel koreferat (12.—14. oktober). Vodil je redakcijsko sejo svoje skupine pri ESF (Firence, 9.—13. november). Simpozija o meščanstvu se je udeležil s predavanjem o primerih tržaškega meščanstva (Dunaj, 28,—30. november), v celovškem arhivu pa je zbiral gradivo od 12. do 14. decembra.
Maja je bil izvoljen za zunanjega dopisnega člana Avstrijske akademije, novembra pa je prejel priznanje Zgodovinskega arhiva Ljubljane.
Glej Letopis 38, Mr 3J—24 in 143,
Anton Vratuša
rojen 21. februarja 1915, dr. phil., častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, redni profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljub-
i j an i in na Fakulteti za politične vede Univerze v Beogradu. Dopisni član od 23, marca 1978, redni član od 23. maja 1985. V letu 1988 je nadaljeval z raziskovalnim delom in drugimi področji d ružbene aktivnosti. Zlasti intenzivno je deloval v Med akademijskem odboru za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti: opravljena je bila promocija publikacije SAZU »Pri slovenski manjšini v Avstriji in Italiji« (v Ljubljani, Celovcu in Gorici), napredovale so priprave za simpozij o narodnih manjšinah v Ljubljani in za študijsko potovanje na Madžarsko v letu 1989. V Mednarodnem centru za podjetja v družbeni lasti v deželah v razvoju se je ukvarjal predvsem z vprašanji programske orientacije Centra; sodeloval je tudi na sejah sveta in skupščine Centra kot delegat SFRJ in kot častni predsednik sveta Centra. Kot glavni in odgovorni urednik zbornika del Edvarda Kardelja v slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini ter Zbornika del v albanščini in madžarščini je usmerjal prirejanje gradiva za tisk in skrbel za delovanje redakcije, Kot vodja delovne skupine za pripravo monografije »Življenje in delo Edvarda Kardelja« koordinira delo pri izvajanju koncepta, ki ga je odobril svet projekta. Sodeloval je na jugoslovanskih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanjih. Udeležil se je posveta v Mednarodnem inštitutu za upravne vede (IIAS) v Bruslju v zvezi s pripravo okrogle mize »Uprava brez birokratizacije«. Sodeloval je kot predavatelj na seminarju JCTPS v Ljubljani za Študente Manitoba univerze iz Kanade, junija pa na poletni šoli JCTPS »Socialistično samoupravljanje v teoriji in praksi«. Imel je referat na znanstvenem posvetovanju o skupnih operacijah NOV in POS aprila in maja 1945 (Brdo pri Kranju). Nastopil je kot častni predsednik sveta Mednarodnega centra v Ljubljani na zasedanju ECOSOC v Ženevi. Bil je poročevalec na okrogli mizi 11 AS v Budimpešti o delu raziskovalnega odbora »Družbeno podjetje«. V Lusaki (Zambija) se je udeležil seminarja o ustavnozakonodajnih vprašanjih neodvisne Namibije. Sodeloval je na znanstvenem srečanju v Kumrovcu kot referent na znanstvenem srečanju »Tito i koncepcije socijalizma«. Razen dolžnosti predsednika Medakademijskega odbora za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti je imel še določene družbenopolitične obveznosti kot član Komisije za znanost Skupščine SFRJ, kot član sveta Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kot član sveta za okroglo mizo »Socializem danesu v Cavtatu, kot član odbora za nagrado »Edvard Kardelj*, kot član odbora za proslavo francoske revolucije, Je član Sveta federacije.
16. septembra 1988 je bil promoviran za častnega doktorja Univerze v Mariboru.
Glej Letopis 38, str. 2+—26 in 144—M5.
Dopisna člana
Stane Gabrovec
rojen 18. aprila 1920, dr. arheoloških znanosti, upokojeni vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani, Dopisni član od 23. aprila 1987.
Cian znanstvenega sveta Arheološkega inštituta, odgovorni urednik Arheološkega vestnika, član Centra za balkanološke študije pri Akademiji znanosti BiH v Sarajevu.
V okviru Centra za balkanološke študije je izšel peli zvezek Pra-i stori je jugoslovanskih zemaija (Že l jezno doba), katerega redaktor je bil in v katerem je obdelal železno dobo Slovenije, skupaj s K. Mihovi I ič pa tudi železno dobo Istre. Delu je napisal tudi uvod in zaključno sintetično poglavje (zadnje skupaj z B. Covičem). Železno dobo Jugoslavije jc napisal tudi za Jugoslovansko enciklopedijo Jugoslavije (Gvozdeno doba, izšlo v čiri Is k i izdaji). Na simpoziju v Antoni (Le civilta pičene nelle Marche) je predaval o povezavah Piccna in Vzhodnih Alp. Udeležil se je proslave stoletnice Zemaljskog muzeja v Sarajevu in z njo združenega kolokvija (Kulturna zgodovina Bosne in Hercegovine). Kot odgovorni urednik je pregleda! 39. letnik Arheološkega vestnika, ki je v tisku. Predaval je izbrana poglavja iz prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti in bil mentor dveh disertacij. Glej Letopis 38, str, 26 in T+—76,
Ivan Lavrač
rojen 11. februarja 1916, inž. ekonomije, dr. ekonomskih ved, upokojeni redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Clej Letopis 38. str, 26 in 77, Zunanji dopisni člani
Fried rich-Karl Beier
rojen leta 1926, dr. j ur., redni profesor na Pravni fakulteti v Miin-chnu in direktor Inštituta Maxa Plancka za industrijsko lastnino in avtorsko pravo. Dopisni član od 6. junija 1983.
Glej Letopis 34, str. 6S—69.
Aiojz Benac
rojen 20. oktobra 1914, dr. arheol., redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 23. marca 1978.
Glej Letopis ¿9. str. 62—64.
Vladislav Brajkovič
rojen 24. januarja 1905, dr. j ur., upokojeni redni profesor za pomorsko in splošno tr ansportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 4. aprila 198J.
Glej Letopis 32, sir. 95—97.
Zoran Bujas
rojen 27, decembra 1910, dr. filozofije, upokojeni redni profesor za psihologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 36, str. i2—73.
Vas a čubrilovič
rojen 14. januarja 1897, dr. zgodovinskih ved, upokojeni redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na fakulteti V Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis J!, sir, 93—99.
Otto Demus
rojen 4. novembra 1902, dr. umetnostnozgodovinskih znanosti, upokojeni ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Gltj Letopis iS, sir. 78—30.
Jovan Djordjevič
rojen 10. marca 1908, dr. j ur., redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra
1958.
Glej Letopis 9, str. 45—46.
Branislav Djurdjcv
rojen 4. avgusta 3908, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologijo zgodovine na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 7, februarja 1969.
Gie; Letopis 20, str. 37—38. Kurt von Fischcr
rojen 25. aprila 1913, dr. phil., profesor za muzikologijo in direktor muzikološkega seminarja na univerzi v Zürichu. Dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 30, str. 6J—AS.
Rudolf Flotzinger
rojen 22. septembra 1939, germanist in doktor muzikologije, od 1971 redni profesor za muzikologijo in predstojnik Muzikološkega inštituta na univerzi v Gradcu. Dopisni član od 23, maja 1985.
Glej Letopis iS, str, 73—74,
Leon Gerškovič
rojen 2. februarja 1910, dr. j ur., upokojeni redni profesor političnih znanosti. Dopisni član od 17. oktobra 1958. član Sveta federacije.
Glej Letopis 9, str. 49—»,
Emmanuel Laroche
rojen 11. julija 1914, dr. sc,( upokojeni profesor za splošno lingvi-stiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 30, str. »4—62.
Rado mir Lukič
rojen 31, avgusta 1914, dr. j ur., upokojeni redni prefor za teorijo države in prava, politologijo in sociologijo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 33. 80—81.
Branko Pavičevic
rojen 2. marca 1922, dr. j ur, Dopisni član od 10. marca 1977. Gltj Letopis 28. Sir. 56—51.
Slobodan Perovič
rojen 10. septembra 1930, dr. j ur,, redni profesor za obligacijsko pravo na Pravni fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 38, str- 82,
Jakov Sirotkovič
rojen 7, oktobra 1922, dr. se, oec., redni profesor za ekonomijo na univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis i a, sir. 66—68,
Dimitrije Stefanovič
rojen 25. novembra 1929, dr. muzikologije, upravnik Muzikološkega inštituta SANU. Dopisni član od 23. aprila 1987,
Glej Letopis 3S, iti, 83—
Ivo Supičič
rojen 18, julija 1928, dr. muzikologije, predstojnik Zavoda za muzi-koloŠke raziskave JAZU. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32, atr. 100—101.
Alan John Percival Taylor
rojen 25. marca 1906, upokojeni profesor za zgodovino na univerzi v Oxfordu. Dopisni član od 6. junija 1983,
Glej Letopis S4. str, 63—70,
II. RAZRED	za fihloške in literarne vede
Redni člani
France Bemik
rojen 13. maja 1927, dr. literarnih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, naslovni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Dopisni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; od 1. marca 1988 tajnik razreda za filološke in literarne vede. V Inštitutu za slovensko literaturo In literarne vede ZRC SAZU je zaključil raziskavo o vojni tematiki v sodobni slovenski prozi, ki je izšla v knjigi Slovenska vojna proza 1941—J980 pri Slovenski matici (soavtor dr. Marjan Dolgan). Proučeval je slovensko književ-
nos t v obdobju moderne, predvsem načelnoprogramska besedila v našem revialnem tisku in časopisju konec devetdesetih let preteklega stoletja.
Z referatom je nastopil na XXIV. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani (8. julija) in na simpoziju o delu in življenju Stanka Majcna v Mariboru (10. novembra). Zbral in uredil je gradivo za biografski zbornik S/overasfra akademija znanosti in umetnosti ob petdesetletnici ter vodil delo za Biografije članov SAZU IV. in VI. razreda. Vse tri publikacije so izšle za jubilej akademije. Hkrati je skrbel za biografije članov drugih razredov, ki se pripravljajo.
Kot glavni urednik je nadaljeval delo pri zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov în pisateljev, v kateri so izšle tri knjige: Finžgarjevo Zbrano delo X, Kraigherjevo Zbrano delo IX in J. Kozaka Zbrano delo I,
Kot prejšnja leta je bil tudi letos član uredniškega odbora Slavistične revije in Naših razgledov ter član upravnega odbora Slovenske matice.
Glej Letopis 38, str. 30, S5—S6 in 126 ter Letopii 3$, str, 253—236.
France Bezlaj
rojen 19. septembra 1910, dr. sc., upokojeni redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor, predsednik Komisije ¿a historične slovarje slovenskega jezika ZRC SAZU in član znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Redni član od 3. julija 1964.
Glej Letopis ÏS. str. 30.
Bojan čop
rojen 23. maja 1923. dr. phil., redni profesor za primerjalno indo-evropsko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976.
Glej Letopis 34, str. 30 in 124,
Janko Jtirančič
rojen 18. decembra 1902, dr. fitoloških znanosti, upokojeni redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter za starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 198 U zunanji dopisni član SANU in Matice srpske. Glej Utopiš 38. str. 31 in 133.
Janko Kos
rojen 9, marca 1931, dr. literarnozgodovinskih ved, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
V letu 1988 je opravljal delo predsednika znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU; bil je tudi
član sveta ZRC SAZU. Do srede leta je bil član Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije in bil nato ponovno imenovan za člana tega Sveta v novi mandatni dobi. Kot prejšnja leta je bil tudi v tem letu član uredniških odborov pri revijah Primerjalna književnost, Slavistična revija in Sodobnost. V okviru del Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je bil glavni urednik Literarnega leksikona. Obenem je bil nosilec raziskovalne naloge Metode sodobne literarne vede in njihova slovenska aplikacija, prijavljene pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani.
Svet Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani mu je22.junija 1988 podelil priznanje za dolgoletno uspešno pedagoško in znanstveno delo. Od Predsedstva SFRJ je bil 25. oktobra 1988 odlikovan z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Glej Letopis IS, str. J]—32 In 134.
Filip Kalan Kumbatovič
rojen 25. marca 1910, dipl, inž. arh., gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, upokojeni redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor, nosilec zlate značke Borštnikova srečanja in zlate značke Sterijlnega pozor j a, dobitnik Prešernove nagrade 1981. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. V letu 1988 je na prošnjo Arhitekturnega muzeja kot nekdanji asistent in predavatelj na Tehniški fakulteti ljubljanske Univerze v februarju pregledal in ocenil zapuščino profesorja Ivana Vurnika, posebej njegove pedagoške metode in mednarodno sodelovanje. Do 3. marca je sodeloval pri pripravah na Plenu m kulturnih delavcev O F in se uprl zožitvi udeležencev na nekdanje borce, saj bi takšna porazdelitev na »seniorje« in »kandidate« onemogočila pluralizem kulturnopolitičnih teženj v današnji družbi. Med 11. in 15. majem se je aktivno udeležil 21. mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Med 26. avgustom in 6. septembrom se je na Dunaju kot stalni član eksekutive FIRT in član direktorija v beneškem inštitutu FIRT udeležil vseh sej in programskih sestankov Mednarodne zveze za gledališke raziskave, kakor tudi simpozija o pouličnem in festivalskem teatru (»Streetthealre versus festival«), ki ga je organizirala univerzitetna konferenca FIRT.
Med 17. in 23. oktobrom je sodeloval v direktoriju in na skupščini beneškega istituto internazionale per la ricerca teatrale in bil izvoljen za naslednjo mandatno dobo (1989—1993) v direktorij, na simpoziju inštituta La scena di Amleto pa je sodeloval s predavanjem. V okviru Stihovih večerov je 15. decembra 1988 sodeloval s prispevkom z naslovom Znano in neznano (izkušnje doma in po svetu) ter z diskusijo. Glej Letopis 38, str, 32 in 135.
Valentin Logar
rojen 11. februarja 1916, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino in dialcktologijo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti
Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni Član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981; zunanji dopisni član JAZU.
Kot član uredniškega odbora in delovne skupine OLA je sodeloval pri korekturah narečnega gradiva in kart za 1. fonetski zvezek OLA — Refleksy psi * ž v slovanskih narečjih — in se v tej zvezi udeležil delovnega zasedanja jugoslovanskih dialektologov v Aran-djelovcu (17.—27. januar 1988). Kot član komisije OLA pri Mednarodnem slavističnem komiteju in delovne skupine OLA se je udeležil organizacijskega zasedanja OLA v Kijevu (22,—30. maj 1988). Sodeloval je pri pripravah in komentiranja slovenskega narečnega gradiva za 3 knjige OLA s tematiko refleksov psi. t, % v slovanskih narečjih. Sodeloval je pri delu komisije za pravopis, pravorečje, oblikoslovje in tonematiko v zvezi s pripravo rokopisa 5. knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Napisal je strokovni poročili za reelekcijo znanstvenega svetnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dop. člana SAZU dr. F. Jakopina in asistentke Vere Smole. Bil je predsednik Znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil izpraševalec pri diplomskih izpitih iz slovenske dialektologije študentov-slavistov in mentor pri eni diplomski nalogi iz slovenske dialektologije (Karmen Kenda, Govor vasi Zalazec pri Cerknem), ki jo je predlagal za študentsko Prešernovo nagrado ter o njej napisal strokovno oceno. Bii je tudi mentor pri dveh magistrskih nalogah s tematiko slovenske dialektologije, od katerih je bila ena že ohranjena (L. Abram, Govor Boršta pri Trstu in bližnje okolice, Glasoslovje in besedila, Ljubljana 1988, 304 tipkane strani), ena pa je zaključena in oddana v oceno in zagovor (Vera Smole, Govor vasi Semrupert in okolice. Glasoslovje in naglas. Ljubljana 1988, 216 tipkanih strani). Za reelekcijo prof. dr. Martine Orožen, Filozofska fakulteta, je napisal strokovno poročilo o njenem znanstvenem in pedagoškem delu v zadnjih petih letih.
Glej Letopis 38, str. 31—33 in 135.
Boris Merhar
rojen 1. maja 1907, upokojeni profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, upokojeni višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985.
Clcj Letopis 38, str. 33, Dušan Moravec
rojen 4. oktobra 1920, upokojeni ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1931; tajnik II. razreda SAZU do 29, februarja 1988. V letu 1988 je uredil in komentiral deseto (zadnjo) knjigo Zbranega dela Loj za Kraigherja v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev pri Državni založbi Slovenije. Pripravil je tudi nadroben
načrt za monografijo o tem pisatelju in napisal prvo poglavje. Objavil je več razprav in člankov s področja teatrologije in slovstvene zgodovine v slovenskih in jugoslovanskih publikacijah; pripravil je več biografskih in stvarnih gesel za Enciklopedijo Slovenije, pri kateri je urednik za zgodovino gledališča do 1945; uredil je XII. knjigo Razprav II. razreda SAZU in pripravil za to knjigo razpravo o teatrološkem delu Franceta Kidriča. Sodeloval je na dveh simpozijih (SAZU — moralne avtorske pravice; SLerijevo pozorje — Brani-slav Nušic), Bil je član več svetov, komisij in uredniških odborov v okviru SAZU in zunaj nje. Prejel je zlato odličje Društva novinarjev za novinarsko delo med NOB in v prvih letih po osvobojen ju. Glej Letopis 34, str. 33—M in I3S—139.
Boris Paternu
rojen 5. junija 1926, dr. se., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
V	letu 1988 je junija kot gost predaval na univerzi v Tübingenu in se z referati udeležil: med strokovnega posvetovanja o slovenskem jeziku v hum anis tiki in družboslovju, ki ga je priredil Znanstveni inštitut filozofske fakultete v Ljubljani, ter kolokvija Cerkev in slovenska kultura od konca 18. do konca 19. stoletja, ki ga jc priredila Slovenska matica. Kot nosilec raziskovalne naloge Tipolo&ke raziskave slovenske književnosti je oddal v tisk knjižno razpravo Izhodiščni modeli slovenske literarne kritike. Kot nosilcc raziskovalne naloge Slovensko narodnoosvobodilno pesništvo 1941 do 1945 je oddal v tisk drugo knjigo Slovensko pesništvo upora.
V	njegovem uredništvu (s sodelovanjem prof. dr. Franca Jakopina za jezikoslovni del) je izšel zbornik Obdobja 8 — Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, Ljubljana 1988, Znanstveni inštitut filozofske fakultete, 487 strani. Je tudi urednik Slavistične revije (za njen literarnozgodovinski del), član Research Board of Advisers of the American Biographical Institute, predsednik Znanstvenega sveta za humanistične vede idr. Uvrščen je v edicijo International Book of Honor, Raleigh 1987, in v 9. izdajo leksikona Who's who in the World, 1988.
Glej Letopis 38. str. 34 ta 139.
Janez Stanonik
rojen 2. januarja 1922, dr. sc., redni profesor za angleško in ameriško književnost na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 21. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
V	letu 1968 je imel poleg rednih predavanj na Filozofski fakulteti v Ljubljani serijo predavanj (12 ur) na Pedagoški fakulteti v Mariboru o ameriški književnosti do srede XIX. stoletja ter kurz predavanj (24 ur) na Univerzi v Celovcu o angleški književnosti viktorijanske dobe (Ruskin in Predrafaeliti). Dne 18, avgusta je predaval na univerzi v Regensburgu o nemški književnosti v srednjeveški Sloveniji. Delal je kot mentor ali somen tor pri podiplomskem študiju
iz angleške in ameriške književnosti. Pri svojem znanstvenem delu je nadaljeval z zbiranjem in analizo Kapusovc korespondence iz kolonialne Amerike. Izven okvira tega večletnega programa je proučeval problem recepcije tradicije o kralju Ar tur ju (britanski cikel romanc) v srednjeveški Sloveniji in njihove sledove v slovenski ljudski pripovedi. V drugi samostojni študiji je proučeval zgodovinsko ozadje potovanja kapitana Johna Smitha, ustanovitelja prve angleške kolonije Virginije na ozemlju Združenih držav, skozi Slovenijo leta 1601. Zadnji dve študiji bosta izšli leta 1989, prva v ZR Nemčiji, druga v ZDA.
Je član upravnega odbora Slovenske izseljenske matice, član European Association of American Studies, International Association of University Professors of English, Society for Slovene Studies tcr urednik revije Acta Neophilologica.
etc j Letopis 38. str. iS, »6—B7 in 141.
Josip Vidmar
rojen 14. oktobra 1895, dr. h. c. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik S AZU od 7, oktobra 1952 do 25, marca 1976; častni član S AZU od 25. marca 1976.
V letu 19SS je pod njegovim uredništvom v zbirki Znameniti Slovenci izšla monografija dr. Dragotina Cvetka Gojmir Krek. Za tisk je pripravljena monografija prof. Janeza Dolenca Simon Gregorčič in Sandija Sitarja Edvard Rusjan. V pripravi so še naslednja dela: Bruno Hartman: Rudolf Maister, dr. Lado Kralj: Slavko Grum, dr. Janko Kos: Valentin Vodnik in Vlado Habjan: Anton Martin Slomšek, Vodil je delo slovenske sekcije Enciklopedije Jugoslavije. Sodeloval je na številnih k nit urnih in družbenopolitičnih sestankih in prireditvah, delovnih in organizacijskih sestankih in posvetih. Dajal je intervju ve za časopisje, radio in TV, predvsem o kulturno-političnih razmerah na Slovenskem, sodeloval je tudi na protestnih manifestacijah zoper obsodbo četverice Slovencev pred vojaškim sodiščem. Največ svojega časa je posvetil pripravi 5. knjige Molie-rovih zbranih del, s katero bodo Slovenci dobili cclotni gledališki opus velikega komediografa. Poleg treh dram v prozi (Siciiijancc, Ljubosumni Barbouille in Leteči zdravnik) je prevedel nad 2000 verzov (Elidska princesa, Meliserta, Psiha).
Glej Letopis 38, iir, 35 ¡H 143,
Franc Zadravec
rojen 27, septembra 1925, dr. sc., redni profesor za slovensko literarno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
Od 16. do 20. maja je predaval na univerzah Giessen, Bonn, Mannheim, Göttin gen in Marburg: Slowenische, kroatische und deutsche expressionistische Dramatik — Mähe und Differenz in Kosov eis konstruktivistische Lyrik im europäischen Kontext; od 6. do tO. decembra pa na univerzi v Innsbrucku: Einige literaturwissenschaft-liehe Begriffe.
Bi! je član Odbora marksističnega centra na Filozofski fakulteti, predsednik Odbora za Prešernove nagrade študentom Univerze Edvarda Kardelja, član Mednarodnega slavističnega komiteja, odgovorni urednik Slavistične revije in podpredsednik Prešernove družbe.
Glej Letopis 38, str. 35—36 in 145, Dopisna člana
Frane Jakopin
rojen 29. septembra 1921, dr. slavističnih znanosti, znanstveni svetnik SAZU in npravnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 3», str. 36 in 336 ter Letopis 39, str. 211—217, Janez Ore Sni k
rojen 12. decembra 1935, dr. germanskega jezikoslovja, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov na Filozofski fakulteti Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 23. aprila 1987.
V	letu 1988 je postal Član Znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in član njegove Komisije za historične slovarje.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je opravljal redno pedagoško delo; v letu 1988 sta se tam končala dva magisterija, pri katerih je bil mentor in pisec ocene magistrskega dela. Napisal je tudi oceno enega doktorskega dela.
22. decembra 1987 je na Me d strokovnem posvetovanju o slovenskem jeziku v humani stiki {priredil ga je Znanstveni inštitut Filozofske fakultete) nastopil z referatom Računalniško prepoznavanje slovenske skladnje. Od 28. do 30. junija 1988 je bil na obisku v Oddelku za germansko filologijo Univerze v Miinchnu, imel tam predavanje z naslovom Perifruze so okrepitve in delal znanstveno v oddelčni knjižnici. Od 6. do 9. oktobra se je udeležil Petega kolokvija o gramatika lizaci j i na Univerzi GHS Essen v Essnu z referatom Okrepitve in ošibitve v skladnji,
V	letu 1988 je opravljal naslednje funkcije: bil je predstojnik katedre za germansko primerjalno jezikoslovje in skandinavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, član vodstva Lingvističnega krožka prav tam, član Nordijskega jezikoslovnega društva, urednik za jezikoslovje pri Leksikonu Cankarjeve založbe, član uredniškega odbora časopisa Islenskt mál (Reykjavik), član uredniškega odbora časopisa Lingüistica (Ljubljana), član odbora za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije, član Medakademljskcga odbora za balkano-logijo (Beograd) in Med akademijskega odbora za fonetiko in fono-logijo (Sarajevo), član področne delovne skupine za podiplomski študij pri Rektoratu Univerze v Ljubljani.
Glej Letopis 38, str. 36, 87—68 in 139.
Zunanji dopisni Člani
Aleksandar Flaker
rojen 24. julija 1924, dr. rusicistike, redni profesor za rusko književnost na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni i lan od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 38, str. Ji—90
Ivo FrangeS
rojen 15. aprila 1920, dr. literarnih znanosti, redni profesor Filozofske fakultete v Zagrebu. Dopisni član od 6. junija 1983.
Glej Letopis str. 75—7i. Milovan Gavazzi
rojen 16. marca 1895, dr, phil,, upokojeni redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Dopisni član od 25. marca 1976.
Glej Letopis 27. 74—75.
Irena Grickat-Radulovid
rojena 19. januarja 1922, dr. filoloških znanosti, znanstvena svetnica v Institutu za jezik SANU. Dopisna članica od 6. junija 1983.
Glej Letopis, 34, str. 76—78.
Milka I vid
rojena 11. decembra 1923, dr. filoloških znanosti, redna profesorica za srbski in hrvaški jezik na Filozofski fakulteti v Novem Sadu, Dopisna članica od 6. junija 1983. GJej Letopis 30. str. 7S—77,
Pavle Ivid
rojen 1. decembra 1924, dr. sc., upokojeni redni profesor za srbski in hrvaški jezik na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 34, str. 36 in 109. Blaže Koneski
rojen 19. decembra 1921, redni profesor za makedonski jezik na Filozofski fakulteti v Skopju. Dopisni član od 7. februarja 1968.
O tej Letopis 19, str. 17—38.
Miroslav Kravar
rojen 6. aprila 1914, dr. filozofije, upokojeni redni profesor latinskega jezika na Filozofski fakulteti v Zadru. Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 3i, str. 85—S6, Henry Leeming
rojen 6. januarja 1920, klasični filolog in izvedenec za indoevropsko filologijo, viS j i predavatelj za primerjalno slovansko filoiogijo na londonski univerzi. Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 36, str. 66—S7.
j ura j Martinov ič
rojen 24. maja 1936, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Dopisni član od 23. maja 1985,
Glej Letopis 3fi, )tr_ B7—BS.
Alfred Ranunelniayer
rojen 31. decembra 1909, dr. filozofije, upokojeni redni profesor za slovansko filoiogijo na univerzi v Frankfurtu. Dopisni član do 24. aprila 1981.
Glej Letopis 12, str. 123—124,
Nikita 31 jie Tolstoj
rojen 15. aprila 1923, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje na državni univerzi v Moskvi. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 3i, str, 90—91.
III. RAZRED	za matematične, fizikalne in tehnične vede
Redni člani
Robert Blinc
rojen 31. oktobra 1933, dr. fizikalnih znanosLi, redni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7, februarja 1969, redni član od 25, marca 1976, podpredsednik SAZU, Zunanji dopisni član JAZU ter poljske, saške, atenske in newyorike akademije znanosti. S sodelavci je v okviru Instituta »Jožef Štefan« raziskoval fiziko feroelektrikov, fiziko tekočih kristalov in fiziko stekel z metodami jedrske magnetne resonance.
Imel je vabljeno uvodno predavanje na 24. kongresu za jedrsko magnetno resonanco AMPERE v Poznanu na Poljskem ter vabljena predavanja na kongresu italijanske družbe za tekoče kristale v Parmi, na kongresu turške fizikalne družbe v Istanbulu in na kongresu grškega združenja za fiziko kondenzirane materije v Maratonu.
V	1. 1988 je bil izvoljen za predsednika mednarodnega združenja AMPERE. Je tudi predsednik evropskega sveta za raziskave feroelektrikov, član sveta ISMAR (mednarodnega združenja za magnetne resonance) in član komisije za strukturo in dinamiko kondenzirane materije pri mednarodni uniji za čisto in uporabno fiziko 1UPAP.
V	L 1988 je bil profesor v gosteh na univerzi v Saarbriicknu, ZRN, in na univerzi na Dunaju.
Je član širših uredniških odborov mednarodnih strokovnih revij Ferroeiectrics, Ferroelec tries Letters, Chemical Physics, PHYSIC A (Section B), Phase Transitions, Bulletin of Magnetic Resonance, Molecular Crystals and Liquid Crystals, Magnetic Resonance Review in uredniških Odborov domačih revij Fizika in Obzornik za matematiko in fiziko. Glej Letopis 3i, str, 3S—39 in 126—12?.
Davorin Dolar
rojen 1. februarja 1921, dr, kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od S. februarja 1970, redni ¿lan od 10. marca 1977.
V	letu 198S je nadaljeval z raziskavami fazne separacije v temarnem sistemu. Delal je tudi na problemih termodinamskega solnega efekta v raztopinah pol ¡elektrolitov. Je predsednik programskega sveta za področje kemije pri Raziskovalni skupnosti Slovenije in član znanstvenega sveta Kemijskega inštituta Boris Kidrič. Odlikovan je bil z redom republike s srebrnim vencem.
Glej Letopis 38, str. 3Î in 12S.
Peter Gosar
rojen 15. oktobra 1923, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 27. marca 1976.
V	letu 1988 je raziskoval kvantne lastnosti elektromagnetnih polj in mehanizme večelektronskih tunelskih preskokov v polprevodnikih. Glej Letopis 38, ttr. 3S in 131.
Ludvik Gyergyek
rojen 2. septembra 1922, dr. se. appl. (Bruselj), dr. h. c. (Budimpešta), dr. h, c. (Maribor), redni profesor za sisteme, avtomatiko in kiber-netiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23, aprila 1987.
Leta 1988 je s sodelavci na Fakulteti za elektrotehniko in na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani nadaljeval raziskave o razpoznavanju oblik, o analizi in obdelavi signalov (elektrokardiografski signali, govorni signali in drugi) 1er o analizi in diagnosticiranju sistemov. Z referati se je udeležil in skupaj s soavtorji poročal o delu na več domačih in na več mednarodnih seminarjih in kongresih, kot na primer na 32. konferenci ET AN v Sarajevu, v Portorožu na 4, konferenci Računalniška obdelava jezikovnih podatkov (ROJP-4), na Reki na 4, jugoslovanskem posvetovanju o robotizaciji (JUROP), v San t Feliu na simpoziju o mini- in mikroračunalnikih in njihovi uporabi (MIMI), v Zurichu na 14, simpoziju o mikroprocesiranju in mikroprogramiranju (EUROMICRO 88) in v Parizu na Mednarodni konferenci o zanesljivosti in nadzoru kakovosti. Na konferenci o Računalniški obdelavi jezikovnih podatkov v Portorožu je imel tudi vabljeno predavanje na plenarni otvoritveni seji. Od 4, do 7. aprila je bil na obisku v Laboratoriju za avtomatiko in v Laboratoriju za splošno elektrotehniko Svobodne univerze v Bruslju (Université Libre de Bruxelles). Tu je izmenjal mnenje in izkušnje o pedagoškem in raziskovalnem delu in predstavil rezultate nekaterih svojih raziskav.
Na Tehniški univerzi v Budimpešti je med 5. in 10. decembrom obiskal katedro za avtomatiko, katedro za vodenje procesov in katedro
za teoretsko elektrotehniku in istočasno izmenjal mnenje o raziskovalnem delu na področju teorije sistemov. Obiskal je tudi raziskovalni Inštitut za meritve in računsko tehniko centralnega raziskovalnega Inštituta za fiziko Madžarske akademije znanosti in ob tej priložnosti poleg izmenjave mnenj predstavil nekatere dosežke raziskav s področja razpoznavanja oblik.
Je član Odbora za med univerzitetno sodelovanje visokošolskih delovnih organizacij in član Odbora za Prešernove nagrade študentom Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Je član Komisije za podiplomski študij Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, znanstvenega sveta za elektrotehniko in strojništvo Raziskovalne skupnosti Slovenije in delegat SAZU v svetu Inštituta Miian Vidmar v Ljubljani.
Gicj Letopis 38, str. 39—10, 92—9\ in 131.
Dušan Hadži
rojen 26, avgusta 1921, dr. kemijskih znanosti, dr. phil, h. c., redni profesor za strukturno kemijo, svetnik gen. direktorja tovarne Lek, raziskovalni svetnik in vodja raziskovalne enote za strukturno kemijo na Kemijskem inštitutu »Boris Kidriča. Dopisni Član od 7, februarja 1967, redni član od 21. marca 1974; tajnik III. razreda SAZU. Raziskovalno delti je obsegalo modeliranje nekaterih bioloških mehanizmov (vezava agonistov na receptor je in proženje konformacijskih sprememb, prenos protona v rodopsinu, proteoliza z aspartičnimi proteinazami) z metodami teoretične kemije, študij intramolekular-nih vodikovih vezi z ab initio računi in infrardečo spektroskopijo, študij hidratacije fosfolipidov z infrardečo in NMR spektroskopijo, načrtovanje peptidnih učinkovin.
Udeležil se je: 23. sestanka Jugoslovanskega centra za kristalografijo v Novem Sadu od 6. do 9. junija z vabljenim prdavanjem Conformation and biological activity of molecules, kongresa za zdravil s ko kemijo v Budimpešti od 15. do 19, avgusta z vabljenim predavanjem Differentiation between dopamine and serotonin agonists by statistically evaluated molecular electrostatic potentials, kongresa v Cavtatu od 29, avgusta do 3. septembra z vabljenim predavanjem Quantum chemical modeling of some biological mechanisms involving proton transfer, 7. evropskega simpozija o kvantitativnih povezavah med strukturo in aktivnostjo v Interlaknu od 5. do 10. septembra z vabljenim predavanjem A critical assessment in QSAR and a trypta-mine binding model ter 3. avstrijsko-madžarskega simpozija v Linzu od 5. do 7, oktobra z vab i j enim predavanjem FT-IR studies of interactions between phospholipids, water and some drugs. Predaval je tudi na Inštitutu za farmakologijo CSAV v Pragi o Quantum mechanical approaches to ligandreceptor interaction — molecular electrostatic potential of dopaminergic and serotonergic agonists. Je častni predsednik Unije kemijskih društev Jugoslavije in Slovenskega kemijskega društva, predsednik upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča, predsednik znanstvenega sveta Kemijskega inštituta »Boris Kidrič«, član Sveta za znanost pri RK SZDL, programskega sveta za kemijo in strokovnega sveta za naravoslovno-ma te matične
vede RSS. Je član širših uredniških odborov Spectrochimiea Acta, Journal of Molecular Structure, Chemical Physics Letters, Spectroscopy Letters in J. Computer-Aided Molecular Design.
Glij Litopis «T, 40—+1 in 133—133.
Janez Pekienik
rojen 11. junija 1926, dipl. inž., dr. leh. znanosti, habil. redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo na Fakulteti za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od S. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979; rektor univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Glej Letopis 38. str. 41.
Anton Peterlin
rojen 25. septembra 1908, dr. sc. nat. (Berlin 1938), dr. SC. nat. h, e. (Mainz 1979), upokojen 1. avgusta 1984 v National Bureau of Standards, Washington, D. C., ZDA. Dopisni član od 21. deccmbra 1946, redni član od 6. decembra 1949; od leta 1979 dopisni član Avstrijske akademije znanosti.
Je član uredniških odborov mednarodnih znanstvenih časopisov: Colloid Polymer Sci, v UJmu (Z ah. Nemčija). J. Polym. Sci., Poly m. Phy. Ed. v New Yorku (ZDA), Makromol. C hem. v Mainzu (Zah. Nemčija) in Polymer v Londonu (Anglija). Je častni član društva astronomov, matematikov in fizikov (DAMF). Odkrili so njegov doprsni kip na vrtu Instituta J. Stefan. Glej Letopis 3j, str. 41 in 139.
Lujo Suklje
rojen 21. septembra 1910, dr. tehniških znanosti, upokojeni redni profesor Fakidtete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Dopisni Član od 7. februarja 1969, redni Član od 20. marca 1979.
V	letu 1938 je nadaljeval z raziskavami lezenja in konsolidacije zemljin s posebnim oziroma na odziv mehkih tal na obremenitev z nasipi in na razvoj zemeljskih pritiskov v odvisnosti od k i nema t skih pogojev.
Glej Le topiš 39, str. 41 In 141.
Miha Tišler
rojen 18. septembra 1926, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Zunanji dopisni član JAZU in SANU.
V	letu 1988 je s sodelavci na VTOZD kemija in kemijska tehnologija FNT raziskoval kemijo organskih spojin. Raziskave so obsegale sinteze in pretvorbe kondenziranili heterocikličnih sistemov, predvsem dušik vsebujoč ih organskih spojin. Od kondenzi ranih sistemov je treba omeniti raziskave v vrsti pirido-pirazolo-beirzotriazinov, imi-dazo-kinazolinov in imidazo-pirido-pirimidinov. Področje raziskav obsega tudi sinteze heterocikličnih aminokislin, alfa, beta-didehidro-,
beta-ami no oziroma beta-heteroarilamino-aminokislin, uporabo N-heteroarilformamidinov za pripravo derivatov aminokislin in iz njih heterociklov ter reakcije 1,3-diketonov s liipurno kislino ko nastanejo derivati kumarina.
Na 1. mednarodnem simpoziju o kemiji in farmakologiji piridazinov v Strasbourgu je imel plenarno predavanje Quelques nouvelles transformations des pyridazines, na. simpoziju TRIS OC III v Grazu plenarno predavanje z naslovom Non pro t ein 0genie Amino Acids — Why and what for? in na VI. Heterocyclentagung V Kiihlungsbornu plenarno predavanje V eher einige neue Synthesen und Umwandtungen nicht proteinogener Aminosäuren. Z referati se je udeležil tudi XIII. mednarodnega simpozija o organski kemiji žveplovih spojin v Odenseju, 7. ÏUPAC konference o organski sintezi v Nancy ju in XIII. evropskega kolokvija o he teroci klicni kemiji v Fribourgu. Predaval je na Ecole Nationale Supérieure de Chimie z Mulhouse ju in imel predavanje na tečaju za srednješolske profesorje kemije v Ljubljani.
Je član znanstvenega sveta za področje naravoslovno-matematičnih znanosti pri RSS, član programskega sveta za raziskave s področja naravoslovne kemije, član znanstvenega sveta KTBK, član znanstvenega sveta kongresov za kemijo organskih spojin in član komisije za fizikalno organsko kemijo Mednarodne unije za čisto in uporabno kemijo (IUPAC). Je član New York Academy of Sciences in član uredniških odborov Journal of Heterocyclic Chemistry, Ad van ces in Heterocyclic Chemistry, Organic Preparations and Procedures International, Heterocycles, Vestni k Slovenskega kemijskega društva in Croatica Chemica Acta.
Prejel je odlikovanje red republike s srebrnim vencem,
Glej Letopis 3S, sir. 42 in HI,
Ivan Vidav
rojen 17. januarja 1918, dr. phil., upokojeni redni profesor za matematiko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962. V letu 1988 je imel na VTO Matematika in mehanika pri specialnem tečaju predavanje Teorija valuacije, na podiplomskem študiju iz izobraževalne smeri pa predavanje Diferencialna geometrija.
Glej Letopis iS, str. 42—43 iu ]42,
Lojze Vodovnik
rojen 6. septembra 1933, dr. elektrotehniških znanosti, redni profesor za biokibemetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
S sodelavci na Fakulteti za elektrotehniko, Univerzitetnem zavodu za rehabilitacijo invalidov in Institutu »Jožef Stefan« je nadaljeval raziskave o vplivu električnih tokov na preležanine in rane, ki nastanejo zaradi obolenj ožilja.
Imel jc slavnostno predavanje na Simpoziju za rehabilitacijsko tehniko v Grazu, vabljen referat za konfercnco Biostimulation v Monaku, referat na svetovnem kongresu za medicinsko in biološko tehniko v San Anton i u (Teksas) in vabljeno predavanje na seminarju o električni stimulaciji v Houstonu. Vabljeno predavanje je imel tudi na konferenci o biomedicinski fiziki in tehniki v Sofiji. Je član mednarodnega posvetovalnega odbora za svetovni kongres za medicinsko in biološko tehniko v San Antoniu. Postal je častni član Z veže inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Gkj Letopis 3S. str, 43 in 143—144.
Dopisna člana
Josip Globevnik
rojen 6, decembra 1945, dr. matematičnih ved, redni profesor za matematično analizo na VTO Matematika in mehanika Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. maja 1985.
V letu 1988 je nadaljeval z raziskavami o karaktcrizaciji analitičnih funkcij z njihovimi lastnostmi na različnih družinah krivulj in z raziskavami o vložitvi diskretnih množic v analitične diske. Od 1, marca do 30, aprila je gostoval na Institutu Miltag-Lefner v Stockholmu, kjer je bilu šolsko 1. 1987/88 posvečeno teoriji funkcij več kompleksnih spremenljivk. Tam je imel 22. marca predavanje o svojem delu. S predavanjem se je udeležil tudi Konference za kompleksno analizo in uporabo, ki je bila od 24. do 29. maja v Bečičih.
Glej Letopis 38, sir. 43 in 131
Boštjan Žekš
rojen 26. januarja 1940, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis str. 44 in S4—%.
Zunanji dopisni člani
Krešimir Balenovic
rojen leta 1914. dr, sc., upokojeni redni prolesor za organsko kemijo in biokemijo na Inštitutu za kemijo univerze v Zagrebu. Dopisni član od 25. marca 1976.
Glej Letopis IT, str. 84—SÈ.
Derek Sir B art on
rojen 8. septembra 1918, dr. tehniških znanosti, direktor Inštituta za kemija naravnih spojin pri Centre National de la recherche scientifique v Gif-sur-Ivette pri Parizu. Dopisni član od 23. maja 1985. Gltj Letopis 3S, str. 92— ?3.
Nikolaj A. BoriseviČ
rojen leta 1923, dr. fizikalni>inatematičnih znanosti, član AZ BSSR in dopisni član AZ ZSSR. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32, sir, 130— 111,
Savo Bratos
rojen 28. julija 1926, dr. fizikalnih znanosti (Ljubljana, 1955) in francoski državni doktorat (Pariz, 1964), profesor in direktor laboratorija za teoretično fiziko tekočin na univerzi Pierre et Maric Curie v Parizu. Dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 38, str. 98—59.
Aleksandar Despič
rojen leta 1927, dr. fizikalne kemije, redni profesor fizikalne kemije na Tehnološki fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 27. str. 87—
Drago Grdenič
rojen leta 1919, dr. organske kemije, redni profesor za anorgansko kemijo na univerzi v Zagrebu, predsednik Jugoslovanskega centra za kristalografijo JAZU. Dopisni član od 25. marca 1976.
Glej Letopi* 27, str. 89—90.
Erwin L. Hahn
rojen 9. junija 1921, dr. sc., redni profesor fizike na University of California, Berkeley. Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, str. 132—133.
Nikola Hajdin
rojen 4. aprila 1923, dipl, inž, gradbeništva, dr. sc., redni profesor za statistiko na Gradbeni fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 38, str. 96—37.
Mylon Eugene Merchant
rojen 6. maja 1913, dipl. strojnik, dr, sc., profesor strojništva na trni verzi Cincinnati in gostujoči profesor na univerzi v Salfordu (Anglija). Dopisni član od 23, aprila 1987.
Glej Letopis 18, str. 99—101.
Mihailu Lj. Mihailovič
rojen 22. januarja 1924, dr. kern., redni profesor organske kemije na Naravoslovno-matematični fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976.
Glej Letopis 27. str. i I—92.
Karl Alexander Müller
rojen 20. aprila 1927, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor na univerzi v Zürichu (Švica). Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 38, str. 101—102,
Bogdan Povh
rojen 20, avgusta 1932, dr. fizike, redni profesor fizike na univerzi v Heidelbergu, redni član in direktor Inštituta M axa Plancka za jedrsko fiziko. Dopisni član od 10. marca 1977.
Glej Letopis iS, str, TS—77, Vladimir Prelog
rojen 23, julija 1906, dr, sc,, upokojeni predstojnik laboratorija za organsko kemijo na ETH v Zurichu. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, str. 87—69\
Chintamani Nage sa Ramachandra Rao
rojen leta 1934, dr. znanosti na univerzi v Mysoru in na univerzi v Purdue (ZDA), predstojnik oddelka za strukturno kemijo in kemijo Lrdne snovi na Indian Institute of Science. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32. str. 134— 136,
Pavle Savič
rojen 10, januarja 1909, dr, sc., upokojeni redni profesor za fizikalno kemijo na Naravoslovno-matematični fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 13. marca 1972.
Glej l-ctripis 23, str. 59—61.
IV. RAZRED	za naravoslovne vede
Redni člani
Jože Bole
rojen 17. junija i929, dr. bioloških znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU in njegov upravnik do 31. maja 1987. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985.
GJcj Letopis 3S, lir. 46 in Letopis 39, str, 271—277,
Matija Drovenik
rojen 14. februarja 1927, dipl, ing. rudarstva, dr. tehniških znanosti, redni profesor za nahajališča mineralnih surovin Jugoslavije, za mikroskopijo rud in premogov ter za geološko kartiranje II na Fakulteti za naravoslovje i rt tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 23. marca 1987, redni član od 23. aprila 1987.
V letu 1988 je nadaljeval s proučevanjem slovenskih rudnih nahajališč, in sicer je nadrobno raziskoval rudo rudnega telesa Griib-ler iz idrijskega rudišča. Tu je bil spodnjeskitijski dolomit oruden pri metasomatskih procesih s c i ne baritoni že v ladiniju. Pozneje je bila ruda večkrat tektonsko prizadeta in pri epigenetskih procesih so bili poleg cmabarita mobilizirani tudi jalovinski minerali, Poseb-
H Ost predstavljajo cinabaritne oblice in zaobljena cinabaritna zrna, ki so ležala v me!ju ene izmed votlin.
Je predstojnik Inštituta za geologijo pri VTOZD Mon tan is tika, ¿lan jugoslovanske komisije IGCP-UNESCO, svetnik Society for Geology Applied to Mineral Deposits, i lan uredniškega odbora revije Geologija, predsednik znanstvenega sveta Tehnika II pri RSS ter predsednik programskega sveta za nafto, zemeljski plin in geotermično energijo prav tako pri RSS. Glej Letopis Si, str. 46 in 193—104.
Ivan Gams
rojen 5. julija 1923, dr. geografije, redni profesor za fizično geografijo na Filozofski fakulteti Univezc Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985, Raziskovalno delo I. Gamsa je v letu 1988 potekalo v glavnem skladno s sprejetimi raziskovalnimi nalogami, to je v okviru splošne geografske monografije Slovenije, regionalne geografije visokogorstev, spremenjenosti kraškega površja zaradi agrarne izrabe tal, geomor-foloŠkc in klimatske ter kraške terminologije. I. Gams je koordiniral tudi priprave za geografsko monografijo Slovenije in geografsko terminologijo.
Z referatom se je udeležil »IleŠičevih dnevov« februarja 1988 v Ljubljani, mednarodnega raziskovalnega tabora Revitalizacije krasa juli ja v Novi Gorici, simpozija študijske skupine Človekov poseg na krasu pri Mednarodni geografski zvezi v Avstraliji in 26, mednarodnega geografskega kongresa avgusta v Sydneyu {z dvema referatoma; tu je na skupščinskih sestankih zastopal nacionalni komite za geografijo SFRJ), mednarodnega simpozija Jamski turizem novembra v Postojni, jugoslovanskega simpozija Vloga fizične geografije za ekološko raziskovanje in planiranje novembra v Zagrebu. 15. novembra je predaval na konferenci v Geografskem inštitutu univerze v Padovi.
Je predsednik znanstvenega sveta Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in predsednik uredniškega odbora Geografskega zbornika, predsednik uredniškega sveta in član uredniškega odbora revije Ujma, član komisije za standardizacijo zemljepisnih imen pri IS skupščine SRS. Do konca avgusta 1988 je "bil predsednik študijske skupine Človekov poseg v kras pri Mednarodni geografski zvezi, potem njen član. Souredil je 17. številko Geografskega obzornika.
Predsedstvo SFRJ ga je odlikovalo z redom dela z zlatim vencem.
Glej Letopis 3S, str. 46—47 in tiO—131.
Stanko Grafenauer
rojen 13. maja 1922, dipl. ing. rudarstva, dr. geoloških znanosti, upokojeni redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petro-logijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981; tajnik IV. razreda SAZU.
V	letu 19SB se je nadalje ukvarjal z računalniškimi prijemi vrednotenja in definiranja posameznih vrst vulkanskih kamnin, o čemer pripravlja za leto 1989 posebno delo.
3. decembra 1988 je prejel odlikovanje red republike s srebrnim vencem.
G!=j LcWpii 34, Str. 47.
Ernest Mayer
rojen 10. novembra 1920, dr. phi I., znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983.
V	letu 1988 je nadaljeval z raziskavami endemizma in polimorfizma vaskularne flore osrednjega Balkanskega polotoka s posebnim poudarkom na jugoslovanskem ozemlju. Na več manjših ekskurzijah v Sloveniji in treh večjih ekskurzijah po priobalnih in otočnih predelih našega medi terana in sosednjega hercegovsko-Črnogorskega obrobja ter po Vojvodini in Srbiji je proučeval več endemičnih polimorfiiih kompleksov.
V	letu 198S je imel tri predavanja: na mednarodnem srečanju »Forum Pannonicum« v Mariboru in na simpoziju ob stoletnici smrti J. Pančiča na Prirodosiovno-matematični fakulteti v Kragujevcu v septembru ter oktobra na simpoziju ob stoletnici Zemaljskega muzeja BiH v Sarajevu. V tem letu je prejel svečano listino s plaketo ob štiridesctlctnici Prirodoslovno-matcmatične fakultete v Skopju in zahvalno listino Zemaljskega muzeja Bili v Sarajevu.
Gttj Letopis 36, str. 47—43 in Letopis 39, str, 271—377, Dopisni člani
Janez Matjašič
rojen 14, maja 1921, dr. naravoslovnih ved, upokojeni znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 21. marca 1974.
V letu 1988 je zaključil monografijo skutarielid (Turbellaria, Temno cephala), ki bo v začetku leta 1989 oddana v tisk. Delo obsega naslednja poglavja: Uvod, H i stori at, Zunanja morfologija, Fiziologija, Razmnoževanje, Razvoj, Biologija in ekologija, Zoogeografija, Sistematski položaj in filogenija, Sistematika, Diagnoze poddružin, rodov in vrst, Obdelanih je 22 vrst, od katerih je ena indijska, tri cejlonske, ena kitajska in ena japonska ter 16 vrst, ki žive, razen ene vrste (iz Skadarskcga in Dojranskcga jezera), v jamah jugoslovanskega, posebno slovenskega krasa. Od teh vrst je odkril in opisal za znanost dve novi azijski vrsti in petnajst novih jugoslovanskih vrst, ki pripadajo šestim različnim rodovom, od katerih je štiri opisal avtor.
Proučeval je tudi hrošče iz skupine Lamellicornia, kjer se ni omejil samo na morfologijo in zoogeografijo, temveč je študiral tudi njihovo biologijo in ekologijo. Proučeval je tudi protozoja Trichodina (mige-
talkarji, C ilia t a), ki živi v sečnem mehurju človeške ribice (Proteus anguinus) in pripada verjetno novi vrsti.
Je glavni urednik Biološkega vestnika in urednik zoološkega dela Razprav IV» razreda SAZU. Je član znanstvenega sveta Pal eon to-loškega instituta Ivana Rakovca ZRC SAZU. Glej Letopis 3i, str. 4S.
Mario Plen i Čar
rojen 5. avgusta 1924, dr. geoloških znanosti, upokojeni redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kar ti ran je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981. V letu 1988 je nadaljeval s paleontološkimi raziskavami k redne favne južne Slovenje v okviru raziskovalne naloge pri RS S Kreditni skladi Slovenije. Delo je opravljal pri SAZU in pri Inštitutu za geologijo Montanistikc EN T. Obdeloval je fosilno favno Tržaškokomenske planote, vključno z območji onstran državne meje, to je pri De vinu in Sesljanu. Raziskave je razširil tudi na območju Hrušice in Cola. Določil je 23 taksonov rud is tov, od tega tri nove vrste iz okolice Dcvina. Nadalje je sodeloval pri izdelavi Kataloga fosilov Slovenije, za katerega je prispeval opise 10 taksonov. Udeležil se je več posvetovanj v zvezi z raziskavami za nafto in plin ter sodeloval pri raziskavah naravnih skladišč za zemeljski plin. V okviru medakade-mijske zamenjave je bil v juniju skupaj s prof. Pavlovcem gost Bolgarske akademije znanosti. Z bolgarskimi geologi je obiskal terene zahodne Bolgarije. S prof. dr. Angelom Pamukčievim z univerze v Sofiji j c zbral pri Brezniku fosilno k redno favno. Rezultate, ki sta jih dobila pri tem delu, sta predstavila na mednarodnem simpoziju o rudistih oktobra 1988 v Beogradu, V avgustu 1988 je sodeloval na mladinskem taboru v Gorici, kjer je s študenti slovenske gimnazije v Gorici obiskal Me dej ski hrib (Colic di Medea) in z njimi proučeval geologijo tega območja. V oktobru in novembru je sodeloval s paleontologoma dr. Ncvio Pugliesejem in Maurom Caffau s tržaške univerze, ki sta večkrat prišla v Ljubljano, z njima pa je obiskal tudi fosilna nahajališča na tržaškem ozemlju. V oktobru in novembru je vodil po naših terenih tudi znanega raziskovalca rud is tov dr. Petra Williama Skeltona z Open University Walton hall iz Milton Keynesa blizu Londona. V dneh od 24. do 26. oktobra 1988 je sodeloval z dvema referatoma na mednarodnem simpoziju o rudistih v Beogradu. Bil je tudi član organizacijskega in znanstvenega odbora tega simpozija. Dne 22. novembra je bil imenovan za glavnega urednika Razprav IV. razreda SAZU. Uredil je 29. zvezek Razprav, Nadaljeval je delo v terminološki komisiji za geološko izrazoslovje, Udeležil se je več geoloških ekskurzij, ki jih je delno tudi vodil.
Glej Letopis 3B, str. 4S—« in 139—140,
Dragica Turnšek
rojena 6. avgusta 1932, dr. geoloških ved, znanstvena svctnica SAZU in upravnica Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU. Dopisna članica od 23. maja 1985,
V	letu 1988 je raziskala paleogcnske korale iz Dolenje vasi ter nadaljevala raziskave triasnih grebenskih fosilov na Pokljuki, v Bohinju in na Zlatiboru. Izdelala je sintezo vseh mezozojskih knidarijev v Sloveniji.
Glej Letopis 3S, str. 94 in 356 ter Letopis 39, sir. 167—170, Igor Vrišer
rojen 13. januarja 1930, dr. geograFskih znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubliani. Dopisni član od 23. aprila 1987.
V	1. 1988 je nadaljeval z znanstvenim in pedagoškim delom na geografskem oddelku Filozoiske fakultete na področju ekonomske geografije, regionalnega razvoja in regionalnega planiranja. Na oddelku za urejanje krajine na Biotehniški fakulteti ter na geodetskem in komunalnem oddelku FAGG je predaval regionalno planiranje. Isto snov je prednašal tudi na podiplomskem študiju iz urbanizma in prostorskega planiranja na FAGG. Bil je mentor mlajšim raziskovalcem pri njihovem magistrskem in doktorskem študiju geografije oziroma prostorskega planiranja.
V	okviru Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete je pripravil za geografsko monografijo o Sloveniji oris geografije kmetijstva, gozdarstva in ribištva. V ta namen je nanovo proučil razvoj rabe kmetijskih zemljišč, agrarnih sistemov in živinoreje na Slovenskem. Na področju prostorskega urejanja je v okviru študij o regionalnem razvoju raziskoval stanje in potek industrializacije v povojnem obdobju, zlasti v desetletju 1971—1981. Proučil je tudi industrijska naselja na ozemlju SRS. Nekatera pomembnejša dognanja u slovenski industrializaciji je priobčil v »ArbeitsmateriaJien zur Raumordnung und Raumplanung« v Bayreuthu. Za potrebe Študije o industrijskih naseljih je nanovo proučil centralna naselja v SRS. Ukvarjal se je tudi, kako za potrebe prostorskega planiranja izbrati ustrezne lokacije za namestitev industrije. O tem je poročal na zborovanju slovenskih geografov in na jugoslovanskem simpoziju o industrijski geografiji oktobra 19SB v Sarajevu.
V	sodelovanju z republiškim Zavodom za družbeno planiranje je napisal kritično oceno Policentrizem v Sloveniji in odgovoril na ob sežno anketo o prostorskem planiranju in regionalnem razvoju. Sodeloval je tudi pri izdelavi kataloga proizvodnih površin.
Na povabilo iz Zvezne republike Nemčije je junija 1988 predaval na geografskih oddelkih univerz v HeideJbergu, Frankfurtu in Mannhei-mu o regionalnem razvoju v Sloveniji in Jugoslaviji ter o urbanem sistemu v SFRJ. Na simpoziju »Geografija danas« januarja 198S je poročal o Sodobnih dilemah jugoslovanske geografije, Deloval je kot predsednik planske komisije pri Univerzi v Ljubljani ter kot član uredništva Geografskega vestnika, Geografskega zbornika in Geographicae Iugoslaviacae. Je član znanstvenega sveta za
tehniške vede pri RS S, znanstvenega sveta Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in sveta interdisciplinarnega podiplomskega Študija iz urbanizma in prostorskega planiranja pri FAGG.
Glej Letopis 38, str. +9 in 10i—106. Zunanji dopisni člani
Roman Kenk
rojen 25. novembra 1898, dr. naravoslovnih ved, upokojeni redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washing-tonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev. Dopisni član od 6, junija 1983.
Glej Letopis 34, str. 84—65.
Vanda Kochansky-Devidč
rojena 10. aprila 1915, dr. naravoslovnih ved, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti univerze v Zagrebu. Dopisna članica od 20. marca 1975.
Glej Letopis 24, str. «2—65.
Josef Kratochwil
rojen 6. januarja 1909, dr, naravoslovja in dr, biologije, upokojeni profesor zoologije, konzultant — vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970,
Glej Letopis Zt, str. 76—77. Pet ar Stevanovič
rojen 3. junija 1914, dr. geoloških in mineraloških znanosti, redni profesor na Rudarskogeološki fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975.
Glej Letopis 26, str. 66—69
V. RAZRED	za umetnosti
Redni člani
Anton Ingolič
rojen 5. januarja 1907, pisatelj, upokojeni gimnazijski profesor. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981, častni član Slavističnega društva Slovenije, častni član Slovenske izseljenske malice, častni občan Slovenske Bistrice; dobitnik nagrade AVNOJ 1980 in Prešernove nagrade 1949 in 1983 ter drugih nagrad in priznanj,
V letu 1988 je napisal roman Postavljanje in imel 14 literarnih na stopo v na šolah in v knjižnicah v Sloveniji in na Tržaškem. Glej Letopis 38, str. 50 in 133.
Božidar Jakac
rojen 16, julija 1899, upokojeni redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. dcccmbra 1949.
V letu IMS jc imel naslednje razstave:
razstavo risb z motiviko poti po sledeh 4. in 5. sovražnikove ofenzive v Dolenjski galeriji v Novem mestu, razstavo Avnojska pot 1943 v Jakčevih risbah v Domu JLA v Ribnici, razstavo risb iti grafik z motiviko NOV v Domu JNA v Varaždinu, razstavo partizanskih moti tov v Domu JLA v Postojni, razstavo risb in grafik v razstavnem salonu »Galič« v Splitu in razstavo grafik v galeriji »Maric« v Splitu. B. Jakac se je udeležil javne predstavitve knjige Jak če v dom v Novem mestu, ki jo jc uredil Milček Komelj. Glej Letopis str, 50-
Zdcnko Kalin
rojen 11. aprila 1911, akademski kipar, upokojeni redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dopisni član od 5. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
Gicj Letopis 38, str. 50.
Bratko Kreft
rojen 11. februarja 1905 v Mariboru, dr, phil., dr. h. c. mariborske in kijevske univerze Tarasa Sevčenka, upokojeni redni profesor (honorarni) za novejšo rusko književnost (od Puškina do Sulohova) na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, V zimskem semestru 1961/62 gost-profesor na Goetheje vi univerzi v Frank-furtu ob Majni, Od 1930 do 1962 član SNG v Ljubljani (režiser v Operi in Drami), od 1946 do 1955 dramaturg v Drami SNG v Ljubljani; dramatik, pripovednik, esejist in pisec različnih razprav s področja dramaturgi je, teatrologije in s lav i stike, upokojen leta 1962 kot gledališki umetnik, Upravnik Inštituta za slovenski jezik od leta 1963 do 1984. Redni član od 22. decembra 1961; podpredsednik SAZU tretje mandatne dobe; zunanji dopisni član JAZU, MANU in Maticc srpske.
Je dobitnik treh Prešernovih nagrad (zadnja 1975 za življenjsko delo), nagrade AVNOJ (1975), priznanja Sterijinega pozorja za teatrološko življenjsko delo z zlato značko in plaketo, reda dela z rdečo zastavo, reda zaslug za narod z zlato zvezdo, spominskega odlikovanja Preži di j a ZSSR ob 40-letnici zmage nad fašizmom za dela o ruski književnosti, zlate značke Borštnikovega srečanja s plaketo in diplomo za petnaj si letno p red sedn i kovanje Borštnikovemu srečanju in bronaste ter zlate plakete mesta Maribor. Jc častni član Slavističnega društva Slovenije in Srbije, častni občan mesta Gornja Radgona, častni občan mesta Maribor.
Glej Letopis 38. str. 50—51 ir 134,
Uroš Krek
rojen 21. maja 1922, skladatelj, upokojeni redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985, dopisni član JAZU, Častni član Slovenske filharmonije od 13. januarja 1988.
Novo kOffllpDnirtna skladba v letu 1988:
Canticum Resianum za glas in komorni orkester.
Bil je »Gost Radia Beograd — II, program«, tj. 60-minutni razgovor
za oddajo tega cikla,
Glej Letopis 38, str. JI in 134—135. Janez Menart
rojen 29. septembra 1929, slavist, književnik. Dopisni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik V. razreda od 8. januarja 1985.
Jc vodja programa knjižnega kluba Svet knjige pri Mladinski knjigi v Ljubljani.
V letu 1988 je bil član pripravljalnega odbora za proslavo 50-letnice SAZU. Sestavi! je jubilejno brošuro o nastanku in delu SAZU, napisal scenarij za jubilejno dokumentarno T V oddajo o SAZU ter sodeloval pri pripravi likovne razstave akademikov V. razreda (izbor recitacij In uvodna beseda). Kot književnik se jc udeležil recitaeijskih nastopov in pogovorov: 21. marca na Srednji tehniški šoli in v študijski knjižnici v Celju (v skupini); 29. marca v Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani (v dvoje); 10. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani, na recitacijskem večeru Društva slovenskih književnikov; 19. maja na »Štihovih večerih« s temo Pesmi štirih, vodil Tone Partljič; 30, maja pri otvoritvi galerije Fcniks v okviru prireditve Poletje v Stari Ljubljani (v dvoje); J5. junija v knjigarni Mladinske knjige v Slovenj Gradcu (v skupini); v juniju in avgustu na treh nastopih v Društvu slovenskih književnikov, v podporo obtoženih Janše in tovarišev; 9. septembra v atriju. ljubljanskega magistrata na povabilo društva j»Stara Ljubljana« (sam); 20. oktobra v novomeški Umetnostni galeriji (v skupini); 27. oktobra v Kulturnem domu v Gorici (v skupim); 17. novembra v Kulturnem centru Ivan Na-potnik v Velenju (v skupini); 22. novembra na kulturnem večeru v hotelu Slavija v Mariboru, vodil Tone Partljič (v dvoje); 15. decembra v Koncertnem ateljeju ob 60-letnici skladatelja Jakoba Ježa (v skupini).
Tudi v letu 1988 jc sodeloval v komisiji SAZU za pripravo novega Pravopisa.
Ulej Letopis 38, str. 51, 107—IC» in 136—137.
France Mihclič
rojen 27. aprila 1907, upokojeni redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965.
Samostojne razstave v letu I9&8;
17. dcccmbcr 1987 do 13. januar 1988 — TK galerija, Trst (grafika); 2. september do 1. oktober — Galerija Rika Debenjaka, Kanal (gra-Tika); 11. do 23. oktober — Galerija v Niklovi hiši, Ribnica (olje/akril, grafika, ponatis »ribniške himne« iz 1958).
Skupinske razstave v letu 1988:
december 1987 do januar 1988 — La Rochelle (grafika); 17. september do 6. oktober — Videm (olje/akril); 16. oktober do 5. november — Celovec (olje/akril); 9. do 25. november — Likovno razsta-
višče Rihard Jakopič, Ljubljana (olje/akril); 12. do 30. oktober — Mestna galerija, Ljubljana (olje/akril).
Glej Letopis 38, str. 52.
Milan Mihelič
rojen 20. julija 1925, dipl, ing. arh. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 38, str- 52 in lig—109.
Vladimir Pavšič — Matej Bor
rojen 14. aprila 1913, književnik, Redni član od 6. februarja 1965. Ciej Letopis 36, str, 53,
Ivan Potrč
rojen 1. januarja 1913, pisatelj. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glej Utopiš 38, str 52-
Primož Ramovš
rojen 20. marca 1921, skladatelj. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Krstna Izvedbo so doživele skladbe:
Izpoved za simfonični orkester (Opatija), Svobodni dialog za simfonični orkester (Ljubljana), Koncert za violino, violončelo in orkester (Ljubljana), Štiri invencije za kvartet trombonov (Ljubljana), Trije kolegi za flavto, violončelo in klavir (Ljubljana), Trojka za flavto, angleški rog in triangel (Sežana), Sintaksa za violončelo in klavir (Ljubljana), Sonata za klavir štiri ročno (Tinje), To je možno za kljunasto flavto in kontrabasovsko tubo (Stari trg), Eikčn za orgle (Rim), Ernonek za harmoniko (Ljubljana), Chrysippos za kljunasto flavto (Ljubljana), Trikrat za violončelo in kitaro (Radenci).
Koncertno uvedbo so med drugim doživele skladbe:
Pihalni kvintet (Maribor), Kontrasti (Minsk), Sonata za klavir šti-riročno (Ljubljana, Opatija), To je motno (Ljubljana, Črnomelj), Sarkazmi (Boston), Eikon (Postojna, Kanal, Zagreb, Pan at), I m pro-vizacije (Dresden), Monolog (Ljubljana, Goričane), Syrigma (Ljubljana, Kranj, Bled, Radovljica, Velenje, Črnomelj, Podzemelj, Stari trg, Bror-Hail).
Skladatelj je izvedel 6 koncertov z orgelskimi improvizacijami (Ljubljana, Kranjska gora).
Skladba Sonata za klavir Stiriročm je bila uvrščena med najboljše skladbe na = Tribuni jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti« v Opatiji. Postal je častni član Slovenske filharmonije, član World Institute of Achievement (Raleigh, USA), dosmrtni zaslužni član Confederation of Chivalry (Sydney, Avstralija) in član Grand Council, World Parliament (Sydney). Marquis Giuseppe Scicluna International University Foundation na Malti mu je podelila častni doktorat iz glasbe.
Glej Letopis 3S, str, 52—43 in 14C—141 -
Edvard Ravnikar
rojen 4. decembra 1907, ing. arh., upokojeni redni profesor za urbanizem in javne zgradbe na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 36, str 53,
Gabrijel Stupica
rojen 21. marca 1913, a kad. slikar, upokojeni redni profesor Akademije za likovno umetnost Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 10. marca 1977, redni član 6. junija 1983,
Glej Le Lopi s 38, str. 53.
Dopisna člana
Ivan Minatti
rojen 22, marca 1924, slavist, pesnik, prevajalec. Do leta 1984 urednik pri založbi Mladinska knjiga, nato upokojen, Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 3», str. 53 in 110—1]!. Ciril Zlobec
rojen 4. julija 1925, slavist, pesnik, prevajalec, publicist in urednik. Dopisni član od 23. maja 1985.
Tudi v letu 1988 so njegovo javno delovanje zaznamovale tri osnovne zadolžitve: podpredsednik RK SZDL, glavni in odgovorni urednik Sodobnosti, predsednik univerzitetnega sveta univerze E, Kardelja v Ljubljani, imel pa je tudi številne javne nastope:
Ztpbievi večeri ¡t gosti nn Zejnonu
S. L: Marko Bule: Gospodarstvo iit država.
19. 2,; Emil Milan Pintar in Viktor Zaketj: Narodno gospodarstvo, znanost, tehnologija.
25. 3.: Milan Kučan: ZK med državo in gibanjem. 13. 5.: dr. Vel j ko Rus: Med integracijo dela in nacionalno samobitnostjo.
24. 6.t Dušan Sinigoj: Se politika in gospodarstvo izključujeta? 21. 10.: prof. dr. Ljubo Bavcon: Človekove pravice in socializem. 16. II. Igor Bavčar: Med opozicijo in oblastjo. 16. 12. Jože $kolč s sodelavci: Kaj hočejo mladi.
Literarni večeri
21. 3.: Celje: Srednja tehniška šola Maršala Tita (avtorji Pesmi šti rih); 21. 3.: Celje: Mestna knjižnica (avtorji Pesmi štirih); 6. 4,: Krško; Kulturni dom; 18. 5.: P roku pije (skupaj s T. Pavčkom in M. Kravosom); 15. 6.; Slovenj Gradcc (avtorji Pesmi štirih); 12, 5.: Vilencia (skupinsko); 27, 10.; Gorica (avtorji Pesmi štirih); 10. II.: Nova Gorica; 18, 11.; Tržič (Monfalcone, Italija); 8. II.: Murska Sobota: dopoldne v šolskem centru, zvečer v Kulturnem domu.
Predavanja s pogovori z Obiinslvun!
(na temo slovenstva, slovenske samobitnosti, ustavne reforme, mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji; občinstvo: v glavnem prosvetni
delavci)
20.	j.: Bistrica pri Tržiču; 22. 1.: Kranj; 27. 1.: Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju; 28. 1.: Žalcc; 12. 3.: Kranj; 6. 4.: Krško; 10. 5.: Radovljica; 26. 5.: Brdo pri Kranju; 6. 10.: Brdo pri Kranju; 26. 10,: Trst; 10. 11.: Radovljica.
Okrogle mize
25. 1.: Maribor, VEKS: Slovenska samobitnost in suverenost; 16, 6,: Celovec: Skupni slovenski kulturni prostor; 7. 11.: Trst, Circolo Vene to — Is tria: So manjšine bogastvo ali kamen spotike? 25. 12.: Trst (RAI): Položaj Slovencev v Italiji, odnos matice do zamejstva (ob praznovanju Božiča).
Sodelovanje na metioKrodnih in domačih simpozijih
5. 2.: Benetke: Človekove pravice in verska svoboda, z referatom: Človekove pravice in verska svoboda v socialistični driavi. 3. 6.: Zbor slovenskih kulturnih delavccv, Cankarjev dom: Slovenci, Jugoslavija in slovenska kultura.
J 8.—21. 3.: Bologna: Združena Evropa in nacionalnc (lokalne) kulture, z referatom: Slovenci, majhen narod, ki se je konstituiral na kulturi.
21.	5,: Vilenica, Ljubljana, Cankarjev dom: O slovenski politični, kulturni in socialni d i as po rt.
22.—23.	7.: Videm (Udine): Smeh, nasmeh, satira, ironija — nacionalni termometer zdravja, z referatom: Literarna satira kot etični vidik v literaturi malega naroda.
15. 11.: Ljubljana: Zbor slovenskih kulturnih delavcev: Suverenost slovenskega naroda (predsedujoči v predsedstvu zbora z večkrat nimi posegi v razpravo).
12.—13.	12,: Benetke; Venetu in Slovenija za jutrišnjo Evropo, v razpravo o kulturno političnem vidiku medsebojnih odnosov.
Govori in nagovori
13.	2.: Dunaj, na slovenski proslavi Prešernovega dne; 21. 4,; Bled: na zborovanju Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije; 28. 5.: Ziri: ob postavitvi doprsnega kipa Maksimu Sedeju; 11. 6.: Rakov Skoc-jan: Srečanje jamarjev treh dežel; 23. 6.: Ljubljana: Ob petintrideset letnici Prešernove družbe; 2. S.: Bled: ob mednarodnem glasbenem srečanju ADRIART; 18. 9.: Komen: ob petinštiridesetletnici ljudske vstaje na Krasu; 13. 10.: Portorož: Srečanje internirank iz Auschwitza; 18. 10.: Ljubljana, Narodna galerija: ob Piranesijeivi razstavi grafik; 25. 11.: Dolina pri Trstu: ob stodesetletnici slovenskega tabora v Dolini; 25, II.: Murska Sobota: ob tridesetletnici radia Murska Sobota; 7. 21.: Ljubljana, Slovenska filharmonija: ob reviji pevskih zborov.
Predstavitve
Trst: Prgišče Krasa Rafka Dolharja; Tolmin, Gorica, Nova Gorica, Koper: Pesniški svet Toneta Pavčka ob njegovi šestdesetletnici; Trst,
Maribor: avtorefleksija ob promociji knjige Priznam, rekel sem. Gost na štirih večerih v Ljubljani in na Partijičevih v Mariboru, Kot pesnik, publicist in javni delavec se je oglašal na Radiu in T V Ljubljana (večkrat), Zagreb, Sarajevo (večkrat), Beograd, Novi Sad, Trst (večkrat), Dunaj, Celovec. Z njim so imeli pogovore novinarji iz Avstrije, Nemčije, Italije, Anglije, Belgije, Nizozemske, Švedske. Glej utopiš 39. str, 53—55 in HS-147,
Zunanji dopisni člani
František Benhart
rojen 10. septembra 1924, slavist, kritik, prevajalec, član Zveze čeških pisateljev do leta 1970, živi v Pragi, Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 36, str. 103—104.
Johann CilenŠek
rojen 4. decembra 1913, skladatelj, profesor na Franz Liszt-IIoch-schule fiir Musik v We i mar ju. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Glej Letopis IS, str. 61—43.
Peter Handkc
rojen 6. decembra 1942, pisatelj, dramatik, prevajalec, živi v Salz-burgu. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 3Br str. 112—] 13. Florjan Lipus
rojen 4. maja 1947, pisatelj, ravnatelj osnovne šole na Slovenskem Koroškem, Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 36, str. 104—]0S.
Dcsauka Maksimovič
rojena 16. maja 1898, književnica. Dopisna članica od 7. februarja 1969.
Glej Letopis 20, str. 57.
Janez Matičič
rojen 3. junija 1926, komponist, živi v Franciji. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 38, str. 113—IH-
Pavle Metku
rojen 12. julija 1927, slavist, skladatelj in violinist, srednješolski profesor in programski urednik Radia Trst. Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 36, str. 106— 107.
Andre Mohorovičid
rojen 12. julija 1913, dr. arh., ing. arh. in umetnostni zgodovinar, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 6. junija 1983.
Glej Letopis 34. str. 94—91.
Zoran Mušič
rojen 12. februarja 1909, slikar. Dopisni član od 24, aprila 1981,
CEcj Letopis 32, str. 153—155
Dim i far Panteleev
rojen 26. novembra 1901, pesnik in prevajalec, član Zveze bolgarskih književnikov. Dopisni član od 24. aprila 1981,
Glej Letopis 32, str. 156—157,
Boris Podrecca
rojen 30. januarja 1940, dipl. inž. arhitekture, živi kot samostojni arhitekt na Dunaju. Dopisni član od 23, aprila 1987.
Glej Letopis. 3ir str. 114—113.
Stanojlo Rajičič
rojen 16. decembra 1910, skladatelj, redni profesor na Glasbeni akademiji v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975.
Glej Letopis 26, str. 70—72.
H ara I d Saeverud
rojen 17. aprila 1897, skladatelj in dirigent, Dopisni član od 25. marca 1976.
Glej Letopis 27r str, iOJ— ¡M.
Lojze Spacal
rojen 15, junija 1907, slikat , grafik, živi v Trstu. Dopisni član od 23. aprila 1987,
Glej Letopis 38, str, 1!6—117,
VI. RAZRED	za medicinske vede
Redni člani
Janez Batis
rojen 15. inarca 1919, dr. veterinarskih znanosti s področja mikrobiologije, imunologije in kužnih bolezni, redni profesor Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, predstojnik inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo iste fakultete. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6, junija 1983; glavni tajnik SAZU od 28, marca 1985.
V letu 1988 je predaval splošno mikrobiologijo študentom veterinarstva in kandidatom podiplomskega študija. Raziskovalno delo je opravljal na Inštitutu za mikrobiologijo in parazitologijo na VTOZD za veterinarstvo Biotehniške Fakultete, kjer je sodeloval pri dveh raziskovalnih nalogah. Bil je koordinator raziskav v okviru Med-akademijskega odbora za proučevanje infekcij s Str. agalactiac pri ljudeh in živalih.
Udeležil sc je X. posvetovanja »Pliva i stočarska proizvodnja« v Su-petaru na Braču z referatom M as ti t is u krava (suzbijanje i spreča-vanje) in posveta ob 90-lctnici Kmetijskega inštituta Slovenije v
Ljubljani z referatom Raziskovalno delo na področju biotehniških ved. Bil je predsednik znanstvenega sveta za biotehniške vede pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, predsednik Terminološke komisije, član veterinarske terminološke podkomisije in član znanstvenega sveta inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZLJ, strokovni urednik Enciklopedije Slovenije in Jugoslavije za področje veterinarstva, glavni in odgovorni urednik Zbornika BF-Veterinarstvo. Sodeloval je na sejah Predsedstva MK SZDL Ljubljana kot član, v Skupščini mesta Ljubljane je bil delegat družbenopolitičnega zbora, pri Slovenski matici pa član upravnega odbora. Na Univerzi je bil član odbora za Prešernove nagrade študentom. Glej Letopis 3i. str. 56—57 in l2i,
Miroslav Brzin
rojen 13. aprila 1923, dr. sc., redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in sodelavec Inštituta za patološko fiziologijo. Upravnik oddelka za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela SAZU. Dopisni član od 1. marca 1974, redni član od 29. marca 1979,
Še naprej je opravljal funkcijo predsednika Odbora za koordinacijo področij skupnega programa RSS in člana predsedstva RSS, Junija je aktivno sodeloval na kongresu Evropskega društva za nevrokemijo; novembra je bil 3 tedne na študijskem obisku v ZDA, kjer je predaval na treh univerzah. Decembra je prejel odlikovanje red republike s srebrnim vencem. Glej Letopis 38, str. 57 ia 127.
Janez Fettich
rojen 9. oktobra 1921, dr. sc., dr. med., redni profesor dermatovene-10 logi je in predstojnik katedre za dcrmatovcnerologijo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, svetovalec na Univerzitetni dermatološki kliniki Univerzi tet nega kliničnega centra v Ljubljani. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
V	19&S. letu je predaval dermatovenerologijo študentom dodiploruske ga odseka za splošno medicino Medicinske fakultete in izbrana poglavja iz dcrmatovenerologije slušateljem podiplomskega študija (socialna medicina, varstvo iena in otrok, gerontologija). Bil je mentor pri specialističnem in magistrskem študiju, Dermatovenerologijo je predaval tudi na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani.
V	okviru matične ustanove je sodeloval pri raziskovalnem delu (epidemiologija spolnih bolezni, serodiagnostika sifilisa, zdravljenje z retinoidi, minoksidilom in sodobnimi antihistaminiki). Za Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo SRS je izdelal izčrpno poročilo Spolne bolezni v Sloveniji v letu J987.
Na podiplomskem tečaju za zdravnike — II. Kogojevi dnevi (Ljubljana, 6,—7, maj) — je predaval o novejših motnostih zdravljenja dermatomikoz. Udeležil se je XXX. znanstvenega sestanka mikro-bilogov, epidemlologov in infektologov Jugoslavije v Puli (od 6. do
11. junija) s predavanjem Register serološko pozitivnih osoba nakort leČenja sifilisa. Sodeloval je tudi na VIII. kongresu alergologov in kliničnih imunologov Jugoslavije v Novem Sadu (od 11. do 15. oktobra) s predavanjem Alergijske, manifestacije na koži. Aktivno je prisostoval okrogli mizi vseh jugoslovanskih radijskih postaj o temi »Dosežki sodobne jugoslovanske medic me« (23. novembra). Udeležil se je tudi XXX. kongresa nemško govorečih dermatologov v Miinchnu (od 27. do 30. aprila) in 70. kongresa švicarskega Dermatološkega društva v Lausanni (od 22. do 23. septembra). Poleg rednih obveznosti na fakulteti in na kliniki je predsednik znanstvenega sveta za medicinske vede Raziskovalne skupnosti Slovenije, član republiške komisije za medicinska etična vprašanja, član uredniškega odbora Acta dermatovenerologica lugoslavica (Zagreb), sodelavec uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije in Medicinskega terminološkega slovarja. V Univerzitetnem kliničnem centru je predsednik komisije za kadrovsko izobraževalno področje in član strokovnega kolegija poslovodnega odbora. Ctej Letopis 3i, str. iS in
Janez Milčinski
rojen 3. maja 1913, dr. jur., dr. med., častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (1979} in njen zaslužni profesor (1983). Do dopolnjenega 70. leta je bil redni profesor in predstojnik Inštituta za sodno mcdicino na Mcdicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 22. dcccmbra 1961, redni član od 5, februarja 1970. Od 25. marca 1976 predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ponovno izvoljen na skupščini SAZU 24. junija 1980, 13. novembra 1984 in 20. decembra 1988. Je predsednik programskega sveta skupnega raziskovalnega programa SAZU in ZRC SAZU Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in predsednik Jugoslovanske pagvaške konference. V 1988. letu je predaval o medicinski etiki in deontologiji na podiplomskem tečaju za zdravnike in o medicinskem izvedenstvu za podiplomske slušatelje na Pravni fakulteti. Občasno je imel v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Polj čah predavanja o medicinskih vprašanjih, zlasti o identifikaciji trupel pri katastrofah,
Udeležil sc je redne letne skupščine PUGWASH v Dagomysu (SZ), odpiranja Domus Slovénie a na Dunaju, 50. konventa Ordre St. Fortunat v Budimpešti, okrogle mize o toksikologijj v Ljubljani, VIII, svetovnega kongresa o medicinskem pravu (častni predsednik kongresa), kjer mu je bil obnovljen 3-letni mandat v upravnem odboru Svetovnega združenja za medicinsko pravo. Ob tej priložnosti je prejel medaljo in diplomo »pro meri to« združenja Purkyne. Udeležil se je 6. mednarodnega kongresa o apiterapiji v Portorožu (predsednik častnega odbora}, slovesnosti ob 70-ietnici profesorja Wolfganga Marescha v Gradcu, s pozdravnimi besedami ali s slavnostnim govorom je odprl svečano sejo in nekatere spremne prireditve ob 50-letnici SAZU in sejo Sveta akademij SFRJ, ki je bila 13. in 14. oktobra 1988.
V	Gradcu se je udeležil sestanka mednarodne skupine Ways Out of the Arms Race, V Zagrebu se je sestal s predsednikom Indijske nacionalne akademije znanosti, profesorjem Paint atom. Na slovesnosti ob 150-letnici univerze v Beogradu je pozdravil jubilantko v imenu SAZU in ji izročil reprint in komentar j» Ape s academicae« in spominsko medaljo. Skupaj z upravnim direktorjem je bil na seji predsedstva akademij SFRJ v Sarajevu. V teku leta se je Udeležil, včasih tudi s pozdravnim nagovorom, raznih kulturnih, znanstvenih in umetnostnih prireditev v Ljubljani in drugje v Sloveniji.
Prejel je priznanje Rdečega križa Slovenije p Zasluge za krvodajalstvo« 1953—1988.
Intervjuji z biografskimi podatki in z ocenami aktualnih dogajanj v letu 1988: 20. aprila Stihov večer v hotelu Slon; »Zakaj Maribor še nima akademika?« v 7 D, 17, št. 16; »Janez in Lev Milčinski« Jelka Kušar, Dnevnik 7-5,; Intervju v Dnevniku 12. 10. pripravila Darinka Kladnik; »Tristo let, ne petdeset« {Stefan Kališ ni k) v Naši razgledi, 37, 20, str. 612, 603. Biografija v biografskem zborniku SAZU, 1988, str. 329—330.
Glej Letopis str. 58—59 in 137,
Lev Milčinski
rojen 23. junija 1916, dr. med., dr. sc., upokojeni redni profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član SAZU od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.
V	letu 1988 je bil še naprej v pogodbenem razmerju z Univerzitetno psihiatrično kliniko (UPK) v Ljubljani; opravljal je dvakrat tedensko ambulantne posvete ter sodeloval v strokovnem kolegiju UPK, kot tudi v Republiškem strokovnem kolegiju za psihiatrično službo. Predaval je v Ljubljani na podiplomskih tečajih za specialiste psihiatrije icr socialne medicine v Ljubljani o temah samomorilnost, narkomanija in študentom prava ter v podiplomskem tečaju za pravnike o sodni psihopatologiji. V Zagrebu je v podiplomskem tečaju za specializante psihiatrije predaval o psihosomatiki in samo-morilnosti. Za osebje doma za duševno manj razvile otroke »Dolfka Boštjančič« jc predaval o medicinski etiki s posebnim ozirom na psihiatrijo.
Na povabilo je predaval o problemu samomorilnosti v Sloveniji na 30. simpoziju mikrobiologov in epidemiologov Jugoslavije v Puli 6. junija 1988. Sodeluje kot avtor člankov o psihiatričnih temah pri Slovenski enciklopediji. Za psihiatrične izraze odgovarja v skupini, ki sestavlja Medicinski terminološki slovar. Je član uredniškega odbora Zdravstvenega vestnika, V tem letu je s skupino raziskovalcev UPK kot nosilec zaključil raziskavo o smotrnosti psihološkega popisovanja primerov samomora v Sloveniji. Izdal je (skupaj s sodelavci) študijo z rezultati omenjene raziskave. Izšla je 5. izdaja njegovega prevoda Lindemannovega »Avtogenega treninga« z originalnim dodatkom o psihoterapiji. Sicer jc pa — deloma kot koavtor — objavil 4 strokovne članke in 2 oceni knjižnih del v domačih medicinskih revijah. V dnevnem časopisju je izšlo troje avtorizi-
ranih intervjujev. Sodeloval je v skupinski oddaji s prispevkom O smrti na Radiu Ljubljana.
Glej Letopis. 35., str, Si—6(1 in 137.
Frane Novak
rojen 2. junija 1908, dr. med., dr. sc., častni doktor univerze v Torinu, upokojeni redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, od leta 1978 njen zaslužni profesor in bivši predstojnik Univerzitetne ginekološke klinike v Ljubljani. Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; tajnik VI. razreda SAZU. Od septembra 1983 član Sveta SR Slovenije.
Maja 1988 je sodeloval s predavanji na XII. tečaju ginekološke operativne tehnike za jugoslovanske ginekologe in nato novembra na XVI, intenzivnem operativnem tečaju ginekološke operativne tehnike za italijanske ginekologe. Oba tečaja je organizirala Univerzitetna ginekološka klinika v Ljubljani. Je predsednik Me d akademijskega odbora za travmatologijo v izjemnih razmerah, pobudnik raziskovalne naloge Rak dojke in nosilec naloge Zgodovinski razvoj poroduiStva in ginekologije v slovenskem prostoru od začetkov do danes.
Ob osemdesetletnici je prejel zlato medaljo društva italijanskih ginekologov in porodničarjev, zlato medaljo porodni ško-gin ekološke sekcije zdravnikov Voghere in diplomo bolnišničnih zdravnikov Italije,
Glej Letopis jB. str. 6ti.
Andrej O. Župančič
rojen 27. januarja 1916, dr. med., upokojeni redni profesor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Dopisni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970.
Vodil je Inštitut za medicinske vede ZRC SAZU; od jeseni je predsednik sveta Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU. V ietu 1988 je nadaljeval s snemanjem filma o živalstvu na Slovenskem in začel z grobo montažo filma. Prejel red dela z rdečo zastavo.
Glej Letopis i», str. 60.
Dopisni člani
Lidija Andolšek-Jeras
rojena 30. julija 1929, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Do leta 1979 direktorica Inštituta za načrtovanje družine, od 1979 do 1987 direktorica Univerzitetne ginekološke klinike, sedaj svetovalka direktorja Univerzitetne ginekološke klinike za raziskovalno delo in dekanica Medicinske fakultete. Dopisna članica od 23. aprila 1987.
V letu 1988 je sodelovala v dodiplomskem in podiplomskem pouku na katedri za ginekologijo in porodništvo. Bila je mentorica 2 dok t o
random in 7 m agist random. 6. marca 1988 je predavala o novost ill v regulaciji ferlilnosti v Zagrebu na simpoziju Novi ji napredak u jugoslavenskoj ginekologiji i perinatology i.
Kot članica Scientific and Technical Advisory Group (STAG) of WHO Special Programe of Research Development and research Training in Human reproduction se je udeležila od 29, februarja do 4. marca rednega letnega srečanja le skupine. Od 26. do 29. aprila je sodelovala na seji Steering Committee WHO Task Force on Implementation and Management of Infertility. Od 21. do 24, novembra pa je ocenjevala štiriletno (1984—1987} raziskovalno delo na omen jenem področju ter programe novih raziskav. V sklopu sestanka V. pediatrični dnevi je 9. maja v Mariboru organizirala in vodila okroglo mizo Zdravnica in njen poklic.
Kot svetovalka direktorja Univerzitetne ginekološke klinike za raziskovalno delo je usmerjala delo v okviru Centra S ve lovne zdravstvene organizacije za klinične raziskave reprodukcije človeka ter v okviru programa RS Slovenije. Vodila je raziskovalni nalogi: Primerjava CuT 380 A : CuT 220 C ter Cardiovascular disease morbidity in association with hormonal contraception. Sodelovala je v raziskovalni nalogi; Longitudinal study of acute pelvic inflammatory disease and infertility. Sodelovala je v pripravah na mul t idisci plinarni projekt: Socialni, demografski in medicinski vidiki nizke rodnosti v Sloveniji. Je članica projektnega sveta tega projekta in projekta Pilotski poskus sodobnega zgodnjega odkrivanja raka na prsih v treh občinah SR Slovenije. V letu 198S je sodelovala tudi pri pripravljalnih delih za izdajo publikacije Zgodovina porodništva in ginekologije na Slovenskem.
V	letu 1988 je vodila Odbor za medrepubliško in mednarodno sodelovanje pri RS Slovenije, kot članica pa je sodelovala v predsedstvu RS Slovenije, v upravnem odboru Sklada Borisa Kidriča in znanstvenem svetu za medicinskc vede RS Slovenije.
Na strokovno organizacijskem področju je delala kot članica strokovnega kolegija in razširjenega strokovnega kolegija Univerzitetne ginekološke klinike ter kot članica Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo SR Slovenije.
Je članica uredniških odborov Acta Europea Fertilitatis in Acta Reproductive Turcica ter predsednica sveta Jugoslavenske ginekologije i perinatologije.
V	letu 1988 je prejela plaketo ginekološko-akušerske sekcije Društva Ijekara Bosne in plaketo ginekološko-akušerske sekcije Društva Ije-kara Makedonije.
Glej Letopis iS, sir, K). US—120 in 125,
Vinko V. Dolenc
rojen 19, junija 1940, dr. medicinskih znanosti, izredni profesor za nevrokirurgijo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in od junija 1987 predstojnik Univerzitetne klinike za nevrokirurgijo. Dopisni član od 23. aprila 1987.
V	letu 19S8 je bil izvoljen za dopisnega Člana Ameriške akademije (American Academy of neurological Surgery) in kot polnopraven član sprejet v vseameriško nevrokirursko združenje Congress of Nurological Surgeons. Poleg tega je bil imenovan v uredniški odbor ameriške nevrokirurške revije Neurosurgery, ki je uradno glasiio vseameriškega združenja nevrokirurgov (Official Journal of the Congress of Neurological Surgeons). Ze od prej aktivno sodeluje tudi kot član uredniških odborov naslednjih strokovnih glasil: British Journal of Neurosurgery (Velika Britanija), Ricerca Medica — Nuro-chirurgia (Italija), Peripheral Nerve — repair and regeneration (Švica), Acta Ncurochirurgica (official Organ of the European Association of Neurosurgical Societies — E. A- N. S.),
V	letošnjem letu je kot vabljeni predavatelj predaval na naslednjih tujih, strokovnih sestankih: Birmingham, Alabama — ZDA (The University of Alabama at Birmingham — Department of Surgcry/Divi-sion. of Neurosurgery): fntracavernous tumors, sacular and/or fusiform aneurysms of ICA in the cavernous sinus; Atlanta, Georgia — ZDA (Emory University School of Medicine — Department of Surgery/Division of Neurosurgery): Treatment of tumors and vascular lesions in the cavernous sinus via direct approach; Phoenix, Arizona — ZDA (Barrow Neurological Institute — Neurological Surgery): Microsurgical treatment of vascular and tumorous paraselar lesions; Salt Lake City, Utah — ZDA (The University of Utah — Division of Neurological Surgery): Treatment of intracavernous tumors; Cliff Conference Center, Snowbird — ZDA (Fourtin Annual Richard eLnde Winter Neurosurgery Conference — »The Kasdon Lecturer«): Saccular and/or fusiform aneurysms of ICA in the cavernous sinus, Intracavernous tumors; Rochester, Minnesota — ZDA (Mayo Clinic — Department of Neurologic Surgery): Contemporary treatment of peripheral nerve and brachial plexus injuries, Contemporary treatment of vascular lesions in the cavernous sinus; Boston, Massachusetts — ZDA (Harvard Medical School — M. G. H ./Neurological Surgery »Ether Dome«): Contemporary neurosurgical treatment of tumorous and vascular intracavernous lesions; Nagoya — Japonska (The 8th Annual Meeting of the Japanese Congress of Neurological Surgeons}: Cavernous sinus tumors. Basilar tip aneurysms. Surgery of intracavernous aneurysms; Tokyo — Japonska (Annual Meeting of the 17th Japanese Conference on Surgery for Cerebral Stroke): Treatment of carotid-ophthalmic and basilar tip aneurysms. Treatment of patients with S AH grades 4,5 in acute stage; Tokyo — Japonska (12th Kanto Neurosurgical Conference); Neurosurgical cases with difficulties at defining diagnosis and treatment (Diencephalic lesions); Sapporo — Japonska (Sapporo University Neurosurgical Department; Basilar tip aneurysms, Intracavernous surgery; Sao Paulo — Brazilija (Colegio Brasileiro de Cinirgioes, XVIII Congresso Brasileiro de Cirurgia): Tratamcnto dos aneurismas intracavernosos, Tratamento das fistulas carotido-cavernosas, Aneurismas intracrani anos, Tu mores com com promet imcnto de seio cavernoso; Cincinnati — ZDA (University of Cincinnati College of Medicine): Sur-
gery of the cavernous sinus without cardiac arrest, Cadaveric prosection. Dolenc approach to the cavernous sinus; Hilton Head Island, South Carolina — ZDA (Hilton Head Island Neurosurgical Symposium 1988: The Midas Rex Prc-Symposium Skills Conference; Modern Dissection Techniques of Bone, Biomctals, and B i op las tic): Dissection of the skull base in the cavernous sinus surgery; Hilton Head Island, South Carolina — ZDA (Hilton Head Island Neurosurgical Symposium 1988; What's New in Brain Tumors); Week Research Lecture: tumors of the cavcrnous sinus; Porto Alegre — Brazilija (Associacao medica do rio grande do sul. Socicdade dc Neurología e Neurocirurgia do Rs): Aneurysma da arteria basilar, Aneurysms do seio cavernoso; Buenos Aires — Argentina (XXX Congreso Anual de la Asociación Argentina de Neurocirurgia): Tratamiento quirúrgico de las lesiones del plcxo-braquial, Tratamiento quirúrgico de los aneurismas intraeavernosos, Abordaje trascaver-noso de los aneurismas verteb robas i lares, Abordaje epidural y subdural de los aneurismas carotidoft aim icos; Cleveland, Ohio — ZDA (The Cleveland Clinic Foundation); Anatomy and surgery lor cavernous sinus lesions; Seattle, Washington — ZDA (Congress of Neurological Surgeons): Surgery of the skull base and cavernous sinus, Surgery of intracranial aneurysms, Future pathways in vascular surgery: vascular reconstruction for skull base lesions. Pituitary tumors — medical and surgical management, Vascular lesions of the cavcrnous sinus region: surgical approach; Gainesville, Florida — ZDA (Department of Neurosurgery — College of Medicine/University of Florida); Anatomy and pathology of the cavernous sinus, Surgical treatment or vascular and tumorous lesions of the cavcrnous sinus; Charlottesville, Virginia — ZDA (Department of Neurosurgery — Medical Center/University of Virginia): Surgery of the cavernous sinus; Houston, Texas — ZDA (Baylor College of Medicine — Recent Achievements in Restorative Neurology/Altered Sensation and Pain): Treatment of glossopharyngeal neuralgia,
Letos je bil kot operater nevrokirurg povabljen v 7 tujih univerzitetnih bolnišnic (Munster — ZR Nemčija, Tokyo —- Japonska, Sao Paulo — Brazilija, Cincinnati — ZDA, Porto Alegre — Brazilija, Gainesville — Florida v ZDA, Citarlottesville — Virginia v ZDA), kjer je organiziral učne delavnice (workshops) s prikazom operativnih posegov na preparatih in kadavrih s področja paraselarne vaskularne in tumorske patologije. V teli ccntrih je operiral tudi 14 bolnikov z različnimi obolenji kavernoznega sinusa.
Kot soavtor je sodeloval pri publikaciji knjige Giant Intracranial Aneurysms, ki jc izšla pri Springer-Verlag Berlin, Heidelberg, New York, London, Paris, Tokyo.
Kot predavatelj je vključen v podiplomski študij nevrologije na Medicinski fakulteti v Zagrebu in v magistrski študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Predava rednim študentom in vodi seminarje s področja nevrokirurgije.
V letu 1988 je na Univerzitetni kliniki za nevrokirurgijo pripravil in vodil specialni program za 30 nevrokirurgov iz tujine.
Je tudi vodja raziskovalnega programskega sklopa Delovanje, reparacija in regeneracija živčevja, ožilja živčevja in vzdražnih tkiv, ki poteka na Univerzitetni kliniki za nevrokirurgijo in Univerzitetni nevrološki kliniki.
Glej Letopis 38, str. ti, 120—121 In 129.
Vinko Kambič
rojen 7. aprila 1920, dr. sc., dr. med., redni profesor za otorinola-ringologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in svetovalec na Univerzitetni kliniki za otorinolaringologijo in ce rv i k o Facial no kirurgijo. Dopisni član od 23. maja 1985.
Je član Številnih domačih in tujih strokovnih združenj; Medakadc-mijskega odbora za travmatologijo v izrednih razmerah (tajnik). Med akademijskega odbora za tumorje glave in vratu, Medakade-mijskega odbora za proučevanje in preprečevanje azbestoze, upravnega odbora U druženj a otorinolaringologa Jugoslavije in predsednik odborov komisije za znanstveno raziskovalno delo, Société Française d'Oto-Rhino-Laryngologie et de Pathologie Cervico-Faciale, European Academy of Facial Surgery, American Academy of Facial Plastic and Reconstructive SurgeTy, The World Association for Emergency and Disaster Medicine, The Laryngeal cancer Association. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani opravlja redno pedagoško delo na Oddelku za splošno medicino in Oddelku za stomatologijo in sodeluje pri podiplomskem in specialističnem študiju. Je mentor specializantom; dva doktoranda pa sta leta 1988 pod njegovim mentorstvom uspešno opravila doktorat znanosti.
V letu 1988 je nadaljeval z znanstvenoraziskovalnim delom, ki ga lahko razdelimo v tri področja:
a)	kancerologija glave in vratu — še posebej so pomembne njegove raziskave hiperp la stičnih aberacij na sluznici grla. V histološke preiskave prekanceroznih sprememb na sluznici glasilk je s sodelavci prvi uvedel imunohistokemijske metode, ki pomenijo velik korak za razpoznavo posameznih oblik hiperplastičnih aberacij;
b)	travmatologija grla;
c)	profesionalne bolezni gria — proučeval je bolezni na laringalni sluznici, ki jih povzročajo azbestna vlakna in uvedel novo patološko entiteto v patologiji grla, ki jo označuje s terminom Iaringalna azbest oza.
Uvajal je mlade strokovnjake v raziskovalno delo in vodil nadaljevanje petih raziskovalnih sklopov: Odvisnost obsega operacij od širjenja karcinonta ustnega dna na peri ost mandibule, Vplivi a v tolmun skih mehanizmov in funkcije Ščitnice pri razvoju Rcinkejcvega edema, Psihološka in socialna prilagoditev na odstranitev grla. Pomen psihičnih dejavnikov pri funkcijskih disfonijah in Vpliv azbesta na sluznico grla.
Svojo temeljno dejavnost je dopolnjeval s številnimi predavanji na mednarodnih simpozijih in posvetovanjih: maja 1988 se je v Prištini udeležil XIII. kongresa otorinolaringologov Jugoslavije s tremi referati: Morfologija limfatičnog sistema vrata, Kada i kako histološki verificirati otekline na vratu in Branhiogent karcinom, da ili ne?
Konec maja istega leta je predaval v Dubrovniku na III Symposium Injuries resulting from road traffic accidentes z naslovom The management of injured road users admitted in hospitals in the SR Slovenija in the period between 1, January and 30. June 1986 — Results of Questionnaire. Na simpoziju Medjuakademijskog odbora za tu-more glave i vrata i središnjeg živčanog s ustava je predaval o »zna-čenju keratoze i diskeratoze za klasifikaciju hi per plastičnih abera-cija t&ringealne sluznice* septembra 1988 v Zagrebu. V sredini septembra je imel v Feldkirchnu na Osterreichiscber HNO Kongrcss referat z naslovom Die Aetiopathogenese des Reinkeôdcms. Na III. radnom sastanku o ekspoziciji azbestu i drugim vlaknima novembra 1988 v Zagrebu je sodeloval s tremi prispevki: From j ene na taringealnoj sluznici kod radnika u azbestno j industriji, Utjecaj azbesta na no snu sluznicu in Informiranost i psihičke reakcije radnika h azbestno j industriji na profesionalna ugroíenost zdravi j a, Decembra 1988 je v Beogradu predaval na Medicinski fakulteti v okviru proslave dnevi šole na XVII. simpoziju Stremljenje i nov me u medicini z naslovom: Značenjc limfnih čvorova na vratu kod tečen j a malignoma glave i vrata.
Glej Letopis 3S, Mr. 6,1—64 In 133.
Zunanji dopisni člani
Edhem Camo
rojen 30. decembra 1909, dr. veterine, upokojeni redni profesor za zoohigicno na veterinarski fakulteti v Sarajevu, Dopisni član od 13. marca 1972.
Glej Utopiš 13. Str- 62—64.
Milan Dimitrijevič
rojen 27. januarja 1931, dr. medicinskih ved, redni profesor za nevrofiziologijo na Baylor College of Medicine v Houstonu, Texas, Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32, str. I5t—159. Boris Drujan
rojen 27, junija 1928, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu (Venezuela). Dopisni član od 10. marca 1977,
Glej Letopis 26. str. 93—100.
Esad Mekuli
rojen 17. decembra 1916, dr. veterine, pesnik in prevajalec, živi v Prištini. Dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 30, str. 107—10S
Joseph Milič-Emili
rojen 25. julija 1931, dr. medicinskih ved, redni profesor za fiziologijo in eksperimentalno medicino na McGillovi univerzi v Montrcalu. Dopisni član od 6. junija 1983.
Glej Letopis 34, str, 99—100.
Vladimir Aleksandro vid Negovski
rojen 19, marca 1909, dr. medicinskih ved, profesor za reanimatolo-gijo v laboratoriju za splošno reanimatologijo Akademije za medicinske znanosti ZSSR. Dopisni član od 6. junija 1983.
Glej Letopis 34, str. 101—102.
OUo Prokop
rojen 29. septembra 1921, dr. medicinskih ved, upokojeni redni profesor za sodno medicino na Humboldtovi univerzi v Berlinu (NDR), upravnik hematoserološkega laboratorija v Inštitutu za sodno medicino iste univerze. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis str. 122—123.
Peter Safar
rojen 12. aprila 1924, dr. medicinskih ved, profesor za reanimatologijo in direktor raziskovalnega centra za reanimacijo pri univerzitetnem zdravstvenem centru v Pittsburghu (ZDA). Dopisni član od 6. junija 1983.
Glej Letopis 34, str. 103—164,
Jinos Szentagothai
rojen 31. oktobra 1912, dr. medicinskih ved, redni profesor za anatomijo v anatomskem inštitutu v Budimpešti. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32. str, 160—161.
Mstislav Vasiljevič Volkov
raj en leta 1923, dr. ortopedi je in redni profesor, direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, glavni travmatolog ZSSR. Dopisni član od 7. februarja 1968. Glej Letopis 1?, itr, 40.
BIBLIOGRAFIJA
NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 1988*
* CkmL SAZU lahko navedejo v leni p og Lav Ju sprotno letno bibliografijo svojih znanetvaoo-strokovnih ali umetniških del.
Lidija Andolšek-Jeras
IUD use after 40 years of age. — Adv. Contracept 1988, 4, sir. 85—84 (avtorici: M. Kožuh-Novak, L. AndolSek).
Termination of second trimester pregnancy with t amir aria and intramuscular 15 — methyl PGF,s. or 16 phenoxy-w-17, IS, 19, 20-tetranos PGE, methyl-sulfonylamide. — A randomysed multloenter Study. Tnt. J. Gynecol obstret 1988, 26, str. 129—35 (avtorja: M, Bygdemann — coordinator, L. Andolšck — participant in the Study).
Long-term use of intrauterine devices. - - IPPF Med Bull 1988, 22 (N° 1), str. 1—3 (avtorji: M. Kožuh-Novak, L. Andolšek, SA. Balogh, CS. VVaazak).
Historical development of abortion policy. — V, Sachdcv P (ed). International handbook on abortion. New York (itd): Greenwood Press, 1988, str. 495 —506.
Long-Term IUD use in Ljubljana, Yugoslavia. — Ralaigh (NIC), Family Health Internationa!, 1988. str. 1—81 (avtorji: L, AndoJšek, M. Kožuh-Novak, SA. Balogh, CS. Waszak).
Hormonska kontrucepcija (Sadašnje stanje i prOpisivanje). — Ju gos I. ginekol. ops t ret 1988, 28, str, 89—92 (avtorici: A, Pretnar-Darovec, L. Andolšek-Je-ras),
Riztčni dejavniki pri vnetju rodil. — Zdrav, vestn. 1988, 57. str. 37—40 (avtorji: M. Kožuh-Novak, L. Andolšek, Z. Kunej-Planinšck, M. Gubina, H. Hren-Vencelj, J. Stare, L. Zaletel, P. Marchbanks, C. Tyler jr.
Zdravnica iti njen poklic. — Zdrav, vestn. 1988, 57, (supl. 1), str. 7—9.
Epidemiološki vidiki načrtovanja družine v Jugoslaviji. — Zdrav. Var. 1988, 27, str. 235—44 (avtorji: M. Kožuh-Novak, L. Andolšek, X. Ahmedi, Lj. An-tonovski, M. Maglajič, M. Marjanovič- D. Štampar, S. Vučinič, L, Zaletel-Kragcfj, D. Milačič).
Aleksander Bajt
Samoupravna oblika družbene lastnine. — Zagreb 1988, Globus, 271 str.
Samoupravni oblik društvene svoj in e. — Zagreb 1988, Globus, 272 str.
Osnove ekonomske analize i politike. — Ljubljana J98S, Pravna fakulteta, 427 str. (ponatis izdaje Informatorja, Zagreb 1979).
,Economic growth and factor substitution: What happened to the Yugoslav miracler A post-festunt comment. — Economic Analysis and Workers' Mangenient 21, J 987, str, 469—71.
Akcionarske iluzije. — Ekonomska politika, St, 1891, 27. junij 1988, str. 26—8; Pod naslovom Delniške iluzije ponatisnjeno v: Naši razgledi, 8. julij 1988. str. 421—422.
Samoupravni oblik društvene svojine. — Borba. 25-—28, maj 1968 (ponatis poglavja iz istoimene knjige).
Most sa oba stitba na ovoj obali. — Borba, 6.—6. december 1988 (z redakcijskimi naslovi in podnaslovi).
T ko nas pfoii menedierima. — Dan as 7, St. 328, 31. maj 1988 (avtoriziran intervju).
Janez Batís
Mastitis u krava (uzročnici, suzbijanje i sprečavanje). — Zbornik referata i priopcenja X, savjetovanja — Pliva i stočarska proizvodnja, Supetar 1988, str. 89—95.
Str. infections in dairy cat le and humans; epidimiological aspects. — 15, World buiatrics congress, Palma de Mallorca, 11,—14. 10, 1988, str, 521—526 (avtorji: Ivanka Brglez, Zlata Stropnik, J. Batis, J. Motlová. J. Jelinková, G. Gol man).
A s) tor t historical presentation of the central veterinary institutions in Slovenia. V tisku j Historia mcdicinae veterinariae, Vol. 18 (198&), 15 str, (soavtor: O. Bohm),
Splošna epizootiologija. — Ljubljana, Univerzitetna založba, 1988, 102 str, (skripta).
Raziskovalno delo na področju biotehniških ved. — 90-letnica Kmetijskega inštituta Slovenije, 8. 11. 1988, 6 str.
50-letnica Slovenske akademije znanosti in a me t nos t i. — Vestnik Univerze E. Kardelja, Ljubljana, 18. 11. 88/89, 4 str.
25 let Zbornika BF-Veterinarstvo. — Zbornik BF-Veterinarstvo, 25, 2, 1988. str. 4.
France Bernlk
KNJIGA:
Slovenska vojna proza 1941—1980. — Slovenska matica, Ljubljana 1988, 344 str, (soavtor: Marjan Dolgan),
OBJAVE V ZBORNIKIH, REVIJAH iN ČASOPISIH:
Fran Eller und die oesterreichische Moderne. — Wiener Sla wis tischer Alma-nach, zv. 22, 1988, str. 145—154.
Avtobiografsko v novejši slovenski vojni prozi (Tipologija pripovednih položajev). — Obdobja 8. Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura. Ljubljana 1988, str. 145—149.
Strah in pogum v razvoju slovenske voine proze — Edvard Kocbek — poezija, kultura, politika. — Komunist, Ljubljana 1988, str, 63—66.
Od velikih tekstov k monofiguralni prozi. — Delo-Književni listi, 17. marec 1988, str. 6.
O rokopisu in knjižni izdaji Kosmačeve Prazne ptičnice. — Glasnik Slovenske matice XI, 1987/88, št t, str. 29.
Razvoj slovenske književnosti v luči primerjalne vede. — Delo-Književni listi, 19. maj 1988, str. 8.
Dr. Jota Mahnič. Sedem desetletnica. — Naši razgledi XXXVII, St. 19, 7. oktober 1988, str, 573.
Med kritiko in poveličanjem slovenstva. (Ponatis odlomka o Kurentu iz monografske Študije Ivan Cankar, 1987). — Delo-Književni listi, 8. december 1988, str. 7.
K bibliografijam članov S AZU — On the Bibliographies of Members of the Slovenian Academy of Sciences and Arts — Bibliografije članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. IV, razred; naravoslovne vede, Isto: VI. razred; medicinske vede. S AZU, Ljubljana 1988, str. 7—8.
Razprava. — Akademija in varstvo moralnih avtorskih pravic. S A ZU, Ljubljana 1983, str. 59—60, 75.
UREDNIŠTVO:
Slovenska akdemija znanosti in umetnosti ob petdesetletnici. Biografski zbornik (Urednik France Be mi k). — SAZU, Ljubljana 1988, 390 str,
Bibliografije članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. IV. razred. naravoslovne vede (Glavni ure dni k France Bernik. uredila Marija Fab-jančič). — SAZU, Ljubljana 1988, 182 str.
Bibliografije članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, VI. razred. medicinske vede (Glavni urednik France Bern i k, uredila Vitla Urek). — S AZU, Ljubljana 1988, 128 Str.
Fran Šaleški Fintgar, Zbrano delo X [Glavni urednik France Bernik, urednik Jože Sifrer), — Državna založba Slovenije, Ljubljana 1988, S82 str.
Loj z Kraigher, Zbrano delo IX (Glavni urednik France Bernik, urednik Dušan Moravec), — Državna založba Slovenije, Ljubljana 1988, 422 str.
Juš Kozak, Zbrano delo I (Glavni urednik France Bernik, urednik lože Munda), — Državna založba Slovenije. Ljubljana 1988, 411 str.
Robert Biinc
"K NMR Study of the Low Temperature Phase Transitions in K I. i SO, — Zeitschrift für Physik B 70, 1988, str. 95—99 (avtorji: B. Topic, U. Haeber-len in Ft. Blinc).
The Commensurability-Induced Phason Gap in the Long Period Commensurate Phases of (NfCHJ^ZnCl,. — I. Phys. C: Solid State Phys. 21, 1988, str. 705—713 (avtorja: J. Dolinšek in R. Blinc).
Random-Field Smearing of the Proton-Glass Transition, — Phys. Rev. B 36, 1987, str. 8607—8615 (avtorji: R. Pire, B. Tadič in R. Blinc).
Isotope Effect and Pressure Dependence of the Freezing Temperature in Proton Glasses. — Phys, Rev. B Rapid Communications 37, 1988, str. 679—682 (avtorji: B, Tadic, R. Pire in R. Blinc).
Non-Brownian Water Self-Diffusion in Lung Tissue, — Magnetic Resonance in Midieine 6, 1988, str. 194—198 (avtorji: M. Kvcder, G. Lahajnar, R. Blinc in L Zupančič).
NMR Evidence of Pinning Effects in Incommensurate Insulators, — Phase Transitions 11,1988, str. 255—277.
EPR Study of the Ferroelectric Phase Transition in T&+ Doped RbHJ'Ot. — Solid Stati Commun. 66, 1988, str. 319—321 (avtorji: R. Blinc, P. Cevc in S. Zumer).
Seed Proton NMR Spin-Grouping. — J, Amcr, Oil C he m Soc, 65. 1988, str. 106—108 (avtorji: L, J. Schreiner, M. M. Pintar in R. Blinc).
Observation of Phason Dispersion in a Ferroelectric Liquid Crystal by Light Scattering, — Phys. Rev. Letters 60, 1988, str. 1530—1533 (avtorji: L Muše vič, R. Blinc, B. Žekš, C. Filipič, M. Čopič, A, Seppen, P. Wyder in A. Levanyuk),
Model Calculations of the Static Distribution of the Electric Field-Gradient Tensor Elements in Substitutionaliy Disordered Rb^ (NHJX HtPOt. — Phys. Rev. B 37, 1988, str. 4864—4S6S (avtorji: R. Kind, R. Blinc in M. Koren).
NDt Deuteron NMR and the Smearing of the Glass Transition in Rb,-JNDJxDtPOt. — Europhysics Letters 6, 1988, str. 55—60 (avtorji: R. Blinc. J. Dolinšek, V, H. Schmidt in D. C. Ailion).
NMR Line Shapes and Order-Parameter Determination in Proton-Spin- Glasses. — Phys. Rev. B 37, 1988, str. 7276—7283 (avtorji; R, Blinc, S. Žumer, M. Koren in D. C. Ailion).
Proton Spin-Lattice Relaxation in Nematic Microdroplets. — J. Chem. Phys. 89, 1988, str. 597—604 (avtorji: M. Vilfan, V. Rutar, S. Žumer, G. Lahajnar, R. Blinc, J. W. Doane in A. Golemme).
"O NQR Study of the Antiferroelectric Phase Transition im TlH*PO,. — J. Chem, Phys, 88. 1986. str. 3260—3262 (avtorii: J. Seliger, V," Žagar, R. Blinc in V. H. Schmidt).
Isotope Effect, Pressure Depedence and Random Field Smearing of the Proton Glas Transition. — Ferroelectric s 78, 1988, str, 27—42 (avtorji: R. Blinc, R. Pire, B. Tadič in J, Dolinšek),
Nuclear Quadrupole Double Resonance Study of Ferroelectric Phase Transitions, — Ferreelectrics 78. 1988, 223—230 (avtorja: J. Seliger in R. Blinc).
Proton Glass State In RbyjfNH^H.AiOj. — Ferroeleetries 79, 1988, str .355— 338 (avtorji: Z. Trybula, J. Stankowski, L. Szczepanska, R. Blinc, Al. Weiss in N. S. Dalal).
NMR Determination of the Edwards-Anderson Order Parameter in Deuteron Glasses. — Rev. Ruum. Phys. 33, 1988, str. 438^44.
NMR Study of the Time Evolution of the Fractal Geometry of Cement Gels. — Phys. Rev, B Rapid Communications 38, 1988, str. 2873—2875 (avtorji: R. Blinc, G. Lahajnar, S. burner in M, M. Pintar),
Evidence for a Reconstructive Phase Transition Involving Hydrocarbon Chain Separation in the Layer Structure CttHtlNH£L — J. Mol. Struct. 176, i988, str. 331—335 (avtorji: K. J. Schenk, G. Chapuis, R. Kind. R. Blinc in J, Seliger).
"CN. M. R. and »N. Q, R. in Ferroelectric Liquid Crystals. Polar Versus Ouadrupolar Ordering. — Liquid Crystals 3, 1988, str. 663—675 (avtorji: R. Blinc, J. Dolinäek, M. Luzar in J, Seliger).
Water Proton NMR Relaxation Mechanisms in Lung Tissue, — Magnetic Resonance in Medicine 7, 1988, str. 432—441 (avtorji: M. Kvcder, I. Zupančič, G, Lahajnar, R. Blinc, D. Suput, D. C. Ailion, K. Genasan in C. Goodrich).
Temperature Dependance of the Rotatory Power in the SmC* Phase of DOBAM BC. — J. Phvs. Fraticc 49, 1988, str, 1569—1573 (avtorji: A. Seppen, T. Muševič, G, Ma re t, B. Žekš, P, Wyder in R. Blinc).
Thermodynamic Model of Ferroelectric Chira! Smectis C4 Liquid Crystals. — Mol. Cryst. Liq. Cryst. 163, 1988, str. 11—72 (avtorji: T. Carlsson, B, Žekš, C. Filipič, A. Levstik in R. Blinc).
Jože Bole
Glej sti, KM.
Miroslav Brzin
Mechanisms of inüctivation of soman in homogenates of rat liver at concentrations compatible with conditions in vivo, — Acta Pharm. Ju gosi, 38, 1988, str. 91—99 (avtorja: Z. Grubič, M, Brzin).
Two types of focal accumulations of acetylcholinesterase appear in noninner-vated regenerating skeletal muscle of the rat. — J. Neurosci. Res. 20, 1988, str. 90—101 (avtorji: J. Sketelj, N. črne, M, Brzin).
Em ill j an Cevc
Glej *)r. Ill—2SS.
Drago t in Cvetko
KNJIGI:
Go j mir* Krek. — V zbirki: Znameniti Slovenci, 247 str.
Fragment slovenske moderne — Iz pisem Slavku Ostercu. — V okviru edicij SAZÜ, 370 str.
RAZPRAVE:
La teórica compositiva di Jacob Gallus. — Música storia folclore in Istria, Trieste, objavljeno 1987, izšlo I9SS, str. 29—59.
Notes on the Transplantation of the South-Slavic Folk and Artistic Music Tradition. — Miscellanea musicologica, Vol. 13, Adelaide, objavljeno 19S7, izšlo 1988.
Prispevek k biografiji Huga Wolf a. — Naši zbori, objavljeno 1987, izšlo 19SB, letnik 39.
Zur Biographie Hugo Wolfs. — Musik Forschung 41.1988, str. 242.
Razvojne posebnosti glasbenega klasicizma na Slovenskem. — Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem, Zbornik za simpozij, 1968, str. 8—15.
Gallus Jacobus. — Dizionario Enciclopédico Universale de lia Música e dei Musicisti, Torino 1988, str. 106—107.
Davorin Dolar
The Mean Activity Coefficient of Sodium Chloride in Dioxane-Water Mixtures. — Vestni k Slov. kem. druš. 35, (1988) str. 141—147 (avtorja: M. Bešter in D. Dolar).
Solvation of Sodium Chloride in Dioxane-Water Mixtures. — Abstracts of XIX International Conference on Solution Chemistry, Lund, Sweden, 1988, Str. 76 (avtorja: M, Bešter in D. Dolar).
Salting-Out Constants in Polyelectrolyte Solutions. — Abstracts of XIX International Conference on Solution Chemistry, Lund, Sweden, 1988, str. 170 (avtorji: C, Pob ar, S. Rašcta, T, Zupančič in D. Dolar).
Matija Drovenlk
Dodatek k Sistematski mineralogiji. — Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, V TO Z D ¡Vlontani stika, Ljubljana 1988, 70 Str.
Bakrova rudišča Slovenije, — V zborniku: Bronasta doba v Sloveniji, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana 1987, str, 25—29.
Janez Fettleh
Sove j še možnosti zdravljenja dermatomikoz■ — Zbornik podiplomskega tečaja dermatovenerologije »II, Kogojevi dnevi«. Krka, Novo mesto 1988, 107—112,
Klinička slika vulgarne psorijaze. — Psoriasis (Zagreb) 13,1988, str. 4—11.
Alojzij Flnžgar
Samoupravno združevanje dela in sredstev, — Zbornik znanSvenih razprav, Ljubljana XLVH, 1987, str, 67—82,
Pravo ličnosti (prevedel dr. Jurij Dolenc), — Službeni list SFRJ, Beograd 1988, str. 177.
Civilnopravno varstvo človekovih pravic, Varstvo človekovih pravic, — Mladinska knjiga, Ljubljana 1988, str. 125—245.
Nekaj opomb ob osnutku ustavnih amandmajev X—XVIIl, — Pravnik 43, 1988, št. 3—4, str. 157—164.
Družbena lastnina in lastninske pravice. — Komunist (leto 46), 1988, St. 1!, 18. marec 1988, str. 10 in 11 in popravek v Komunistu, 25. marcc 1988; Objavljen tudi v uredništvu Komunista skrajšan slovenski tekst prispe v k a: Drttšl ven a svojina i ustavni amandmani.
Društvena svojina i ustavni amandmani. — Socijalizam XXXI, 19888, št. 4, str. 208—215; objavljeno tudi v: Pravni život XXXVIII, 1988, št. 4, str. 539— 546.
Vprašanje subjekta družbene lastnine. — Pravna praksa 7,1988, št, 12,str.2—3,
Pitanje subjekta društvenog vlasništva. — Naša Zakonitost XLII, 1988, št. 6, str. 788—791.
Dr. Aleksander Bajt: Samoupravna oblika družbene lastnine. — Pravna praksa 7, 1988, Št 17, Str. 12—14 (ocena).
Aleksander Bajt: Samoupravni oblik društvene svojtne. — Naša Zakonitost XLII, 1988, št. 11—12, str. 1403—1407 (ocena).
Kako na drugi breg? (Družbena lastnina, delavčev položaj ipd, po ustavnih amandmajih). Naši razgledi XXXVIII, 1988, št, 24, str. 729—730.
Obligadoni odnosi i društvena sredstva, Zakon o obligacionim odnos ima (1987—1988) — Knjiga o desetgodišniici, — Savez udruženja pravnika SR Srbije, Beograd 1988, 2. zv.f str. 371—380. GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE 2, Ljubljana 1W:
Družbena lastnina, str, 366—367.
. .mbnwrt
Ivan Gams	.JiiiM rab rai
Za kompleksno mjerenjc krške denudacije. — Zbornik ¿Lt. ¡¡B»rm#bkeiipg-skupa geomcrfologija SFRJ, Gospič. — Južni Velcbiti	jZagrib 198J,
str. 45—55,	o^nasX ,tl .S t JI sy/itliag
Umrl je akademik Josip Roglič. — Naše jame, 29, 1989)	žntvob
Kras in človek. Človekov poseg v Dinarski kras — dve novi kraški knjigi.
—	Naše jame, 29,1937, str 71.
Omejitev alpskega ozemlja v Sloveniji. — Geografski vestni k, LIX, 1987, str, 13—20.
O zmedi in samovolji pri uporabi naših pokrajinskih imen. — Geografski
vestnik, LIX, 1987, str, 149—ISO. Prof. dr. Darko Radinja — iestdesetletnik. — Geografski vestnik, L1X, str, 191—193.
V spomin akademika Josipa Rogliča. ~~ Geografski vestnik. LIX, 1987, str. 195—196.
Konferenca IGU o sredozemskih deželah, L—3. september 1986 v Barceloni.
—	Geografski vestnik, LIX, 1987. str. 197—198.
Zasedanje Studijske skupine IGU Človekov poseg v kras v Palmi de Ma llore i
26,-30, avgusta 1986. — Geografski vestnik, LIX, 1987. str, 198—199. Seminar Uporaba satelitskih metod teledetekcije za ocenjevanje izrabe tal in za potrebe kmetijstva in gozdarstva. — Geografski vestnik, LIX, 1987. str. 208—209,
Preventiva včeraj, danes in jutri. — Ujma, 2, 1988, str, 3—5. Influence of lithology and slope gradient on soil erosion in karst. Vulnerability of karst. — Abstracts, 26th Congres IGU, Sydney 1988, str, 198 H 199. Snovanje nove geografske monografije Slovenije in vprašanje regionalizacije.
—	Geografski obzornik, XXXIV, 1987, 3, str. 51—55.
Ob grobu akademskega prof. dr. Josipa Rogliča. — Geografski obzornik.
XXXIV. 1987, št. 3, 79—80. Geografske značilnosti Slovenije (.učbenik + delovni zvezek.) — MK, Ljubljana
1988, str. 101 + 50. Ponatis. Obramba pred točo nekdaj in danes, — Obzornik 88, 12, str, 901—904.
GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENU£ 1, Ljubljana 1987: Alpe, str, 45—46 (soavtor); Bela krajina, str, 215—216 (soavtor); Baško jezero, str, 305; Bloke, str. 291 (soavtor); GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE 1. LjbEjafla 1^87: Celovška kotlina, str. 20—21; Cerkljansko, str. 35—36; Cerknica, str. 37—39 (soavtor); Cerkniško jezero, str. 40—41 (soavtorj i); Cvijič J ovan, str. 88; Črno jezero, str, 162; denudad ja, str. 234; Cerkniško polje, Str. 43; Dinarski kras, str, 262—264; Dinarsko gorstvo, str. 264,
Ferdo Ge s tri h
Le forzjt politiche di Slovenia e Venezia nel Medio evo, Congressi sulle rela-zioni t ra le due Sponde adriatiche 5: I rapporti politic! c diploma tici, Roma 1968, str. 73—83. Le migrazioni degli slavi in Italia nella storiografia jugoslava, v Italia felix. Mig raz ion i slave e albanesi in Occidente. Romagna, Marche, Abruzzi secoli XIV—XVI, a cura di Sergio Anselmi. Quaderni di »Proposte e ricerche«, n4 3, Ostre Vete re 1988, str. 247—271. Gradivo za zgodovino Slovencev v italijanskih arhivih. — Arhivi 11, (1988) Diskusij ski prispevek na okrogli mizi o Kreku, — 2000, časnik za mišljenje,
umetnost, kulturna in religiozna vprašanja 40/41, 1988, str. 44—46. Predgovor — Prefazione, v knjigi Statuti piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. — SAZU, Ljubljana 19SS, str. V11—XI. Odgovor Dadi Klaič. — Zgodovinski časopis 42, 198&, str. 123—124. H. Hassinger, Geschichte des Zollwesens, Handels und Verkehr tn den östlichen Alpenländem vom Spätmittelalter bil in die zweite Hälfte des 18. Jahrhundert. Erste Hälfte: Westkiirnten — Salzburg, v Deutche Handelsakten des Mittelalters und der Neuzeit, ßd XVI,T, Stuttgart 1987, 639 str.
—	Zgodovinski časopis 42, 1988, str. 479—4SI.
Acta h is toric ooeco nomica lugoslaviae. Časopis za ekonomsku h is toriju Jugoslavije 11, 12, 13, Zagreb 1984, 1985 in 19S6, str, 250, 247, 246. — Zgo-dovinskičasopis 42, 1988.
Fran Zwitter. — Delu, 16. april 1988.
In rnemoriam. Prof. dr. Nada Klaič (1920—1988). — Zgodovinski časopis 42. 1988, str, 457-458.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE I, Ljubljana I9SB: Čolnarstvo, str. 142—143; Delniške družbe, str. 214; Dunajski mir, str. 404; Dunajski verski mir, str. 404.
Josip Globe vii ik
The modulas of Rudin-Carleson extensions. — Monatsh. fiir Malh,, 105, 1988, str. 47—58.
Boundary interpolation and pro per holomorphic maps from the disc to the
bali. — Math. Z., 198, 1988, str. 143—150. Discs in the bali containing given disc rete sets. — Math. Ann., 281, 1988, str. 87—96.
Tes t ing analyticity on ro tat ion invariant families of curves. — Trans. Amer.
Math. Soc., 306, 1988, str. 401—410. Homogeneous polynomials on the bali of C. — Proc. Amer. Math. Soc,, 103, 1988, str. 255—259.
Interpolation by analytic funetions on ce. —- Math. Proc. Cambr. Phil. Soc,,
104, 1988. str. 295—302 (soavtor: R. Aronom). Analytic discs with rectifiable simple closed curves as ends. — Ann, Math., 127, 1988. str. 143—150 (soavtor. E. L, Stoutom).
Bogo Grafenauer
Pavel Diakon (Paulus Diaconus), Zgodovina ¡Mngobardov (Historia Lan goba rdorum). — Obzorja Maribor 1988, 422 + S Str., 9 str. slik v pril. Prevod iz latinščine (s Fr, Bradačem in K. Gantarjem), opombe in komentar str. V—VITI, 44—54, 86—94. 132—140, 184—194, 234—239, 286—293 in 297—422 (O Pavlu Diakonu in začetkih zgodovine Slovencev v novi domovini).
O izvoru slovenskih prednikov. — Srečanja 1988, št. 82/83, str. 298—309; št.
84/85, str. 409—417; v št. 86 III. del še v tisku. O »(ne)znanstveni fantastiki« v Zgodovinskem časopisu- — ZC 42. 1988, str, 121—123.
Fran Zwitter, — ZC 42, 1988, str. 159—163.
Predsednikovo poročila (o delu Slovenske malice od 1978 do 1988), — Glasnik
SM XI, 1987/88, str. 1—5. Nekaj okvirnih vprašanj ob razmerju med Cerkvijo in slovensko kulturo v 19. stoletju (uvodna beseda v kolokvij Cerkev in slovenska kultura od konca 18. do konca 19. st.). — Glasnik SM XI. 1987/88, str. 25—28. Janez Evangelist Krek, Razprava (na kolokviju). — Revija 2000 , 40/41, 1988, str. 42—44.
Ob šestdesetletnici Kluba koroških Slovencev. — Kronika Kluba koroških
Slovencev v Mariboru, Maribor 1988, str. 7—11. Fran Zwitter. — Dnevnik Sobotna priloga, 21. april 1988, str. 12—13. »Mi smo sel jad*, intervju za NIN. (Naslov je dan s strani uredništva, ki je v izvlečku iz dolgega pogovora zagrešila tudi nekaj napak v reproducirán ju odgovorov). — NIN 1978, 27. november 1988, str, 32—34. The Times Atlas svjetske povi jesti, z dodatkom Jugoslovanske zemlje, str. 297—315 (član Strokovne redakcije jugoslov. izdaje in avtor deta kart in komentarja jugoslov. dodatka), Zagreb 1987 (3. naklada).
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE I, Ljubljana 1986: Celjska grofija, str, 10; Celjska kneževina, str. 11; Celjski grofje, str, 12—15 (z genealoško tablico); Celovška kotlina (zgodovina), str, 21—22; Čedad (zgodovina), str. 106—107; Dtnastični teritorij, str. 264; Dobrla vas (zgodovina), str. 276; Dudlebi, str, 393.
Ludvik Gyergyek
KNJIGI:
Signali in statistične metode. — Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, 1988, XI + 554 str. (četrta izdaja).
Teorija o informacijah, — Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, 1988, VII + 564 str.
ČLANKI V ČASOPISU:
Sheme predstavljanja v sistemih računalniškega videnja in za razpoznavanje dvodimenzionalnih vzorcev. — Elektrotehniški vesinik ELVEA 2 (Ljubljana, Jugoslavija), letnik 55, 1988, št. 1, str. 1—7 (soavtorja; Slobodan Riba rid, Nikola Pavešič).
Knowledge Representation Schemed in Computer Vision and Pattern Recognition Systems. — Automat:ka (Zagreb, Jugoslavija), letnik 29, 1988, Št. 1/2, str. 5—8 (soavtorja: Nikola Pavešič, Slobodan Ribarič),
On System Diagnosis for Transient Fault Situations. — Microprocessing and Microprogramming (Amsterdam, North-Holland), letnik .22, 1988, str. 273—275 (soavtorja: Franc Novak, Sandi Klavžar).
CLANK! V ZflOKNtKU:
Diagnostična vrednost parametrov elektrokardiografskega signala. — 32. jugoslovanska konferenca ETAN, Sarajevo 1988. Zbornik del (Beograd, Jugoslavija), 1988, str. XI. 187—XI. 194 (soavtorji: An kiča Babic, France Mihelič, Matjaž Šinkovec).
Razvoj akusticno-fonetičnega modula za razpravljanje vezanega slovenskega govora. —- 32. jugoslovanska konferenca ETAN, Sarajevo 19B&, Zbornik del (Beograd, Jugoslavija), 1988, str. XII. 123—XII. 130 (soavtorja: France Mihelič, Nikola Pavešič).
Akustično-fonetični modul za razpoznavanje vezanega slovenskega govora. — 4. konferenca Računalniška obdelava jezikovnih podatkov (ROJP), Portorož 1938. Zbornik del (Portorož, Jugoslavija), 1988, str. 345—348 (soavtorja: France Mihelič, Nikola Pavešič).
Prilagodljivo odkrivanje premorov in normalizacija glasnosti govornega signala. — 4, konferenca Računalniška obdelava jezikovnih podatkov (ROJP), Portorož 1938. Zbornik del (Portorož. Jugoslavija), 1988, str. 341—344 (soavtorja: Milena Majcen, France Mihelič).
Realizacija veČnivojskega Gaussovega filtriranja s kaskado preprostih filtrov. — 4, jugoslovansko posvetovanje o robotizaciji (JUROB), Reka 1988. Zbornik del (Reka, Jugoslavija), 198S, str. 3—11, 3—16 (soavtorji: Franci Jager, Aleš Leonardis, Nikola Pavešič).
A Local Diagnostic in Regular Interconnected Systems. ■— Mini and Microcomputers and their Applications (MI MI), S an t Feliu 1988. International Society for Mini and Microcomputers (ISMM). Zbornik del (Barcelona, Spain), 1988, str. 88—91 (soavtorja: Roman Trobec, Janez Korenini).
Two dimensioned Parallel System Diagnostic. — 14th symposium on Microprocessingund Microprogramming, EUROMICRO 88, Zurich 1988. Zbornik del v tisku (soavtorja: Roman Trobec, Janez Korenini).
Synchronous Failure Detection Mechanism. — The International Associational of Science and Technology for Development (TASTED) International Conference Reliability and Quality Control, Paris 1988. Zbornik del v tisku (soavtor: Fance Novak).
ELABORATA:
Razvoj izvirne sheme za predstavljanje postopkovnega znanja v sistemih za razpoznavanje v sistemih računalniškega vida. — Ljubljana, 1988, 68 str. in priloge (nosilec naloge).
Analiza bioelektričnih signalov ter diagnostika in terapija živčno mišičnih sistemov. — Ljubljana, 1988, 107 str. (nasilec naloge).
Dušan Hadži
ČLANKI:
Ab-initio calculations in the hydration of dimethylpyrazole and indazole. Solvent effects on tautomeric energies. — J. Mof. Struct. (Theochem), 165, 39SS, str. 11$—124 (avtorji: M. Hodošček, D. Kocjan in D. Hadži).
Ab initio calculations of proton potential functions of some rhodopsin modelling systems. — J. MoL Struct. (Theochem) 168, 1988, str. 279—286 (avtorji: D. Hadži, J. Koller in M. Hodošček).
Protonation and cis-trans isomerizAtion energies of the retinal Schiff base bonded to formic acid; An M N DO/II and AMI calculation. — J. MoL Struct (Thcochcm) 168, 1988, str. 287—292 (avtorji; J. Koller, M. Hodošček in D. Hadži).
Molecular electrostatic potentials: A critical assessment in QSAR and a tryp-tamine binding model, Progress in QSAR. — (J. L. Fauchere, Ed,), Alan R. Riss, New York, (v tisku), (avtorji: D. Hadži, J. Koller in M. Hodošček).
Differentiation between dopamine and serotonin agonists by statistically evaluated molecular electrostatic potentials. — X-th International Symposium on Medicinal Chemistry, 15.—19. avgust 1988, Budapest (Hungary), (v tisku), (avtorji: D. Hadži, D. Kocjan, J. Koller in M. Hodošček),
Ab-initio calculations of hydrogen bonding between guanidine isosters and carboxylate. — J. Mol. Struct. (Theochem), 1988 (.avtorji: M. Hodošček, D. Hadži in T. Sol maj er).
Molecular conformation and biological activity. — Oodišnjak Jugosl ovens kog centra za kristalografiju, 1988 (v tisku), (avtorji: D. Hadžl, J. Kidrič in D, Kocjan).
Conformation of N-acetyi-L-pro-D-ala-N'-methyl tripeptide empirical, Setnient-pirical M O and ab-initio calculation, — J. Mol. Struct, (Theochem), (v tisku), (avtorji: J. Mavri. F. Avbel j in D. Hadži),
Ab-initio calculations on the protonation of N-methylacetamide by HjD*. Effects of discrete hydrations and solvent cavity. -- J. Mol. Struct. (Thcochcm), (v tisku), (avtorji: V. Haub, M. Hodošček in D, Hadži).
Intramolecular hydrogen bonding and guanidinim and potassium hydrogen malonates — an infrared and X-ray diffraction study. — Croat. Chem. Acta 61 (2), 405, 1988 (avtorji: K. Dinovič, L. Golič, D, Hadži in B. Orel).
Interaction pharmacophore of ergolenes. Theoretical and NMR studies. — J. Serb, Chem. Soc. 52 (11), 61?, 1987 (avtorji: D. Hadii. I. Kidrič, D. Kocjan, M. Hodošček).
Effects of flexibility on the dynamics of ligand binding. — J, Chem, Soc., Faraday Trans. II, 84, 763, 1988 (avtorji: A, Miklavc, D. Kocjan, F. Avbelj in D. Hadži).
Ligand binding to receptors and triggering by agonists. — v knjigi: Supra-molecular and Structure Function, (Ed. G, Pifat-Mrzljak), World Scientific, 1988, str. 208—247.
Proton transfers in biological mechanisms. — J. Mol. Struct, 177. 1—2i, 1988,
Quantum chemical modeling of some biological mechanisms involving proton transfer. — J. Pure Appl. Chem. (v tisku).
Theoretical investigations of structure and enzymatic mechanisms of as party! proteinases. Part 2. Ab inito calculations on some possible initial steps of proteolysis, — J. Mol. Struct, (Theochem) 181, 71, 1988 (avtorji: D. Hadži, M, Hodoš ek in D. Turk).
Proteins ko inženjerstvo. — Enciklopedija j ugoslo venske znanosti, Beograd, (v tisku), (avtorji: F. Gubenšek. D. Hadži, V. Turk).
Anton Ingolič
Družinski festival. Roman. — Prešernova družba 1988, 221 str.
Na robu življenja, Spominski utrinek. — Obzornik, Ljubljana 1988, št .10, str, 8—9.
Začasno zasedeno. Povestica za otroke. — Kurirček, Ljubljana 19SS, št. 10, str. 4—9.
Ptiček brez kij unč ka. Zgodbice. — Mladinska knjiga, Ljubljana 1988, str. 120 (Ponatis).
PREVODI:
Mladost na stepenicama {Mladost na stopnicah). Roman. Prevedla Miljenka Vitezovic. — Prosveta-Delta press, Beograd 1986, 222 str.
Božidar Jakac
Koledar grafik Božidarja Jakca, izdala Goricareklam, 1988.
Katalog Jakčeve novomeške zbirke, monografija, s popolnim slikovnim gradivom in prikazom Jakčevih del iz muzejske zbirke NOV.
Jakčev dom v Novem mestu (knjiga). Umetnostna zbirka podarjenih Jakčevih del v Dolenjskem muzeju (z naslovom na ovitku: Božidar Jakac); urednik Milček Komelj, Novo mesto 1988,
Franc Jakopin
Glej s ti*. 7&2.
Vinko Kamblč
ZNANSTVENI ČLANKI:
Die Bedeutung psychologischer Faktoren für die Frühdiagnose der Larynx-und Hypopharynx Geschwülste, — Laryngologie Rhinologie Otologic (Stuttgart) 67, 1988, str, 575—579 (soavtorica: M. Tuševljak),
Die anatomischen Merkmale des ft em k e-Ra u mes und die A i io- Pathogen esc des Reinke-Odems. — Laryngologie Rhinologie Otologic (Stuttgart) 67, 1988, str. 621—626 (soavtorici: N. Cale, Z. Radšel).
Aberrations of laryngeal mucosa: following exposure to asbestos, — British Journal of Industrial Medicine (London), (v tisku), (soavtorici; Z. Radšel, N. Gale).
STROKOVNI ČLANKI IN PUBLIKACIJE:
Die Venvendung der Acrytgaumenplatte nach transplalionen Eingreffen. — Laryngologie Rhinologie Otologic (Stuttgart) 67, I98É, Str. 138 (soavtor: J. Fischinger).
Morfologija limfatičnog sistema vrata. —- Zbornik Xlll. kongresa otorinolarin-gologov Jugoslavije (Priština), 1988, str. 32—39 (soavtorica*. N. Gale).
Preventiva raka grla. — Zdravstveni Vestni k, (Ljubljana) 57, 1988, str. 137—140 (soavtorji: M. Žargi, Z, Radšel, N. Gale).
Le lambeau epidermise microvasculaire de la crête iliaque pour la reconstruction des stenoses sous-glottiques et tracheales hautes. — Comptes Rendus des Seances (Paris), 1988, str. 207—215. (Soavtorja: M. Zargi, A. 2upevc).
Kajenje ter rak grla in žrela. — Zdravstveni Vestnik, (Ljubljana) 57, 1988, str. 230.
ZnaČenje keratoze i diskeratoze za klasifikaciju hi per plastičnih ah er act j a laringealne sluznice. — Tumor i glave i vrata i s red i šn j eg živčanog su-stava — su vremena dostignuda i stremljenja u dijagnostici i terapiji. — Sažetci. (Zagreb) 1988, str. 41 (soavtorica: N. Gale).
The Management of Injured Road Users Admitted in Hospitals in the SR Slovenia in the Period between 1. January and 30. June 1986 — Results of Questionnaire. — Symposium III Injuries Resulting from Road Traffic Accidents, (Dubrovnik) 19S8, str. 30—33 (soavtorji: F, Novak, J, Fischinger, Z, Radšel).
Prom j ene na laringealnoj sluznici kod rudnika u azbestno j industriji. — III. radni sastanak o ekspoziciji azbestu i drugim vlaknima (Zagreb). Knjiga sažetaka, 1988, str. 20 (soavtorici: N. Gale, Z. Radšel).
Utjeeaj azbesta na nosnu sluznicu. — 111. radni sastanak o ekspoziciji azbestu i drugim vlaknima (Zagreb), Knjiga sažetaka, 1988. str, 20 (soavtorici: Z. Radšel, N. Gale).
Janko Kos
Primerjalna zgodovina slovenske literature. — Ljubljana 1987, 265 str.
Izobraževanje in znanstveno-tehnološka revolucija. — V: Znanstvena in tehnološka politika za 90. leta. Ljubljana, 10,—12. 12. 1986, SAZU — MC CK Z KS, str. 636—645.
Zbrano delo Valentina Vodnika {Besedilo pripravil in opombe napisal Janko Kos). — Ljubljana 1988, opombe str. 361—503.
Kocbekova pripovedna proza v lui i primerjalne književnosti. — V: Edvard Kocbek, Poezija, kultura, politika, Ljubljana 1988, Str. 39—49.
Konec modernizma. — Sodobnost, 36, 1988, št. 3, str. 240—251; št. 4, str. 386—393; št. 5. str. 513—520; št. 6—7, str. 655—662
K problemu varstva moralnih avtorskih pravic na področju literature. — V: Akademija in varstvo moralnih pravic, Ljubljana 1988, str. 29—31, 65—67.
Valentin Vodnik kot nacionalnopolitični pesnik slovenskega razsvetljenstvu, — Slavistična revija, 36, 1988, št. 1, str. 13—32,
Uvod v metodologijo literarne vede. — Primerjalna književnost, 11, 1988, št, 1, str. 1—17.
Resnica o Odru 57. — Sodobnost, 36, 1988, št. 8—9, str, 815—832; št. 10, str. 938—951
Postmoderno vreme, — Književnost, 1988, št. 10, str. 1561—1566, št. 11, str. 1802—1815.
Berilo 2. (Uredil dr. Janko Kos, souredniki: Peter Kolšck Andrijan Lah, Tine Logar, Stanko Šimenc). — Maribor 1988, 195, str,
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE 2, Ljubljana 19SB (siru t ovni urednik ta književnost j
Cigler Janez, sir, 66; Čop Matija, str. 143—144; dialog, Str. 256—257.
Uroè Krek
POMEMBNEJŠE IZVEDBE SKLADB:
Koncertna fantazija za klarinet in orkester — Ljubljana (krstna izvedba),
Canticum Resianum Ravenca—Rezija (krstna izvedba) Ljubljana, Trst, Lu gano.
Samotno ugibanje za mešani zbor (besedilo Jože Udovič) — Maribor (krstna izvedba) Kranj, Cerklje, Witten, Bonn, Malin i tz. Spit tal. Gorica.
Jeux pour quarte za kvartet trombonov — Ljubljana (krstna izvedba).
Simfontetta — Celje, Kijev, Minsk.
Rapsodični ples — Ljubljana, Budimpešta, Dan au jvaroš, Szekesfehervar. Nagy-kaniza.
Sonata za klarinet in klavir — Pariz,
Espressivo za flavto in klavir — Ljubljana (obvezna skladba na tekmovanju učencev in študentov glasbe Slovenije in Jugoslavije v Novem mestu in Ljubljani).
3 skladbe za kvintet trobil — Ljubljana.
Sonata za violončelo in klavir — Ljubljana,
POSNETKI:
Močo i je pa ena lepa noč — posnetek na plošči APZ Kranj, Heüdon FLP 02041.
Canticum Resianum — posnetek na kaseti Edizioni Musicali Pizzicato, Ud ine.
Filip Kalan Kumbatovlč
O presoji igralčeve stvarilnosti. — Sodobnost XXXVI/1988, št. I, str. 39—50,
O avdiovizualni enotnosti besedil in akcije na odru. — Sodobnost XXXVI/1988, št. 5, str. 527—535.
Razprava. — V: Akademija in varstvo moralnih avtorskih pravic. — SAZU 1988, str. 49—52.
La protection des droits d'auteur l'ordre moral au théâtre. — V: La scena d i Am leto, convegno internazionale di studi, Venezia, ls ti tu tu interna-zionale per la ricerca teatra le (cikl., 6 str.).
Preroške sanje 1940 (Zaključni del spremne besede k novi izdaji Torkarjevega Blaznega Kronosa 1940).— — Delo-Knjižcvni listi, 24. november 1988, str. 14.
Živeti ali preživeti, — V: Igor Tor kar, Blazni Kronos 1940, Partizanska knjiga, 1988.
TELEVIZIJA:
Homo-mensura, portret F ti t pa Kalana, — Teveteka T V Ljubljana I, 4. april 1988 (Ponovitev TV-filma 1985).
Kultura v NOB, odlomek iz ljubljanske oddaje Ko se korenin zavemo; TV Zagreb T, junij 1988.
Valentin Logar
Gorenjska narečja. — Članek za Enciklopedijo Slovenije 3, (oddan za tisk) 4 tipkane str.
Karta OLA s tematiko refleksov psi. q v besedi goba (narečno gradivo, karta, legenda, komentar).
Obščeslavljanskij lingvističeskij atlas (OLA). — Serija fonetiko-grammatiče-s kaj a, Vypusk 1, Refleksy*č, Belgrad 1988 (soavtor in sourednik).
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE J, LJubljana 19«!:
Dialektologija, str, 256.
Boris Majer
Razmišljanje o drugačnem socializmu. — Ljubljana, Komunist, 1988, 66 str. (Tekst je najprej izšel v treh nadaljevanjih v reviji »Teorija in praksa«, posamezni deli pa so bili objavljeni tudi v »Borbi« (konec novembra 1988) in v sarajevski reviji »Pregled«),
Razmišljanja o drugačnem socializmu (J). — Teorija in praksa, št. 4, str. 291—306; it. 5, str. 539-549; št. 6, str. 783—792.
Ernest Mayer
Glej str. 304.
Janez Menart
izvirne pesmi:
Pesmi štirih. Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart, Tone Pavček — Cankarjeva založba, Ljubljana, 1988. (Faksimile istoimenske izdaje pri Knjižnem zavodu Slovenije, Ljubljana 1953).
Ob 35-letnici izid ti zbirke Pesmi štirih. — V izdaji revije Dialogi, leto XX r V, 1988, št. 3—4, Maribor. (Posnetki izbranih pesmi na štirih individualno zaključenih pasetah, v interpretaciji avtorjev in dramskih umetnikov).
Pridiga. — Nova družinska pratika za prestopno leto 1988, Družba sv. Mohorja v Celovcu, Celovec 1987, 80 str. (ponatis).
Epigramu Zavist, Naš film, Centralistični zajedniki, Predlog, Na svoj petdeseti rojstni dan. — Večer, 29. april 1988, 32 str. (ponatis).
Svitatuca, Romanca, Goli čas, Diagnoza, Lipe. Malt pesniški stenčas. — IMP Glasnik, glasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij, maj 1988, št. 5, leto XXII, Ljubljana (ponatis).
Stara pesem. — Nova doba. Sidney, 25, 5,—1,7, 1987 (ponatis).
Requiem, Droh (pod naslovom Doma in na tujem). — V: Sveta si zemlja, Slovenska pokrajinska in domovinska pesem (uredil Fran Zadravec), Ljubljana 1988 (ponatis).
ČLANKI:
S!qv'čhsIch akademija znanosti in umetnosti. — Oris in prikaz njenega nastanka in delovanja v jubilejnem petdesetem letu. Sestavil Janez Menart. — SAZU, Ljubljana 1988, 50 str.
Poet v nevezani besedi Predpraznični pomenek s pesnikom in prevajalcem Janezom Menartom (Helena Grandovec). — Večer, 29. april 1988. Prvomajska priloga (intervju).
Ali je slovenski narod suveren? (referat na Plenumu slovenskih kulturnih delavcev v Cankarjevem domu, dne 15. 11. 1988).
UREDNIŠKO DELO-
Matej Bor: Med viharji in tišino. Izbor, spremna beseda in opombe Janez Menart. — Cankarjeva založba, Ljubljana. 1988, 194 str.
Zapojmo po naše. Sto slovenskih narodnih. Izbral in uredil Janez Menart. — Mladinska knjiga, Ljubljana 19SS, 137 str.
PREVODI AVTORJEVIH DEL:
O naših dnjah. Stihi. Prevod so slovenskogo, — Raduga, Moskva 1988, 158 str. (Prevodi 126 pesmi v prevodih 10 prevajalcev, s spremno besedo urednice N. Korenevskaje.)
Izgubljeni deček, Celuloidni pajac, Stara pesem. — Hrvaški prevod, Zvon i mir Golob. — V: Iz savremene slovenačke poezije (ur. Josip Osti), Medu narod na književna manifestacija »Sarajevski dan poezije«, [ponatisi).
JAZ: Jaz, Post fes t um, Če bil bi, Kantonska pesem, Croquis, Ljubi kruhek, Gospodična s cuckom, Zadnja stran lune. (V izvirniku in v prevodih Janka Messnerja.) — V reviji: Die Briicke, 1988, 3, 14. Jahrgang, Klagenfurt (Jaz, Post festum. Gospodična s cuckom in Zadnja stran lune so novi prevodi, vse drugo ponatisi).
Stara pesem, Izgubljeni deček (prevedel Zvonimir Golob), Magistrate (prevedel Grigor Vitez), Bcdada o pivskem bratcu (prevedel Nikola Rašič). — V: Slovenska ljubavna poezija. Cankarjeva založba v Ljubljani in Nakladni zavod Hrvatske, Zagreb 1988 (prevod Balade o pivskem bratcu nov, drugo ponatisi).
RADIJSKE ODDAJE (nepopolno):
Nokturno. (Pismo, Lutnja.) — Radio Ljubljana J, program. 6. januar 1988 (novi pesmi).
Nokturno. (Lamartine: Dolinica, Jesen.) — Radio Ljubljana f. program, 21. januar 1988, (nova prevoda).
Nokturno, (Villon: Štiri balade,) — Radio Ljubljana I. program, 12. oktober 1988.
TELEVIZIJA:
Jubilej SAZU. (Scenarij za enourni dokumctaml film o SAZU ob njeni 50-Iet-niti. Režija Marija šemc-Baričevič.) Na sporedu TV Ljubljana I. program, dne 12. novembra 1988 ob 20. uri.
Štirje, (Dokumentarna oddaja o pesnikih knjige »Pesmi štirih«. Vodil Aleksander Čolni k.) Na sporedu TV Ljubljana I. program; 1. del: 9. septembra; 2. del: 16. septembra 19S8.
Janez MHčinskl
Slavnostni govor ob podelitvi nagrad dr. Jožeta Potrča za leto 1988. — Zdravstveni vestnik, 1988, 57. str. 221—222.
Der Unterricht der medizinisehen Deontologie and der mediziniseher Fakultat v Reports, Vlllth World Congress on Medical Law, Praha, 21.—25. 8, 1988. — Ass. of the Czechoslovak Med, Societies J, E. Purkyne, III, str. 3—7.
UVODNE BESEDE:
Biografski zbornik SAZU, Ljubljana 1988, str. 5—6.
Bibliografije članov IV. razreda SAZU, str. 5-
Bibliogralije članov VI. razreda SAZU, str, 1.
Likovni umetniki, člani SAZU — katalog, str. 3.
V dobre roke, predgovor k: W, Phleps, Nujna zdravstvena pomoč v gorah v večjih nesrečah in katastrofah, RKS, GRS, RSCZ, Ljubljana 1988, str. 3.
Pavel Kuna ver. — v: Koledar Prešernove družbe 1989, str, 128—132.
Lev Milčinski
ZNANSTVENI IN STROKOVNI SESTAVKI:
Pomembnost psihološke osvetlitve samomora. — SAZU, UPK Ljubljana, 1988, 164 str. (soavtorji: G. M revije, B. Šepec-Sirca in M. Viran t-Jaklič).
AgríJíivitosí in obravnava agresivnega bolnika. — Zdrav. Obzor., 1987/21, str. 281—286 (soavtor: J. Kondža).
Sam o moril nost in zdravstvena nega samomorilno ogroženega bolnika. — Zdrav, Ob*or. 1987/21, str. 275—9 (soavtor: N. Kariž).
Depresija in samomor. — V: M. VirantJaklič: Samomor in samomorilni poskus v Sloveniji v letu 1986. Univerzitetna psihiatrična klinika, Ljubljana 1987, str. 21—26.
Samomorilnost in slovenski narodni značaj, — V: Razvoj slovenskega narodnega značaja v luči 4. točke programa Osvobodilne fronte. Delavska enotnost, Ljubljana 1987, str. 119—122.
POLJUDNI ČLANKI, RECENZIJE IN PODOBNO:
Droge dandanes pri nas. (Avtorizirani intervju s Sreč kom Logarjem). — Večer, 13. januar 1988, str. 13.
Dobrota ne more nadomestiti znanja. (Avtorizirani intervju, skupaj z Janezom Milčinskim, vodila Jelka Kušar). — Dnevnik, 7. maj 1986, str. 12—14.
Če enega človeka rešimo samomora, — Dnevnik, 29. oktober 1988, str. 12—14.
Razmišljanje o smrti Prispevek za Radio Ljubljana, 31. oktober 1988.
G,	Cadlovski: Refleksii vo preven t iva ta na sam oubist voto. N I O »Študentski
zbor«j Skopje 1987. — Zdrav. Vest. 1988/57, str. 74—75 (ocena knjige).
V. Kuševič: ZIoupotreba droga. Grafički zavod Hrvatske, Zagreb, 1987. — V: Zdrav. Vestn, 19&3/57, str. 116 (ocena knjige).
H.	Linde mann: Avtogeni trening. — Cankarjeva založba, 1988, 138 str, (pre-
vod, 5. izdaja).
Psihoterapija, njene prvine in mesto avtogenega treninga v njej. (Dodatek k knjigi H. Lindemanna, op, cit., 46 str.)
Depresión und Selbstmord, — Plzeñski lékarsky sbornik, sv, 56, 1988, Lékar-ská fakulta University Karlovy v Plzni, str. 121—127.
Ivan Minattl
PREVODI:
Tibor Sekelj: Pad ma, mala plesalka. — Mladinska knjiga, 1988 Ljubljana.
S t i', vali Raičkovič: Mlin na veter (pesmi prevedel Kajetan Kovič, prozo prevedel Ivan Minatti).— Mladinska knjiga, Ljubljana 1988.
Bibliografski podatki o tekstih, ki so izšli v časopisih ali revijah, še niso registrirani,
/dravko Mlinar
Profesionalna kultura, družboslovno raziskovanje in družbena praksa. — Teorija in praksa, let. XXV, št, 5, maj 1988, str. 550—567; objavljeno tudi v: ^Družboslovno raziskovanje na Slovenskem«, Marksistični center CK Z KS, Ljubljana, dccember 1988, str. 26—61.
Profesionalizacija, ideologija in metodologija v sociološkem raziskovanju. — Teorija in praksa, št. 9—10, 1968, str, 1181—1196.
Razvojne težnje: Pluralizem in povezovanje z razvitim svetom. — Teorija in praksa, let, XXV, št. 7—8, julij—avgust 1988, str. 960—987.
Primerjalno raziskovanje in razvojni proces. — Družboslovne razprave, št. 6. 1988 (soavtor: S. Splichal}.
Integration and differentiation in international sociology: Clustering of ISA Research Committees. — Bulletin de méthodologie sociologique, 1988 (so-avtorja: S, Splichal, A, Fcrligoj),
Pogledi Edvarda Kardelja na socijalistički razvoj se/a; Materij al na izgradnja i menjanje svesti- — V knjigi: Jugoslovcnska sociologija sela, (urednik Radomir Lu kič), Posebna izdaja SANU, knjiga 578, Odelenje društvenih nauka, knjiga 95, Beograd 1987 (dopolnilo k bibl. iz 1987).
Informacijska tehnologija in družboslovno raziskovanje. — Maši razgledi, leto XXXVII, št. 16 (879), 26. avgust 1988, str. 486—4S7
Razvojni tokovi in ustavne spremembe. — Naši razgledi, leto XXXVII, št. 4, str. 1, 26. februar 1988; V srbohrvaški verziji: Ustanovne promené i pro-storno-društveni razvoj. — Komuna. Časopis za teoriju i praksu komunalnih zajednica, god. XXXV, br. 3, Beograd 1988,
Samostalnost i povezanost u odlučivanju. — Komuna, št. 9, 1988, str. 15—18,
sZnans tve ni socializem* ali Potemktnova zapuščina. — Naši razgledi, ieto XXXVII, št. 23 in 24, december 1986; predstavljen tudi na Radio Zagreb, III. program, 28. septembra 1988.
Iz Celovca ne bi povabili Einsteina: Pogovor Naših razgledov, — Naši razgledi, leto XXXVII, št. 18 (881), 23. september 1988, str. 547 in 539.
Vrednotenje raziskovalnega dela. — Komunist, 16, december 1988,
Dušan Moravec
IsOjz Kraigher, Zbrano delo. Deveta knjiga. Uredil in napisal opombe (sir. 357—422). — Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. DZS, Lj. 1988, 428 str.
Inovacije in deviacije uprizarjanja Cankarjevih del. Razprava na SÀZU 5. novembra 1987- Zbornik Akademija in varstvo moralnih (avtorskih) pravic.
—	SAZU, Lj, 1988. 23—28 (tudi sourednik).
Nušič med aplavzi slovenske publike in pomisleki kritike. Tribuna Sterijevega pozor j a 31. maja 1988. — Naši razgledi, 8. julij 1988.
Portret pozab t j ene ga igralca (Rado Želcznik, 1894—1935). — Zbornik Matice srpske za scenske umetnosti i muziku 2. Novi Sad 1988, str. 67—77.
Oton Berkopec (In memoriam). Naši razgledi, 7. oktober 1988-
Pismo ob jubileju. — Pozorište (Novi Sad ),sezona 1988/89, št. 2/3.
Vse, kar je *zad«, ni bistveno. (Razgovor o Lojzu Kraigherju in njegovih ištu dijah o Cankarju.) — Večer (Maribor), 18. februar 1988.
Shakespeare pri Slovencih. — Televizijska oddaja Ex libris, 24. januar 1988.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE 1. Ljubljana MSS:
S. Česnik, C. Debevec, F Delak, R Dey I, A. Dobrovolny, Češki igralci in režiserji v Ljubljani, Deželno gledališče, Dramatično društvo v Ljubljani. (tudi urednik za gledališče do 1945.)
Janez Orešnlk
The obligatorium of unemphattc pronoun subjects in Germanic languages.
—	FUologija 14, Zagreb 1986, str. 261—270.
O upovedovanju. — Mostovi 2. 1, Ljubljana 1988, str. 36—38.
Za Leksikon Cankarjeve založbe, izdaja 1988, uredniško pregledal vsa jezikoslovna gesla, kot avtor nekatera jezikoslovna gesla spremenil ali dodal.
Osnutek učnega načrta za smer Splošno jezikoslovje (na Filozofski fakulteti v Ljubljani). Rokopis 1988,
Boris Paternu
RAZPRAVE IN ŠTUDIJE:
Sodobna slovenska poezija kot evolucijski problem. — Zbornik. Obdobja S, Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, Znanstveni inštitut lilo zofske fakultete, Ljubi j aa 1988, str. 17—40.
Slovene Modernism, — Zbornik. Cross Currents, A Yearbook, 7 of Central European Culture. Michigan Slavic Materials, No. 29, Published by Department of Slavic Languages and Literatures of the University of Michigan, Ann Arbor 1988, str. 321—336.
Problem modernizma v Kocbekovi poeziji. — Zbornik. Edvard Kocbek, Poezija, kultura, politika, Ljubljana 1988, str. 6—22.
Jezik znanosti in jezik poezije. — Delo-Kn jiževni listi, 7. januar 1988, str. 7,
Prešernova Zdravi j ica in naš čas. — Delo-Kn jiževni listi, 25. februar 1988, str. 7.
O položaju humanističnih ved. — Zbornik, Znanstvena in tehnološka politika za 90. leta, II. SAZU in MC ZKS. Ljubljana 1988, str, 631—635,
Anton Peteri in
Aging Phenomena in Isotactic Polypropylene Drawn at Different Temperatures: — J. Poly m. Sci., Pol y m, Phys. Ed.. 26, 1897 (1988) (soavtor ji: de Candia, Russo, Tidjani, Vittoria).
Mario Pleničar
!m comparaison entre la faune rud iste du Maastricht i en de la Bulgarie, de l'Ouest et entre celle de la Slovénie — First international conference on Rudists, Beograd, 24.—26. oktober 1988, Abstracts, 15 str. (soavtor: A. Pamukčiev),
Senonian rudists of Slovenia (NW Yugoslavia). — First international conference on Rudists, Beograd, 24.-26. oktober 1988, Abstracts, 20 str,
Maastrichtian, Daman and Thane t tan Beds in Boten ja vrti {NW Dinarides, Yugoslavia). Micro fades, Rudis t s, Corals, — Razprave IV. razr. SAZU, 29, Ljubljana 1988 (soavtorji: K. Drobne, B. Ogorelee, D. Turnšek, M, L. Zuc-chi-Sotifa), (v tisku).
Primož Ramovš
Tako naj bo za klarinet, fagot in klavir. — Ljubljana, Edicije Društva slovenskih skladateljev. 1988, (II) + 6 + (I) str. Izpoved za simfonični orkester. — Ljubljana, Kaseta, SOKOJ, Dnevi slovenske sodobne glasbe 1988. Pregled za kljunasto flavto in spinet. — Trst, Založništvo tržaškega tiska. Plošč a FLP 08-011. 1988. Organofonija aH v srcu Ljubljane skladatelj. — Teden radia 88, Radio Ljubljana. 1988.
Moj pogled m cerkveno glasbo. — Ljubljana, Cerkveni glasbenik 81/4—6, 1988, str. 33-35.
Svobodni dialog, — Arhivni posnetek, S F Ljubljana,
Koncert za violino, violončelo in orkester. — Arhivski posnetek, SF Ljubljana.
Izpoved. — Arhivski posnetek, RTV Ljubljana,
Sonata za klavir štiriročno, — Arhivski posnetek, RTV Ljubljana.
Trikrat, — Arhivski posnetek, RTV Ljubljana.
USTVARJENA UMETMJSKA DELA:
Slovenski filharmoniji za simfonični Orkester
Koncert za violino, violončelo in orkester
S KT za kvantitet trobil
Kvartet za flavto, vioiino, violončelo in čembalo
Trije kolegi za flavto, violončelo in klavir
Trojka za flavto, angleški rog in triangel
Dvoje oči za harfo in klavir
Clar — pere za klarinet in tolkala
To je možno za kljunasto flavto in kontrabasovsko tubo
Triangulum za marimbafon
Meditatio de Sancta T rinit ate za orgle
Pax et bonum za orgle
Janez Stanonik
Die deutsche Literatur im mittelalterlichen Slowenien. — Acta Neophilologica
XX (1967), str. 9—18 (izšlo 1988). Letters of Marcus Antonius Kappus from Colonial America iL — Acta Neophilologica XX (1987), str. 25—38. Letters of Marcus Antonius Kappus from Colomcal America III. — Acta
Neophilologica XXI (1988), str. 3—9. The Life and Work of Marcus Antonius Kappus, The Missionary from Kamna
Gorica — Slovenija I,, No, 4 (1987), str. 51—55. The Reception of American and Canadian Literatures in Slovenia. — Zbornik: Cross-Cultural Studies: American, Canadian and European Literatures 1945—1985, ed. Mirko Jurak, Ljubljana 1988, sir. 329—335.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE 1. Ljubljana 19SS-.
čiiman Anton, str. 141; Dolenc Ivan, str. 285; Družba za slovenske študije, str. 346,
Miha TJäler
Organska kemija, 2, dopolnjena izdaja. — Državna založba Slovenije, Ljubljana 1988, 515 str.
Experiments toward the Preparation of some Binaphthalene Derivatives. — Monatsh. C hem. 119, 1968, str. 327—332 (soavtorja: J. S. Bradshaw in L. Golič).
Amination of NaphtoquinoneS with Azidotrimethylsilane. — Monatsh. Chem, 1988, str, 215—222 (soavwtorji; B, Husu, S. Kafka in Z. Kadunc).
S impie Procedure for the Synthesis of Pyridinecarbohydroximoyl Chlorides and Bromides. — Synth. Commun. IS. 1988, str. 1427—1432 (soavtorji; M. Kočevar, S. Polanc, M. Sollner in B. Verček).
Syntheses of some N-(Pyrazinecarbonyl)amino Acids and Peptides. Ree, Trav. Crim. Pays-Bas 107, 1988, 366—369 (soavtorji: M. Kočevar, S. Polanc in B. Verüfik).
The Semmler-Woff Aromatizition and Schmidt reaction Aplied to some Py-rido (T, 3': 3, 4)pyrazoto(5. l-c)-l, 2, 4-benzotriazines. — Mona L sc h. Che m. 119, 1988, str. 597—603 (soavtorja: M. Kočevar in B. Stanovnik).
Reactions of Quatemized Imidazo-Quinazoline and -Pyridopyrimidine with Active Methylene Compounds. — Monatsh. Chem. 119, 1988 (soavtorji: M. Dobnikar, M. Kočevar, A, Petrič in B. Verček).
Some new Aspects of Pyridazine Chemistry, 24?- Rencontres Internationales de Chimie Thérapeutique. — First International Symposium on the Chemistry and Pharmacology of Pyridazines (zbornik), Strasbourg 1988.
Heterocyclic Quinones. Advances in Heterocyclic Chemistry 44, — Academic Press, New York 1988.
Transformations of N-Heteroarylformamidines into Derivates of beta-He-teroarylamino-alpha, beta-didehydro-alpha-amino Acids, beta-Heteroaryla-tnino-alpha-amino Acids and Dipeptides. — J. Heterocycl. Chem 24, 1987, (izšlo 1988), str. 1809—1810 (soavtorja: B. Stanovnik in J. Svete).
Transformations of Amines and N-Heteroarylformamidines into Esters of Sub-sit uted beta-Amino-alpha, beta-didehydro-alpha-amino Acids. — Helero-cycles 27, 1988, str. 903—909 (soavtorji: B. Stanovnik, J. Svete, L. žorž, A. Hvala in I. Simonič).
Anton Trs t en j ak
KNJIGE:
Putovi k čovjeku. Metode upoma van j a ljudi, Prevod iz slovenščine. — Dja-kovo (U pravi trenutak) 1988, 269 str.
Dobro je biti človek. — Ljubljana (Kath. center) 1988, 120 str.
Človek končno in neskončno bitje. — Celje (Mohorjeva družba) 1988, 620 str.
ČLANKI:
Psihologija asimilacije, — Primorski dnevnik, 19,, 20,, 21. junij 1988-
Ostanek življenja ali novo življenje. — Družinska priloga Družine, 1988, št. 10, str, 35 in 4L
Zena zdravnica. - Zdravstveni vestnik, 57, supl. Il, junij 1988, str. 39—49.
Biti človek. — Uskovski teden 1987 (izšlo 1988), str. 11—27.
Nepoznani diplomatski potni Ust (Internacionalnega parlamenta za varnost in mir). — Zdravstveno varstvo 27, 1988, str. 21—24.
Iz krize vrednot. — Kristjanova obzorja, 3, 1988, str. 21—27.
Oblikovanje osebnosti slovenskega otroka v tujini. — Zavod SR Slovenije za šolstvo (Inštitut za sociologijo. Projekt razvijanja in očuvanja narodne in kulturne identitete materinega jezika pri jugoslovanskih delavcih v tujini v sodelovanju z Unesco) 8 str. (posebni odtis).
Edvard Kocbek, ekstatična osebnost, ne politik. — Studijski zveze E. Kocbek, Poezija, Kultura, Politika. Ljubljana (Komunist) 1988, str. 158—168.
Z veseljem biti človek. — Za življenje {urednik M. žužek) Ljubljana 1988, str. 24—30.
Zum Gleichgewicht zwischen Natur und Technologie. Eine anthropologische Annäherung zum Wald. Allgemeine Forst-Zeitschrift 21, 1988, str. 594 Übersetzung aus dem Englischen A. Pieper).
Janez Janžekovič, mislec in osebnost. — Tretji dan 17 (1988). šE. 8, str. 12.
Sttki med zdravnikom in bolnikom. — 7 D, 17, št. 28, 14, julij 1988, str. 22.
Psihološka podlaga moralnih avtorskih pravic. — Akademija in varstvo moralnih pravic, Ljubljana. SA ZU, 1968, str. 13—21.
Pred pragom tretjega tisočletja. — Kristjanova obzorja, 3 (1988), št. 13, str. 205—214.
Spomini na šolo. — Jana, 31. avgust 1988, str. 17.
Narodova složnost pomeni preživetje. — Nedeljski dnevnik, 4. december 1988, str. 4 (intervju z L. Lesarjem).
Sreča je biti skladen s samim seboj. — 7 D, 28. april 1988, str. 8—10.
človek dialoško bitje. — 2000, 1988, št. 42—43, str. 56—60-
Interdisciplinarna znanost o barvah. — Ban,'a in barvna metrika. 11. mednarodno posvetovanje. Univerza v Mariboru 1987 (izšla 1988), str. 14—18.
Barve in liki. — Barve in barvna metrika. 11. mednarodno posvetovanje. Univerza v Mariboru 1987 (izšlo 1988), str. 57—64.
Jakob Volčič. — V: J. Fikfak (ur.), Jakob Volčič in njegovo delo. Zbornik prispevkov in gradiva (Inštitut SAZU), Pazin—Ljubljana 1988, str. 28.
Barve in delovno okolje. — Strokovno posvetovanje Ekologija dela in okolja. Zbornik referatov, Portorož 1988, str. 63—74.
Prof. dr. Janez Janžekovič. — Stopinje 1989 (izšle že 1988). Pomurski tisk, Murska Sobota, str. 169—170,
Antropološka podoba prleških ljudi. — Stopinje 1989. Pomurski tisk, Murska Sobota, str. 30—33.
OCENE:
Clarus L, Du stirbst, damit du lebst, 1986. — Schw, Zt, f, Ps. 1988 št. 1, str. 58.
Immos Th., Die Sonne leuchtet um Mitternacht. Archetypen in der Literatur, 1986. — Schw. Zt. f. Ps. 1988, št. 1, str. 59.
Theodor J, Kappers, Muttergötin und Gottesmutter in Ephesus. Von Artemis zu Maria, 1986. — Schw. Zt. f, Ps. 1988, št. 1, str, 58.
Hinshaw R. und Fischli L., C. G. Jung im Gespräch: Interviews, Reden, Begegnungen, 1986. — Schw. Zt. f. Ps. 1988, št. 1, str. 59.
Dragica Tumšek
Glej itr. 303,
Josip Vidmar
Josip Vidmar — Teodor Andjclic: Slovenci su ekonomski eksploatisani, — NIN. Bgd, 27. marec 1988, št. 1943 str. 20—22 (intervju),
Josip Vidmar — Jožo Puljizovič: Ritual samoče. — OKO, Zgb., 21. april—5. maj 1983, Št 420, str, 4 (intervju),
Josip Vidmar — Jelka Kušar: Od vsega začetka sem hotel biti kritik. —
—	Dnevnik, Ljubljana, 23. april 1988, št. 112, str. 11—13 (intervju).
Josip Vidmar — Ludvik Škoberne: Izročilo Osvobodilne fronte — Naš delavec, Ljubljana 1988, št, 5, str. 8 (intervju),
Josip Vidmar — Vinko Bešter: Velika slovenska misel — Gorenjski glas, Kranj 19S8, Št. 10, str. 5 (intervju).
Josip Vidmar — Barbara Goričar: Pamet prepočasi zmaguje. — Nedeljski dnevnik, Ljubljana, 1, maj 1988, str. 5 (intervju).
O Gombačevem izboru iz Shakespeara. — V: William Shakespeare: Kako je človek iep. (Gledališki list) Slovenska Bistrica, DPD 1988, str. 2.
Josip Vidmar — Viktor Konjar: »Ta naša druga narodna pomlad.* — T V 15 — Naš tovariš, Ljubljana, 24, november 1988, Št 45—46, str. 1 (in, intervju).
V spomin prof. dr. Albinu Stritarju. Dnevnik, Ljubljana, 6. december 1988, str. 16.
UREDNIŠKO DELO:
Dragotin Cvetko: Gojmir Krek. — Ljubljana, Partizanska knjiga 1988, 248 str. (Znameniti Slovenci, ur. Josip Vidmar).
Sergij Vilfan
Sprachgrenzen und Kreis grenzen nach 1848, besonders in der Steiermark.
—	v: Recäit und Geschichte, Festschrift Hermann Baltl zum 70. Geburtstag, Graz 1988, str. 593—609,
Typen von Herrschaftsstrukturen in Kärnten im Frühmittelatter, — v: Symposion zur Geschichte von Millstatt und Karrten; Verein Stiftsmuseum M i 11 s tat t 1987, str. 70—83 (izšlo april 1988).
The Archives of the President of the Congresses of European Nationalities (A Brief Information). — v: Ethirc groups Studies, SAZU, 1988, str. 59—62.
Jugoslawien. — v: Helmut Coing (Hrsg.) Handbuch der Quellen und Literatur der neueren europäischen Privatrech tsgeschichte, Dritte Band, Fünfter Teilband, Südosteuropa, München 1988 {C. H, Beck), str. 323—470.
FreEifriger Denkmäler. — v: Lexikon des Mittelalters, str. 906.
Organizacija sodišč leta JS49 in narodnostne meje (zlasti na Štajerskem in Koroškem). — v: Zgodovinski časopis 42/1988, str. 165—188-
Društvo Pravnik in njegovo glasilo v boju za slovensko uradovanje, — v: Pravnik 43 (105)/1988, str. 449—457.
O starejših dimnicah na Slovenskem. — v: Traditiones 17/1988, str. Ill—120 (soavtor: A. Baš).
Mestne računske knjige kot zgodovinski vir. — v: Zbornik ob devetdesetletnici arhiva (Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljane), Ljubljana 1988, str, 14—36.
Pravni značaj deželnih stanov v deželah s slovenskim prebivalstvom (Notranja Avstrija). — v: Zbornik znanstvenih razprav 48/1988, str. 207—219.
Dr. Anton Svetina. — v: Z C 42/1988, str. 458—460.
GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE 1, Ljubljana 1983:
Cena — Gibanje cen od 13. do 19 st., str. 26—27; Civiiiio pravo (do 18. st.), str. 74—75; Čižman Josip, str. 141; Dajatve, str. 167—168; Davčna in urba-rialna regulacija, str, 176; Davek (do IS, s t.}, str. 176—177; Dedno pravo (do 18, st.), str. 183; Delegirano gospodarstvo, str. 212; Denar (zgodovina), Denarič, str. 233; Desetina, str. 239; Dežela, str. 246—247; Deželna avtonomija (do 1848), str. 249; Deželna deska. sir. 250; Deželni ročin, str. 251; Deželni stanovi, str. 252; Deželni zbor (do 1848), str, 252; Deželno pravo, Str. 254; Dimnica, str. 260—261; Dinar, Str. 272; Dolinar Tomaž, str, 320; Dominikatna posest, str. 307; Dominikalni podlolnik, str. 306; Dopsch, Alfons, str. 312; Družina (Zgodovina...), str. 382—383; Družnik, str. 383,
Lojze Vodovnik
Recovery of neural function due to electrical stimulation. — Proc. Symp. The Current Status of Peripheral Nerve Regeneration, Ed. T. Gordon, R, B, Stein, P. Smith, Alan R. Liss Inc. New York 1988, str. 177—183. (avtorji: L, Vodovnik, A. Stefanovska, S. ReberSek, M. Gregorič, N. Gros),
Electrotherapy and its application in spasticity and wound healing. — Japanese Journal of Traumatology and Occupational Medicine, Vol, 36. No. 1., str. 40—44, januar 1988 (avtorji: L. Vodovnik, A. Stefanovska, S. Reber Šek, T. Bajd, N. Gros, H. Bcnko, R. Turk, M. Maležič).
Rehabilitation Engineering: A Challenge for Society. — Symposium Rehabilitationstechnik, Graz, junij 1988, Proc., str. I—10 (slavnostno predavanje).
Motor response due to electrical stimulation of denervated tibialis anterior musecle. — Scand. J. Rehab. Med. Suppl. 17, 1988, str, 123 (avtorji: V. Va-lenčič, L. Vodovnik, M. Stefančič).
Electrical Stimulation for control of paralysis and therapy of obnormal movements. — Scand. J. Rehab, Med. Suppl. 17, 1988, str. 91—97 (avtorji: L. Vodovnik, S. Reberšek, A. Stefanovska, J. Zidar, R. Ačimovič Janežič, N, Gros),
Cronic electrical stimulation for the modification of spasticity in Hemiplegie patients. — Scand. J. Rehab. Med. Suppl. 17, 1988, str. 115—121 (avtorji: A, stefanovska, N. Gros. L, Vodovnik, S, Reber Sek, R. Ačimovič-Janežič).
Quantification of Wound Healing after Electrical Stimulation. — Proc. World Congress on Medical Physics and Biomedical Engineering, San Antonio, Tx, August 1988. Published in Physics in Medicine & Biology, Vol. 33, Supplement I, 1988, str. 386 (avtorji: L. Vodovnik, A. Stefanovska, D. Križaj, H. Benko, R, Turk, M. Maležič).
Electrical and Electromagnetic Stimulation as a Method to Study Growth and Morphogenesis in Plants and Fungi. — Proc. 6th Congress of the Federation of European Societies for Plant Physiology, Split J988, p, 16.11 (avtorji: D. Križaj, F. Pohleven, J. Zel, D, Leštan, N. Gogala, L. Vodovnik).
Electronic healing of chronic wounds, — Proc. Fifth National Conference on Biomedical Physics and Engineering, Sofia, October 198®, str. 83—84 (avtorji: L. Vodovnik, A- Stefanovska, D, Križaj, H. Ben ko, R. Turk, M. Malezic).
Anton VratuSa
Pravo mora u savremenim uslovitna: Perspektive i ograničenja. — Medjuna-rodna politika, 15. januar 1988, 12 str.
Samoupravna komuna: Dostignuča i problemi. — Radio Skopje, III. program, 13 str.
Idejni koncept in program za preučevanje narodnih manjšin in narodnosti. — Med akademij ski odbor Sveta akademij SFRJ, marec 1988, 12 str.
Pomembna pobuda jugoslovanskih akademij, —• Naši razgledi, 15. marec 1988, str. 10.
Idejni koncept in metodologija za monografijo: Edvard Kardelj, Življenje in delo, 14 str,
Sodobni pomen samoupravne socialistične misli. — Naši razgledi, 27. maj 1988, str. 10.
Andinistration without Bureaucratization. — Introduction paper. — Budapest Round Table HAS, 30. august, 2, september 1988, Budapest, str. 14.
I CPE and contemporary economic reforms in developing countries, — ECOSOC. Geneva. 13. julij 1988, str. 9.
Pomen Kardeljevega koncepta strategije in taktike narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji s posebnim ozirom na osvoboditev celotnega slovenskega ozemlja. — Znanstveno posvetovanje o sklepnih operacijah NOV in POS aprila—maja 1945, Brdo pri Kranju, 7. in 8. julij 1988, 12 str.
Three Statesmen on the Brioni Islands, — Centennery Volume of Jawaharlal Nehru, New Delhi 1988, str. 12.
Deklaracije i jugoslovensko-sovjetski odnosi. Komparativna študija. —- Arhiv za pravne i društvene nauke, J988, str. 25.
Mednarodni center pred novimi nalogami. — Naši razgledi, 19. december 1988, str. U.
Igor Vrišer
Ob štiridesetletnici združitve Slovenskega Primerja s Slovenijo. — GV, LIX, Ljubljana 1987, str. 3—12.
Primerna območja za namestitev industrija v občini Postojna. Notranjska. — 14, zborovanje slovenskih geografov, Postojna 1987, str. 270—291 (soavtor: Andrej čeme).
Razvoj in problemi industrije na Notranjskem, Notranjska. — 14, zborovanje slovenskih geografov, Postojna 1987, str, 265—270,
Razvojne dileme suvremene jugoslavenske geografije. — Geografski glasnik, XLIX, Zagreb 1987, str. 13—16.
Regionale Entwicklung in der Sozialistischen Republik Slowenien (Jugoslawien). — Dela, 5, 1987, str, 13—25.
Spremembe v zemljiških kategorijah v Sloveniji. — G V, LIX, Ljubljana 1987, str. 37—49.
Zapis o regionalni geografiji. — G V, LIX, Ljubljana 1987, str, 127—137.
Industrie in Slowenien — Entwicklung und Strukturen, Wirtschaftliche Zusammenarbeit zwischen Landern verschiedener gesellschaftlicher Systeme. Arbeitsm a ter ial ien zur Raumordnung und Raumplanung, — Heft 47, Bayreuth, 1988, str, 31—51.
The Distribution of Indus t ry in Yugoslavia. — Geographica Iugoslavica, IX, Ljubljana 1988, str. 51—67.
Agrarni sistema v SR Sloveniji leta 1985. — Ekonomska revija, 39, Ljubljana 1988, št. 1, str. 19—34.
Industrializacija 1953—1981 v SR -Sloveniji, — Urejanje prostora, 1, Ljubljana 1988, str. 49—59.
Dimitrije Perišič: O prostornom planiranju. — G V, LIX, Ljubljana, str, 175—176.
World Pattern of Modern Urban Change. — GV, L1X, Ljubljana J983, str. 182—133.
gesla v enciklopediji slovën1je 1, ljubljana 1967:
Aglomeracija, str. 17—18; Asanacija, str. 123; Brda, str. 361,
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE 2, Ljubljana 19SÎ:
Črni revir, str. 161; Dol pri Hrastniku, str. 304; Družbena geografija, str. 365.
Franc Zadravee
knjige:
Poet prekmurskih ravnin Miško Kranjec (190S—1983). Monografija. — Murs lui Sobota 1988, str. 400.
Sveta si zemlja. Antologija slovenske pokrajinske in domovinske pesmi. Izbral, uredil in napisal spremno besedo »Slovenska pokrajinska in domovinska pesem«. — Ljubljana 1988, str. 15—16.
Rudolf Maister, Pesmi Izbral, uredil in napisal spremno besedo »Pesnik Rudolf Maister« C1S74—1934). — Maribor 1988, str. 77—87.
razprave in članek:
Srečko Kosovel (J904—1926) in ruski pesniški konstruktivnem — podobnosti in razločki. — Zbornik referatov za X. mednarodni slavistični kongres v Sofiji, SR, 1938, str. 195—216.
Kocbekova prednovelistiČna proza. — Edvard Kocbek, Poezija, kultura, politika, Ljubljana 1988, str. 23—38.
»Anketni list« kot pripovedna oblika (primer Miško Kranjec). — Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura. Obdobja, 8, Ljubljana 1988, str. 137—144.
Kolonizirana slovenščina. — Delo-književni listi, 11, februar 1988. — Objavljeno tudi v »Objavah« Univerze Edvarda Kardelja za študijsko leto 1987—1988, št. 1, Ljubljana 1988, str. 4—6.
Ciril Zlobec
izvirni deli v knji1ni izdaji:
Priznam, rekel sem. Tematski kolaž iz raznih Intervjujev, krajši eseji k posameznim poglavjem, pesmi, — Prešernova družba 1988, str. 320.
Rod. Pesmi. Bibliofilska izdaja. Izvirni rokopis in oprema Ivan Jcrmol. Izdala Knjižnica Cirila Kosmača, Tolmin, str. 20.
pesmi v revijah, zbornikih in časopisu!:
Gazelica, Ko sva sama, Umetnik. — Glasnik, maj 1988, str. 8.
Soneti za današnjo rabo i. — Delo-Književni listi, 28. julij 1988, str. 7.
Angažirane pesmi: Naša Ariadnina nit, Obglavljen je dneva, Angažirana pesem, Dokončno sužnja, Bojim se tebe v sebi, Srečni Ojdip, Sonet za današnjo rabo. — Sodobnost, št. 8—9, 1988, str, 752—756.
Trittico d'arnore. Prevod Arnaldo Bressan, Spremna beseda (Le radici vinice) Fabio Doplicher. — Si seri ve, Št. 2, Cremona 1988, str. 109—1 i 3.
Sveta si, zemlja (Hiša očetova I—II, str. 250—252; Domovina, str. 418; Slovenski sonet 1, Slovenski sonet If, Triptih o narodu III, str. 419—421). Sveta si, zemlja, slovenska pokrajinska in domovinska pesem, izbral in uredil dr. Franc Zadravee. — Prešernova družba, 1938.
Ciril Zlobec: Gotovo himna, Molitva, Zdravo grehu. Moja kratka večnost. Reč II—III, Erotika III, Očeva kuéa V, Kamen I, Kamen II, Podrum, Savrcmcno slovenačko pesništvo, antologija. Prevedel Dejan Poznanovič. — Matica Srpska, Novi Sad 1988 (z letnico 1987), str. 117—129.
Ciril Zlobec: Večer (prevedel Slavko Mihalič), Ne usporeduj, Kad smo sami (prevedel Branko Maleš), Zamalo himna, U strahu ti spas (prevedel Slavko Mihalič). Slovenska ljubavna poezija. Priredili Tone Pavček, Luko Paljetak. Vjekoslav Boban. — Cankarjeva založba, Ljubljana, Nakladni zavod Hrvatske, Zagreb 1988, str. 150—155,
PREVODI POEZIJE:
Stefan Aug. Domas: Pesem kot zmagovita srečka (Pesem kot zmagovita srečka, Človek, ki ga kličejo pavi, Načrt za sentimentalno zgradbo, Katedrala, Sončna pečina. Pesnik kot prodajalec snega. Eksperti, Angel diletant, Druga stran, Sodišče) — Sodobnost, št. 5, 1988, str, 506—512.
f.seji, razprave, referati, razmišljanja:
Sprašujem se. — DeloSobotna priloga, 13. januar 1988, Povabljen k razmišljanju, str. 28, Se v znamenju Prešerna? — Sodobnost, št. 2,1988, str. 113—116. Človekove pravice in verska svoboda v socialistični državi. Jugoslovanska in še posebej slovenska izkušnja. — Primorski dnevnik, Trst, 7. februar 1988, str. 3.
Premalo upoštevan element človeške narave: različnost (naslov uredništva za referat Človekove pravice in verska svoboda...). — Naši razgledi, 12. fe-fruar 1988, str. 95—96, Človekove pravice in verska svoboda v socialistični deželi. — Sodobnost, št. 3,
1988, str. 328—330, Se srečanja z Evropo bojimo? — Sodobnost, Št. 3,1988, str. 324—328. Iz sebe skušam razumeti svet. — Delo-Književni listi, 7. april 1988, str, 8—9, Šlo je Sto u Sloveniji? esejistično napisan glosan j o Slovencih, slovenstvu in
Sloveniji. — Start, Zagreb, 14. april 1988, str. 21—27. Kaj je kaj v Sloveniji? (prevod iz Starta). — Naši razgledi, 22. april 1988, str.
268 in 13. maj 1988, str, 299—300. Ali bomo z združeno Evropo po 1992 komunicirali kot hlapci ali partnerji?
—	Delo, 3. junij 1988, str. 6 {uvodni referat na zboru kulturnih delavcev Slovenije z izvirnim naslovom: Slovenci, Jugoslavija in slovenska kultura).
Slovenci, Jugoslavija in slovenska kultura, — Sodobnost, Št. 6—7, 1988, str. 563—566.
Slovenci, Jugoslavija i slovenačka kultura. — Politika, Beograd, 3. september 1988, str. 9.
Slovenci, Jugoslavija in slovenska kultura. — Zbornik zbora slovenskih kulturnih delavcev 1988, str. 10—14. Promet, branje, pamet. — Delo-Sobotna priloga, 27. avgust 1988, Povabljen
k razmišljanju, str. 28. Veliki čas očetov in dedov. — Dnevnik-Sobotna priloga, 24. september 1988, str. 10 in 15.
Kaj zdaj? — Delo—Sobotna priloga, L oktober 1988, Povabljen k razmišljanju, str. 32.
Ciril Zlobec: Nacionalno sožitje ni zmerom !dílfeo. La Cohabitation ethnique ries n'est pas toujours un jeu d'enfants. La convivenza étnica non è sempre facile. TS. La voix Slovène, Slovenski glas, La voce slovena. — Založila Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Uredil Jože Pirjevec, 1988, str. 176—187.
INTERVJU SODOBNOSTI: (v vlogi Spraševalca)
Igor Bavčar, prof. dr. Ljubo Bavcon: dva predsednika o človekovih pravicah.
—	Sodobnost, it. 10, 1988, str. 881—891.
Janko Prunk: O slovenski državnosti danes. — Sodobnost, št. 11, 1988, str. 993—997,
Igor Torkar: Nekriv — kriv. — Sodobnost, št. 12, 1988, str. 116—123. NEKATERI INTERVJUJI: (v vlogi intervjtivanca)
Ciril Zlobec: Iztrošeni klišeji. — Dana s, Zagreb, 26. januar 1988,
Vztrajanje pri profilu literarne revije (spraševalec Janez Strehovec). — Delo
—	Književni listi, 3. marec 1988, str. 7.
B rez tekmovalnosti še v poeziji ne gre (spraševalec Janko Lorenci). — Teleks,
10. marec 1988, str. 10—12. Akademik, pesnik, prevajatec, publias t Ciril Zlobec o svojem delu (spraševal«: Emil Cesar, nepodpisan). — Obzornik, št. 4, 1988, str, 313—315.
Krhka tolažba; drugod je še stabše (spraševal ka Nada Ravter). — 7D, 22. september 1988, str. 8—10.
Non & piti tempo d'eroi {spraševalec Luciano Santin). — II meridiano, Trst 17,—29. oktober 1988, str. 22—23.
Ciril Zlobec: Pisatelji v prvih vrstah (spraševalec David Tasič), David Tasič: Demokracija — duh iz steklenice, 13 pogledov na socializem. Izdal David Tasič, Ljubljana 1988, str. 88—99,
manjše objave:
(zapisi, polemike, glose...}
Prestolniška podoba. — Dnevnik, 9. januar 1988, str. 4,
Na poti k učinkoviti univerzi. Delo, 14. januar 1988, str. 4.
Vremena Kranjcem bodo se zjasnita (okrogla miza). — Dnevnik, 6. februar 1988, str. 11—14.
Uveljavitev duha slovenskega kulturnega prostora. — Delo, 16. Februar 1988, str. 6.
Spopad o konceptu razvoja jugoslovanske družbe (okrogla miza). — Teleks, 23. junij 1988, str. 13—15 in 44.
Sramežljiv odnos do javne knjižnice. — Delo, 22. april 1988, str. 4.
Razprava, ki nas preseneča, — Sodobnost, Št. 3, 1988, str, 332—334.
Slovenska javnost se mora upreti mitingu. — Delo, 12. september 1988, str. 2.
Nečimrni prepiri. — Delo. 19, september 1988, str. 2.
Javno obrekovanje Slovenije in Slovencev. — Delo, 12, oktober 1988, str. 9.
Pomen narodnega čustva. — Delo, 9. december 1988, str. S.
Andrej O. Župančič
Zdravstvene posledice ionizirajočega sevanja v Sloveniji. — SAZU, Ljulbjana 1988, 236 tipkanih str. (razmnoženo v 200 izvodih).
umrli Člani
Ivo Andrič
rojen 10. oktobra 1882, umrl 13. marca 1975, književnik, Nobelov nagrajenec za književnost. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis S, str. 133—134; 2S, str. 57—102.
Mihallo Apostolski
rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik. Zunanji dopisni član od 10. marca 1977,
Glej Letopis 28, str. 53—55: 3®, str, M7—lfifl,
Anton Bajec
rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, izredni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978.
Glej Letopis 23, str. 45—«; 29, str. b5—K; 3i, str. 149—152. MIlan Bartoš
rojen 10. novembra 1901, umrl 12, marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958.
Gle} Letopis 9, str. 43—44; 15, str. 91—W. Mirko Bedjanič
rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni Član od 7. februarja 1963, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti.
Gjej Letopis 19, str. 3?; 15, str. 50—53; 27, str. 125—129,
Aleksander Belič
rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. phil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947.
Glej Letopis 11, str. 36—33.
Oton Berkopec
rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, Vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24, aprila 1981.
Glej Letopis 72, str. 46—51 in 39, sir. 125— J26, France Bevk
rojen 17. septembra 1890, umrl 17, septembra 1970, književnik. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966.
Glej Letopis S, str. 110—115; 21, str. 117—121.
Milan Bogdanovld
rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949, do 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str, 133-136. Marja Boršnik
rojena 24. januarja 1906, umrla 15. avgusta 1982, redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisna članica od 10. marca 1977.
Glej Letopis 2g, sir. 59—62; 31, str, 40 In 191; 31, str. 56 in 284: 33. str, 95—97. Matija Bra viličar
rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretskc predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974.
Glej Letopis 3. str, <8—70; 25, str. 771—79; 2B, str. 117—121. Bogdan Brecelj
rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med,, redni profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, njen zaslužni profesor ter predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Clej Letopis i, str. 199—2B0; 37, str. 103—105. Anton Breznik
rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. phiL, gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec. Dopisni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 16. maja 1940.
Glej Letopis t, str. 157—160; 2, str. 61—74,
Srečko Brodar
rojen 6, maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr, phil., redni profesor za kvartarologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 36. str. 46: 36, stt. 171—175.
Josip Broz-Tilo
rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980. Predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 1948.
Glej Letopis J, str. 77—i9; 31, str, 15—78. Vaso Buiozan
rojen 5. decembra 1905, umrl 14. maja 1974, dr. vet., dr. b. c., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967.
Giej Letopis li. str. SO—51; 25, str. 103—104. Izidor Cankar
rojen 22. aprila 18S6, umrl 22. septembra 1958, dr. phil., redni profesor za zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str. 67—73; 9, str. 68—77.
Franc čelešnlk
rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, Dopisni član od 7. februarja 1969.
Glej Letopis 20, str. 49—50; 24, str. 37—91.
Avgust černigoj
rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32, str, 150—152; 36, str. 153—156. Mirko Deanovič
rojen 13. maja 1890, umrl 16, junija 1984, dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 21. marca 1974.
Glej Letopis 32, str. 5B; 35, str. 95.
Illja Djuričie
rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Zunanji dopisni član od 22. decembra 196 L
Glej Letopis 12. str. 40—42; 17, str. 50—52.
Metod Dolenc
rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. j tir., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti.
Glej Letopis t, str. 193—197. Lojze Dolinar
rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu, Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 7. februarja 1970.
Glej Letopis 5, str. 137—1«; 21, str. 78—31 in 111—113.
EJnar pyggve
rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, <ir- h- c., ing. h, c-, arhitekt in arheolog v Kobenhavnu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958.
Glej Letopis 9, str, 47-4!; 12, str. 81—63.
Franc Šaleški Finžgar
rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949.
Glej Letopis 1, str. 23—2S; 13, str. 43—4i. Aldo Franchlni
rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr, medicinskih ved, do upokojitve leta 1980 predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 30, str. 106—106; 3i, str, 177—180. Maksim Gaspari
rojen 26. januarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar. Redni član od 13. marca 1972.
Glej Letopis 73, str. 65—67; 31, str. 93—%.
Velibor Gligorič
rojen 28. junija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis 1 i. str, 42; 23, str, 113—116.
Pavel Gu!m
rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Redni Član od 2. junija 1953. Glej Letopis S, str, 116—120; 10, str. 34—39,
Jože Goričar
rojen 20, januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. j ur., redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; glavni tajnik SAZU od I. julija 1980 do smrti.
Glej Letopis 20, str, 35—36; 27, str. 47—49; 36, str. 137—1M).
Anton Grad
rojen 23. marca 1907, umrl 27. marca 1983, redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 10. marca 1977,
Glej Letopis 25. str, 63-45; 34. str. 137—139. Alojz Gradnik
rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. jur., književnik. Redni član od 21. decembra 1962. Glej Letopis 13, ur. 33—3S; iS. str. 79-82.
Ivan Grafenauer
rojen 7. marca 1880, umrl 29. dccembra 1964, dr. phil., gimnazijski profesor. Dopisni član od 16, maja 1940, redni član od 21, decembra 1946; tajnik razreda za filološkc in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Glej Letopis 1, str. 161—165; 15. str. 6S—71. MIlan Grošelj
rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, redni profesor za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 17, oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977.
Glej Letopis str. 53—54 18, str. 66—67; 30, str. 150—132. Branimir Gusic
rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. phil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 3. junija 1964.
Glej Letopis IS, str. 41—IS, Str. 1)9—121. Jovan Iladži
rojen 22. novembra 1684, umrl 11. decembra 1972, dr. phil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938.
Glej Letopis 1, itr, 29—37; 21, str. 117—120,
Ljudmil Hauptmann
rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr, phil., zlati doktorat univerze v Gradcu, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 16. maja 1940. Glej Letopis I, str. 166; 19, str, 51—62.
Krsto Hegcdušič
rojen 28. novembra 1901, umrl 8. aprila 1975, akademski slikar mojster. Zunanji dopisni član od 20. marca 1975.
Glej Letopis 26, str, 103—108. M i »drag Ibrovae
rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, redni profesor romani-stike na Filozofski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni Član od 17. aprila 1973.
Glej Letopis 24. str. #7—52 in 83—95.
Svetozar Uešič
rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. phil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970, Glej Letopis 18, str. 51-54; 21. str. 5S-62; 36, str. 161—164.
Rihard Jakopič
rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar. Redni član od 7. oktobra 1938.
Glej Letopis 1, str, 41'—43; 2, sir. 75—Si,
Matija Jama
rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar. Redni član od 7. oktobra 1938.
Glej Letopis L, str. 47—49; l, -.tr 90—103.
Dimitrije Jovčlč
rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, redni profesor za ortoped i jo in travmatologijo. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967.
Glej Letopis IS, str. 55—SS; 24, str. iS—72, Boris Kalin
rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar-mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str. 121—122; S, str, 109—113, Edvard Kardelj
rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979. Marksistični teoretik in revolucionar, soorganizator Komunistične partije Jugoslavije in Komunistične partije Slovenije. V najožjem vodstvu narodnoosvobodilne vojne in socialistične rcvolucije, nato med vodilnimi političnimi funkcionarji nove Jugoslavije. Avtor mnogih pomembnih znanstvenih del s področja marksističnega družboslovja, ki so prevedena v mnoge svetovne jezike. Tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949. Glej Letopis i, str, 115—132; 30, str, 121—127.
Dušan Kermavner
rojen 7. decembra 1903, umrl II, junija 1975, dr. j ur., znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1971.
Glej Letopis 22, str. V)—4S; 26, str. 115—lli. Boris Kidrič
rojen 10, aprila 1912, umri 11. aprila 1953; predsednik Gospodarskega sveta FLRJ, Redni član od 6. decembra 1949.
Glej Letopis 3, str. 156—164; 5, str. 161—167.
France Kidrič
rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. phil,, redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do i. julija 1942 načelnik filozofska filološko-historičnega razreda; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti.
Glej Letopis 1, str. 51—61; 2, str, J4—44 in 257—266- 4. Str. S6—100.
Mile Klopci«
rojen 16. novembra 1905, umrl 19, marca 1984, pesnik in prevajalec. Dopisni član od 23, marca 197S, redni član od 6. junija 1983.
Glej Letopis M, sfcr, 86—87; 35, str. 57—9],
France Koblar
rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. phil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 22. januarja 1965 do smrti.
Glej Letopis 15, itr. 35—38: 26, str. S3—87.
Fran j o Kogoj
rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 29. marca 1953.
Glej Letopis 5, str. 101—HB; 34, str. HS»-152. Viktor Korošec
rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr, j ur., redni profesor na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Redni član od 2. oktobra 1956.
Glej Letopis S, str. 33—36; 36, str, liS—166.
Gojmir Anton Kos
rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno ume t nos L v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3. str. 214—315; 21. str, 105-197.
Milko Kos
rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972,
Glej Letopis i. sir, 53—62. 23, str, 55—<35. Ciril Kosmač
rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik. Redni član od 22. decembra 1961.
Glej Letopis 12, str. 49—53; 31, str, 89—91.
Marko Kosi renči č
rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 7, sir. 45—4J5; 24, str. 77—SI.
Alija Košir
rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, redni profesor histologije in embriologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955.
Glej Letupis 7. str, $5-4S; 24. str. 77—BI.
.JuS Kozak
rojen 26, junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik. Redni član od 22. decembra 1961.
Glej Letopis 12. str. S4—62; 15, str, 62—65.
Marjan Kozina
rojen 4. junija 1907, umri 19. junija 1966, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str. 123—17. str. 47—4?. Venčeslav Koželj
rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tcchn., redni profesor za teoretično elektroniko na Univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962.
Glej Letopis 9, str. 55-56; 13, str. 31; 19, str. +9—50. Miško Kranjec
rojen 15, septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Redni član od 2. junija 1953.
Glej Utopiš 5, str. 125—132; 34, str, 141—144.
Ivo Krbek
rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. j ur., redni profesor za upravno pravo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958.
Glej Letopis i, str. 51—52; 1?, str. iJ—5i.
Gregor Krek
rojen 27. junija 1874, umrl 1. septembra 1942, dr. j ur., redni profesor rimskega in civilnega prava na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi giavni tajnik Akademije od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942.
Glej Letopis t, str. 20Ii—238.
Gustav Krklec
rojen 23, junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik. Zunanji dopisni Član od 7. februarja 1969. Glej Letopis 20, str. 5i; 28, sir. 123—126.
Miroslav Krleža
rojen 7, julija 1893, umrl 30. decembra 1981, književnik. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, Str, 139—1*1; 32, sli. 176—177. Anion Kuhelj
rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti.
Glej Letopis 3, str. 185; 31, sir. 79—82.
O t hm ar Kiihn
rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. phil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, Zunanji dopisni član od 6. februarja 1965.
Glej Letopis 16, str. S3—S4; 2U, str. 76—60. Gorazd KuSej
rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. j ur,, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980.
Glej Letopis 9. str. H; 36, str. 160—172. Rado Kušej
rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. jur., redni profesor za cerkveno pravo na Univerzi v Ljubljani, Redni Član od 7. oktobra 1938.
Glej Letopis 1, str. 135—1». Anton Lajovlc
rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzi-kolog. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti.
Glej Letopis 1, str. 63—76; 11, str. 34—35. Božidar Lavrlč
rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med,, dr. h. C,, redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kirurgične klinike. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti.
Glej Letopis 3, str. 201—202; 12. str, 72—80. Janko Lavrin
rojen 10. februarja 1887, umri 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Zunanji dopisni član od 2. oktobra 1956.
Glej Letopis i, str. 39—42; 37, str. ltfSt-110.
Feliks Lobe
rojen 14, oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, dr. h. C,, redni profesor na Fakulteti za s trajni št vo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Glej Letopis 3, str. 1S6—187; 21, str. 95—100.
Janez Logar
rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija i983.
Glej Letopis 29, str. 67—69; 38, str. lil—185.
Franc Ksav. Lukman
rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, tir. theol., dr, phil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis 1, str. lig; 9, str. 78—SI. Pavel Lunaček
rojen 3L januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954,
Glej Letopis 6, str, 61—65; 7, Str. 55—58.
Anton Melik
rojen 1, januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. phil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Dopisni član od 16, maja 1940, redni član od 21, decembra 1946; tajnik razreda za prirodušlovne in medicinske vede od 8, oktobra 1955 do smrti.
Glej Letopis 1, str, 170—171; 17, str, 37—46.
Vojeslav Mole
rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, tedni profesor za srednjeveško umetnost na JageIonski univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961.
Glej Letopis 12, str, 34; 24, str. "J3—SS. Matija Murko
rojen 12. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Zunanji dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis 1, str. 172—174; 5, str. 16S—177.
Marjan Mušlč
rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984. arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 34, str. 4B; 35, str. 93—%. Rajko Nahtigal
rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949.
Glej Lcwpis 1, Sir. 71—7S; 9. str. 63—67.
Zdenek Nejedly
rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti CSSR. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947.
Glej Letopis 1, str. 1 3—25; 13. itT,
Robert Neubauer
rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961.
Glej Letopis V, str. iS—39; 20, str. 7*—77,
Kazimierz Nitsch
rojen 1, februar ja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947.
Glej Letopis 9, str. iS—67. Jean Nougayrol
rojen 14. februarja 1900, umrl 23, januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Etudes v Parizu. Zunanji dopisni član od 7, februarja 1968.
Glej Letopis 19, sir, J5—36; 26, str. 80—95,
Grga Novak
rojen 22. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. phiL, redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961.
Glej Letopis 12, šlr. 35—37; 29, str. 103—105.
Anton Ocvirk
rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 3. junija 1964.
Glej Letopis I5r str. Jfr—40; 31, str. S5—47. Waclaw Olszak
rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. dccembra 1980, eden od treh rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu (UdineJ. Zunan ji dopisni član od 29. marca 1979.
Clej Letopis 30, str. S4—S6; 31, str. 97—99.
Karel Oštlr
rojen 13. oktobra 1988, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958.
Clej Letopis 5, str. 9J—85; arhiv SAZU za 195S.
Alfonz Pavlin
rojen 14. septembra 1953, umrl 1, decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo ir botanično sistematiko. Dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis 1, str. Ml—257,
Todor Pavlov
rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega material i zrna in marksistične estetike na univerzi v Sofiji. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947 do 194S ali 1949.
Glej Letopis 2, str. 29; 3, str. 16.
Leonict Semenovlč Persianlnov
rojen 13. avgusta 190S, umrl 27. decembra 1978, predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 30. str, 143—146. I .coni d Pitamic
rojen 15. decembra 1S&5, umrl 30. junija 1971, dr. j ur,, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21, maja 1948; član nadzornega odbora od 28. januarja 1939 do 2. oktobra 1945.
Glej Letopis 1, str. 79-i3; 3. sir, 15.
Jože Plečnik
rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Glej Letopis str. B6—89; g. sir. 61—67.
Josip Plemelj
rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja !967, dr. phil,, častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949.
Glej Letopis 1, str. 93—94; ti, str. 73—76. Janko Palec
rojen 19. avgusta 1880, umri 12. maja 1956, dr. jur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23, februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU.
Glej Letopis 1, str. 97—101; 8, str. 48—60.
Ivan Rakovcc
rojen 18, septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985. dr. phil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član
od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 1966 do 1981.
GJej Letopis 2, str. 47—51; 3, str. 66: 16, str. 171—176, Fran Ramovš
rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. phii,, redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofskofilo-lošk o-h i s tor i čnega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti.
Glej Letopis I, str, 105-110; 5, sir. 146-160.
Zoran Rant
rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschwcigu. Zunanji dopisni član od 3. julija 1964.
Glej Letopis 15, str. 47—23, str. Bl^-84. Ivan Regen
rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1949, dr. phil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo. Dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis 1, str. 175—176 ; 2, str. 104—105.
Jakob RJgler
rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU. Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 36. str. 83—84 in 177—180. Marijan Salopek
rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja i967, dr. phil. Redni član od 7. februarja 1967.
Glej Letopis 18, str. 53—60 in 83—56
Maks Samec
rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. phil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato do 1959 upravnik Kmetijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti.
Glej Letopis 3, str. 186—198; 15, -str. 60-61. Ferdinand Seidl
rojen 10, marca 1856, umrl 1. decembra 1942, realčni prolesor, strokovnjak za meteorologijo, klima tologi jo, seizmologi j o in geologijo. Dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis 1, str. 261—290.
Pet ar Skok
rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis S, str. £9-91; S, str 77—83. Anton Slodnjak
rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. phil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 7. februarja J967.
Glej Utopiš li, Str, 3^-41 J 34, str. 145-143
Anica Sodnik-Zupanc
rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Dopisna članica od 25. marca 1976.
Glej Letopis 34, str. 2« in 1 iS—116. Anton Sovre
rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str- 36—B6: 14, str, 36—38,
Siniša Stankovič
rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. phil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, !lr. 195— 1W; 25, str. 93—94. France Štete
rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. phil., redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis I. str. 113—123; 23, str. 10J-115. Pavel Stem
rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farma-kologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 21. marca 1974.
Glej Letopis 25, str. 74—76; 27, str. 131—134.
Jaroslav Sašel
rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 36, str, 70—71 in Letopis 39, str, llii—121. Jaroslav Sldak
rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 4. aprila 1981.
Glej utopiš 32, str. 192-104; 37, str. 113—114.
Lucijan Marija Škerjanc
rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, redni profesor na Akademiji za glasbo. Redni član od 6. decembra 1949.
Gkj Letopis 3. str. 21&-220; 24, str. 73—Ti. Milan škerlj
rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. jur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis 1, str. 127—13(1; 2. str. 106—125,
Stanko Škerlj
rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr, phil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969.
Glej Letopis 30, str, 39—10; 76, str, 123—126. Janko Šlebinger
rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. phil., upravnik Narodne in univerzitetne knjižnicc v Ljubljani, slovenski bibliograf. Dopisni član od 21. decembra 1946.
Giej Letopis 2, str. 54—58; 4, sli. 101—124.
Makso Šnuderl
rojen 13. oktobra 1895, umrl 23, junija 1979, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Gkj Letopis S, stT, 37-3S; 30. str, 133-137,
Andi'i j a Sta m par
rojen I. septembra 1888, umrl 26. junija fesor za higieno in socialno medicino na sednik Jugoslovanske akademije znanosti pisni član od 7. novembra 1947.
Glej Letopis 9, str. £2—44.
Alois Tavčar
rojen 2. marca 1895, umrl 2. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5. str. 105-106: 30. str. 139-142. Igor Tavčar
rojen 2, novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za mcdicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949.
Glej Letopis 3, str. 203—2M; 16, str. 63—65.
1958, dr. med., redni pro-univerzi v Zagrebu, pred-in umetnosti. Zunanji do-
Luclen Tesnlere
rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montpellieru. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str. 92—94; 7, str. 59—63. Kos ta Todorovič
rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, *tr. 107; 26, str. 127—130.
Jože Udovič
rojen 17. oktobra 1912, umrl 5, novembra 1986, pesnik in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 32, str. 146—J49; 37, str, 115—118.
Aleš Ušeničnik
rojen 3. julija 1869, umrl 30. marca 1952, dr. phil., dr. theol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani* od 11. decembra 1937 do 4, januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru od 2, oktobra 1945 do 21. maja 1948.
Glej Letopis 1, str. —135; str. 15.
Sergej Ivano vi £ Vavltov
rojen 24, marca 1S91, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947.
Glej Letopis 2, str. 31.
Lado Vavpeiič
rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni Fakulteti v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958.
Glej Letopis J. str. 35-37; 31. str, 47; 33. str, 91—94
Franc Veber
rojen 20, septembra 1890, umrl 3- maja 1975, dr. phil, redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Dopisni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945.
Glej Letopis 1, str, 177i—179; 2, str, 26. Milan Vidmar
rojen 22. junija 1885, umrl 9, oktobra 1962, dr. h. c., dr. techn. ing., redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940; načelnik matematično-prirodos lov nega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Glej Letopis 1, str. 130—142; 13, str. 47—50.
Vale Vouk
rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. phil., redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis S, str. 108—109; 13. sir. 51—53.
Dimitrije Vučenov
rojen 30, oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr, se., literarni zgodovinar, redni profesor Filološkc fakultete v Beogradu, Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981,
Glej Letopis 32, str, 125—126; 37, str. 121. Frank WolIman
rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. phil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969.
Glej Letopis 20, ser. 41 in 91—82. Maks Wraber
rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, doktor naravoslovja, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Dopisni član od 7. februarja 1969,
Glej Letopis 30, str, 51—55; 23, str, 97—101.
Vilem Zavada
rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979,
Glej Letopis 30, sir, 97—98; 33, str. 99—102.
Boris Zlherl
rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in za zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti.
Glej Letopis 3, str. 16S—171: 5, str. 36—40: 27, str, 11$—124,
Rihard Zupančič
rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. phil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matema-t i čno-pri rod os lovnega razreda ud 28, januarja 1939 do 5. junija 1942.
Glej Letopis I, str. 145—147; 2, str. 26.
Fran Zwitter
rojen 24. oktobra 1905, umri 14. aprila 1988, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze
Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Dopisni član od 2. iunija 1953, redni član od 17. oktobra 1958; zunanji dopisni član JAZU in SANU.
Glej Letopjl S, str. 76—82: 9, str. 41—in 39, str. 111—115. OI on Zupančič
rojen 23. januarja 1878, umrl 11, junija 1949, književnik. Redni član razreda za umetnost od 1, oktobra 1938.
Glej Utopiš 1, str. I51—153; 2, str. 225—256.
FRAN ZWITTER {1905—1988)
Govor na žalni seji SAZU 19. 4. 1988
Današnje zadnje slovo Slovenske akademije znanosti in umetnosti ni samo slovo od enega izmed njenih danes najstarejših članov (le štirje med živečimi so bili izvoljeni nekaj let pred njim), marveč slovo od znanstvenika in človeka, ki je bistveno spremenil smeri slovenskega zgodovinskega raziskovanja zadnjih stoletij naše preteklosti, ki je po rezultatih znanstvenega dela spadal v svetu med najbolj ugledne in v krogu domače znanosti med najbolj upoštevane znanstvenike in ki je vselej v svojem življenju ostro opazoval vse bistvene stvari sodobnega življenja, vselej sprejemal naloge, ki so se mu kazale potrebne zaradi slovenske narodne usode in imel tudi pogum do kritičnih besed o stvareh, ki jih je presodil kot zgrešene ali za sodobno življenje v pomembni meri nevarne. V slovenski znanosti in v delu naše akademije se ob tem slovesu zavedamo odprte vrzeli, ki je ni mogoče z ničemer zapolniti. Fran Zwitter je bil rojen 24. oktobra 1905 v Beli cerkvi na Dolenjskem, v zakonu dveh izobražencev, ki pa sta bila oba potomca trdnih kmečkih družin: v Zahomcu ob spodnji Zilijl so imeli 1937 v očetovi rojstni hiši diplomo o »dedni kmetiji« kot dokaz o dolgem prebivanju Z wit t rove družine na njej, ded po materi pa je bil mogočen gospodar na dvojnem gruntu v Zwittrovem rojstnem kraju, Oče Martin se je med študijem prava toliko angažiral pri slovenskem življenju v domačem kraju in okolici, da so mu koroški Nemci in domači zadrti stran k ar j j po diplomi zaprli možnost zaposlitve v domači deželi — odšel je na Kranjsko v Novo mesto, toda z zagrenjenostjo slovenskega Korošca, ki je moral zdoma in mu je obsodbo Avstrije še zaostrovalo spoznavanje moči vse-nemške stranke na Koroškem pod vodstvom Wolfa in Doberniga in zatiranje koroških Slovencev med prvo svetovno vojno. Oče je umrl, ko je imel Fran šele 13 let, toda še mladi sin si je vtisnil v spomin razgovore z očetom, ki so obsojali Avstrijo in gledali slovensko rešitev le v zvezi z drugimi južnoslovanskimi narodi. Ta nauk je ohranil vse svoje življenje, čeprav združenega z obsojanjem jugoslovenarstva v smislu slovenske samobitnosti. In vse življenje je ravnal tudi svoje delo po njem.
Navzven je bilo to življenje dosti preprosto: srednjo šolo je opravil v Novem mestu na tedaj še »klasični« gimnaziji in ob tem doživel znamenito »novomeško pomlad« z njenimi pobudami za mlade ljudi. 2e tedaj se je odločil za zgodovino in prinesel na univerzo toliko znanja, da so mu takoj priznali prvo mesto med starejšimi kolegi. Dve leti je dopolnjeval študij na Dunaju, toda z izpiti (1928) in doktoratom (1929) je dokončal študij doma. Po dveh letih asi s tents t va na geografiji je dopolnjeval svoj študij v Parizu (1930—32) in prinesel domov objavljeno razpravo o ilirskih provincah, za katero je bil tudi še pozneje prepričan, da bi mu lahko odprla pot na univerzo kot habilitacijsko delo. Pa je moral za pet let kot profesor v srednjo šolo in šele z novim habilitacijskim delom — znamenito knjigo »Prebivalstvo na Slovenskem od
srede XVIII, stoletja do današnjih dni« (1936), ki je pomenila pravi preobrat v obravnavanju slovenske zgodovine zadnjih dveh stoletij — je dosegel 1937 pravico do predavanj kot privatni docent in 1938 prežel kot univerzitetni docent za občo zgodovino novega veka s srednje šole na univerzo; tu je ostal (od 1948 kot redni profesor) do svoje upokojitve 1975. Edini premor je šest let od februarja 1942 do konca 1947; prvi pod prisilo do septembra 1943 zaradi konfinacije v Alpah ob švicarski meji, naslednji pa po lastni preudarni in pogumni odločitvi zaradi od hoda v partizane po poti, ki je peljala preko vse severnoitalijanske ravnine. Tu je prevzel težaško delo v zvezi s pripravami na boj za slovenske meje po koncu druge svetovno vojne, ki se je uresničeval v boju za združitev vseh Slovencev v svobodni domovini na ministrskih sestankih in pariški mirovni konferenci.
V	nekem smislu spadajo v to življenjsko pot seveda tudi tako številne naloge, ki si jih je prof. Zwitter nalagal tudi sicer ob različnih organizacijah: gradil je temelje naše zgodovinarske organizacije kot predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo (1948—1966), skupne organizacije jugoslovanskih zgodovinarjev kot prvi predsednik njihove zveze (1954— 1956), urejal predstavništvo našega zgodovinopisja v svetu trideset let (1955—1985) kot član nacionalnega komiteja za zgodovinske vede in šest let kot njegov predsednik (ko je pripravil tudi jugoslovansko udeležbo na dveh svetovnih kongresih za zgodovinske vede — 1970 v Moskvi in 1975 v San Franciscu), od 1972 z vodstvom Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, med povojnimi odborniki z najdaljšim »stažem« pri Slovenski matici (1950 do letos) in skoraj štiri leta kot njen dejanski predsednik, čeprav tega položaja ni hotel formalno prevzeti (1975—1978), kot rektor — čeprav ne popolne — slovenske univerze (1952—1954) prav v času, ko je nastajal pni povojni zakon o univerzah in je njegovo sodelovanje ob tem preprečilo nekaj nesrečnih odločitev, ki so nas doletele šele r. večjo zakasnitvijo nameravanih »reform«, in še in še. Ko smo ob s cd cm desetletnici našteli vso vrsto teh zadolžitev in nalog, se je eden izmed političnih gostov zavzel, kako je bilo vse to mogoče in zatrdil, da bi že to zagotovilo Zwittm mesto med naiimi najpomembnejšimi kulturnimi dclavci.
V	resnici pa je bila to le spremljava mnogo pomembnejše in trajnejše strani njegovega življenja: njegovega znanstvenega dela. V njem se kaže z ene strani izredna širina interesov, z druge izjemna kakovost. Ne moremo naštevati, saj gre za okrog 300 publikacij (od tega 11 knjig in okrog 100 pomembnejših razprav), Vendar ga je vsako vprašanje, ki sc mu je zapisal s pomembnejšim delom, spremljalo vse življenje: tako vprašanje zgodovine srednjeveških mest na Slovenskem, čeprav se mu je po disertaciji (1929) na povsem nov način odprlo ob seznanjenju s francoskim zgodovinopisjem in je zaradi tega pozneje posvetil svoje proučevanje posebej vprašanju nastanka srednjeveških mest pri nas (1953 v Zč in tipologija v ZNJ I, 1953); nato razmerje Slovencev do velike francosko revolucije (predmet prve zaradi razmer v času pojanuarskega režima neuspele habilitacijske razprave), ki ga je spremljalo vse življenje že samo na sebi (le lani nas je pri Slovenski matici opozarjal na dolžnost,
da sc primerno spomnimo dvestoletnice tega velikega zgodovinskega dogodka in njegovega pomena za Slovence), hkrati pa tudi z dejstvom, da je bilo to prvo delo, s katerim se je posvetil zgodovini političnih idej in programov pri Slovencih, kar je postalo osrednje vprašanje njegovega dela zlasti po 1948; vprašanje razvoja prebivalstva na Slovenskem, toda ne samo na sebi, marveč ker »spada prav razvoj prebivalstva za sociološko usmerjenega historika med najbolj zanesljive dokaze, kakšne so resnične najgloblje tendence zgodovinskega razvoja«. Vse to je proučeval v širokem evropskem okviru in tako je bilo njegovo delo naravna podlaga, zaradi katere so mu zaupali za mednarodni kongres zgodovinskih ved v Stockholmu (1960) kot enega izmed poglavitnih referatov obravnavo »Nacionalni problemi v habsburški monarhiji«, iz česar je zrasla v francoščini in slovenščini objavljena knjiga, ki je šc danes med najbolj upoštevanimi deli o tej problematiki. Naloga je pomenila — tudi po obsežni diskusiji in kongresu — izredno priznanje tako za avtorja kot tudi za jugoslovansko zgodovinopisje nasploh. Ob tem delu je treba vsekakor poudariti Z^vittrovo delo pri Zgodovini narodov Jugoslavije, zlasti še njegovo obdelavo zgodovine Slovencev od srede 17. do konca 18. stoletja, ki je pomenila prvo znanstveno sintezo slovenske zgodovine v tem obdobju, Za širino znanstvenega dela pa je vendar značilno, da je bil Zwittcr eden izmed avtorjev, ki so dali tudi celovit pregled vse slovenske zgodovine: najprej je storil to za potrebe partizanske slovenske srednje šole (Osnutek zgodovine Slovencev v okviru Južnih Slovanov, 1944), hkrati pa v veliki širini tudi v na Rogu napisanem osnutku Narodnost in politika pri Slovencih (obj. v 1. letniku ZČ 1947). Rekel sem že, da je Zwittrovo znanstveno delo prineslo preobrat v naše obravnavanje zadnjih stoletij zgodovine Slovencev. To se je zgodilo — pod vplivom francoske zgodovinske šole (zlasti pod vplivom Simianda) že s knjigo o »Prebivalstvu«, katere metodološka spoznanja je tudi načelno opredelil v nastopnem predavanju Sociologija in zgodovina (1937), kjer je ostro poudaril potrebo po najožji metodološki povezavi obeh teh strok v delu znanstvenika cuc ali druge; to jc teza, ki bi jo bilo gotovo treba poudarjati brez preStanka tudi v našem času. Na potrebo preusmerjanja slovenskega zgodovinopisja od opisovanja zgolj političnih sporov meti strankami na analizo kvantitativno merljivih političnih, gospodarskih in družbenih sprememb (in podobno) nas je tudi neprestano opozarjal pri predavanjih in na to navajal pri seminarjih. Po usmerjenosti velikega dela disertacij je treba reči, da to ni bilo brez uspeha. Se bolj po usmerjenosti poznejšega dela številnih Zvvittrovih učencev. In prav zaradi tega govorimo o preusmeritvi slovenskega zgodovinopisja glede zadnjih stoletij, ki sc jc začelo s Zwitrovim prihodom na univerzo. Ob znanstveniku ni mogoče spregledati človeka. Pri tem ne mislim le na razmerje do svojih nekdanjih študentov, za katere se je vselej zanimal, pa tudi vselej pomagal pri njihovem delu in jim npr. ob prevzemu nekdanjih njegovih nalog na fakulteti dal na razpolago tudi svoje izpiske o teh stvareh kot pomoč za pripravljanje predavanj. Mislim na človeka v širšem smislu — na Z\vittrovo razmerje do življenja sloven-
skega naroda in Evrope v vsakokratnem času. Izraža ga že dejstvo, da je imel 1941 »beg« v tujino za nečastno dejanje in je takšne ponudbe odklonil, enako kot se je po kapitulaciji Italije odločil — ko bi sc mogel umakniti preko te 10 kilometrov oddaljene in tedaj nezastražene meje v Švico — za pot k več kot 300 kilometrov oddaljenim slovenskim partizanom preko ravnine, ki so jo postopno vse močneje nadzirali Nemci. Seveda to ni bilo naključje: že pred vojno je bilo po Zwittrovem znanstvenem delu očitno, kako študira vprašanja, ki bodo postala aktualna ob bližajoči se krizi slovenskega narodnega obstoja (Koroško vprašanje, 1937, Nemci na Slovenskem, 1938 itd.); hkrati pa se je videlo, kako se ob tem oblikuje metoda znanstvenega dela, ki je postala najpotrebnejše orožje pri znanstvenem boju za združitev Slovencev po koncu vojne vihre, ob bojih za zeleno mizo okrog mejnih vprašanj. Tako tudi ni bilo naključje, da je že januarja 1944 postal Zwitter direktor edinstvenega partizanskega Znanstvenega inštituta na osvobojenem ozemlju in da jc tu zbiral gradivo za bodoče diplomatske boje, enako kot je pozneje nadaljeval to delo kot sekretar Inštituta za proučevanje mednarodnih vprašanj pri Ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu (1945—1947) in kot ekspert na sestankih zunanjih ministrov ter na mirovni konferenci v Parizu 1946. Resnično je bilo to njegovo delo po svojem pomenu enkratno in neprimerljivo z delom kogarkoli drugega, celo dr. čermelja, ki se je na to nalogo pripravljal že mnogo dlje. Pa se je pridružila tej pozneje še druga naloga s podobnim značajem, Ko se jc po 1958 postavilo vprašanje vrnitve slovenske kulturne dediščine iz Avstrije na podlagi arhivskega sporazuma Iz leta 1923 in dodatnega protokola iz leta 1958, je vnovič Zwitter organiziral pripravo knjige jugoslovanskih »zahtev« (do aprila 1960) in nato vodil slovenske eksperte pri tem delu zlasti od 1975 do začetka lanskega leta pri vseh teh pogajanjih. K tej zavzetosti za naloge sodobnega časa, ki ni bila niti malo lahka in se tudi ni ozirala na meje delovne dobe do upokojitve, spadajo seveda tudi Zwittrova javno izražena mnenja ob vseh mogočih vprašanjih, ko so Sle reforme in drugačne spremembe življenja v nevarne smeri. Pogosto je dvignil svoj glas — tako ob prvem razbitju gimnazije 1958 kot ob drugem uničenju resnične srednje šole pred desetimi leti in tudi pri namerah ponižanja univerze na položaj srednje šole, kar se je zgodilo šele pozneje z zakonom o usmerjenem izobraževanju konec prejšnjega in uresničeno v tem desetletju. Posebej se je seveda vedno in vedno zavzemal za pomen zgodovine in škodljivost njene odstranitve iz splošne izobrazbe. Zadnjič še ob svoji osemdesetletnici, ko je sklenil svoj »filmski portret« z besedami, ki si jih je poprej za svojo izjavo zapisal: »Historlk ne živi v izoliranem svetu... Ne sme sc vdajati iluzijam, da nam vsi žele samo dobro. Prepričan sem, da obstaja tudi v družbenih vedah zakonitost, ki se maščuje tistemu, ki jo prezira. Lahko je biti nasprotnik historizma človeku, ki mu obzorje obsega le nekaj let. To je nevarno, posebno v času, ko človeštvu grozi prvič v njegovem razvoju nevarnost samouni-čenja.ff Skletiimo naš spomin s tem zadnjim profesorjevim in akademikovim naukom. Pos nema j mo ta njegova dejanja bodisi v znanosti, bodisi v boju za naš sodobni svet prav v njegovem smislu,
Hkrati pa nam ostaja pomembna naloga, da z vnovično objavo Zwiit-rovih za naše življenje najpomembnejših del, ki je že neka j Časa v pripravi, čim prej vsaj premostimo z njegovo smrtjo nastalo veliko vrzel 2 najbolj trajno obliko tega, kar nam je zapustil, prav v smislu Hora-covega verza »Exegi monumentum acre perennius«.
Bogo Grafenauer
JAROSLAV SASEL <1924—1988)
25. marca 1988 je sredi največjega ustvarjalnega dela umrl Jaroslav Sašel, znanstveni svetnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in dopisni ¿lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Z njim je slovenska antična zgodovina in arheologija izgubila svojega največjega raziskovalca prav v letih, ko je njegovo delo zorelo v veliko sintezo. Jaroslav šašel se je rodil 21. 1. 1924 v Šmarju pri Jelšah. Bil je Študent prve generacije po vojni obnovljenega arheološkega seminarja, kjer je diplomiral leta 1950, bil tam nato deset let asistent, zatem pa znanstveni delavec Inštituta za arheologijo (od 1975 kot znanstveni svetnik) vse do smrti. Tako je njegovo ime bistveno povezano z razvojem slovenske antične zgodovine in arheologije po vojni, ki se je prav po njegovi zaslugi polno uveljavila tudi v svetu. Če je bil do sedaj vzhodno-alpski prostor s Slovenijo v veliki meri domena tujih raziskovalcev, se je to sedaj spremenilo; Jaroslav SaSel se je uveljavil kot priznano najboljši poznavalec jugovzhodnega alpskega prostora ter zahodnega in osrednjega Balkana. Vse najboljše enciklopedije in priročniki so iskali pri njem prispevke za to področje. Omenim naj le najznamenitejšo Pauli-Wissova Realencyclopadie der klassischen Alterlumwissenschaït, za katero je napisal nad 20 gesel, med njimi taka kot so Emona, Ccleia, Alpium Ju I i aru m Claustra, Siscia, ki predstavljajo vsako zase monografijo, kjer niso strnjena le že stara vedenja, ampak so nabita z vrsto novih ugotovitev.
Pogosto je tudi predaval na številnih evropskih univerzah in akademskih inštitutih, tako še v letu pred svojo smrtjo na univerzah v Gradcu, Milanu in Glasgowu, bil je tudi sodelavec njihovih znanstvenih projektov, Tako pri Centre National de la Recherche Scientifique v Parizu za onomastiko, pri rimski univerzi za korpus političnih voditelj ev-sena-torjev. Doma v Jugoslaviji je vodil in sodeloval pri izdaji mednarodne arheološke karte K 34 (Naissus), ki jo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Prav tako je bil pobudnik in vodja proučevanja vzhodnoalpskega limesa, dela, ki je dalo dragoceno publikacijo, Claustra Alpium Iuliarum (1971), v kateri je Sašel zbral vse gradivo, ki ga nudijo antični literarni viri, skupaj s sodelavci pa prinesel tudi vse načrte še vidnih terenskih ostankov ïimesa in dosedanja poročila o njem. Bil je tudi član redakcije in eden glavnih piscev Arheoloških najdišč Slovenije (1975), enega temeljnih priročnikov slovenske arheologije. Prav tako ne smemo pozabiti njegovega garaškega uredniškega dela pri Arheološkem vestniku, od 1972 do 1981 je bil njegov glavni urednik in mu dal viden pečat svoje znanstvene osebnosti.
Sašlovo strokovno in znanstveno delo je bilo osredotočeno v prvi vrsti na epigrafiko, onomastiko, komentiranje hitoričnih besedil in literarnih virov za antično zgodovino naših krajev, vojaško, politično in upravno zgodovino na Balkanu, historično topografijo.
Časovno je njegovo delo segalo vse od tolmačenja mitičnih pripovedk, ki jih je koristno uporabil za interpretacijo naše prazgodovine, in od prvih prodiranj italske republike v vzhodnoalpsko ozemlje, pa prek
vsega rimskega obdobja vse do naselitve Slovanov in še naprej vse do Cirila in Metoda, katerima je posvetil eno svojih zadnjih študij. Prostor njegovih raziskovanj je obsegal severne jadranske pokrajine, vzhodne Alpe ter zahodni in osrednji Balkan, torej pet velikih antičnih pokrajin (Veneri j o z Istri jo. Nori k, Panonijo, Dalmacijo in Mezijo), Največje delo je opravil v epigraFiki, kjer mu je bilo dano zaključiti njegovo gigantsko delo, korpus rimskih napisov iz vse Jugoslavije, ki so biii najdeni po letu 1900, to je po času izida Mommsenovega CIL III (1902), ki je prvi zbral napise z našega prostora. Vključil pa je tudi tiste napise iz CIL III, za katere so bili po njegovem izidu predloženi popravki ali nove interpretacije. Mnogo teh novih čitanj je bilo njegovih. Objavil jih jc — po starem dobrem zgledu v latinščini — v treh zvezkih. Skupaj obsega njegovo delo 3128 napisov z vsem potrebnim znanstvenim aparatom, kartami najdišč in kratkimi, preciznimi komentarji. Delo je bilo sprejeto z navdušenjem, vsetn priznanjem in hvaležnostjo. O tem govore recenzije v najbolj elitnih strokovnih revijah iz rok največjih evropskih specialistov, tako npr. v Gnomonu. Njihovih laskavih ocen ne bom ponavljal. Vsi so edini v tem, da predstavlja Sašlovo delo za dolgo dobo nepogrešljiv priročnik za vsakega zgodovinarja in jezikoslovca, iia enakovredno nadaljuje genialno Moinmsenovo delo. Sašlovo delo je namreč enako pomembno za rimsko vojaško zgodovino, za organizacijo rimskih provinc na naših tleh, za zgodovino religije, za onomastične študije in s tem tudi za zgodovino paleobaikanskih narodov. Avtor je namreč pogosto prinesel v branje napisov dragocene popravke in dal nove prepričljive razlage. Tako njegov napisni korpus ni le zgledna edicija virov, ampak tudi zakladnica znanja iz vseh omenjenih strok. Prav tako pomembne so njegove onomastične študije, ki v mnogočem predstavljajo pionirsko delo, nov metodološki pristop, ki je omogočil plodne rezultate. Na originalen način je navezal na raziskave imen politično in ekonomsko zgodovino rimskega imperija.
Ce jc Sašlovo epigrafsko delo dobilo v njegovih treh zvezkih svoj zaključek — vemo, da je tudi ta trditev varljiva, saj je pripravljal tudi novo kritično in kompletno izdajo vsega na Slovenskem najdenega epi-graiskega gradiva s fotografsko dokumentacijo in historično interpretacijo, da je pripravljal tudi posebno izdajo dardanskih napisov — pa bomo toliko bolj pogrešali njegovo sistematično izdajo antičnih historičnih besedil in drugih literarnih virov, ki jih je pripravljal. Da je za to delo imel že ogromno pripravljenega, vemo ne samo iz njegovega dela pri Claustra Al p i um luliarum, ampak tudi iz cele vrste njegovih historičnih študij, ki zadevajo ozemlje Slovenije pred prihodom Rimljanov, rimsko osvajanje naši hkrajev, nastanek Emone in nato celo vrsto zgodovinskih dogajanj in upravnih sprememb vse do prihoda Slovanov. Predvsem pa iz njegovih predavanj, njegovih vodstev po Emoni, Ogleju, Čedadu in drugih historičnih mestih, iz katerih smo začutili, kakšna bo njegova sinteza zgodovine Slovenije v rimskem obdobju. Njegovi bralci in poslušalci vemo, kaj smo z njegovo smrtjo izgubili. Jaro Sašel je bil v našem času med vodilnimi predstavniki epigrafike, onomastike, rimske zgodovine. S svojim delom se je uveljavil v vseh središčih antične historiografijc v Evropi in Ameriki, v Institute for
Advanced Studies v Princeton u jc biJ dvakrat njihov enoletni gost. — O tern govore tudi priznanja, ki jih je dobil v obliki rednega, izrednega in častnega članstva v osmih znanstvenih evropskih institucijah; med njimi naj omenim posebej častitljivo Society of Antiquaries v Londonu, katere častni član je postal 1978 kot prvi in edini Jugoslovan. Leta 19S5 je postal kot prvi arheolog in antični zgodovinar tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V letu njegove smrti mu je bila podeljena tudi Kidričeva nagrada,
Se bolj kol dodeljena priznanja pa bo o njem Se dolgo govorilo njegovo delo. Slovenska pa. tudi jugoslovanska antična zgodovina je dobila z Ja-rotom ŠaSlom svoja temeljna dela. Na njih bo lahko še dolgo gradila,
OTON BERKOPEC (1906—1988)
Dne 16. septembra 1988 sta se Slovenska akademija znanosti in umetnosti in še posebej njen razred za filološke in literarne vede poslovila od svojega rednega člana, dolgoletnega znanstvenega sodelavca češkoslovaške akademije znanosti v Pragi in zaslužnega posredovalca med slovensko in češko kulturo, doktorja Otona Berkopca, Svojo življenjsko pot je začel 6, decembra 1906 v Vinici v Beli krajini, obiskoval tam prvo šolo in potem gimnazijo v Novem mestu in Ljubljani, po maturi 1927. leta pa se je vpisal na filozofsko fakulteto mlade slovenske univerze, kjer je študiral pri profesorjih Prijatelju, Kidriču, Nahtigalu in Ramovšu. Dr. Ivan Prijatelj ga je napotil kot enega svojih najbolj obetavnih učencev v Prago, da bi tam izpopolnil svoje znanje in se vrnil s širšimi razgledi. Mladega slavista pa je tako prevzela lepota mesta, bogastvo njegovih umetnostnih zakladov in demokratična ureditev države, da je ostal v Pragi pol stoletja in se vračal v domovino le na občasne obiske, čeprav je ves čas ohranjal i njo najtesnejše vezi. Na Karlovi univerzi si je pridobil z disertacijo o Puškinovih stikih s srbsko ljudsko poezijo doktorski naslov, služboval dolga leta kot bibliotekar Slovanske in univerzitetne knjižnice in kot lektor slovenskega jezika. Po drugi svetovni vojni je bil kulturni ataše veleposlaništva nove Jugoslavije, zadnji dve desetletji pred vrnitvijo v domovino pa znanstveni sodelavec Slovanskega inštituta Češkoslovaške akademije, kjer je skrbel predvsem za retrospektivno bibliografijo slavik v češkem tisku.
Kot večji del slovstvenih ustvarjalcev je tudi Berkopec začel s poezijo, s preprostimi, intimnimi verzi, ki mu jih je navdihnila njegova prva belokranjska domovina, prav kmalu pa se je prcokrenil k raziskovalnemu delu. Objavljal je številne razprave, članke, ocene in poročila v čeških in slovenskih revijah, zbornikih, časnikih in samostojnih publikacijah. Pisal je v obeh jezikih in tudi prevajal tako slovenska dela v češčino kakor tudi češka v slovenščino, s tem pa je postal poglavitna vez med kulturnimi prizadevanji obeh narodov in zlasti za nas dragocen kulturni »ambasador«, kakršnega nismo imeli v nobenem drugem evropskem središču.
Njegovo temeljno delo, plod dolgoletnih raziskav obdobja od vojne do vojne, je obširna knjiga »česka a slovenska literatura, divadlo, jazy-kozpyt a na rod op i s v Jugoslavii«, zanesljiv in tehten prispevek k zgodovini slovanskih stikov od začetka devetnajstega stoletja naprej. Vzporedno s tem in tudi še pozneje je pisal številne študije o tem, kako so Čehi sprejemali Prešerna, Cankarja in Župančiča, raziskoval je Akerčeve osebne in pisemske vezi s Čehi, sodeloval pri najuglednejših znanstvenih časopisih, kakršna sta Slavia v Pragi ali Slavistična revija pri nas. Bibliografija njegovega dela, ki jo je objavil njegov učenec in dobri poznavalec slovenske kulture dr. Jaroslav Panek, obsega več kakor 600 enot s področja slavisti ke, knjižničarstva in bibliografije, med temi tudi številne enciklopedične članke in nadrobne biografije, upošteva pa tudi njegovo nemajhno izvirno leposlovje, prevode in uredniško delo. Posebej
ju treba omeniti Berkopčeve antologije slovenske in jugoslovanske poezije, tako njegove »Zvezde nad Triglavom« (1940), ki jim je zadnja leta dodal Se »Nove zvezde nad Triglavom«, pripravljene v sodelovanju s prijateljem in znamenitim češkim pesnikom Zdvado.
Po petdesetih letih se je Berkupec, ko je dopolnil svojo službeno dobo, vse dotlej »med dve domovini razpet«p vrnit v Ljubljano s številnimi načrti. Prva leta je nekatere Se uresničil; sodeloval je na obeh simpozijih o Otonu Župančiču jn natisnil več razprav in komentiranih objav, zlasti Aškerčeva pisma Čehom, zadnje desetletje pa mu je bolezen nova dela skoraj docela onemogočila. Ob odhodu iz Prage in po vrnitvi je dobil tudi več družbenih priznanj za svoje bogato delo, čeških in naših. Slovenska akademija ga je že 1971. leta izvolila za svojega dopisnega, nekaj let po vrnitvi iz Prage pa za rednega člana.
III
POROČILO O DELU SAZU V LJUBLJANI 1988
POROČILA RAZREDOV
RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRU2BENE VEDE
V	letu 1988 je imel razred 12 rednih in 7 dopisnih Članov. Akademik Trstenjak je prejel nagrado A V NOJ, za katero ga je predlagal razred, V letu 1988 je imel razred vrsto sej, ki so veljale vprašanjem disciplin, ki sodijo v njegovo pristojnost. Za predsednika znanstvenega sveta Inštituta za slovensko iz-seljenstvo ZRC SAZU je bil predlagan akad, Gestrin, S čimer se je strinjal tudi II. razred, sodeloval pa je tudi pri načrtovanju sestave članov tega sveta in se angažiral pri kadrovski zasedbi sodelavcev instituta.
Na svojih sejah je razred obravnaval poročila predstavnikov medakademij-skih odborov in spremljal udeležbo svojih članov na mednarodnih kongresih, simpozijih in drugih znanstvenih srečanjih.
Precejšnjo pozornost je razred namenil raziskovalnemu delu v SR S: razmišljanja se bodo nadaljevala tudi v prihodnje v okviru celotne SFRJ. Reševal je tudi tekoče aktualne zadeve in obravnava) predloge za prihodnje dopisne in zunanje dopisne člane lega razreda.
Razred se je zavzel tudi za stališča do vprašanj, ki so nastala v okviru družbenih sprememb v teku pomladi. Posebej je obravnaval vprašanje rabe slovenskega jezika na območju S RS, ki je posebno aktualno in v tej zvezi izoblikoval stališče, ki ga je posredoval vsem vodilnim institucijam v SR Sloveniji.
V	letu 1988 je izšlo tudi več znanstvenih publikacij, ki sodijo v pristojnost razreda in so bile predstavljene na tiskovnih konferencah. Podrobno pričajo o tem podatki, ki so razvidni iz biografij in bibliografij.
V	letu 19SS sta umrla redni član akademik Fran Zwitter in dop. član Jaroslav S a šel. kar je povpročilo manjkanje dejavnosti na področju obče zgodovine in arheologije. Njun spomin so člani razreda počastili na komemoracijah.
Oddelek za zgodovinske vede
Člani oddelka SO obravnavali v glavnem probleme, ki so se tikali celotnega razreda in SO veljali sorodnim problemom. Na svojih sejah so poslušali iil komentirali poročila članov oddelka o delu, ki so ga opravili v letu 1988. To delo je bilo obsežno in je prispevalo k afirmaciji discipline, tj. zgodovinske vede ne samo v akademijskem in slovenskem temveč tudi v mednarodnem prostoru.
Gledano v celoti je oddelek svoje delo v letu 1988 opravil zelo uspešno in ga lahko ocenimo v vsakem oziru kot plodno,
Oddelek za družbene vede
Oddelek ima ob koncu lela enajst rednih, dva dopisna in sedem zunanjih članov. Du 1. junija ga je vodil A. Finžgar. po tem datumu A. Bajt. Kolektivno delo razreda se je nanašalo predvsem na amandmaje k Ustavi SFRJ in SRS, Posebna, po članstvu gibljiva skupina je pod vodstvom a kad. Finžgar j a izdelala osnutek mnenj in stališč SAZU in jih predložila pristojnim organom. Komisija za proučitev kazenskopravne zakonodaje, ki jo je imenovalo predsedstvo SAZU, je po prvem sestanku predlagala prenehanje dela, ker je bilo določeno področje znatno ožje od tistega, ki ga je predlagal razred. na njem pa imenovani Člani niso imeli ustreznih strokovnih usposobljenosti.
člani uddelka so sodelovali pri delu medakademijskih odborov. Na predlog a kad. Krašovca ustanovljeni Medakademijski odbor za proučevanje narodnostnih manjšin in narodnosti vodi sedaj akad. Vratuša,
Izšla je publikacija SAZU »Akademija in varstvo moralnih avtorskih pravica, v kateri so prispevki članov oddelka.
Na 2 sejah oddelka so bile obravnavane tekoče zadeve, tisk, prav tako pa novi možni člani.
O individualnem delu, nagradah in odlikovanjih, izvolitvah v druge znanstveno- strokovne institucije glej biograEije in bidiografije posameznih članov v tem Letopisu.
RAZRED ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE
Ob koncu leta je imel razred 13 rednih in 2 dopisna Člana. V drugi polovici leta, dne 16. septembra, je umrl redni član Oton Bcrkopec, ki smo se ga spomnili z žalno sejo, na kateri je govoril podpredsednik SAZU Brat ko Kreft, in z govorom Dušana Moravč a pri pogrebu na Žalah. Razred je imel šest rednih sej, od katerih je prvi dve vodil dotakratnl tajnik Dušan Moravec, naslednje pa France Bernik, ki od 1. marca naprej opravlja funkcijo tajnika razreda.
Shajanja članov na rednih sejah so potekala po utečenem dnevnem redu: Ocenjevanje in sprejemanje publikacij ter njihovo spremljajnje v tisku, priprava javnih predstavitev teh publikacij, organizacija predavanj tujih in domačih znanstvenikov, odzivanje na vabila oziroma okrožnice predsedstva SAZU, Raziskovalne skupnosti Slovenije, jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti ter Strokovnih društev, izvolitve in ponovne izvolitve znanstvenih in raziskovalnih sodelavcev tistih inštitutov ZRC SAZU, ki sodijo v pristojnost razreda. Razred je obravnaval tudi vloge svojih članov za znanstvena potovanja v tujino in jih predlagal v dokončno rešitev predsedstvu, Hkrati so iz zapisnikov sej v tem letu razvidne polemične intervencije Janka Jurančiča, vezane na leksikografsko delo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, kakor tudi kritični odmevi nanje.
Stanje publikacij, obravnavanih v razredu, je bilo ob koncu leta takole: Traditiones, 17. zvezek, zbornik Inštituta za slovensko narodopisje (v uredništvu Angelosa Baša), je izšel v decembru 19SS. Čopovi galicijski dopisniki v uredništvu Rozke Štefanove in Nika Ježa, uvrščeni v zbirko Korespondence pomembnih Slovencev kot njen 9. zvezek, so v tisku in bodo v kratkem natisnjeni. Razprave II. razreda, 12. zvezek, z literarnozgodovinskimi prispevki (v uredništvu Dušana Moravca) so uvrščene v program za leto 1989 in pripravljene za tisk. Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, I. del, 3. snopič, v uredništvu Nika Kureta je razred sprejel, sprejelo naj bi ga še predsedstvo, izšlo pa naj bi leta 1989, Opisi oblačilnega videza na Slovenskem v 17. in 18. stoletju, ki jih je pripravil Angelos Baš, so v isti fazi kot pred-
hodna publikacija. Izšli naj bi v prihodnjem letu. Razprave II. razreda, 13. zvezek, Z jezikoslovnimi prispevki (v uredništvu Tineta Logarja) bodo pripravljene za tisk v naslednjih mesecih. Izšle naj bi leta 1990. Razred je predlagal, predsedstvo pa je sprejelo njegov predlog, da bo S AZU skupaj z avstrijskim Inštitutom za protestantsko cerkveno zgodovino izdala kot sozaložnica brez finančnih obveznosti publikacijo Oskarja Sakrauskega Die deutsche Widmungsvorreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk, Knjiga bo izšla V začetku leta 1989. Zanjo je napisal uvodno besedo, ki bo natisnjena dvojezično, France Bernik. Razen o navedenih publikacijah so člani razreda razpravljali še o Pismih slovenskih protestantov (urednik Jože Rajhman), zborniku ob sedemdesetletnici Tinela Logarja, novi izdaji Briiiiiskih spomenikov, tretjemu zvezku Slovenskih ljudskih pesmi in slovenskem pro vodu Orbis pictus Jana A, Komenskega v redakciji Henry j a Leeminga.
Skupaj s 1. razredom je razred organiziral 15. aprila tiskovno konferenco ob izidu Kurctovega Slovenskega Štajerskega pred marčno revolucijo 1S4S, L del, 2. zvezek.
Razred je razpravljal o izjavi S AZU ob ustavnih spremembah in soglašal % njo, o novih sestavih znanstvenih svetov treh inštitutov, ki so v sklopu razreda, podprl je predlog za poimenovanje ulice v Ribnici po jezikoslovcu p. Stanislavu Skrabcu, se strinjal s predlogom, da sedanje ožje predsedstvo S AZU kandidira za naslednjo mandatno dobo, ter začel postopek za volitve novih članov v prihodnjem letu.
RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE
Razred je imel 4 seje, na katerih je obravnaval vprašanja znanstvene politike, tekoče zadeve s sej predsedstva, stanje znanosti v Sloveniji, pripravljal predloge za sodelovanje z inozemstvom, obravnaval predloge za znanstveno izmenjavo v okviru mednarodnih pogodb in strokovne recenzije, ki so jih Opravili člani razreda.
Na jesenskih sejah je razred razpravljal O predlogih za nove dopisne Člane in napredovanja v redne člane. Člani so se dogovorili za dva kandidata za nove dopisne člane, eno napredovanje in dva zunanja dopisna člana. Za tajnika razreda je bil ponovno izvoljen akademik Dušan Hadži z nalogo, da nadaljuje z dejavnostjo o uvedbi dveh oddelkov IL razreda, ki jo je razred sprožil že pred dvema letoma.
V razredu delujeta odbora za molekularne vede (predsednik D. Hadži) in za energetiko (predsednik J. Peklenik).
Raziskovalno delo so notranji člani opravljali v okviru kateder in inštitutov na fakultetah, samostojnih inštitucijah in v Lekovem tozdu Raziskave in razvoj. Delo je potekalo na naslednjih področjih: funkcionalna analiza, teorijska fizika trdne snovi, fizika feroelektrikov in tekočih kristalov, fizika polimerov, molekularna spektroskopija in struktura molekul, teoretična farmakologija, molekularna biologija, termodinamika in transportne lastnosti polielektroli tov, sinteza, struktura in mehanizmi pretvorbe pri heterocikličnih spojinah, geomehanika, teorija obdelovalnih sistemov, proizvodna in tehnična kiber-netika, biokibernetika in električna simulacija denerviranih mišic, teorija informacij in umetna inteligenca.
RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE
Razred za naravoslovne vode ima 5 rednih in 4 dopisne člane, V letu 196S SO imeli sedem sej, Na sejah so imenovali glavne in odgovorne urednike za publikacije razreda in odobravali tiskanje publikacij ter organizirali predsta-
vit ve del, ki so izšle v tem letu. Razpravljali so tudi o pripravi razstave ob 50-lelnici SAZU. Poleg tega so člani razreda pol rdi li člane znanstvenega sveta In-ilituia za raziskovanje krasa v Postojni v naslednji sestavi: akademik Jože Bule (predsednik), dr. Jože Car, akademik Matija D ro veni k, akademik Ivan Gams, do-pesni član Marin Pleničar in mag. Janja Kogovšek. Predlagali so tudi novega člana znanstvenega sveta Biološkega inštituta Jovana Hadžija, in sicer ak a mernika Jožeta Boleta namesto dosedanjega dopisnega člana Janeza Matjašiča. V Institutu za raziskovanje krasa v Postojni so pot idil i reelekcijo dr, Petra Habifa v naziv znanstvenega svetnika in imenovanje Nad je Zupan za raziskovalno asistentko, dr. ing. Iva Strucla za znanstvenega svetnika, Stanke Sebela za raziskovalno asistentko in diplomiranega arheologa Tine ta Saj ti a za strokovnega asistenta, člani razreda so razpravljali tudi v predlogih za nove člane, za dopisne člane, za zunanje dopisne člane in za napredovanje dopisnih v redne člane. Poieg tega je bilo v letu 1988 več sej znanstvenih svetov v inštitutih v okviru razreda.
Člani razreda so dali pobudo, da bi ob 100-letnici rojstva akademika Melika (1990) priredili spominsko proslavo, po možnosti s simpozijem.
RAZRED ZA UMETNOSTI
Razred za umetnosti ima 13 rednih, 2 dopisna in 14 zunanjih članov. V letu J988 je sklical 4 seje. Na njih je obravnaval tekoče zadeve, moinosti sodelovanja ob 50-letnici akademije in predloge za nove člane. Glede na to, da je objavljanje umetniških del (knjige, razstave, koneerti, arh. načrti in drugo) vezano na ustanove zunaj Akademije, je delo razreda potrebno iskati med poročili o delu posameznih članov. V okrilju Akademije so člani sodelovali le pri reševanju tekočih organizacijskih zadev, z delom v predsedstvu SAZU in pa s svojo udeležbo na predavanjih, razstavah in internih pri dedi t vali SAZU. Bolj opazno je bilo delo razreda pri praznovanju akademijskega jubileja, za katerega so njegovi člani prispevali knjižico o nastanku in delu Akademije, televizijsko oddajo z isto vsebino in likovno razstavo članov Akademije s priložnostnim literarno-glasbenim programom. Tajnik razreda je razen tega že Šesto leto sodeloval v komisiji za pregled Načrta pravil za novi slovenski pravopis.
RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE
Razred za medicinske vede ima 7 rednih, 3 dopisne in 10 zunanjih dopisnih članov. Eden izmed rednih članov je veterinarske, ostali so medicinske stroke. Akademik Miro Brzin je bil odlikovan z redom republike s srebrnim vencem, akademik Andrej O. Župančič je bil odlikovan z redom dela z rdečo zastavo, akademik Franc Novak pa je ob osemdesetletnici preje! zlato medaljo društva italijanskih ginekologov in porodničarjev, zlato medaljo porodniško-gi-nekološke sekcije zdravnikov Vogherc (Italija) in diplomo bolnišničnih zdravnikov Italije.
Razred je imel 9 sej. Na sejah razreda so člani razreda obravnavali naslednje važnejše zadeve: zdravstvene posledice ionizirajočega sevanja v Sloveniji, ekološke dejavnike, ki vplivajo na nastanek raka respiratomih poti s posebnim poudarkom na azbest, osnutek zakona o zagotavljanju in uporabljanju sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja Jugoslavije, stališča razreda do nekaterih oblik podiplomskega izobraževanja v medicini, probleme novih raziskovalcev na področju medicinskih ved, delo Medakademijskega odbora za infekcije ljudi in živali s StreptocOccus agalactiae, delo Medakademijskega
odbora za travmatoiogijo v izjemnih razmerah, priprave na 5Obletnico SAZU, volitve ožjega predsedstva SAZU, priprave na 33. medakademijski in VITI. znanstveni sestanek razredov in oddelkov medicinskih ved akademij znanosti in umetnosti, ki bo pri VANU v Novem Sadu 14. in 15, oktobra ¡989, Delo Med akademijskega odbora za proučevanje infekcij s streptokokom agalakcijc pri ljudeh in živalih vodi član razreda za medicinske vede. Potekalo je v treh akademijah in v Veterinarskem zavodu v Zagrebu. Medakademijski odbor za travmatoiogijo v izjemnih razmerah, ki ga vodita člana razreda, proučuje organiziranost in usposobljenost kirurških služb za delo v izjemnih razmerah. Priključile so se mu vse akademije znanosti in umetnosti v SFRJ. Medakademijski odbor načrtuje raziskovanje in posvetovanje v raznih republikah, ki bi pospeševalo raziskave, strokovnost in obenem tudi pripravljenost v primeru katastrof.
Razred za medicinske vede je vzpodbudil študijo o raku na dojki, ki je najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji, in zbiranje podatkov o zgodovinskem razvoju porodništva in ginekologije v slovenskem prostoru ocl začetkov do danes.
Znanstveno in strokovno delo so člani razreda opravljali individualno v svojih ustanovah in v sodelovanju z njihovimi strokovnjaki. Podrobnejša poročila o tem delu so podil na posebej, zato navajamo le številčni pregled njihove dejavnosti: skupno so objavili 29 znanstvenih in strokovnih del; v to število je všteto souredništvo, samostojne knjižne objave in soavtorstvo v skupinski knjižni objavi znanstvenega dela.
V	domovini je bilo objavljenih 14, v tujini 15 strokovno znanstvenih del. En član je končal elaborat (čez 200 strani) »Zdravstvene posledice ionizirajočega sevanja v Sloveniji« in posnel za film o živalstvu na Slovenskem 900 m filma ter opravil grobo montažo 3600 m tega filma. Člani so imel skupaj 9 predavanj z vabilom na domačih in 27 predavanj na mednarodnih konferencah.
V	domačih ali tujih raziskovalnih ustanovah ali univerzah so imeli 28 predavanj z vabilom. 3 člani so organizirali in vodili domačo konferenco, 3 člani so organizirali in vodili mednarodno konferenco. V mednarodnem projektu sodeluje 1 član, v medrepubliških projektih 3 člani, 3 člani sodelujejo pri skupinskih raziskavah ali elaboratih V Sloveniji. En član je Sodeloval V tujini v učnih delavnicah in opravil demonstracijske operacije na lobanjskem dnu.
Pet članov je opravljalo pedagoško delo na Medicinski fakulteti, kjer je članica našega razreda de kani ca, in eden na Biotehniški fakulteti — VTOZD veterinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Člani razreda so sodelovali v raznih svetih, odborih, komisi jah itd. Slovenije, Ljubljane, Medicinske in Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja, Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Raziskovalne skupnosti Slovenije itd. Bili so uredniki ali člani uredniških odborov strokovnih časopisov, častni člani, predsedniki ali podpredsedniki strokovnih društev v domovini in tujini. En član je predsednik programskega sveta Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Dva člana Sta predsednika po enega izmed dveh medakademskih odborov, za katerih delo skrbi razred, en član je tajnik Mcdakademijskega odbora za travmatoiogijo v izjemnih razmerah.
Poročilo o delu Inštituta za medicinske vede je podano posebej. Posebej je podano tudi poročilo o delu medicinske in veterinarske sekcije Terminološke komisije ZRC SAZU, Mcdakademijskega odbora za proučevanje infekcij s streptokokokom agalakcije pri ljudeh in živalih in za delo Mcdakademijskega odbora za travmatoiogijo v izjemnih razmerah.
AKADEMIJA IN NJENA DELOVNA SKUPNOST
SPLOSNO
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je imela konec decembra 1988 enega častnega člana, 64 rednih, 15 dopisnih in 74 zunanjih dopisnih članov. SAZU je leta 1988 izgubila redna člana akademika Frana Zwittra (14. aprila) in Otona Berkopca (16. septembra) ter dopisnega člana Jaroslava Sašla (25. marca).
ENOTE
SAZU ima Kabinet Josipa Vidmarja, Svet za proučevanje in varstvo okolja, Odbor za energetiko, Medakadcmijski koordinacijski odbor za molekularne vede in medakademijske odbore za tloro in favno, za proučevanje infekcij s Str. agalactiae pri ljudeh in živalih, za proučevanje problemov mešanih gospodinjstev, za travmatologijo v izrednih razmerah, za Sodelovanje pri projektu ESF o nevladajočih etničnih skupinah v Evropi (1850—1940), za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti ter za koordinacijo znanstvenoraziskovalnega dela razredov in oddelkov za matematične, naravoslovne in tehniške vede.
V okviru delovne skupnosti SAZU delujejo: Tajništvo kabineta predsednika, Tajništvo predsedstva. Tajništvo razredov, Tajništvo Ti S, Referat za tisk, Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela, Biblioteka, Fi-nančno-računovodski oddelek in Fotolaboratorij.
JUBILEJI
I-eta 1988 so praznovali: 93 let akademik Josip Vidmar in zunanji dopisni član Milovan Gavazzi; 90-letnico zunanja dopisna člana Roman Kcnk in De-sanka Maksimovid; 80-letnico akademika Franc Novak in Anton Peterlin ter zunanja dopisna člana Jovan D j or d je vid in Braniš lav Djudjev; 75-letnico akademiki Janez Milčinski, Ivan Potrč, Gabrijel Stupica in Vladimir Pavšič-Matej Bor ter zunanji dopisni člani Kurt von Fiseher, Andre Mohorovičid in Johanri Cilenšek; 7G-letnico akademik Ivan Vidav in zunanji dopisni član Sir Derek Barton; 65-letnico akademik Bojan Cop, Peter Gosar in Miroslav Brzin ter zunanji dopisni člani Ni ki ta I. Tolstoj, Nikola Hajdin in Milka I vid; 60-lct-nico zunanja dopisna člana Boris Drujan in Ivo Supičid; 55-letnico akademiki Zdravko Mlinar, Lojze Vodovnik in Robert Blinc.
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA
NAGRADE
Nagrado AVNOJ je prejel akademik Anton Trs t en j ak.
Kidričevo nagrado sta prejela akademik Stoj an Cigoj in dopisni član Boštjan
Žekš, posmrtno tudi dopisni Član Jarosiav Sašel,
Žagarjevo nagrado je prejel akademik Ivan Vidav.
Herderjevo nagrado je prejel akademik Edo Ravnikar.
Schlesingerjevo nagrado je prejel akademik Janez Peklenik.
ODLIKOVANJA SO DOBILI
akademik Bratko Kreft — red republike z zlatim vencem akademik Ivan Gams — red dela z zlatim vencem
akademiki Robert Bline, Alojzij Finigar in Andrej O. Župančič — red dela z rdečo zastavo
akademiki Miroslav Brzin, Dragotin Cvetko, Davorin Dolar, Stanko Gra-lenauer, Miha Tišler in Emiiijan Cevc — red republike s srebrnim vencem akademik Janko Kos — red zaslug za narod s srebrnimi žarki upravni direktor SAZU Bojan Plavc — red zaslug za narod s srebrno zvezdo
PRIZNANJA, IMENOVANJA, IZVOLITVE
Akademik Janez Milčinski je prejel spominsko plaketo matičarja ob 40-let-nici Medicinske fakultete v Skopju in jubilejno priznanje in plaketo ob 35-ietnici prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji ter bil častni predsednik svetovnega kongresa za medicinsko pravo v Pragi, kjer je bil tudi ponovno izvoljen v upravni odbor Svetovnega združenja za medicinsko pravo za naslednje mandatno obdobje.
Akademik Primož Ramovš je postal častni član Slovenske filharmonije, član World Institute of Achievement (Raleigh, USA), dosmrtni zaslužni član Confederation of Chivalry (Sydney, Avstralija), član Grand Council, World Par-liment (Sydney). Marquis Giuseppe Scicluna International University Foundation na Malti mil je podelila častni doktorat iz glasbe.
Akademiku Janku Kosu je svet Filozofske fakultete podelil priznanje za dolgoletno uspešno pedagoško in znanstveno delo,
Akademik Lojze Vodovnik je postal častni član Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije.
Akademik Dušan Moravec je prejel zlato odličje Toneta Tomšiča. Akademik Uroš Krek je postal častni član Slovenske filharmonije, Akademik Anton Vratuša je postal častni doktor Univerze v Mariboru. Akademik Anton Peteri in je postal častni doktor Univerze E. Kardelja v Ljubljani,
Akademik Alojzij Finigar je postal dopisni član JAZU.
Akademik Sergij Vilfan je postal zunanji dopisni član Avstrijske akademije znanosti in prejel priznanje Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Akademik Robert Blirte je bil izvoljen za predsednika mednarodnega združenja AMPERE za obdobje 19&8—90 in postal zunanji dopisni član Poljske akademije znanosti in JAZU.
Dopisni član Vinko Dolenc je bil izvoljen za zunanjega dopisnega člana Ameriške akademije in kot član sprejet tudi v vseameriško nevrokirurško združenje Congress of Neurological Surgeons.
Akademik Filip Kal an Kumbatovič je bil izvoljen v direktor! j beneškega inštituta FI RT za obdobje 1969—93.
Akademik Ernest Mayer je sprejel svečano listino s plaketo ob 40-letnici prirodoslovno-matematične fakultete v Skopju in zahvalno listino Zemalj-skega muzeja BiH v Sarajevu.
Akademik Aleksander Bajt je bil izvoljen za načelnika oddelka za družbene vede I. razreda SAZU.
Akademik France Bern i k je bil izvoljen za tajnika razreda za filološke in literarne vede.
Dopisna članica Lidija Andolšek-Jeras je prejela plaketi ginekološko-akušer-skih sekcij zdravniških društev Bosne in Makedonije.
Ponovno so bili izvoljeni: akademik Janez Milčinski za predsednika, akademika Bratko Kreft in Robert Blinc za podpredsednika in akademik Janez Batis za glavnega tajnika SAZU.
POMEMBNEJŠI DOGODKI V ZVEZI L ŽIVLJENJEM IN DELOM SAZU
4.1.	se je predsednik udeležil podelitve nagrad Borisa Kraigherja za leto 198S v Skupščini SRS.
7, t, se je podpredsednik Kreft udeležil skuzščine ČGP Delo. 10, 1. se je podpredsednik Kreft udeležil predstave Drabosnjakove igre Raj v Draveljski cerkvi,
12.	1. je bil predsednik na otvoritvi razstave ob 40-letnici tehniške ter-
minološke dejavnosti Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU v Prešernovi dvorani in
se je udeležil predstavitve zbornika s posvetovanja »Znanstvena in tehnološka politika za 90, leta« v dvorani SAZU.
13.	1. se je predsednik udeležil prevzema rektorskih dolžnosti akad.
Janeza Peklenika na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in bil na svečanem koncertu orkestra Slovenske filharmonije ob 40-letnici povojne in 80-1 etniči prve Slovenske filharmonije ter na sprejemu, ki ga je ob tej priložnosti priredil predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS Dušan S in igo j v Cankarjevem domu,
14.	1. je bil predsednik na tiskovni konferenci ob izidu publikacije
SAZU »Pri slovenskih manjšinah v Avstriji in Italiji* v dvorani SAZU.
18. L se je podpredsednik Blinc udeležil Medakademijskega odbora za
znanost v Zagrebu. 28. 1. se je predsednik udeležil novoletnega sprejema, ki ga je priredil podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS dr. Boris Frlec za verske skupnosti, ki delujejo v Sloveniji, v prostorih Izvršnega sveta.
1.2.	je bil predsednik na otvoritvi razstave »Kar raste in brsti«, ki jo je pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica v Cankarjevem domu.
3.	2. sta bila predsednik in podpredsednik Kreft v imenu SAZU na
seji, ki jo je za obeležitev Evropskega leta baroka organiziral ZAMTES v prostorih Republiškega komiteja za kulturo.
4,	2. si je predsednik ogledal razstavo grafik Danila Jejčiča v Mali
galerij i
se je podpredsednik Kreft udeležil razstave Franceta Slane. 7. 2. se je predsednik udeležil osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku in podilitve Prešernovih nagrad ter sprejema, ki sta ga ob tej priložnosti pripravila Predsedstvo SRS in RK SZDL Slovenije v Cankarjevem domu. 8.2. sta se predsednik in glavni tajnik udeležila podelitve Prešernovih nagrad študentom Univerze Edvarda Kardelja, je bil predsednik na koncertu Slovenskih mod rigali stov v prenovljenih prostorih ljubljanskega gradu.
18.	2. seja predsedstva SAZU.
19.	2. se je predsednik udeležil tiskovne konference Znanstvenega in-
štituta Filozofske fakultete ob izidu dveh publikacij »Uniforme v zgodovini« in »Primerjalna zgodovina slovenske literature« V Kultu rno-informaci jskcm centru Križanke. 22. 2. se je predsednik udeležil podelitve Kajuhovih nagrad v Cankarjevem domu in otvoritve razstave del študentov Akademije za likovno umetnost in podelitve študentskih Prešernovih nagrad v Mestni galeriji. 25. 2. skupščina SAZU.
25. 2. so imeli predsednik, podpredsednik Blinc in akad. Drovcnik razgovor s podpredsednico Skupščine S RS Marijo Zupane ič-Vičar o problemu RUŽV.
2, 3. je predsednik čestital predsedniku VANU akad. Aleksandru Firi
in članom predsedstva ob izvolitvi. 7.3. sta se predsednik in podpredsednik Kreft udeležila v Kranju otvoritve razstave slovenskih likovnih umetnic ob 8, marcu — Dnevu žena.
10, 3. se je predsednik udeležil občnega zbora Slovenske matice.
14.	3. sta se podpredsednik Kreft in glavni tajnik udeležila slovesne po-
delitve Je sen ko vi h priznanj '88 na Univerzi Edvarda Kardelja. 16. 3. se je podpredsednik Kreft udeležil sprejema ob 75-letnici akademika Mateja Bora v prostorih Cankarjeve založbe, 21. 3. se je predsednik udeležil otvoritve mednarodnega sejma Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču Ljubljana.
24.	3. se je predsednik udeležil otvoritve razstave okvarelov tir. Ludvika
Tabor j a v Vodnikovi domačiji.
25.	3. je bil predsednik na seji podpisnikov samoupravnega sporazuma
za sanacijo stavb SAZU v dvorani SAZU,
sta se predsednik in glavni tajnik udeležita slovesne podelitve Žagar j evih nagrad in priznanj 1988 v Cankarjevem domu, 28, 3, je predsednik sodeloval na posvetovanju »Raziskovalna in razvojna pol i tika«, ki sta ga pripravila SAZU in Marksistični center CK ZKS v dvorani SAZU. 29.3. je bil predsednik na koncertu mešanega pevskega zbora »Lipa zelenela je« v Sloveniji filharmoniji,
žalna seja za pokojnim dopisnim članom Jaroslavom Sašlom.
3.—1. 4. je bil predsednik skupaj z drugimi člani delegacije na seji Sveta akademije SFRJ v Novem Sadu.
4.	4. je bil predsednik na podelitvi Plečnikovih nagrad v Narodni ga-
leriji in na sprejemu, ki ga je ob tej priložnosti pripravila Nuša Kerševan, predsednica Skupščine mesta Ljubljane.
5.	4. se je predsednik udeležil slovesnosti ob 404etnici ustanovitve DO
Slovenijales-Trgovina v Cankarjevem domu in oivoritvc razstave slik Zorana Hočevarja v Mali galeriji. 7. 4. je predsednik govoril na podelitvi Potrčevih nagrad v Skupščini SR Slovenije.
J3. 4. se je predsednik udeležil sprejema, ki so ga ob podelitvi Kidričevih nagrad pripravili v Inštitutu Jo Je F Štefan v Ljubljani.
15.	4. se je predsednik udeležil slovesnosti ob Dnevu železničarjev na
Zaloški cesti,
sta bila predsednik in glavni tajnik na otvoritvi razstave Kitajsko slikarstvo dinastij M ing in Qing v Narodni galeriji in se udeležila Sprejema, ki ga je ob tej priložnosti priredil predsednik IS S RS Dušan Šinigoj,
se je predsednik udeležil premiere filma »Zadnji kitajski cesar« v kinu Komuna.
16.	4. je predsednik izrazil sožalje družini pok, akad. Frana Zivittra in
se udeležil žalne seje na Univerzi Edvarda Kardelja.
18.	4. je bil predsednik na slovesnosti ob Dnevu univerze na Univerzi
Edvarda Kardelja.
19.	4. izredna seja predsedstva SAZU,
žalna seja za pokojnim akademikom Franom Zwittrom.
20.	4. se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Vzgojni zavodi® v
Slovenskem šolskem muzeju.
22.4.—23.4.	je predsednik sodeloval na konferenci ZKS v Cankarjevem domu.
26.	4. je bil predsednik na osrednji proslavi ob Dnevu OF v Skupščini
SR Slovenije in
na otvoritvi razstave »Narodna zaščita od 1941—1945« v Muzeju ljudske revolucije,
je predsednik čestital Janezu Stanovniku ob izvolitvi za predsednika Predsedstva SRS in se zahvalil za podporo SAZU v času mandata tudi Francetu Popitu, dosedanjemu predsedniku,
27.	4. je bil predsednik na otvoritvi spominske sobe dr. Aleša Beblerja
v idrijskem Gradu ob 35-letnici Mestnega muzeja Idrija,
7.	5. se je predsednik udeležil slovesnosti ob 125 letnici ustanovitve
Rdečega križa Slovenije in 35-letnici prostovoljnega krvodajalstva v Cankarjevem domu in ob tej priložnosti prejel priznanje in plaketo 1953—1988 »¿asluge za krvodajalstvo«.
8.	5, se je predsednik udeležil slovesne seje skupščine občine Ajdov-
ščina in odprtja slovenske geološke poti med Jesenicami in Ajdovščino in pozdravil udeležence v imenu SAZU.
9.	5. se je predsednik udeležil slavnostnega zbora mesta Ljubljane ob
9, maju — Dnevu osvtoboditve v Slovenski Filharmoniji.
11.	5. predavanje PUGWASH (predaval dr. Anton Bebler),
se je predsednik udeležil občnega zbora Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije.
12.	5. seja predsedstva SAZU.
13.5.	je bil predsednik na slovesnosti ob 60-letniei radia in 30-lctnici televizije v prostorih RTV Ljubljana.
na otvoritvi razstave »Podobe Ljubljane« v Mestni galeriji Ljubljana in
se udeležil otvoritve 16. mednarodne razstave mineralov in fosilov v Tržiču.
16. 5. se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Anton Dermota« v Cankarjevem domu.
26.5.—27.5.	je bil predsednik na 7. kongresu Slovenskega zdravniškega društva in 125, rednem letnem srečanju slovenskih zdravnikov. V imenu SAZU je pozdravil udeležence.
30.	5. je bil predsednik na letnem koncertu Akademije pevskega zbora
Tone Tomšič v Cankarjevem domu.
31.	5. je predsednik v imenu SAZU pozdravil udeležence na otvoritvi
27. kongresa Antropološkega društva Jugoslavije v Skofji Loki.
2. 6. je bil predsednik na zboru slovenskih kulturnih delavcev v Cankarjevem domu in predsedoval eni izmed sej. 3- 6. je bil predsednik skupaj z upravnim direktorjem v Zagrebu na
seji predsedstva Sveta akademij SFRJ. 5. 6, je bil predsednik na koncertu baročne glasbe v ljubljanski stolnici.
7. 6, je bil predsednik v Kranju na otvoritvi 16. mednarodnega sejma opreme in sredstev CZ in
se udeležil otvoritve razstave slik Dušana Junca v Mali galeriji Ljubljana.
8.6, je predsednik sodeloval na okrogli mizi »Masovne zastrupitve», ki jo je organizirala Sekcija za medicino v izrednih razmerah SZD v prostorih Krke v Ljubljani.
10.6.	je bil predsednik na podelitvi Zupančičevih nagrad v Skupščini mesta Ljubljane.
It. 6. je bil predsednik na zaključni prireditvi festivala humorja, satire in karikature v Ribnici.
13. 6. je bil predsednik na podelitvi nagrad nagrajencem I. srečanja mladih raziskovalcev in mentorjev ljubljanske regije v Skupščini mesta Ljubljane.
15.	6. je predsednik pozdravil prisotne na predstavitvi raziskovanj in
izkopavanj v letu 19S7 Slovenskega arheološkega društva v dvorani SAZU,
je bil na svečanosti ob 40-letnici Elektroinštituta »Milan Vidmar« v prostorih Inštituta,
na otvoritvi razstave jtSodobna japonska keramika« v Modemi galeriji Ljubljana in
na otvoritvi razstave »Pokopališča v Sloveniji« v Likovnem razstavišču Rihard Jakopič v Ljubljani.
16.	6. se je predsednik udeležil okrogle mize »Vegova-Turjaška nekoč,
danes in jutri« v Kulturno-informacijskem centru Križanke.
18,	6, si je predsednik ogledal združeno vajo civilne zaščite, Rdečega
križa in zdravstvene ter sanitetne službe JLA v Črnučah pri Ljubljani.
19.	6. je bil predsednik na razstavi Fotoantika v ljubljanskih Križan-
kah in
se je udeležil zaključka 19. tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični,
23.	6. se je predsednik udeležil občnega zboTa Prešernove družbe v Can-
karjevem domu.
24.	6. se je predsednik skupaj z glavnim tajnikom udeležil slovesnosti
ob 90-Ietnici Kmetijskega inštituta Slovenije v Festivalni dvorani V Ljubljani.
29.	6. se je podpredsednik Kreft v imenu SAZU udeležil slovesnega za-
četka simpozija »Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi* na Filozofski fakulteti.
30,	6. seja predsedstva SAZU.
i. 7. se je predsednik udeležil seje Sveta enciklopedij v prostorih Republiške konference SZDL Slovenije.
7.	7, se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Slovenski gledališki
portret« v Kulturno-informacijskem centru Križanke,
8.	7. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Iz depojev Slovenskega
etnografskega muzeja« v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja.
21. 7. se je predsednik udeležil osrednje republiške proslave ob 22. juliju — Dnevu vstaje slovenskega naroda — v Skupščini SRS. 29. 7. je bil predsednik na razgovoru pri predsedniku Predsedstva SRS Janezu Stanovniku glede proslave 50-letnice SAZU, izredna seja predsedstva SAZU,
15. 8. je bil predsednik na slovesnosti ob Dnevu obmejnih enot JLA v karavli »Slatina«, ki je bila poimenovana po nar. heroju Joči Miljkoviču.
18. 8. je predsednik vodil sejo odbora za pripravo proslave 50-letnice SAZU.
7.9. T V snemanje predsednika za oddajo o SAZU v okviru proslave 50-letnice,
seja predsedstva SAZU (tudi T V snemanje). 8. 9. intervju predsednika za časopis Delo o kongresu medicinskega
prava, ki je bil avgusta meseca letos v Pragi, 13.9. je predsednik v imenu SAZU in kot član častnega odbora pozdravil udeležence na otvoritvi konference o hidravličnih strojih ob 40-letnici Turbo inštituta v Cankarjevem domu. 15.9, je bil na protokolarnem obisku v SAZU akademik Aleksandar Fira, predsednik VANU in Sveta akademij SFRJ v spremstvu adm. sekretarja VANU Bori slava Kanaziria. Razgovora SO se poleg predsednika udeležili vsi člani ožjega predsedstva,
16. 9. je predsednik spremljal akademika Firo i [l Bori slava Kanazira na obisku nekaterih kulturnih ustanov na Primorskem, je bil podpredsednik Kreft na svečanosti ob Dnevu Univerze v Mariboru.
19. 9. se je predsednik udeležil podpisa pogodbe o prenosu pravic razpolaganja s Klubom delegatov od Izvršnega sveta Skupščine SRS na Narodno galerijo v prostorih kluba. 21.9. žalna seja za pok. akad, Otonom Bcrkopcem v dvorani SAZU in
pogreb na ljubljanskih Žalah. 22. 9. je bil predsednik v Cankarjevem domu pri odpiranju jugoslovanskega kongresa stomatologov.
3. 10. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Heinrich Heinc« v NUK-u, 5.10. je bil sestanek članov ožjega predsedstva s tajniki razredov glede zadnjih priprav na proslavo 50-letnice SAZU. —14.10- slovesnosti ob 50-letnici SAZU. V tem času je bila v prostorih SAZU tudi seja Sveta akademij SFRJ,
18,	10. je bil predsednik na predstavitvi knjige prof. dr. Gojka Staniča
»Znanost o znanosti« v dvorani SAZU,
na otvoritvi razstave slik Milana Buli ne v Mestnem gledališču ljubljanskem in
na otvoritvi razstave grafičnih del Giovannija Bat ti ste Piranesija V Narodni Galeriji.
19,	10. je bil predsednik skupaj z upravnim direktorjem na otvoritvi
razstave »Nova arheološka odkritja v Novem mestu« v Dolenjskem muzeju v Novem mestu.
20,	10, se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Tri stoletja starej-
šega ljubljanskega arhiva« v Kulturno-informativnem centru Kri žanke in
na otvoritvi Borštnikovega srečanja v Mariboru. 27. 10. je bil predsednik na okrogli mizi o restavriranju Starih rokopisov
v Kulturno-informacijskem centru Križanke, 30. 10. se je podpredsednik Kreft udeležil zaključne slovesnosti Borštnikovega srečanja v Mariboru.
2.	11. se je podpredsednik Kreft udeležil seje sveta ČGP Delo.
3.	11. se je predsednik udeležil okrogle mize o restavriranju in konzer-
viranju starih knjig v Kultuit:o-informaciiskem centru Križanke. 7. 11, se je predsednik udeležil ustnega časopisa na temo: Boj proti alkoholizmu v cestnem prometu, v p m štorih Rdečega križa Slovenije.
fl. 11. je bil predsednik skupaj z glavnim tajnikom na posvetu oh 90-letnici Kmetijskega inštituta Slovenije »Razvoj raziskovalnega dela v slovenskem kmetijstvu« v prostorih Smel ta, je bil predsednik na skupščini Mednarodnega centra za podjetja v družbeni lastnini v DVR v prostorih centra. 9. 11. je predsednik skupaj z glavnim tajnikom in upravnim direktorjem sprejel novega tajnika RSS dr, Venčeslava Kaučiča.
10.	11, je predsednik v imenu SAZU in kot član častnega odbora pozdra-
vil udeležence mednarodnega simpozija »Jamski turizem«, ki ga je ob 170-letnici Postojnske jame pripravil Inštitut za razi s ko vanje Krasa ZRC SAZU v Postojni,
se je podpredsednik Kreft udeležil seje Sveta za kulturo pri RK SZDL Slovenije.
11.	11, je predsednik vodil sejo Programskega sveta Naravna in kulturna
dediščina slovenskega naroda v dvorani SAZU, 15. 11. se je predsednik udeležil 2. zbora slovenskih kulturnih delavcev v Cankarjevem domu in
otvoritve razstave «Pota k Moderni in Ažbetova šola v Munchnu* v Narodni garelriji. 18. 11, se je predsednik v Cankarjevem dom ti udeležil tiskovne konference Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU ob izidu njihovih novih publikacij.
21,	1J- se je predsednik udeležil otvoritve XI, jugoslovanskega seminarja
»Nezgode s kemijskimi snovmi« v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah, ki ga je organiziral Univerzitetni zavod za socialno in zdravstveno varstvo iz Ljubljane,
22.	11. seja predsedstva SAZU.
24.—26. 11. je bil predsednik v Beogradu, kjer je prisostvoval slovesnostim ob 150-letnici univerze v Beogradu. Ob tej priložnosti je v imenu SAZU pozdravil jubilantko in ji izročil reprint in komentor »Apes aeadcmicae« in spominsko medaljo.
25.	11. se je podpredsednik Kreft udeležil otvoritve novih prostorov
Univerzitetne knjižnice v Mariboru.
5.	12. je bil predsednik na tiskovni konferenci Prešernove družbe v
Ljubljanski banki.
6.	12. se je predsednik udeležil predstavitve druge knjige Enciklopedije
Slovenije v Cankarjevem domu.
7.	12. je bil predsednik na predstavitvi nove izdaje Frana Milčinskega-
Ježka: Ta svet je pesmi vreden v Cankarjevem domu.
8.	12. je bil predsednik na sestanku o vlogi Arboretuma Volčji potok
v SRS in v imenu SAZU pozdravil prisotne,
prisostvoval izročitvi državnih odlikovanj 10 akademikom in upravnemu direktorju, ki so jih prejeli v okviru proslave 50-letnice SAZU, v prostorih Akademije in
bil na otvoritvi razstave Duhc Sambolec »Nclagodje v p ros to m« v Moderni galeriji in na otvoritvi galerije, knjigarne in antikvariata Feniks-Lala na Mestnem trgu v Ljubljani.
13.	12. je bil predsednik na žalni seji za pok, akad, Brankom Kesičem iz
Zagreba v Univerzitetnem zavodu za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani in izrazil sožalje družini pok. akademika in bil na otvoritvi razstave akvarelov Jožeta Ciuhc v Francoskem kulturnem centru Charles Nodier v Ljubljani.
14,	12, se je predsednik udeležil občnega zbora Slovenske izseljenske
matice na Skupščini mesta Ljubljane,
se je podpredsednik Kreft udeležil otvoritve razstave ob 150-let-nici Janeza Mencingerja v Slovenski knjižnici. 15.—17. 12, sta bila predsednik in upravni direktor v Sarajevu na seji predsedstva Sveta akademij SFRJ.
20.	12. seja skupščine SAZU, na kateri so bili ponovno izvoljeni za na-
slednje 4-letno mandatno obdobje vsi dosedanji člani ožjega predsedstva,
se je predsednik udeležil slavnostne prireditve ob 22, decembru — Dnevu JLA v Cankarjevem domu.
21.	12. je bil predsednik na slovesnosti ob Dnevu JLA v prostorih Pred-
sedstva SR Slovenije.
22.	i 2. je predsednik v imenu SAZU pozdravil udeležence na otvoritvi
19, memeorialnega sestanka prof. Jožeta Plečnika na temo: Aids na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
26.	12. je predsednik sprejel predstavnike mesta Ljubljane, ki so mu,
kot častnemu občanu Ljubljane, izrazili dobre želje ob Novem letu,
28. 12. je predsednik priredil novoletni sprejem za akademike In delavce SAZU in ZRC SAZU,
bil na sprejemu v Klubu delegatov za lektorje, ki poučujejo slovenski jezik na tujih univerzah, pozdravil lektorje v imenu SAZU in jim izročil publikacije Akademije in
bil na sprejemu za dobitnike avnojskih nagrad iz SRS, ki ga je priredil predsednik Predsedstva SRS Janez Stanem ik, novoletni sprejem. 30. 12. je bil predsednik na otvoritvi razstave risb Dube Sambolec v galeriji Equrna.
RAZSTAVE
15.6. otvoritev razstave »Knjige Avstrijske akademije znanosti«. 12.10. otvoritev razstave »Likovni umetniki — člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti« v Mestni galeriji. 12, 10. otvoritev razstave »Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti*.
26. 10. otvoritev razstave »Glasbeni klasicizem na Slovenskem«, ki sta jo pripravila SAZU in Muzikološki inštitut ZRC SAZU.
TISKOVNE KONFERENCE
12.1. tiskovna konferenca — predstavitev zbornika s posvetovanja
»Znanstvena in tehnološka politika za 90. leta«. 14. 1. tiskovna konferenca ob izidu publikacije SAZU »Pri slovenski
manjšini v Avstriji in Italiji«, 3, 2. tiskovna konferenca I. razreda SAZU:
Pet zvezkov Monumenta artis musicae Sloveniae z moteti Gallusovega dela Opus musicum.
16.	2, tiskovna konferenca I. razreda SAZU:
Slavko Ciglenečki: Višinske utrdbe iz časa III.—VI. stoletja v vzhodnoalpskem prostoru, Arheološki Vestnik 3S/S7,
Vestnik Inštituta za marksistične študije ši. 2/87. 7. 4. tiskovna konferenca I. razreda SAZU:
Miroslav Pahor in Janez Sumrada: Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja (L in II. del),
Niko Kure t: Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, prvi del, 2. snopič. 20. 4. tiskovna konferenca IV. razreda SAZU: Geografski zbornik XVI, XVII, Razprave IV. razreda XVII, XVIII, Krasoslovni zbornik XIV, XV, XVI. 10. 10. tiskovna konferenca ob izidu knjig ob 50-letnici SAZU.
DOGODIKI V ZVEZI S TUJINO
S. 2. je predsednik sprejel novega generalnega konzula Italije v Zagrebu g. Salvatoreja Ciienta. 11. 2. se je glavni tajnik udeležil sprejema v avstrijskem generalnem konzulatu v Ljubljani ob izročitvi zlate doktorske diplome prof. Dragu Mušiču.
2, 3. se je podpredsednik Kreft udeležil v Klubu delegatov sprejema za tuje lektorje na slovenskih univerzah in jih pozdravil v imenu predsedstva SAZU.
17.	3. se je predsednik udeležil slovenskega kosila, ki ga je v čast gene-
ralnemu sekretarju C K K P SZ Mi h ail u Gorbačovu in njegovi soprogi priredil predsednik Predsedstva SRS France Popit na Brdu pri Kranju,
sta se podpredsednik Kreft in glavni tajnik udeležila v Cankarjevem domu pričekta tridnevnih prireditev »Slovenci v Avstriji« in razgovora s predstavniki koroških Slovencev. 19. 3. se je podpredsednik Kreft udeležil zaključne prireditve »Slovenci v Avstriji«,
6,4. se je predsednik udeležil osrednje republiške proslave ob 40-let-
nici Svetovne zdravstvene organizacije -WHO- v Celju. 8,4. je predsednik skupaj z a kad. Cvetkom sprejel g. Warrena Kir-kendala, muzikologa iz ZRN,
je bil predsednik kot član častnega odbora za pripravo velike kitajske razstave v Ljubljani na seji tega odbora na Izvršnem svetu Skupščine SRS in
se udeležil otvoritve razstave slikarja Janeza Kneza v Francoske m kulturnem centru Charles Nodier v Ljubljani.
11. 4. se je predsednik udeležil otvoritve kulturnega centra »Domus Slovenka« na Dunaju.
18. 4. je predsednik sprejel kitajsko delegacijo, ki je bila v Ljubljani na obisku ob veliki kitajski razstavi.
28. 4,—1. 5. je bil predsednik v Budimpešti na zasedanju Ordù de Saint Fortunat, kjer je govoril o življenju in delu akd. Andra Mohorovičiča, kateremu so podelili priznanje »Recherche de la qualité«.
4.5, se je predsednik udeležil sprejema, ki ga je ob nacionalnem prazniku CSSR priredil generalni konzul CSSR Jan Surkos v Klubu delegatov v Ljubljani.
13.	5. je predsednik sprejel prof. Marina de Riquera, člana španske
kraljeve akademije s soprogo.
16. 5. je predsednik skupaj s podpredsednikom Blincem sprejel a kad. Ki ril a Aleksandrova, člana Akademije znanosti ZSSR, ki je bil gost Inštituta Jožef Štefan.
30. 5.—3. 6. sta bila podpredsednik Blinc in glavni tajnik na obisku v Beloruski ZSSR.
L 6. je predsednik sprejel prof. Rolfa-Dietra Klugeja s sodelavci in študenti univerze v Tubingenu v dvorani SAZU.
15. 6. je predsednik pozdravil goste na Otvoritvi razstave znanstvenih publikacij Avstrijske akademije znanosti v Prešernovi dvorani.
24. 6. je predsednik skupaj z drugimi člani Akademije sprejel zun. d op. člana Nikito lljiča Tolstoja in mu izročil diplomo zunanjega člana.
6. 7. se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Ameriška sodobna risba«, ki jo je pripravil Ameriški center iz Ljubljane v Moderni galeriji.
14.	7. je bil predsednik v Zagrebu, kjer se je udeležil sprejema, ki ga
je ob nacionalnem prazniku republike Francije priredil generlni konzul Francije v Zagorcbu Bernard De mange.
20.—25. 8. je bil predsednik v Pragi, kjer se je kot častni predsednik udeležil 8. svetovnega kongresa za medicinsko pravo. Ob tej priložnosti je imel referat in sprejel plaketo za dosedanje delo ter bil ponovno izvoljen za podpredsednika Svetovnega združenja za medicinsko pravo za naslednje mandatno obdobje.
27. 8.—5. 9. je bil predsednik kot predsednik jugoslovanske pagvaške konference na 38. letni konferenci organizacije Pugwash v D ago my su, Sovjetska zveza.
22. 9. je bil predsednik v Portorožu, kjer je kot član častnega odbora na otvoritvi tudi pozdravil udeležence 6, mednarodnega simpozija o apiterapiji, ki sta ga organizirala API MUNDIA in DO PH Me-dex iz Ljubljane.
3. 10. je bil predsednik na otvoritvi mednarodnega sejma »Sodobna elektronika 88« na Gospodarskem razstavišču Ljubljana.
11. 10. srečanje predsednika in članov ožjega predsedstva z delegacijo Beloruske akademije znanosti, kl je na obisku pri SAZU.
22. 10. je bil predsednik v Gradcu (Avstrija), na pripravljalnem sestanku za mednarodno konferenco »Ways Out of the Arms Race«.
26.10- je predsednik v imenu SAZU pozdravil udeležence na otvoritvi mednarodnega simpozija »Evropski glasbeni klasicizem« in njegov odmev na Slovenskem«, ki ga je v dvorani akademije priredi! Muzikološki inštitut ZRC SAZU,
na sprejemu v avstrijskem generalnem konzulu v Ljubljani ob avstrijskem national nem prazniku,
na sprejemu v Klubu delegatov v Ljubljani, ki ga je ob nacionalnem prazniku ČSSR priredil generalni konzul ČSSR v Zagrebu Jan Surkoš in
na koncertu simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v Slovenski filharmoniji v okviru omenjenega glasbenega simpozija. 26. 10, je predsednik sprejel udeležence glasbenega simpozija v SAZU in se zvečer udeležil koncerta klavirskega dua Esther in Kurt von Fischer v mali dvorani Cankarjevega doma,
4.	11, sta se podpredsednik Kreft in glavni tajnik udeležila otvoritve
razstave knjig »Frankfurt po Fran k fur tu« v Cankarjevem domu in sprejema, ki ga je priredil konzul ZSSR Viktor Neskubo ob 71-ob letnici Velike oktobrske socialistične revolucije V prostorih hotela Slon,
5.	11. je bil predsednik na sprejemu, ki so ga ob predsedniških volitvah
v ZDA priredili v Ameriškem centru Ljubljana. 16. 11, je bil predsednik v Zagrebu na srečanju in razgovoru s predsednikom Indijske nacionalne akademije znanosti prof. dr. A, S. Paintalom v prostorih JAZU.
10.12. se je predsednik udeležil sestankov članov. Ordrc Saint Fortunat za Jugoslavijo.
29. 12. je predsednik sprejel prof, Oskarja Sakrauskyja z Dunaja, PREDAVANJA
Prof. dr. Branko Souček, Zagreb, je predaval dne 10. februarja.
Naslov predavanja: Nevralni in genetski računalniki šeste generacije.
Prof. dr. Warren Kirkendale, Regensburg, je predaval dne 29. marca.
Naslov predavanja: Z ur Circulatio-tradition und J os quins Maria Lactam.
Dr. Savo Bratos, Pariz, je predaval dne 13. aprila.
Naslov predavanja: Statistična mehanika kemijsko reaktivnih tekočin.
Prof. dr. Raj ko TomOvič, Novi Sad, je predaval dne 21. aprila.
Naslov predavanja: Razvoj inteligentnih robota,
Prof. dr. Martin De Riquer, Španija, je predaval dne 12, maja.
Naslov predavanja; Ramon De Perellds et son voyage au purgatoire.
Prof, dr, Kiril Aleksandrov, ZSSR, je predaval dne 17. maja.
Naslov predavanja; Znanost in visoko šolstvo v ZSSR-
Akad. dr, Peter Gosar, Ljubljana, je predaval dne 14. dccembra.
Naslov predavanja; Narava v luči kvantne mehanike.
SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ
Januarja leta 1988 je prešel sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ, po ustaljenem kroženju med akademijami, iz Akademije znanosti in umetnosti Kosova v Vojvodinsko akademijo znanosti in umetnosti. Predsednik Sveta za obdobje januar 3988 — december 1990 je sočasno predsednik VANU akademik Aleksandar Fira. Predstavniki političnih in upravnih teles AP Vojvodine in mesta Novi Sad so na slovesnem sprejemu za člane Sveta akademij poudarili pomen in zadovoljstvo, da bo naslednja tri leta sedež Sveta v Vojvodini oz. Novem Sadu,
V letu 1988 Sta bili 2 plenarni seji Sveta akademij znanosti in umetnosti; 1. aprila v Novem Sadu ter 14. oktobra v Ljubljani, predsedstvo pa se je sestalo 13. junija v Zagrebu in 16. decembra V Sarajevo, Po Že ustaljeni navadi sta se dan pred sejo Sveta sestali Komisija za mednarodno in Komisija za medakademijsko sodelovanje, in sicer 31. marca v Novem Sadu in 13. oktobra v Ljubljani,
Komisija Sveta za mednarodno sodelovanje pripravi in uskladi na predlog članov ali predsedstvo Sveta želje în potrebe naših akademij z inozemskimi, pripravi besedilo mednarodnih pogodb, uskladi tematske načrte sodelovanja ter uskladi finančna in druga vprašanja, ki izvirajo iz mednarodnih pogodb o bre/.devizni zamenjavi znanstvenikov držav podpisnic pogodbe. Prečiščena besedila pogodb in protokolov preda Svetu akademij v razpravo in dokončno odločitev. Komisija razpravlja še o organiziranju razstav, simpozijev in drugih stikih z akademijami in podobnimi organizacijami drugih držav. Komisija za medakademijsko sodelovanje pripravi na predlog najmanj treh akademij potrebno gradivo za razpravo in odločanje na seji Sveta akademij o osnovanju medakademi jskcga delovnega ali koordinaci jskega odbora. Spremlja delo odborov, pripravlja simpozije in sestanke v okviru Sveta akademij s področja medakademijskih udborov in druga opravila, katera so akademije prenesle na Svet akademij s področja medakademijskih odnosov, O svojem delu poročata obe komisiji na plenarni seji Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ.
Ma plenarni seji Sveta akademij v Novem Sadu 1. aprila 1988 je predsednik VANU akademik Aleksandar Fira podal daljšo informacijo o delu, organizaciji in načrtih Vojvodinske akademije znanosti in umetnosti. V nadaljevanju seje je Svet razpravljal in tudi sprejel program dela Sveta (vključno s Komisijama za mednarodno in medakademijsko sodelovanje) za leto 1988 in okvirni program dela za triletno obdobje, ko bo sedež Sveta v Novem Sadu. Zelo kritično so ocenili poročilo o delu preteklega leta in sprejeli zaključni račun Sveta za leto 1987. V finančnem načrtu za leto 1988 so predvideli nenormalno hitro rast inflacije. Zato so se dogovorili, da bodo ob polletju pregledali izpolnjevanje tega načrta in po potrebi sprejeli rebalans. Na tej seji so se še dogovorili, da bodo v letu 1988 organizirani simpoziji: o energetski elektroniki; o demografskih, socialnih in ekonom škili vidikih delovne sile in zaposlenosti; 0 antikancerogenezi in zaščiti pred radiacijo; o 80-letnici aneksije Bosne in Hercegovine ter Jijenc posledice do 1918, leta. Nadalje so se dogovorili, da je nujno zagotoviti pogoje za normalno izhajanje Časopisov Bulletin Scientifique in Pomorsko pravo ter Pomorska kupoprodaja.
Od mednarodnih obvez Sveta so bili na tej seji dogovorjeni in Sprejeti: prečiščeni program Sodelovanja z AZ ČSSR, AZ Poljske, smernice za razgovor s predstavniki AZ ZDA, ko pridejo meseca marca v Zagreb. Potrjeno je bilo poročilo o obisku delegacije SAZUJ v Bolgariji.
Druga seja Sveta akademij je bila 14, oktobra v Ljubljani, torej neposredno po svečani seji SA Zli ob proslavi 50-letnice obstoja naše akademije. Glavna tema te seje je bil referat podpredsednika SAZU akademika Roberta Blinca — Aktualna vprašanja raziskovanj v prirodoslovnih in tehniških znanostih. Referent je v Svojem govoru navedel, da je znanstvena produkcija Jugoslavije v Spodnjem delu svetovne razpredelnice in da nivo naše znanosti in tehnologije ne ustreza Svetovnemu nivoju. Za to je več vzrokov: premajhno vlaganje V znanost in tehnologijo, nekajletna nedovoljena, občasno pa Sploh zapora uvoza opreme in literature ter nepravilen odnos do fundamentalnih znanosti. Koordinacije med jugoslovanskimi znanstvenimi centri skoraj da ni, kar velja tudi za vključevanje naših dosežkov v mednarodni znanstveni prostor. Po tem zelo zanimivem in aktualnem referatu je bila razprava, ki se je zaključila s sklepom, da je ta referat podlaga znanstvenemu simpoziju pod naslovom »Vloga znanosti v razvoju SFRJ«, ki bo v Novem Sadu 12. in 13, januarja 1989. Rezultate tega posveta pa naj Svet akademij objavi v obliki Zbornika in naj seznani širšo jugoslovansko javnost s tem problemom, Po tej točki dnevnega reda je Svet razpravljal še o predlogu za četrto konferenco o zaščiti Jadranskega morja, o osnovanju med akademijskega odbora
za proučevanje in preprečevanje azbestoze, o medakademijskem odboru za zgodovino filozofske znanosti, o znanstvenem sestanku ob 70-letnici ustanovitve Jugoslavije (191S—1968), da se med akademijski odbor za proučevanje infekcij Str, agalactiae razširi na medakademijski odbor za zoonoze. Na predlog predsednika Komisije za mednarodno sodelovanje je Svet razpravljal o Konferenci predstavnikov akademij znanosti socialističnih držav, ki bo v Hanoju, o apelu Madžarske akademije znanosti, s katerim prosi za podporo pri protestnem pismu romunski vladi zaradi rušenja vasi v Tran-silvanjt, o pismu Academiae Nazionale de i Lincei (Italija), s katerim sporočajo sklepe mednarodnega sestanka o vlogi akademij pri mednarodni varnosti in razoroževanju, obisku predsednika Indijske akademije znanosti v Jugoslaviji, o programu kulturnega in znanstvenega sodelovanja s Kubo, o mednarodnem simpoziju ob 200-letnici francoske revolucije, o programu sodelovanja z akademijami NDR, Poljske, ZSSR, Bolgarije in ČSSR.
V	zadnjih dveh točkah dnevnega reda je Svet razpravljal o finančnih in drugih upravno-telmičnih zadevah.
Seja je bila zaključena z razgovorom in kosilom na Brdu pri Kranju, ki ga je priredil predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Dušan Si-nigoj.
Sejo predsedstva Sveta akademij v Zagrebu 3, junija je začel predsednik JAZU akademik Jakov Sirot kovic z informacijo o organizaciji in delu akademije ter o načrtih do leta 2G0G. Ob informaciji in nato v razpravi, v kateri so sodelovali vsi prisotni, so bili člani Sveta akademij seznanjeni z nekaterimi posebnostmi dela JAZU. Dogovorili so se, da bo Svet pričel občasno izdajati svoj bilten z informacijami, zanimivimi za vse članice Sveta akademij.
Predsedstvo je nadalje pregledalo program za znanstveni sestanek o Ivanu Gunduliču (ob 400-letniei rojstva in 350-letnici smrti). Na predlog SANU — razreda za medicinske vede — naj bi organizirali koordinacijski odbor medicinskih razredov vseh akademij in na predlog ANU BiH medakademijski odbor za proučevanje ortografske in ortoepske problematike srbskohrvat-skega jezikovnega področja.
Na povabilo Kraljevske belgijske medicinske akademije, da naj se udeleži proslave SO-letnice akademije tudi predstavnik SAZU J, določi predsedstvo za to predsednika Sveta akademika Aleksandra Firo. Veleposlaništvo LR Kitajske sporoča datum prihoda delegacije obeh kitajskih akademij z nalogo, da se pregleda dosedanje sodelovanje in dogovori o nadaljnjem skupnem delu. Zaradi inflacije je predsedstvo že na tej seji moralo popraviti višino dnevnic in drugih obveznosti do tujih znanstvenikov, ki prihajajo k nam po pogodbah o brezdevizni zamenjavi znanstvenikov.
Seja predsedstva v Sarajevu dne 16. decembra se je začela z informacijo o delu in problemih pri delu Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, ki jo je podal njen predsednik akademik Svetozar Zimoitjič. Razmišljajo o osnovanju znanstvenoraziskovalnega centra, v katerega bi vključili sedanje tri znanstvene enote, ki že obstajajo, in še nove, katere bi šele pričele z delom. Nadalje je akademik S. Zimonjič podal krajši prikaz znanstvenega dela v Bosni in Hercegovini. Po razpravi so se dogovorili, da bi tudi ta referat skupaj z razpravo bil sestavni del znanstvenega simpozija »Vloga znanosti v razvoju SFRJ«, ki bo v Novem Sadu od 12. do 13. januarja 1989.
V	nadaljevanju seje je predsedstvo razpravljalo o predlogu programa dela in finančnem načrtu za leto 1989, o programu MQ za proučevanje narodnih manjšin v sosednji Madžarski in imenovalo svojega predstavnika — akademika Milivoja Ciriča v Svet raziskovalnih skupnosti Jugoslavije. Sprejeli so poročilo o obisku predsednika SAZU J akademika Aleksandra Ftre v Belgiji, sporazum o sodelovanju z Nacionalno akademijo znanosti ZDA in verificirali
sporazum z Indijsko akademijo znanosti, ki je bil podpisan v Beogradu. Sprejet je bil tudi predlog predstavnika britanskega sveta V Beogradu, da bi Jugoslavijo obiskala delegacija Kraljevskega društva iz Londona, Obisk bo v prvi polovici prihodnjega leta.
IZMENJAVA RAZISKOVALCEV
V OKVIRU SVETA AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ AVSTRIJA
Dr. Dragica Tumšek in dr. Katica Drobne, ZRC SAZU. sta bili januarja 6 dni
na simpoziju na Dunaju, mag. Jelka Pirkovič (4 dni) in Zvezdana Koželj (3 dni), Zavod za varstvo
naravne in kulturne dediščine, sta bili aprila na Dunaju, dr. J ur kiča Kidrič, KIBK, je bila maja 4 dni v Gradcu, dr. Andrej Petrič, FNT, je bil maja 6 dni na Dunaju, mag. Jožica Friedrich, KIBK, je bil junija 1 dan v Gradcu, mag. Vincenc Rajšp, ZRC SAZU, je bil julija 7 dni na Dunaju, mag. Katarina Jerneje, KIBK, je bila septembra 2 dni v Gradcu, Marjetka Golež, ZRC SAZU, je bila oktobra 6 dni na Dunaju, dr. Janez Dular, ZRC SAZU, je bil novembra 5 dni na Dunaju, mag. Stane Granda, ZRC SAZU, je bil novembra G dni na Dunaju, akad. Sergij Vilfan, SAZU, je bil decembra 4 dni v Celovcu, Nada Gspan-Prašelj, ZRC SAZU, je bila decembra 7 dni na Dunaju, dr- Andrej Pleterski, ZRC SAZU, je bil novembra 7 dni na Dunaju, dr, Leopold Krystyn in dr. Richard Lcin sta bila julija 7 dni na Geološkem zavodu v Ljubljani,
dr, Wolfgang Heinrich in Michael Malina sta v maju in septembru (12 dni)
nadaljevala slikanje fresk po slovenskih cerkvah, prof. dr. Hans Malicky je bil oktobra 3 tedne na terenskem delu z mag, C.
Krušnikom s Filozofske fakultete; 13 slovenskih raziskovalcev je porabilo 9 tednov, 2 slovenski raziskovalki sta porabil 1 teden in S dni iz kvote leta 1987; S avstrijskih raziskovalcev je porabilo 8 tednov in 3 dni,
BOLGARIJA
Dop. član SAZU dr. Mario Pleničar in prof. dr. Raj ko Pavlovec (FNT) sta bila
junija 7 dni v Sofiji; 2 slovenska raziskovalca sta porabila 2 tedna.
CSSR
Irena Rejec, IGU, je bila oktobra 12 dni v Brnu, akad. Dušan Hadži, SAZU, je bil oktobra S dni v Pragi,
dr. An toni n Buček in dr. Jana Zapietalova sta bila maja po 2 tedna na IGU, Ljubljana,
dr. Vladislav Sčastny in dr. Miroslav Sestka sta bila oktobra po 5 dni na 22. zasedanju Ceškoslovensko-jugoslovanske komisije zgodovinarjev v Mariboru;
2 slovenska raziskovalca sta porabila 2 tedna in 3 dni, 4 češkoslovaški raziskovalci so porabili 5 tednov in 3 dni.
INDIJA
Dr, Jain Sudhansu Kumar je bil julija 12 dni v Zagrebu na XII. mednarodnem kongresu antropologov in etnologov,
Peter Prelovüek, IJSr je bil decembra 6 dni na univerzi v Varanasi; 1 slovenski raziskovalec je porabil 6 dni, 1 indijski raziskovalec je porabil I teden in S dni.
KITAJSKA
Prof, Du Rongkon, prof. Cao Chenzang, prof. Xiao Jiacheng, prof. Guan Jian
in Chen Dougan so bili avgusta 4 dni v Ljubljani; S kitajskih raziskovalcev je porabilo 3 tedne.
MADÍAR5KA
Mag, Da mir Cibic, Ekonomska fakulteta, je bil marca S dni v Budimpešti, prof, dr. Ivan Ribnikar, Ekonomska fakulteta, je bii marca S dni v Budimpešti, upravni direktor S A Zli Bojan Plavc je bii aprila 3 dni na HAS, dr. Radomir llič, IJL, je bil maja 4 dni v Budimpešti,
dr. Peter Habič, mag. Janja KogovSek in Andrej Mihevc so bili maja 4 dni v Pešcu,
Andrej Suš jan, Ekonomska fakulteta, je bil septembra S dni. v Budimpešti, mag. Vincene Rajšp, ZRC SAZU, je bil septembra 9 dni v Budimpešti, dr. Viljem Merhar, Ekonomska fakulteta, je bil septembra 6 dni v Budimpešti, Metka Tekavčič, Ekonomska fakulteta, je bila oktobra 6 dni v Budimpešti, Igor Cvetko, ZRC SAZU, je bil novembra 14 dni v Budimpešti. Tatjana Biber, Ekonomska fakulteta, je bila decembra 6 dni v Budimpešti, dr. Laszlo Bartosiewicz je bil marca I teden na ZRC SAZU, dr. Laszlo Pavlovszky je bil aprila 2 tedna na IJS, dr, Peter Barna je bil aprila 2 dni na IEVT, dr. Is Ivan Fchcr in dr, Sandor De me sta bila junija 3 dni na IJS, dr, Judit Rimler je bila septembra 1 teden na Ekonomski fakulteti, dr. Judit Timar je bila oktobra 1 teden na ZRC SAZU, dr. Karoly Ziegelmann je bila septembra 1 teden na Ekonomski fakulteti, dr. Arpad Bama, Georg Safrau in Lajos Toth so bili septembra 1 teden na IEVT,
dr. Tamas Sikos je bil oktobra 1 teden na ZRC SAZU, dr. Sandor Szalay je bil oktobra 1 teden na Ekonomski fakulteti, dr. Joseph Hakel in dr. Istvan Csige sta bila oktobra 1 teden na IJS; 13 slovenskih raziskovalcev je porabilo 10 tednov in 5 dni, 15 madžarskih raziskovalcev je porabilo 14 tednov in 1 dan.
N"DR
Mag. Jurij Fikfak, ZRC SAZU, je bil septembra S dni v Dresdenu, mag. Roman Gabrovšek, KIBK, je bil decembra 12 dni v Berlinu, dr, Radovan Kom el, Biokemijski inštitut MF, je bil decembra 9 dni v Holzau, dr. Friedrike Hajek je bila maja 5 dni na kongresu ameriške književnosti na Bledu,
dr. Peter Arafat je bil juni ja 5 dni na MF, dr. Gerhard Gille je bil oktobra 6 dni na IJS;
3 slovenski raziskovalci so porabili 4 tedne in 1 dan, 3 nemški raziskovalci so porabili 2 tedna in 2 dni.
POLJSKA
Darko Ogrin, IGU, je bil junija 5 dni v Lodzu,
Drago Kladnik in Marjeta Natek, IGU, sta bila junija 5 dni v Varšavi, dr. Joanna Plit in mag, Jerzy Solon sta bila julija 7 dni na IGU,
dr. Adam Adamkowski in dr. Janusz Steiler sta bila septembra 6 dni na Tur-boinštitutu;
3 slovenski raziskovalci so porabili 2 tedna in 1 dan, 4 poljski raziskovalci so porabili 3 tedne in 3 dni.
ROMUNIJA	___
Čeprav pogodba ni podaljšana, je bila Spela Goric an, ZRC SAZU, septembra
1 teden v Bukarešti, dr. Bogdan Mircea in Ciurgiu Li vin Mihail sta bila spomladi I teden na IJS;
1	slovenski raziskovalec je porabil 1 teden, 2 romunska raziskovalca sta po-
rabila 2 tedna.
SOVJETSKA ZVEZA
Dr. Dušan Repovš, FNT, je bil marca 4 tedne in decembar 6 dni v Moskvi,
Vera Smole, ZRC SAZU, je bila maja B dni v Kijevu,
mag. Francka Benedik je bila decembra 12 dni v Moskvi,
dr, O leg Jaroševič je bil marca 4 dni na IJS.
akad, Niki ta Tolstoj je bil junija 2 tedna na SAZU,
dr. Rudolf Eramžjan in dr. Boris Tu lupo v sta bila julija 1 teden na IJS,
dr. Leonardas Sauka je bil oktobra 3 dni na ZRC SAZU;
3 slovenski raziskovalci so porabili 7 tednov in 5 dni, 5 sovjetskih raziskovalcev je porabilo 5 tednov.
VELIKA BRITANIJA
Dr. I. Leb an, FNT, je bil januarja 2 tedna v Londonu,
akad, Zdravko MJinar, SFPN, je bil marca 4 tedne na Britanski akademiji, Jola Skulj, ZRC SAZU, je bila v januarju/februarju 6 tednov ra Britanski akademiji,
dr. Vcnieslav Kaučič, KIBK, je bil junija 4 tedne v Kraljevskem društvu, dr, Marjan Kordaš, MF, je bil junija 10 dni v Kraljevskem društvu, dr. Ladislav Ciglencčki, ZRC SAZU, je bil decembra 3 tedne na Britanski akademiji,
Majda Stanovnik-BIinc, ZRC SAZU, je bila decembra 2 tedna na Britanski akademiji,
dr, Simon Waldram je bil septembra 5 dni na KIBK;
7 slovenskih raziskovalcev je porabilo 22 tednov in 3 dni, 1 angleški raziskovalec je porabil 3 dni.
ZDA
Dr, Miloš Budnar, US, je bil novembra 3 tedne v ZDA, akad. dr. Miroslav Brzin je bil novembra 3 tedne v ZDA;
2	slovenska raziskovalca sta porabila 6 tednov.
52 slovenskih raziskovalcev je porabilo 70 tednov in 1 dan, 45 lujih raziskovalcev je porabilo 46 tednov in 1 dan.
KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA
Kabinet je sodeloval z akademikom pri njegovem kulturnem in družbenem delovanju. Za literarno in prevajalsko delo mu je pripravljal materiale in zbiral podatke, Sodeloval je z avtorji monografij zbirke Znameniti Slovenci, opravljal korespondenco in lekture, stike z založbo in tiskarno.
Kabinet je organiziral in usklajeval stike z domačimi in tujimi kulturnimi delavci in ustanovami, organiziral javne nastope in intervjuje, Poleg tega je spremljal in izpisoval literarne, kulturne in politične informacije iz slovenskih. jugoslovanskih in mednarodnih publikacij, ki jih je akademik Vidmar rabil za svoje delo kot Član Sveta federacije, predsednik Sveta enciklopedij in slovenskega dela Enciklopedije Jugoslavije. Iz bibliotek, arhivov in drugih virov informacij je pripravljal materiale, ki jih potrebuje akademik za svoje literarno delo.
Kabinet dopolnjuje bibliografijo, arhiv (bihlioteko, fototeko, fonoteko) in zbira odmeve na akademikovo literarno, družbeno in kultumopolitično delovanje.
SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA
Svet je aktivno sodeloval pri pripravah in izvedbi znanstvene konference akademij znanosti balkanskih držav, ki je bila od 20. do 23. septembra 19SS v Varni. Predstavniki petih držav so poročali o ureditvi in politiki varstva okolja; predsednik tega sveta je opravil nalogo za Jugoslavijo. Nato so v sekcijah obravnavali problematiko varstva zraka, voda in tal, zaščito naravnih znamenitosti in genskega materiala ter pravne vidike in mednarodno sodelovanje. S poročili in razpravami so sodelovali trije člani tega sveta (A, Lah, J. Maček in L. Sturm) in po povabilu še E. Kobal za gibanje Znanost mladini. Konferenca je osvetlila razmere na Balkanu in nakazala potrebo in možnosti za sodelovanje.
Dva člana sveta (A. Lah, L. Slurm) sodelujeta v projektu ECO Dunajskega centra (Evropski koordinacijski center za raziskovanja in dokumentacijo v družbenih vedah). Od 6. do 10, maja se je sestal aktiv raziskovalcev v Slet-terstrandu na Danskem in obravnaval energetiko z vidika zaščite okolja, od 21. do 23. oktobra pa v Dubrovniku, kjer so obravnavali odpadke, K sodelovanju sta bila povabljena dr, v, Grilc (Kemijski inštitut B. Kidrič) in dr, R, Pirnat (Pravna fakulteta EUK), Sodelujoči so prispevali več poročil, kiji Center objavlja.
Predstavnik Sveta je sodeloval na jugoslovanskem posvetovanju »Tehniška kultura pri zaščiti in urejanju okolja«. Člani Sveta sodelujejo tudi v ustreznih organih za okolje Skupščine SR Slovenije, RK SZDL Slovenije, v Z VOS, delovnih telesih za problematiko okolja OECD, SEV in Alpe-Jadran, pa seveda v raznih strokovnih društvih in zvezah. Tako spremljajo dosežke v znanosti in sodelujejo pri obravnavanju aktualne problematike, predvsem pa sodelujejo pri vrsti raziskovalnih projektov o okolju (ali jih celo vodijo) v inštitutih ZRC SAZU ali drugod. Pri kompleksnem (interdisciplinarnem) obravnavanju pojavov v okolju na medakademijski (jugoslovanski) ravni pogrešamo aktivnost, kakršna je značilna za vegetacijske, pedološke in druge raziskovalne projekte.
Svet je nadaljeval akcijo za knjigo o okolju v Sloveniji.
Člani Sveta so sodelovali v obravnavanju sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana do 1990 in razvojne strategije do 2000, pri razčiščevanju energetske perspektive, zaščite pred ionizirajočim sevanjem, pri obravnavanju problemov Ljubljanskega barja, krasa, obale in morja, reke Save, naših gozdov. Triglavskega narodnega parka itd.
V letu 1938 so se že začele priprave za tretji simpozij »o alternativah družbenega razvoja in problemih okolja«, ki bo jeseni 1989 v Mariboru, s poudarkom na novih spoznanjih in na razvojni strategiji do leta 2000 in pozneje. Svet je deloval v nespremenjeni sestavi. Vodil ga je znanstveni svetnik dr, Avguštin Lah.
MEDAKADEMSKI ODBOR
ZA TRAVMATOLOG!JO V IZJEMNIH RAZMERAH
Meda kademij ski odbor za travmatologijo v izjemnih razmerah je v letu 1988 deloval v okrnjeni sestavi zaradi smrti nekaterih članov, člani odbora so aktivno sodelovali na 24. podiplomskem tečaju iz kirurgije, ki ga je organizirala ljubljanska kirurška klinika, in na 11. World Congres of the international association for accident and traffic medicine, ki je bil v Dubrovniku od 24. do 28, maja 19S8, Oba referata sta objavljena v /.boril i ki h predavanj. Končane so priprave za sejo medakademijskega odbora, ki bo v Kragujevcu 20. januarja 1989, kjer bomo kooptirali nove člane iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova in Slovenije, Istočasno bo tudi sestanek travmatologov s temo Analiza železniške nesreče pri Lapovu; v referatu, ki ga bodo imeli kirurgi iz Kragujevca, bodo podali kritično oceno delovanja vseh medicinskih in paramedicinskih služb pri reševanju ponesrečenih. Razpravljalo se bo o (ne)uspešnosti prve pomoči, nujne medicinske pomoči, končne oskrbe ponesrečenih, delovanju triaže, komunikacije, o problemih prevoza, o vlogi Rdečega križa, gasilcev, milice itd., skratka o vseh parametrih uspešnosti reševanja ponesrečenih pri hudih nesrečah (železniška nesreča pri Lapovu je zahlevala 32 mrtvih in 75 huje ali lažje ranjenih).
Na sestanku v Kragujevcu bomo govorili tudi o načrtu priprav edukacij skega programa za medicinsko osebje, ki dela v travmatološki službi. Prizadevamo si tudi za večjo angažiranost zdravstvenih ustanov in družbenopolitičnih organizacij pri reševanju problemov, ki jih odbor obravnava.
MEDAKADEMUSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE PROBLEMOV MEŠANIH GOSPODINJSTEV
Od Številnih predlogov in idej o tem, katera raziskovanja bi bila v letu 1988 in prihodnjih letih za odbor najbolj nujna in koristna (obnašanje mešanih gospodinjstev in njihova odpornost v gospodarski krizi, makro- in makroekonomske implikacije zemljiškega maksimuma, prehajanje kmetijske zemlje prve in druge kvalitete v nekmetijsko uporabo zaradi urbanizacije in gradnje cest ter opuščanje obdelovanja kmetijske zemlje), se je končno večina članov odbora odločila za ugotavljanje razširjenosti in ekonomskih posledic »sive ekonomije«. To sicer ne sodi strogo v delokrog tega odbora, a ker gre za zelo pereče vprašanje, je raziskovanje sprejeto, ker je med vsemi akademijskimi odbori prav Odbor za proučevanje problemov mešanih gospodinjstev najprimernejši za raziskave te vrste. Metodološko bo to ugotavljanje in raziskovanje (zaradi neprijavljanja in neplačevanja davkov} skrajno delikatno; podatkov o vsem tem ta ko rekoč nihče nima. Prvi sestanek, ki naj bi bil v začetku 1989, bo posvečen najprej samo načelnemu pogovoru o metodah dela in vprašanju, če bi bilo mogoče anketo nadomestiti z ocenjevanjem indikatorjev (dohodki in pod.) in če, katerih.
MED AKADEMIJ SKI ODBOR ZA SODELOVANJE PRI PROJEKTU ESF O NEVLADAJOČIH ETNIČNIH SKUPINAH V EVROPI 1850—1940
Raziskava, ki jo vodi European Science Foundation (ESF) s sedežem v Stras-burgu, poteka peto leto in se s tem bliža končni fazi — pripravi za tisk. Večina članov Medakademijskega odbora, ki so prevzeli neposredne naloge pri tem mednarodnem raziskovalnem projektu, se je 7.—13. aprila 1988 v Dubrovniku udeležila plenarnega sestanka (skoraj sto) sodelavcev pri projektu: podpisani predsednik MO kot koordinator grupe III, tajnik J. Stergar kot član tehničnega odbora (Monitoring panel) in član grupe IV. V. Mellk, Za to pri-
iožnost je MO pripravil krajšo publikacijo Elb nie Groups Studi es, da bi jo lahko razdelil udeležencem sestanka. Sodelovali so K. Kacin Wohinz, G. Za j mi, Z. š mi tek, D. Krnel in podpisani kot urednik in avior. Brošura je izšla v manjši nakladi z namenom, da seznani sodelavce pri projektu Že pred koncem skupnega dela z nekaterimi v Jugoslaviji opravljenimi raziskavami in gradivi, ki imajo zvezo s projektom. Pozneje je prišel Še prvi prispevek iz BiH in pričakujemo še nekaj nadaljnjih prispevkov iz raznih delov Jugoslavije. To bi omogočilo, da zbirko študij objavimo v razširjeni obliki in v večji nakladi. Medtem je ESF našla angleškega založnika Gower Press, ki bo zbrane prispevke objavil v osmih knjigah. Z naše strani so vsi obljubljeni prispevki oddani: V. Melika za skupino IV (predstavniški organi), A. Vovka v skupini I (šolstvo) in S. Vilfana v skupini TIT (jezikovno pravo — uvod in Avstrija do 1918), za katera ureja tudi skupni III. zvezek, ki naj bi obsegal 15 prispevkov iz raznih delov Evrope. V tej zvezi je novembra vodil uredniško skupino, ki se je sestala na Mednarodni univerzi v Fiesolah pri Firencah.
MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN IN NARODNOSTI
Odbor je v letu 1988 intenzivno nadaljeval delo v okviru svojega programa, zlasti v zvezi s pripravo študijskih potovanj, znanstvenih srečanj in z medsebojnim informiranjem o problematiki iz svojega delokroga. Posebna pozornost je bila namenjena razvijanju potrebne znanstvene infrastrukture, predvsem pa povezovanju z ustreznimi visokošolskimi in drugimi znanstvenimi institucijami in osebnostmi, ki se ukvarjajo s problematiko narodnih manjšin in narodnostmi. Vse akademije so določile svoje člane za sodelovanje v odboru. Njegovo članstvo ob koncu 1988, leta je bilo sledeče: Mi-lorad Ekmečič (ANU BiH), Vlado Strugar (CA NU), Vladimir Stipetič in Božidar Finka (JAZU), Evgcni Dimitrov (MANU), Nikola Cobcljič in Miloš Matura (SAMU), Anton Vratuša in Stane Krašovec (SAZU), Gazmcnd Zajmi (ANUK) in Jan Kmeč ter čedomir Popov (VANU).
Nekatere akademije so ustanovile tudi posebne interdisciplinarne delovne skupine za trajno proučevanje dogovorjene problematike. Delovno skupino SAZU sestavljajo: A. Vratuša (vodja), F. Bernik, B, Grafenau er, F. Jakopin, V. Klemenčič, S. Krašovec, D. Moravec, E. Petrič, A. Trstenjak, D. Türk in C. Zlobec.
Odbor je V letu 1988 imel 2 seji. Na seji 11. marca 1988 je razpravljal in sprejel idejni koncept in program proučevanja narodnih manjšin in narodnosti V letih 1988—1990 ter koledar aktivnosti v letu 1988. Naloge, predvidene za 1988, se uresničujejo, le roki nekaterih dejavnosti so morali biti zaradi objektivnih razlogov nekoliko podaljšani. Na seji 18. novembra je bilo ocenjeno delo Odbora v letu 1988 in pripravljen program dejavnosti v letu 1980/1990.
MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE
Medakademijski odbor za flora in favno Jugoslavije deluje že dalj časa v okrnjeni sestavi zaradi smrti nekaterih članov odbora. Po dolgotrajnih prizadevanjih je uspelo sestaviti nov odbor, v katerem je 10 članov; svojih zastopnikov doslej ni imenovala le Črnogorska ANU. Delo odbora je usmerjeno v pripravljanje katalogov flore in favne Jugoslavije ter izdajanje ustreznih monografij za posamezne rastlinske in živalske skupine. Odbor je pritegnil k sodelovanju nekaj strokovnjakov za izdelavo posameznih zvezkov katalogov flore in favne Jugoslavije. Zaradi neurejenih materialnih razmer pa so določene težave pri angažiranju ustreznih strokovnjakov in posebej Še pri tiskanju omenjenih izdaj.
MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE INFEKCIJ S STR. AGALACTIAE PRI LJUDEH IN ŽIVALIH
V	SR Srbiji (SANU) so raziskovalci z medicinskega področja ugotavljali pcrsistenco Str. agalactiae pri novorojencih koloniziranih porodnic in ugotovili, da je Str. agalactiae per sis tiral pri 4 od 7 novorojencih. Jakost kolonizacije pri porodnici ima direkten vpliv na jakost kolonizacije pri novorojencu.
Raziskovalci na veterinarskem področju so ugotovili, da monospecifični antiserum proti Str. agalactiae serotipov III in X inhibirá adherenco slrep^ tokoka na epi tel nc celice mlečne žleze krave. Ugotovili so tudi, da načrtno zatiranje mast i ti s a krav, povzročenega s Str. agalactiae, bistveno zmanjšuje Število okužb, ki se sicer nezadržno širijo.
V	SR Sloveniji (SAZU) so raziskovalci nadaljevali raziskave v zvezi s pro učevanjem prenosa okužbe s Str, agalactiae z živali na človeka. Ugotovljena jc bila okužba (s klinično sliko bolezni} pri novorojencih dveh porodnic, ki sla bili kolonizirani s Str. agalactiae. Krave v dveh gospodinjstvih sicer niso bile okužene, ugotovljena pa je bila kolonizacija pri drugih družinskih članih porodic.
V	SR Hrvaški (JAZU) so na veterinarskem področju nadaljevali raziskave glede na Str. agalactiae pri kozah, vendar Str. agalactiae kot povzročitelja mastitisa niso ugotovili, pač pa druge streptokoke in stafiiokoke.
Rezultati raziskav so bili prikazani na več mednarodnih srečanjih (na IT. mednarodni konferenci o diagnostiki, epizootiologiji in epidemiologiji strepto-kokov skupine B v Brnu, na XV. svetovnem kongresu bu i a tri kov v Palmi de Mallorci) in srečanjih doma (na srečanju Pliva in živinorejska proizvodnja v Supetam na Braču),
MJ3DAKADEMIJ SKI KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE
Odbor je imel sejo dne 24. maja na Inštitutu Ruiler Bos kovic v Zagrebu. Obravnaval je raziskovalno delo v okviru koordiniranega programa Ra/.iskave na področju molekularnih ved. Dogovorjeno je bilo, da večji del lega programa predloži Zveznemu komiteju za znanost in tehnologijo zaradi dodatnega financiranja. Za koordinatorja je bil izvoljen prof. Zvonlmir Maksič (IRB, Zagreb), ki je v avgustu tudi razpisal natečaj za prijave. Vendar je bil odziv slab, ker se je večina raziskovalnih skupin, ki sicer sodelujejo, že poprej prijavila na druge natečaje. Zato program ni bil predložen naprej.
MED AKADEMIJ SKI ODBOR ZA KOORDINACIJO ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA DELA RAZREDOV IN ODDELKOV ZA MATEMATIČNE, NARAVOSLOVNE IN TEHNIŠKE VEDE
Odbor se je v 1. 198S sestal na dveh sejah, Na 1, seji v Ljubljani je pregledal predložene pobude za formiranje projektov za vzpodbujanje tehnološkega razvoja SFRJ, ki so bile objavljene v Uradnem listu SFRJ. Ugotovil je, da manjka vrsta funda mentalnih raziskav, ki so osnova za tehnološki razvoj in se kot take vključujejo v strategijo tehnološkega razvoja SFRJ. Prisotni so se dogovorili, da bodo dali pobudo za pripravo manjkajočih projektov fundamentalnih raziskav do 20. septembra 1989, tj, do jesenskega razpisa, Člani odbora so tudi predložili Zveznemu komiteju za znanost in tehnologijo listo ekspertov za ocenjevanje predloženih projektov.
Druga seja v Zagrebu, ki je potekala skupa j s sejo Medakademijskega odbora za družbeno vlogo znanosti, je bila posvečena pripravam na medakademijski
posvet »Vloga znanosti v razvoju SFRJ« 12. in 13. januarja 1989 v Novem Sadu. Na seji smo se dogovorili za scientometričnO analizo Stanja znanosti v SFRJ.
ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA
Oddelek ima stalne naloge, ki jih opravlja vsako leto. Sodeluje z vsemi akademijami znanosti in umetnosti v Jugoslaviji, sodeluje S Svetom akademij znanosti in umetnosti SFRJ, zbira in usklajuje predloge raziskovalcev SAZU in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ter drugih raziskovalnih organizacij Slovenije za pripravo programov mednarodnega sodelovanja s tujimi akademiji, zbira in pripravlja osnutek akademijskega letopisa in podobno.
V	okviru sklenjenih pogodb pripravlja bivanje in usklajuje strokovno dejavnost tujih znanstvenikov pri nas ter naših raziskovalcev v tujini.
V	letu 1988 je bilo v Sloveniji 45 tujih znanstvenikov, 52 slovenskih znanstvenikov pa je Študijsko bivalo v tujini (skupaj 116 tednov zamenjav),
Oddelek je organiziral 7 predavanj.
Predstojnik oddelka akademik prof. dr. Miroslav Brzin je predsednik Odbora za koordinacijo področij skupnega programa RSS in član predsedstva RS S. Prejel je odlikovanje red republike s srebrnim vencem.
ZAKLJUČNI RAČUN SAZU ZA LETO 19SS
PRIHODKI:	Din
1.	Republiški proračun 2.	Raziskovalna skupnost Sloveni je 3.	Znanstvenoraziskovalni center SAZU 4.	Prihodki od lastne dejavnosti 5.	Prenos iz leta 1987 6.	Drugi prihodki	1.593,393.530 363,802.700 251,789.440 12,529.710 193.890 2,076.420
SKUPAJ:	2,223,785.990
ODHODKI:	
1.	Delavna skupnost SAZU —	osebni dohodki —	sklad skupne porabe 2.	Materialni stroški 3.	TISK, avtorski honorarji 4.	Članske nagrade 5.	Amortizacija 6.	Mednarodno sodelovanje 7.	Bulletin Scientifique 8.	Stroški za vzdrževanje stavb 9.	Znanstveni fond SAZU 10.	Stroški za proslavo 50-let SAZU 11.	Medakademsko sodelovanje	1,005,189.710 8,930.000 301,342.680 227,674.660 368,127,230 29,124.000 21,859.860 2,026,140 22,050.000 33,563.420 184,618,950 19,069.320
SKUPAJ;	2.223,575.970
OSTANEK ODHODKA:	210.020
155	
BIBLIOTEKA SAZU
Jubilejno 1988, leto, ko je Slovenska akademija znanosti in umetnosti proslavljala petdesetletnico svojega obstoja, jc njena Biblioteka obogatila z razstavo »Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti« v Prešernovi dvorani SAZU (odprto od 12. do 21. 10. 1988). Z razstavo, ki sta jo pripravila bibliotekarja Majda Capuder in Drago Samec, je mednarodni javnosti nazorno prikazala založniško dejavnost SAZU, hkrati pa tudi poudarila njeno vključevanje v mednarodno znanstvenoraziskovalno sfero z navedbo podatkov o distribuciji knjižne produkcije, ki jo Riblioteka SAZU opravlja z zamenjavo publikacij z več kot 1400 ustanovami po vsem svetu.
Biblioteka SAZU je tretja največja knjižnica v Sloveniji, na področju humani s tike in družboslovja pa je največja; njena posebnost je najbolj razvita zamenjeval na publikacij ska dejavnost v Sloveniji.
V	skladu S 45. členom Statuta Slovenske akademije znanosti in umetnosti je Biblioteka izpolnila vse naloge. Teh nikakor ni bilo malo in jih je v kratko letno poročilo kar težko strniti, zato hodo statistični podatki, ki jih bomo navedli po ustaljenem redu, še največ povedali o opravljenih nalogah, Knjižnično gradivo jc bilo strokovno obdelano in dano na voljo uporabnikom, Z željo, da bi kar najbolje predstavili delo Biblioteke in njeno gradivo, smo izdali več informacijskih biltenov, poleg tega pa smo imeli vodstva po Biblioteki za več tujih gostov: dr. Karen Rondestvedt (Hillman Library, Pittsburgh, ZDA — 14, 7. 1988), bibl. Jarmo Suonsyrja (H els in gin Yliopiston Kirjaston, Helsinki. Finska — 28. 9. 1988), akad. dr. Albert Dietrich (Cuettingcn, ZRN — 14. 10, 198S) in akad. dr, Stanislav Hafner (Graz, Avstrija — 14. 10. 1988), in ponovno tudi za učence Šolskega centra »Josip Jurčič« iz Ivančne gorice (30, 5.1988).
V	letu 1988 so se delavci Biblioteke pospešeno izobraževali na področju računalništva bodisi sami ali organizirano na tečajih, ki sta jih pripravila Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Narodna in univerzitetna knjižnica. Izobraževanje je bilo usmerjeno na področje računalništva tudi zato, da bi Biblioteka lahko opravljala vse naloge, ki jih od nje zahtevata finaiicerja — tako proračun SRŠ kot Raziskovalna skupnost Slovenije. Delavci Biblioteke so se udeleževali tudi drugih strokovnih bibliotekarskih, informacijskih in dokumentacijskih posvetovanj in sestankov, na katerih so aktivno sodelovali. Delovne razmere so se v letu 1988 celo pos lab Sale, saj sanacijska in adapta-
cijska dela na zgradbah SAZU in tudi neprimerna opremljenost obstoječih prostorov močno ovirajo izpolnjevanje nalog, ki naj bi jih Biblioteka SAZU opravljala.
Akcesija
Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele:
Zamenjava Darilci Nakup
Obvezni izvodi
Skupaj
Knjige in letniki revij Rokopisi Mikrofilmi Geografske karte Fotografije, reprodukcije Plošče in kasete
5.847	1.499	1.980	1.0G5	10.331
0	I	0	0	I
0	0	1	0	l
7	0	22	0	29
0	40	0	0	40
1	3	22	0	26
Skupaj
5.355 1.543 2.025 1.005 10.426
Pri akcesiji daril moramo posebej omeniti darovalce, ki SO Biblioteki SAZU podarili več dragoccnih knjig: akad, prof, dr. Josip Globevnik, akad. prof. dr. Brat ko Kreft, akad. prof. dr. Aleksandar Pespič (Beograd), dr. Alojzij Šuštar, dr. Avguštin Lah, dr. Branko Sokač (Zagreb), Metka Radej-Nagode, Suedost deut sche h i s t o ri s che Komm ission (M uenehe n), Arhiv Skupšči ne S R S lo-vemje, Knjižnica Otona Župančiča in Raziskovalna skupnost Slovenije,
Dubletni Con d
Seznam dvojnic, ki so se nabrale med letom, smo objavili dvakrat. Poslali smo jih v izbiro 127 ustanovam (od tega 72 v inozemstvo). Zamenjali smo 622 dvojnic.
Celotni knjižni fond
Ob koncu leta 1988 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih:
knjig in letnikov revij	359.238
rokopisov	114
mikrofilmov	735
geografskih kart	3.446
fotografij in reprodukcij	8.485
gramofonskih plošč in kaset	285
skupaj	372.303
Katalogi in baze podatkov
Lastna baza podatkov obstaja v obliki inventamih knjig za zamenjavo, nakup, darila, obvezne izvode, zapuščine in razne posebne fonde, v obliki knjige kot signaturni katalog za knjige in revije (numeras currens) ter v obliki klasičnih listkovnih kartotek za matični abecednoimenski katalog knjig in revij, čital-niški abecednoimenski katalog knjig in revij, sistematski katalog (klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejema publikacij.
Ves knjižnični fond je inventariziran, katalog iz i ran in signiran, Klas i fie i ran je fond, ki ga je Biblioteka prejela po letu 1951, računalniško podprt pa je del fonda, in sicer: tuje monografske publikacije, ki jih je Biblioteka prejela od konca leta 1986, in serijske publikacije od leta 1982.
Biblioteka pošilja kataloške listke inšlitutom ZRC SAZU (razen Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede), centralnim katalogom SRS in Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu. Posreduje tudi podatke o tujih periodičnih in serijskih publikacijah, ki so objavljeni v Raziskovalcu. Lastno računalniško bazo podatkov o tujih monografskih publikacijah pripravlja Biblioteka tako, da se bo v prihodnjih letih lahko vključila v računalniško podprt vzajemni katalog SRS, ki je lociran na računalniku VAX 8800 pri Računalniškem centru Univerze v Mariboru.
Zamenjava
Zamenjava akademijskih publikacij je naše naj obširnejše in najaktivnejše delovno področje. Med letom smo redno poslovanje prekinili s 6 naslovniki (od tega 4 v inozemstvu in 2 v SFRJ). Nove zamenjevalne stike pa smo navezali z 19 naslovniki (od tega 13 v inozemstvu in 6 v SFRJ), Ob koncu leta je bila naša zamenjeval na m reía razširjena na 74 držav sveta in je zajemala 1410 naslovnikov (1152 v inozemstvu in 258 v SFRJ). Seznam ieh naslovnikov je bil naveden v jubilejni publikaciji SAZU »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda« (Raziskovalni program SAZU in ZRC SAZU) na straneh 67—96 (1, natis) oz. 67—105 (dotisk) (Ljubljana 1988).
Recenzija
Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 41 naslovnikom (od tega 30 v inozemstvo).
Razpošiljanje publikacij in informacijskih biltenov
Razpošiljali smo akademijske publikacije, skupne publikacije naše akademije in Sveta jugoslovanskih akademij, publikacije, ki jih je SAZU prejela kol dediščino nekaterih ustanov, koprodukcijske publikacije in informacijske biltene Biblioteke SAZU, in sicer:
Publikacije:	
v zamenjavo	10.400
v dar	2.3S4
v prodajo	2.707
kot obvezni izvod	5.976
skupaj	21.437
	
Informacijski bilteni:	
v dar	2.007
kot obvezni izvod	429
skupaj	2.436
Vse skupaj:	23.873
V	letu 1983 smo pripravili osnovno računalniško bazo podatkov o naslovnikih, ki jim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo, recenzijo, dar ali kot obvezni izvod.
Izposojanje
Knjižnični fond je bil vsakomur dostopen, bodisi v čitalnici ali za izposojo na dom, saj je Biblioteka javna. Pri izposoji na dom so veljale omejitve za dragocene knjige, rokopise, priročnike in posamezne zvezke revij. Čitalnica s šestimi sedeži za uporabnike je poslovala 42 ur tedensko, Uporabnikom so bile tu na voljo po prostem pristopu enciklopedije, leksikoni, atlasi, slovarji ter okoli 400 raznih revij. Velikega zanimanja so bili deležni tudi knjižni oglasi založb in razni prospekti.
V	letu 198$ je Biblioteka iz svojega fonda izposodila 2741 uporabnikom. Ti so Biblioteko obiskali 5496-krat (2259-krat za izposojo v čitalnici, 3237-krat za izposoja na dom),
Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo:
v Čitalnici	20.053
na dom	6.065
inštitutskim bibliotekam	7.527
medbibliotečno v SFRJ (93 bibliotekam)	573
medbibliotečno v inozemstvo (16 bibliotekam)	111
Skupaj	34,334
Izposojanje je bilo v letu J 988 precej oteženo, ker je precejšen del knjižničnega fonda zaradi sanacijskih in adaptacij s ki h del na zgradbah SAZU začasno nedosegljiv.
Informacije
Biblioteka SAZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čimbolj popolne. Izdala je tiskane informacijske biltene, in sicer:
1.	Marija Fabjančič: Biblioteka. Kratko poročilo O delu v letu 1937. — Ljubljana 1988. 9 str. 30 cm.
2.	Letni seznam periodik 1938. — Ljubljana 1988. 111 + 95 str. 30 cm, (Urednica Marija Fabjančič.)
3.	Seznam prejetih knjig 1988. — Ljubljana 1983. S zv. (232 str,) 30 cm, (Urednica Marija Fabjančič.)
4.	Seznam dvojnic 198S. — Ljubljana 1983. 19 str. 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič,)
5.	Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. November 1938, — Ljubljana 1938. I + 61 str. 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.)
6.	Ana Koblar-Horetzky: Zapuščina Kos te S t raj niča. 11 + 50 str. 30 cm. (Objave 9,)
Informacijski bilteni Biblioteke SAZU so tiskani na tiskalnikih EPSON RX-lQQ in NEC P6, razmnoženi v povprečni nakladi 200 izvodov in broširani. Te biltene pošiljamo članom akademije, inštitutom ZRC SAZU ter mnogim ustanovam, ki se zanje zanimajo.
Biblioteka jc pripravila tudi bibliografijo »Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1987«, ki je objavljena v Letopisu SAZU, 38. knjiga za leto 1987, na straneh 227—236 (Ljubljana 19SS).
Veliko informacijsko vrednost je imela tudi razstava »Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnostih, ki jo je Biblioteka pripravila ob akademijskem jubileju.
Administracija
Delovodnik Biblioteke je obsegal v preteklem letu 1874 številk, V zvezi s prodajo akademijskih publikacij pri Cankarjevi založbi. Državni založbi Slovenije in pri strokovnih društvih pa smo izstavili 53 računov.
Knjigoveznica
Akademijska knjigoveznica je leta 1988 zvezala 775 knjig. Poleg tega je broširala bihliotečne informacijske biltene (2320 izvodov), restavrirala stare tiske in opravljala druga knjigoveška dela.
Osebje
V	letu 1988 je v centralni biblioteki delalo 18 delavcev, in sicer:
Upravnica: Marija Fahjančič, bibliotekar-specialist. Višji bibliotekar: Marjan Ozvald.
Bibliotekarji: Majda Capuder, Milan Os raj ni k (od 15. 10. 1988), Drago Samec, Helena Vcrbinc Drofenik, Mojca Puntar Brzin (s polovičnim delovnim časom).
Višje knjižničarske referentke: Marina Sinigoj, Stana Tomšič, Anamarija Va-lantič.
Višji knjižničarki: Tatjana Brejc, Majda Fister. Knjižničarski referent: Milan Osrajnik (do 14. 10. 1988). Knjižničarka: Irena Janežič, Višji knjižničarski manipulant: Anton Mušič, Knjižničarska manipulantka: Marija Banjac. Tajnica: Pavla Plavc,
Oskrbnica knjižnega fonda: Alenka Lavrač.
Knjigoveški mojster: Gabrijel Skcrl (delo po pogodbi, skrajšani delovni čas). Knjigovczinja: Mojca Dolinar.
Opravljanje vseh del, ki so naložena Biblioteki SAZU, je bilo v preteklem letu zelo oteženo, ker so sanacijska in adaptacijska dela na zgradbah SAZU že v polnem teku. Povzročala SO veliko dodatnega dela, povezanega s selitvijo knjižnega fonda centralnc biblioteke in publikacij, ki jih izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Dodatno težavo pri opravljanju del v Biblioteki so povzročali tudi številni bolezenski dopusti. Kljub vsemu temu pa je zaradi prizadevnosti celotnega kolektiva Biblioteka svoje delo pravočasno in strokovno opravila,
V	inštitutih ZRC SAZU in njihovih sekcijah so opravljali knjižničarska dela (dokumentiranje, izposojanje, izpolnjevanje pomožnih kartotek, v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede tudi dodatno katalogiziranje) njihovi delavci, seveda poleg drugih svojih obveznosti.
Objave
M. Capuder
Majda Capuder (roj. Dekle va). — Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega cenlra SAZU, 2 {1976—1985), 1988, 353. (Biblioteka; 10).
M. Fabjančič
Bibliografije članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti: IV. razred: naravoslovne vede. — Ljubljana, SAZU. 1988, 182 str. (Biblioteka; 8). (Urednica.)
Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1987. — Ljubljana, Biblioteka SAZU. 1988,9 str.
Biblioteka SAZU. — Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, 2 (1976—1985), 1988, 351—352. (Biblioteka; 10.)
Marija Fabjančič. — Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, 2 {1976—1985), 1988, 354—355. (Biblioteka; 10.)
Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 1987.) — Letopis SAZU, 38 (1987), 19S8, 220—225.
Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1987. — Letopis SAZU. 38 (1987), 1988. 227—236.
Razstava knjig in publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti ob petdesetletnici ustanove, — Nagi razgledi, 37, 'št, 20 (883), str. 609,
Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. November 1988. Biblioteka SAZU, 1988. {Urednica.)
Letni seznam periodik 1988. Biblioteka SAZU, I98S. (Urednica.)
Seznam dvojnic, (119:120, in 121/122, seznam.) Biblioteka SAZU, 1988, (Urednica.)
Seznam prejetih knjig 1988. Biblioteka SAZU, 1988. (Urednica.)
Opremljenost in delovne razmere
Z nakupom tiskalnika NEC P6 in poštne tehtnice tip Porto 2 kg smo si v letu 1988 spet izboljšali tehnično opremo, deiovne razmere pa so se celo poslabšale, saj sanacijska in adaptacijska dela na zgradbah SAZU in neprimerna opremljenost obstoječih prostorov tekoče delo močno ovirajo.
IV
PUBLIKACIJE SAZU
PUBLIKACIJE
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 1988
SPLOSNE PUBLIKACIJE
letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 38. knjiga. 1987 = The Yearbook of the Slovenian Acadcmy of Sciences and Arts: Volume 38/
1987.	L i ub liana 1988. 367 str. 22 cm. 2200 izv. ISSN 0374^315. Biblioteka 8. Bibliografije članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
IV. razred: naravoslovne vede - Bibliographies of the members of the Slovenian Acadcmy of Scienccs and Arts: section four; natural sciences, (Glavni urednik France BERN IK; uredila Marija FABJANCIČ). Ljubljana
1988.	182 str. 25 cm. 1000 izv, ISBN 86-71310124.
Biblioteka 9. Bibliografije članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. VI. razred: medicinske vede — Bibliographies of the members of the Slo venian Acadcmy of Sciences and Arts: section six: medical scienccs, (Glavni urednik France BERNIK; uredila Vida UREKj. Ljubljana 198S 128 str. 25 cm. 1000 izv. ISBN S6-7131-013-2. Biblioteka 10. Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. (Glavna urednica Vida UREK}. Ljubljana 1988.1 knj.: 358 str, 25 cm, 1000 izv. ISBN 86-7131-014-0, Naravna ln kulturna dediščina slovenskega naroda (3), Raziskovalni program Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU — Investigations into the natural and cultural heritage of the Slovene nation: Research programme of the Slovene Academy of Sciences and Arts and its Research Centre. (Urednica Majda ST ANO V-NIK-BLINC}. Ljubljana 1988. 96 str. 25 cm, 600 izv, ISBN 86-7131-019-1 Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda (3). Raziskovalni program Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU = Investigations into the natural and cultural heritage of the Slovene nation: Research programme ol the Slovene Acadcmy of Sciences and Arts and its Research Centre. (Urednica Majda STAN O V-NIK-BLINC). Ljubljana 1988. 105 str. 25 cm. 150 izv. (dotisk) ISBN 86-7131-019-1.
Slovenska akademija znanosti In umetnosti ob petdesetletnici. Biografski zbornik. Urednik France BERNIK. Ljubljana 1988. 390 str. 25 cm, 1500 izv. ISBN 86-7131-020-5.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1936—1988. Oris in prikaz njenega nastanka in delovanja v jubilejnem petdesetem letu. Sestavil Janez MENART; uredil in opremi Mitja Guštin. Ljubljana 1988. 49 str. 16 cm, 1000 izv, + 550 izv. (dotisk). Likovni umetniki: člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. (Spremne besede o umetnikih Emiljjan CEVC; uredil in opremil Mitja GuStin). Ljubljana 1988, 41 str. 21 cm. 600 izv. Apes aCaDeMICae operosorum Labaccnsimn 1701 sive Institutum, Leges, Scopus, Nomina, ct Symbola Novae Academiae sub Apum Symbolo La-baei adunatae, Orbi Literario Exhibitae Cum Oratione inaugural! in pri mo Conventu publico Ad proCeres aeMonae DICta — Akademske čebele ljubljanskih operozov (1693 — ok, 1725) ali Ustanova, pravila, smoter, imena in simboli nove Akademije, združene pod simbolom čebel v Ljubljani, izročene slovstvenemu svetu z nastopnim govorom na prvem javnem zboru, govorjenim veljakom Emone, (Sestavil Joannes Rudolph us CORADUZZI; prevod, opombe in spremna beseda Primož SlMONlTl; oprema in ureditev Mitja Guitin; rekonstrukcija ovitka Aleš Lombergar). Ljubljana 1988, 2 knj.: (68), 85 str. 20 cm. 900 izv, (Sto oštevilčenih izvodov faksi mila je natisnjenih na ročno izdelanem papirju papirnice Vevče.) ISBN 86-7131-023-X,
Ethnic Groups Studies. (Digesta presented to the ESF by the Ethnic Groups Committee of the Yugoslav Academies). Edited by S(ergij) VILFAN. Ljubljana 1988- 62 Str. 21 cm. 200 izv. ISBN 86-7131-015-9.
Vsebina:
VILFAN, Sergij: Foreword. Str. 3.
ŠM1TEK, Zmago — KRNEL-UMEK, Duša: Ethnically mixed Slovene-
German comunity — Vitanje 1850—1940. Str. 7—23. ZAJMI, Gazmend; Some theoretical aspects of relations between the international law and constitutional law in their treatment of national minorites — examined in the light of political experience in the period between the two world wars. Str. 35—42. KACIN-WOHINZ, Milica: Representation of Slovene and Croat minorities in administrative and political bodies in Italy (1918—1928). Str, 43—57. VILFAN, Sergij; The archives of the president of the European congresses of European nationalities. Str. 59—62. Akademija In varstvo moralnih avtorskih pravic. Razprava dne 5. novembra 1987 (Uredniški odbor Alojzij FIN2GAR, Janez MENART, Dušan MORA-V EC). Ljubljana 1988. 83 str. 21 cm. 800 izv. ISBN 86-7131-016-7. Vsebina;
FIN2GAR, Alojzij: Uvodna beseda. Str. 5. CIGOJ, Stojam Kršitve moralnih avtorskih pravic. Str. 7—12. TRSTENJAK, Anton: Psihološka podlaga moralnih avtorskih pravic. Str. 13-22.
MORAVEC, Dušan: Inovacije in deviacije uprizarjanja Cankarjevih del. Str. 23—28.
KOS, Janko: K problemu varstva moralnih avtorskih pravic na področju
literature. Str. 29—32. MENART, Janez: Nekaj misli o vprašanju moralnih avtorskih pravic pri
pesniških stvaritvah. Str. 33—36. SKERL, Dane: O kršitvi avtorskih moralnih pravic na področju glasbe (Nekaj misli in primerov). Str. 37—40.
CEVC, Emilij art; O moralnih avtorskih pravicah likovnih umetnikov. Str. 42—46.
Razprava. (Sodelovali so): KAL AN-KUMB ATO VIC, Filip; PRETNAR, Sto-jan; BERNIK, France; SAJOVIC, Bogomir; KOS, Janko; FINŽGAR, Alojzi; PUHAR, Alenka; CEVC. Emilijan, Str. 49—75. FINŽGAR, Alojzij: Sklepna beseda. Str. 77. Seznam avtorjev posameznih prispevkov. Str. 79—80.
Protection of personal copyright (Moral rights of the author) by Academies (Summary of the discussion). Str. 81—84.
PUBLIKACIJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
Dela 32. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta 1, Ana LAVRIČ: Vloga ljubljanskega i kola Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti = Die Rolle des Bischofs Tomaž Hren in der slowenischen bildenden Kunst. Ljubljana 19S8. 2 knj.: 246 str. +■ (24) str. pril., 461 str. 25 cm. 800 izv. ISBN 86-7131-018-3, ISBN 86-7131-016-3.
Vestnlk. Institut za marksistične študije. Letnik IX: 1988. Ljubljana 1938. 24 cm. ISSN 0351-6881. Številka 1 (222 Str., 750 izv,);
Mednarodni znanstveni kolokvij »Metafora«. = International Colloquium »Methaphor« = Internationales Kolloquium »Die Mcthapher«. Str. 7—8. New social movements as political dimensions of metaphor = Neue soziale Bewegungen als politische Dimension der Metapher. Edited by Tomaž Mastnak and Rado Riha.
MISLI WETZ, Fcrenc: The new social movements: A response to the challenge of the civilisational crisis = Nova družbena gibanja: odgovor na izziv civilizacijske krize. Str. 11—22. MASTNAK. Tomaž: Geht es noch darum, die Gesellschaft zu verändern? = Gre še za to, da bi družbo spreminjali?. Str, 23—33. JAPP P., Klaus: Zur heimlichen Risikoselcktion der neuen sozialen Bewegungen = K skrivni selekciji tveganj novih družbenih gibanj. Str. 34—41.
SUMIČ-RIHA, Jelica: Rationalität in der Argumentation = Racionalnost
v argumentaciji. Str. 42—47. V AJDA, Mihäly: Die neuesten sozialen Bewegungen im Lichte der »postmodern condition* — Najnovejša družbena gibanja v luči »postmodern condition^. Str. 48—53. RIHA, Rado: Die neuen sozialen Bewegungen — einer neuer Sub j ek t begriff ? = Nova družbena gibanja — nov pojem subjekta?. Str 54—59. MOČNIK, Ras t ko: Identification and subjeetivation. Str. 60—72. LACLAU, Ernesto: Political significance of the concept of negativity — Politični pomen pojtna negativnosti. Str. 73—78, MOUFFE, Chan tal: Radical democracy and modernity = Radikalna demokracija in modema. Str. 79—84. ŽIŽEK, Slavoj: The Subject before Subjeetivation <= Subjekt pred sub-
jektivizacijo. Str. 85—96, DOLAR, M laden: Beyond Interpellation = Onkraj interpelacije. Str. 97—105.
Metaphor = Metapher. Edited by Aleš Erjavec
ERJAVEC, Aleš: Metaphor and ideology = Metafora in ideologija. Str. 109—114.
KREFT, Lev: The function of metaphor in Mara's theory - Funkcija metafora v Marxovi teoriji. Str. IIS—122.
PAGON, Neda: Schwierigkeit mit der Metapher im Marxismus — Težave z metaforo v marksizmu, Str. 123—127.
KANTE, Božidar: »Sceing as« metaphor — »Zdeti se kot« metafora. Str. 128-133.
POTRČ, Matjaž: Metaphor Externalized = Povnanjena metafora. Str, 134—140.
BOŽIČE VI C, Vanda: Metaphor and fiction - Metafora in likcija. Str. 141—145,
MISČEVIČ, Nenad: Methaphors and situation = Metafore in situacija. Str. 146—149,
FORCE VILLE, Charles: The case for pielorial metaphor; René Magritte and other surrealistS - Zagovor slikovne metafore: René Magritte in di-ugi nad realisti. Str. 150—160,
5UVAKOVIČ, Miško: The cognitive importance and function of: Rcady-niade, metaphor, allegory and simulation Kognitivni pomen in funkcije: ready-made, metafore, alegorije in simulacije. Str. 161—172.
COOK, Deborah: »In vino metaphor« = »In vino metafora«. Str. 173—179.
OTABE, Tenehisa: Zwischen der Anschauenden und der symbolischen Erkenntnis — Untersuchungen zur Metaphertheorie in der deutschen Aufklärungsphilosophie ^ Med nazi raj oči m i in simbolnimi raziskovanji — teorija metafore v nemški filozofiji razsvetljenstva. Str. 180—192.
PAFTZOLD, Heinz: Ästhetik der Methapher = Estetika metafore. Str. 193—206.
Sinopsisi = Summaries = Resümees, Str. 207—222.
Številka 2 (212 str,, 700 izv.);
Konstitucija političnega prostora
M AST MAK. Tomaž: Feminizaci ja demokratične revolucije; Poskus interpretacije A vindication of the rights of woman = Die Feminisierung der demokratischen Revolution. Str. 9—35.
RIHA, Rado: Radikalna demokracija in nova družbena gibanja — Radikale Demokratie und neue soziale Bewegungen. Str, 36—45.
ŽIŽEK, Slavojj Graf želje - Der Graph des Begehrens. Str. 46—58.
BAD1UU, Alain: Ali je možno misliti politično. (Prevedel RIHA, R[ado]). Str. 59—79.
Estetika:
ERJAVEC, Aleš: Ideologija in umetnost - Ideology and art. Str. 83—94.
VlČIČj Viasta: Sfinga postmoderne = Die Sphinge der Pos t modeme. Str. 95—100.
DZIEMIDOK, Bohdan: Umetniške in estetske vrednote umetnosti. [Prevedel JERMAN, Frane.] Str. 101—114.
JAN, Mojca: Objave s področja estetike (1965—1987): bibliografija. Str. 115—124.
Vednost in gotovost:
BOŽOV1Č, Miran: Le commerce entre le corps et l'âme: Descartes, Malebranche, Leibniz, Str. 127—136,
LIKAR, Vojislav; Problemi tretje vrste = Probleme dritter Art. Str. 137—146,
5UMIČ-RIHA, Jelica: O gotovosti ali odgovori skepticizmu = über Gewissheit oder Widerlegungen des Skeptizismus. Str. 147—154.
DESAjMTI, Jean Toussaint; Materializem in epistemologija. (Prevedel LIKAR, Vf oj isla v].) Str. 355—167,
LEVY-LE BLOND, Jean-Maxc; Je fizika družbena znanost? (Prevedel LIKAR, V[ojislav],} Str, 169—174,
Zgodovina socialne misli na Slovenskem:
LUTHAR Oto: Konstituiranje tretjega stanu na podlagi reki-utiranja in samozavedanja delavcev v osrednjih slovenskih deželah v prvi polovici 19. stoletja = Die Konstituierung des dritten Standes auf der Grundlage des Regrutierens und des Selbslbewusstseins der Arbeiterin den zentralen slowenischen Landern der ersten Hälfte des 19. Jhr. Str. 177—186.
PAGON, Neda: O suverenosti družbenih ved = Die Suverenitiit der Gesellschaftswissenschaften. Str, 187—194. Pr ikazi in ocene:
[LIKAR, Vojislav]: Sens et place des connaissances dans la societe -Podoba znanosti v zavesti družbe (CNRS, Paris 1986, 287 str., T. I). Str. 195—204,
[LUTHAR., Üto]: Pietro Rossi: Theorie der modernen Geschichtsschreibung (S uhrkam p Verlag, Frankfurt am Main 1987, 298 str.) Str. 205—206. Sinopsisi. Str. 207—212.
Viri za zgodovino Siovencev. Knjiga enajsta. Dragotin CVETKO: Fragment glasbene moderne iz pisem Slavku Ostercu — A fragment of musical modem ism from letters to Slavko Osterc. Ljubljana 1988. 369 str. 25 cm 600 izv. ISBN 86-7131-022-1.
Monument a ar t Is rmisicae Skwenlae XII, Jacobus GALLUS: Opus musicum III/l: De saneta Trinitate et de Corpore Christi. Transkribiral in revidiral Edo SKULJ. Ljubljana 1988. 161 str. 29 cm. 1000 iüv.
Monmnema ar tis musieae Sloveniae XIII. Jacobus GALLUS: Opus musicum III/2: In dedicatione lempli et a dominica post Pcntecosten usque ad adventum Domini. Transkribiral in revidiral F.do SKULJ. Ljubljana 1988. 230 str, 29 cm. 1000 izv.
Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem. Mednarodni simpozij, Ljubljana 26.—28. 10- 19fS8 = Der europäische Musikklassizismus und sein Widerhall in Slowenien. Internationale Tagung. Uredila Dragotin CVETKO, Danilo POKORN. Ljubljana 19S8. 185 str. 25 cm. 500 izv. ISBN 86-7131-024-8, Vsebina:
CVETKO, Dragotin: Razvojne posebnosti glasbenega klasicizma na Slovenskem - Die Besonderheiten der Entwicklung des Musikklassizismus in Slowenien. Str. 5—12, FLOTZINGER, Rudolf: Der Sonderfall Wiener Klassik — zur Beurteilung ihrer Rezeption in Slowenien = Posebni primer dunajske klasike — k presojanju njenega sprejema na Slovenskem. Str. 13—24, FISCHER, Kurt von: Wiener Klassik und musikalische Dramatik: Bemerkungen zu den letzten Siitzen von Haydns op. 33 Nr. 5 und Mozarts d-moll Streichquartett KV 421 (417 b) Dunajska klasika in glasbena dramatika: opombe k zadnjima stavkoma Haydnovega godalnega kvarteta op, 33, št, 5 in Mozartovega v d moiu K 421 (417 b). Str. 25—30. SlVEC, Jože: Italijanska opera v obdobju klasicizma — Die italienische
Oper in Ljubljana in der Zeit der Klassizismus. Str. 31—44. KU RET, Primož: Vloga in pomen ljubljanske Filharmoničnc družbe v času njenega nastanka = Rolle und Bedeutung der Philharmonischen Gesell seh af t von Ljubljana in ihrer Entstehungszeit. Str, 45—52.
SEN H AL, Jiri: Die Trompet te vom Barock bis zur Klassik = Trobenta od baroka do klasike. Str, 53—62.
POKORN, Danilo: Amandus lvančič (Ivanschiz) — prispevek k poznavanju glasbe zgodnjega klasicizma, — Amandus Ivaniič (Ivanschiz) — ein Beitrag zur Kenntnis der Musik des Frühklassizismus. Str. 63—73,
BUŽGA, Jaroslav: Zum Problem der Volkslieder in der Musik der Klassik *= K vprašanju ljudskih pesmi v glasbi klasike. Str, 74—73,
BOETTICHER, Wolfgang: Zu Beethovens Ansichten über Kunst und Leben — K vprašanju Beethovnovih pogledov na umetnost in življenje. Str. 79—84.
SN1ŽKOVA, Jitka: František Josef Benedikt Dušik (Cormundi). Str. 35—90.
BERGAMO, Marija: Značilnosti glasbenega gradiva, sintakse in strukturalnega reda Simfonije v C duru F. B. Dušika kot kriteriji slogovne opredelitve in vrednostne sodbe = Merkmale des Musikmaterials, der Syntax und der Strukturordnung der Sinfonie in C-dur von F, B, Dusik als Kriterien der Stilbestimmung und des Werturteils. Str. 91—92.
RlJAVEC, Andrej: Simfonij ja v Es duru Leopolda Ferdinanda Schwerdta ¥= Die Es-Dur Sinfonie von Leopold Ferdinand Schwerdt, Str, 93—94,
FEIL, Arnold: Die »Grande Serenade« von L, F. Schwerdt tinter den Nachfolgekompositionen von Beethovens Septet op. 20, Zum Verhältnis Klassik-Klassizismus in der musikalischen Komposition nach 1SOO = »Grande Serenade« L. F. Schwerdta med naslednicami Beethovnovega Septeta op. 20. Prispevek k razmerju klasika-klasicizem v kompoziciji po letu 1800. Str. 95—96.
SKULJ, Edo: Orgle na Slovenskem v dobi klasicizma = Orgeln in Slowenien in der Zeit des Klassizismus. Str. 97—106.
BED INA, Katarina: Klavirska glasba na Slovenskem v dobi klasicizma ™ Die Klaviermusik in Slowenien in der Zeit des Klassizismus. Str. 107—114.
S PEN DAL, Manica: Fond klasicističnih skladb v mariborskem stolnem arhivu — Der Fundus an klassizistischen Kompositionen in Domarchiv von Maribor. Str. 115—122.
KLEMENCTC, Ivan: Častni člani ljubljanske Fi 1 harmonično družbe = Ehrenmitglieder der Philharmonischen Gesellschaft von Ljubljana. Str. 123—134.
KOS, Koral j ka: Od pret klasike do romantičkog klasicizma — prilog istraživanju stilskih kretanja U hrvatskoj glazbi = Von der Vorklassik bis zum romantischen Klassizismus — ein Beitrag zur Erforschung von Stil geschehen in der koratischen Musik. Str. 135—143.
ZORAVSKA-WlTKOWSKA. Alina: La Varsavia de i tempi d i Stanislao Augusto (1764—95) — uno dei centri europet deli a vita operi stica = Varšava v času Stanislava Avgusta (1764—95) — eno evropskih središč opernega življenja. Str. 149—160.
CAVALLINI, Ivano: Suggestioni classiche e concezione dell'orchestra nel »Saggio sopra i doveri di un primo violino« di Giuseppe Scaramelli (Trieste 1311) = Klasična misel in zasnova orkestra v »Poskusu o dolžnostih pravega violinista« Giuseppa Scaramelli j a (Trst 1811). Str. 161— 172.
FRAN KOVIC, Dubravka: Glazba u klasicističkom konceptu umjetnosti bšskupa Maksimiljana Vrhovca - - Die Musik im klassizistischen Kunstkonzept des Bischofs Maximilian Vrhovec. Str. 173—135.
PUBLIKACIJE RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE
Tradldones 17, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. Ljubljana 1988.
428 str. 25 cm. 1000 izv. ISSN 0351-0447.
Vsebina:
Razprave = Dissertationes
URBANCIČ, Ivan: Vprašanje o etničnem = Das Problem des Ethnischen. Str. 5—40.
STANONTK, Marija: Iskanje identitete slovenske slovstvene folkloristike = Suche nach der Identität der slowenischen literarischen Fol klo ris tik. Str, 41—70.
JEZERNIK, Božidar: O metodi in predsodkih v delu Alberta Fortisa — On the methods and préjudices in the work of Alberto For tis. Str. 71—85.
FIKFAK, Jurij: Elementi za branje No viških in etnoloških strokovnih besedil med 1848 in 1860 = Elemente zum Lesen von Texten in der Zeitung Novice und volkskundlichen Fachtexten zwischen 1848 und 1860. Str. 87—109.
BAS, Angelos — VILFAN, Sergij: O starejših dimnicah na Slovenskem = Über die älteren Rauchstuben im slowenischen Volksgebiet. Str, 111—120.
RAVNIK, Mojca: Vprašanje o Istrskem stavbarstvu - Le domande sull'-archittetura edilizia d'Istria. Str. 121—134.
KRNEL-UMEK, Duša: Krajevna skupnost Vitanje po drugi svetovni vojni (1945—1946)= Die Ortsgemeinschaft Vitanje nach dem Zweiten Weltkrieg (1945—1946). Str. 135—141.
KURET, Ni ko: Pozabljen obhod = Ein vergessener Umgang. Str, 143—147.
KU M ERf Zmaga: Jambski osmerec ali trohejski sedmereč? = Jambischer Achtsilber oder trochäischer S i eben silber? Str. 149—167.
GOLE ž, Mar je tka: Jenkova juLenčica« in vprašanje ponarodelosti te pesmi = Jenko's »Lenčica« and the question of the spreadîng of the poem among the people. Str. 169—186.
RAMOVŠ, Mirko: Visoki ali prvi rej? = Hocher oder erster Tanz? Str. 187—200.
SMITEK, Zmago: KaImiška skupnost v Beogradu 1920—1944 = The Kal m y k Community in Belgrade between 1920 and 1944. Str. 209—219.
Gradivo — Matertalia:
BAS, Angeles: še o polšjem lovu na Slovenskem v 18. stoletju — Nochmals über die Bilchjagd im slowenischen Volksgebict im 18. Jahrhundert. Str. 22I—224.
KROPEJ, Monika: Strekljevi sodelavci — zbiralci narodnega gradiva = Strekeljs Mitarbeiter — volkskundliche Sammler. Str. 225—257.
T ERC EU, Mojca: Tradicionalna kultura na območju občine Sevnica v 20. Stoletju = La culture traditionelle dans la commune de Sevnica au XX* siècle. Str. 259—299.
LOŽAR-PODLOGAR, Helena; Tradicionalna svatba v okolici Novega mesta = Traditionelle Hochzeitsbräuche in der Umgebung von Novo mesto. Str. 301—326.
SMOLE, Vera: Poimenovanje za cvctnonedeljsko butaro '- Bennenungen für den Palmsonntagsbusch (»butara«). Str. 327—335,
Zapiski = Miscellanea:
OVSEC, Dam j an J,; Stare razglednice nekoč in danes — Aï te Ansichtskarten einst und jetzt. Str. 337—363.
Glose — Dispulationes:
JEZERNlK, Božidar: Za sodelovanje med družboslovnimi vedami -■ Für die Zusammenarbeit zwischen den Gesellschaftswissenschaften, Str,
365—366,
KURET, Niko: Audiatur et altera pars. Str. 367—369.
7.EMLJ IC, Vlasto; O prometu na Žirovskem = Über das VerkerSwesen
in žiri und in der Umgebung. Str, 371—374, Jubilej = Iitbilaeum:
TERSEGLAV, Marko: Ob osemdesetletnici prof. Borisa Merharja = Prof.
Boris Merhar — Achtzigjähriger. Str. 375—376. Poročila — Relationen:
STANONIK, Marija; Ukrajinci o slovenski slovstveni folkloristiki = Ukrainer über die slowenische literarische Folkloristik. Str. 377—3SL STANONIK, Marija: Pripovedovanje kot komunikacija - Das Erzählen
als Kommunikation. Str. 3S3—384. Knjižna poročila in ocene - De no vis libris relationes et iudica. Str. 385—427.
Sodelavci tega zbornika = Coilaboratores huius volu m i ni s. Str. 428.
PUBLIKACIJE RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE
Razprave XXIX, Ljubljana 1988. 224 str + (3r 35) tabel, [2] pril. 24 cm, 1000 izv. ISSN 0352—5090. Vsebina:
1 SLAPNIK, Raj ko: Favnistične in ekološke raziskave krešičev (Coleoptera; Carabidae) v Kamniški Bistrici — The faunistic and ecological research o i the groundbeetles (Coleoptera; Carabidae) in Kamniška Bistrica. Str. 3—26.
2.	MARINCEK, Lojze — DRAKSKOBLER, Igor: Acidofilni jelovo-bukovi gozdovi predalpskega sveta Slovenije, LuzuIoAbieti-Fagetum p racal-pinum var. geogr. nova — Die acidophilen Tannen-Buchwälder des Gebiets Sloweniens, Luzulo-Abieti-Fagetum praealpinum var, geogr. nova. Str. 29—67,
3.	MRSIC, Narcis: Polydcsmia (Diplopoda) of Yugoslavia 1. - Polydesima (Diplopoda) Jugoslavije T. Str. 69—112.
4.	DROVENIK, Matija — PEZDIC, Jože — PUNGARTNIK, Mihael: Iz-otopska sestava žvepla v sulfidih cinkovo svinčevega rudišča Topla = Sulfur istope composition of sulfides in the zine lead depo sit Topla, Str. 113—128.
5.	PAVSIČ. Jernej -- HORVAT, Aleksander: The Cretaceous/Tertiary boundary interval in the flysch of Slo venia = Meja med kredo Ln ter-ciarjem v flišu Siovenije. Str. 129—144, 3 table, [2] pril.
6.	DROBNE, Katica — OGORELEC, Bojan — PLEN IC AR, Mario — ZUC-CHI-STOLFA, Maria Luis a — TURN SE K, Dragica: Maastrichtian, Dani an and Thanetian bed s in Dolenja vas{ HW Dinarides, Yugoslavia): microfacies, foramini fers, rudi si s and cor al s = M aas t rieht i j ske, dani j -ske in thanetijske plasti v Dolenji vasi (NW Dinaridi): mikrofacies, foraminifere, rud ist i in korale. Str. 147—224, 35 tabel.
Dela 26. Biološki inštitut Jovana Hadžija 8. Božidar P[etar] M[ilorad] CURCIC: Ca ve- dwelling pseudoseorpions of the dinaric karst - Jamski paščipalci dinarskega krasa. Ljubljana 1988. 191 str. 24 cm. 800 izv. ISBN 86-7131025-6.
Geografski zbornik XXVIII. 1988. Ljubljana 1988. 218 str., [3] p ril. 24cni.
1000 iz v. ISSN 03734498.
Vsebina:
1.	BRACIC, Vladimir: Lendavske gorice (geografska monografija) — Lendava Vinehills (NE Slovenia), geographical monograph. Str. 5—86.
2.	MEZE, Drago: Kmetije na šentviški planoti in V Trebuši — Farm on the šentviška Gora plateau and at Trebuša. Sir. 87—128, [2] pril.
3.	VR1ŠER, Igor: Centralna naselja v SR Sloveniji leta 1987 = The central places in the Socialist republic of Slovenia in the year 1967. Sir. 129—
151, [1] Pril.
4.	BERNOT, France: Temperatura in slanost severnega Jadrana v odvisnosti od dotoka rečne vode = Temperature arid salinity of the north Adriatic in dependence on the influx of ihc river water. Str. 153—191,
5.	KRANJC, Andrej — MIHEVC, Andrej: Poplavni svet ob Notranjski Reki = Flood area along Notranjska Reka river. Str. 193—218.
Acta carsologiea - Krasoslovni zbornik XVII. 1988. Ljubljana 19S8. 127 str.,
[5 J pril. 24 cm. 1200 iz v. ISSN 0583-6050,
Vsebina:
TKRANJC, Andrej]: In memoriam; Prof. dr. Rado Gos podari č (14. I, 1933 — 12 . 2. 1988) ^ Prof. dr. Rado Gospodarič (14. 1. 1933 — 12. 2. 1988). Str. 5—10.
1.	CAR, Jože — GOSPODARIC. Rado: Geološka zgradba in nekatere hidrološke značilosti bruhalnika Lijaka = Geological setting and some hydrological properties of Li jak effluent. Str. ]3—32, [2] pril,
2.	H ABIC, Peter: Tektonska pogojenost kraškega reliefa zahodne Suhe krajine = Technically controlled kar s t relief in western Suha krajina. Str. 13—22, [2] pril.
3.	JANEŽ, Jože — TRIŠIC, Ni ko: ilidrologija osamelega krasa Ledinskc planote pri Idriji = Hydrology of isolated karst Ledine plateau near Idrija. Str. 65—78.
4.	SLABE, Tadej: Kotidcnzna korozija na skalnem obodu Komarjevega rova v Dimnicah = Condense corrosion on rocky rim of Komar channel in Dimnice. Str. 79—92.
5.	ZUPAN. Nadja: Mineraloška primerjava peščenih lutk iz okolice I vanj ega sela in iz Volčje jame = Mineralogical comparison between sand dolls from surrounding of I vanje selo and from Volčja jama. Str, 93—106, [1] pril.
6.	TURK, Ivan — KQGOVSF.K, Janja — KRANJC, Andrej — DIRJEC, Janez: Fosfati in tana torn asa v sedimentih iz jame Divje babe I. = Phosphates and tanatomass in the sediments from the cave Divje babe I., Str. 107—127.
PUBLIKACIJE RAZREDA ZA MEDICINSKE VEDE
Zupančič, Andrej 0[ton]): Zdravstvene posledice ionizirajočega sevanja v Slo
veniji: gradivo za razpravljanje. Ljubljana 1988. 236 str, 30 cm. 200 izv.
KOPRODUKCIJSKE PUBLIKACIJE
Znanstvena in tehnološka politika /j 90. leta. Ljubljana, 11.—12, 12- 1986:
Zbornik tekstov, Ljubljana [1987]. 2 knj.; 395, 397—822 str. 25 cm.
Vsebina:
MAČEK, Jadran: Predgovor (v obeh zvezkih). Str. 1—2.
MI LČ IN S KI, Janez: Pozdravni govor. Str. 3—5.
KUČAN, Milan: Pozdravni govor. Str. 6—15.
ŽAGAR, Jože: Pozdravni govor. Str. 16.
MATIC, Božidar: Uvodni referat. Str. 17—44.
ŠLAUS, Iva: Znanstveno-tehnološki potencial SFRJ. Str, 45—56.
MATEJIC, Vlastimir: Prispevek k določitvi »najboljše« tehnološke in znanstvene politike Jugoslavije za devetdeseta leta. Str. 57—89.
VRENKO, Erik — BAŠKOVIČ, Ciril: Strategija inovacijske družbe. Str. 90—115.
BLINC, Robert: Znanstvena politika za devetdeseta leta: tehnološki razvoj in procesi integracije. Str. 116—129.
BILJANOVIC, Petar: O izbiri tehnoloških prioritet. Str, 130—136.
SRIČA, Velimir: Tehnološki profil Jugoslavije. Str, 137—144,
PEKLE NI K, Janez: Strateški razvoj proizvodnih sistemov in vloga znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela. Str. 14S—154.
TRONTELJ, Lojze: Raziskovalna oprema — nujna infrastrukturna naložba za prodor v visoke tehnologije. Str. 155—158.
JAKHEL-DERGAN, Olga: Usmerjanje družbenega razvoja v pogojih hitrejšega tehnološkega razvoja. Str. 159—172.
FURIC, Miroslav: Mednarodno sodelovanje in razvoj znanosti v Jugoslaviji. Str. 173—184.
TOMOV IČ, Raj ko: Ekonomika tehnološkega razvoja. Str. 185—188.
COBELJIČ, Nikola: Nekatere bistvene karakteristike Sodobnega tehnološkega razvoja. Str. 189—208.
VRT AR, Avgust; Vpliv znanstveno-tehnološkega razvoja na obrambno moč in neodvisnost države. Str. 209—215.
KOLAR, Drago: Strateški pomen materialov za 90. leta. Str. 216—220.
KUNC, Peter: Tehnologija železarstva v devetdesetih letih. Str. 221—239.
TURK, Vito: Biotehnologija — stanje in perspektive. Str, 240—244.
ZUPANČIČ, Mitja — GROSMAN, Mitja: Vloga bioloških znanosti v razvoju družbe. Str. 245—248.
ZAGOŽEN, Franc: Razvoj znanosti in tehnologije v živinoreji. Str. 249— 253.
MLINAR, Zdravko: [Razprava]. Str. 254—258.
ŽELEZNI KAR, Anton P.: Raziskave računalnikov in informacije v naslednjem desetletju. Str. 259—267.
TOMŠIČ, Miha: Upravljanje velikih sistemov — del informacijske revolucije. Str, 268—275.
SKRUBEJ, Janez: Tema je glede na aktualnost informatike zelo kompleksna. Str. 276—278.
SOSTAR, Adolf: Zagotavljanje kakovosti proizvodnje — osrednji problem tehnološkega razvoja. Str. 279—285,
LAZIC, Milo j ko: Bistvene predpostavke za prenos dosežkov znanstvenoraziskovalnega dela v proizvodnjo in na druga področja družbenega razvoja. Str, 286—295.
TEPINA, Marjan: Interdisciplinarna selektivnost tehnologije. Str. 296— 301.
NOVAK. Peter: Strategija varstva okolja. Str. 302—306.
PRAVDI C, Velimir: [Razprava]. Str, 307—310,
MILOSAVLJEVIC, Ljubiša: [Razprava]. Str. 311—315.
LEVATA, Stjepan: [Znanstvena in tehnološka politika za 90. leta]. Str. 316—318.
RUS, Veljko: [Razprava], Str. 319—321.
NOVAKOVI C, Ljubisav: Znanstveni kadri in znanstvene strategije. Str, 322—332.
SUNJIČ, Vitomir; Nekaj primerov organizacije znanstveno-tehnoloških projektov v EGS in SFRJ. Str. 333—348,
LAH, Avguštin; Tehnologija, kemizacija in okolje (človek), Str, 349—352.
MLTNAC-MIŠAK, Marica: Visokostrokovni kader v materialni proizvodnji in njegova vloga v nadaljnjem tehnološkem razvoju, Str, 353—358.
SIMONETI, Rino: Prispevek k strategiji tehnološkega razvoja SFRJ — tehnološki razvoj tekstilne industrije Jugoslavije. Str. 359—368.
STANIČ, Uroš: [Razprava]. Str. 369-372.
ANDREČ, Karel: Nekateri problemi povezave raziskovalnega dela z gospodarstvom. Str. 372—383.
ŠTRLIM, Lovro: Sistemsko usmerjanje razvoja. Str. 384—395.
KRAIGHER, Sergej: Družbeno razvojne potrebe in pogoji za realizacijo tehnološkega razvoja. Str. 397—409.
BAJT, Aleksander: Dialektika tehnološkega in gospodarskega razvoja. Str. 410—418.
SO C AN, Lojze: Gospodarske osnove za tehnološki razvoj. Str. 419—449.
KRISPER, Marjan: Tehnologija upravljanja. Str. 450—460.
KAVCIC, Bogdan: Tehnologija in organizacija dela. Str. 461—477.
BEC, Janja: Socialna osnova tehnološkega razvoja. Str. 478—486.
MULE J, Matjaž: Inovacijska politika — temeljni pogoj za realizacijo (nujnega) tehnološkega razvoja SFRJ. Str. 487—495.
KOS, Marko: Sistemske napake pri realizaciji strategije tehnološkega razvoja. Str. 496—510.
PERS, Marjan: Stanje, vzroki in potrebni ukrepi za hitrejši in kvalitetnejši razvoj inovacijske dejavnosti v SR Sloveniji in SFRJ. Str. 511—514.
JAN, Jože: Strategija tehnološkega razvoja SFRJ. Str. 515—519.
BOLI EVI C, Miljenko: Z znanjem pri delu in z delom za znanje. Slr. 320—524.
JANČIGAJ, Mirko: [Razprava]. Str. 525—530.
JEŽ, Valentin: Tehnologija za človeka in družbo. Str. 531—541,
DEVETAK, Gabrijel: Marketinški prispevek pri načrtovanju, razvoju in prodaji novih dosežkov oziroma proizvodov doma in na tujem. Str. 542—556.
PRETNAR, Stojan: Problematika naše zakonodaje v zvezi s pospeševanjem inovacij in problem infrastrukture. Str. 557—564.
PUHARIČ, Krešo: Nekatere nujne spremembe v naši zakonodaji v funkciji vzpodbujanja znanstvenega in tehnološkega razvoja. Str. 565—571.
MILCINSK1, Janez: [Razprava]. Str. 572—573.
RADIČ, Zvonimir: O modelih tehnološkega razvoja. Str. 574—576.
KIRN, Andrej: Strategija znanstvenega mišljenja za 90. leta in dlje. Str, 577—581.
STANIČ, Gojko: Dialektika civilne družbe in države v znanstveno-tehno-loškem in družbenem razvoju. Str. 582—604.
SVETL1CIC, Marjan: Uvoz tehnologije sam po sebi nt niti blagoslov niti prekletstvo. Str. 605—627.
PRETNAR, Bojan: [Razprava]. Str, 628—630,
PATERNU, Boris: O položaju humanističnih ved. Str. 631—635.
KOS, Janko: Izobraževanje in znanstveno-tehnološka revolucija. Str. 636—645.
KULič, Slavko: Visoke tehnologije in človeška dimenzija. Str. 646—653.
PEŠEC, Mojca: Ključ prihodnosti je v preteklosti. Str. 654—662.
GERBEC, Franci: Uporaba javno dostopnega tehnološkega znanja v gospodarstvu. Str. 663-—667.
HUDOVERNIK, Matija: Znanstveno-tehnološki razvoj in javni mediji. Str. 668—672.
PRTA K, An turi: Frognoziranje znanstvenega razvoja in kreiranje znanstvene in tehnološke politike. Str. 673—677. VODO PIVEC, Franc: Razmišljanje o učinkovitejši raziskovalni politiki
s stališča razvoja tehnologi je. Str. 678—686. M AYER, Janez; Kako prekiniti tehnološki »ustvarjalni molk«? Str. 687—698.
KALIN, Tomaž: Kako izpeljati strategijo tehnološkega razvoja. Str. 699—703,
PINTAR, Emil Milan: Elementi za znanstveno-tehnološko politiko v tem
srednjeročnem obdobju. Str. 704—726. STANOVNIK, Peter: Skupni programi razvoja in tehnološka strategija. Str. 727—732,
SKALERlt, Uroš — FUNDUK, Nenad: Tehnologije v medicini in stomatologiji ter ustanovitev mednarodnega centra za stomatološke raziskave v Ljubljani. Str. 733—733. MANKOČ-BORSNIK, Norma: Univerza naj postane središče za pretok
znanja na mednarodnem nivoju. Str. 739—741. SELI S K AR, Marjan: Vloga znan s tve no-raziskovalnega dela pri investicijah. Str. 742—744. BL1NC, Robert: Sklepna beseda. Str. 745—748. Pisno oddani prispevki:
GULIC, Andrej; Nekatere družbene in prostorske razsežnosti uvajanja
informacijske tehnologije za Slovenijo, Str. 749—769, MEŽNARIČ, Silva: Ocenjevanje posvetovanja o znanstveno-tehnološkem
{ZT) razvoju Jugoslavije. Str. 770—785, ZDRAV KOV IČ, Silvia: Normativno^istemske predpostavke znan s t venóte hnoloikega razvoja. Str. 786—789. RADIVOJEVIČ, Predrag: Znanstveno-tehnoloŠki potencial Jugoslavije za
devetdeseta leta — potrebe in možnosti. Str. 790—308. FIOLIč, Viktor: Strategija tehnološkega razvoja Jugoslavije in bazična
kemija. Str. S09—811. CERNETIč, Metod: Dejavniki razvoja podiplomskega študija in kadrov za raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, Str. 812—822.
Naučna i tehnološka politika za 90. godine. Ljubljana, 11—12. 12. 1936: Zbornik tekstov. Ljubljana [1987], 2 knj.: 397, 399—819 str. 25 cm. Vsebina:
MAČEK, Jadran: Predgovor (v obeh zvezkih), Str. i—2,
MILČINSKI, Janez: Pozdravni govor. Str. 3—5.
KUČAN, Milan: Pozdravni govor. Str. 6—15.
ŽAGAR, Jože: Pozdravni govor. Str. 16.
MATIč, Božidar: Uvodni referat. Str. 17—43.
SLAUS, Ivo: Znanstveno-tehnološki potencial SFRJ. Str, 45—55,
MATEJIC, Vlastimir: Prilog nalaženju »najbolje« tehnološke i naučne
politike Jugoslavije za 90-te godine. Str. 56—88. VRENKO, Erik — BAŠKOVIČ, Ciril: Strategija inovacionog društva. Str. 89—114.
BLINC, Robert: Naučna politika za 90-te godine: tehnološki razvoj i procesi integracije. Str. 115—128, BILJA NOVI C, Petar: O izboru tehnoloških prioriteta. Str. 129—136. SRIČA, Velim i r: Tehnološki profil Jugoslavije. Str. 137—144. PEKLE NIK, Janez: Strategi jski razvoj proizvodnih sistema i uloga na-
učnenistraživačkog i razvoj nog rada. Str.- 145—154, TRNTELJ, Lojze: Istraživačka oprema — neophodna infrastmktuma investicija za prodor u visoke tehnologije, Str, 155—158.
JAKHEL-DERGAN, Olga: Us mera vanje društvenog razvoja u uslovima bizeg tehnološkog razvoja. Str. 159—172.
FUR1Č, Miroslav: Medjunarodna saradnja i razvoj znanosti u Jugoslaviji. Str. 17J—183.
TOMOVIČ, Rajko: [Ekonomika tehnološkog razvoja]. Str. 134—187.
COBELJIC, Nikola: Neke bitne karakteristike savremenog tebnološkog razvoja. Str. 188—207.
VRTAR, August: Uticaj naučno-tehnološkog razvoja na obrambenu moč i nezavisnost zemlje. Str. 208—214.
KOLAR, Drago: Strateški značaj materijala za 90-te godine. Str. 215—220.
KUNC, Peter: Tehnologija gvoždarstva devedesetih godina. Str. 221— 238.
TURK, Vito: Biotehnologija — stanje i perspektive. Str. 239—243.
ZUPANCIC, Mitja — GROSMAN, Mitja: Uloga bioloških nauka u razvoju društva. Str. 244—247.
ZAGOŽEN, Franc: Razvoj nauke i tehnologije u stočarstvu. Str. 24S—252.
MLINAR, Zdravko: [Diskusija]. Str, 254—257.
2ELEZNIKAR. Anton P.: Istraživanja računara j informacije u narednoj deceniji. Str. 258—266.
TO M Sit, Miha: Upravljanje velikim sistem ima — deo informadone revolucije, Str. 267—275.
SKRUBEJ, Janez: Obzirom na aktualnost informatike, tema je veoma kompleksna. Str. 276—279.
SOSTAR, Adolf: Obezbedjivanje kvaliteta proizvodnje — centralni problem lehnološkog razvoja. Str. 280—286.
LAZiC, Mi loj ko: Bitne pret postavke za prenošenje rezultata naučno-is-traživačkog rada u proizvodnju i druga područja razvoja društva. Str. 287—296.
TEPINA, Marjan: Interdisciplinarna selektivnost tehnologije. Str. 297— 302.
NOVAK, Peter: Strategija zaštiie okoline. Str. 303—307.
PRAVDIC, Velimir: [Diskusija]. Str. 308-311,
MILOŠAVLJEVIC, Ljubiša: [Diskusija]. Str. 312—316.
LE VATA, Sljepan: Naučna i tehnološka politika za 90. godine. Str. 317— 319.
RUS, Vel j ko: [Diskusija]. Str, 320—322.
NOVAKOVI C, Ljubisav; Naučni kadrovi i naučne strategije. Str. 323— 334.
SUNJIČ, Vitomir: Nekoliko primjera organizacije znanstveno-tchnoloških projekata u EE2 i u SFRJ, Str. 335—350.
LAH, Avguštin: Tehnologija, hemizacija i okolina {čovekl. Str. 351—354,
MLINAC-MISAK, Marica: Visokostručni kadar u materijalnoj proizvodnji i njegova uloga u daljem tehnološkom razvoju. Str. 355—360.
SlMONETI, Rino: Tehnološki razvoj tekstilne industrije Jugoslavije. Str. 361—370,
STANIČ, Uroš: [Diskusija]. Str. 371—374.
ANDREČ, Karel: Neki problemi povezivanja i straži vačkog rada sa pri-vredom. Str. 375—385,
STliRM, Lovro: Sistemsko usmeravanje razvoja. Str. 386—397,
KRAIGHER, Sergej: [Društveno razvojne potrebe i uslovi za realizaciju tehnološkog razvoja]. Str. 399—410.
BAJT, Aleksander: Dijalektika tehnološkog i privnednog razvoja. Str. 411—419.
SOČAN, Lojze: Ekonomsko-političke osnove za tehnološki razvoj. Str. 420—450,
KRI S PER, Marjan: Tehnologija upravljanja. Str. 451—460.
KAVČIČ, Bogdan: Tehnologija i organizacija rada. Str. 461—477.
BEČ, Janja: Socijalna osnova tehnološkog razvoja. Str, 478—486.
MULE J. Matjaž; Inovativna politika — osnovni uslov za realizovanje (neophodnog) tehnološkog razvoja SFRJ. Str. 487—495.
KOS, Marko: Sistemske greške u realizaciji strategije tehnološkog razvoja. Str. 496—511.
PERS, Marjan: Stanje, uzroci i potrebne mere za brži i kvalitelniji razvoj in ov at i v ne delat nos ti u SR Sloveniji i SFRJ. Str. 512—515.
JAN, Jože: Strategija tehnološkog razvoja SFRJ. Str. 516—520.
B OLJ EVI č, Miljcnko: Znanjem na djelu i djelom za znanje. Str. 521—525.
JANČIGAJ, Mirko; [Diskusija]. Str, 526—531.
JEZ, Valentin: Tehnologija za čoveka i društvo. Str. 532—542.
DEVETAK, Gabrijel: Marketinški doprinos planiranju, razvoju i prodaji novih dostignuca, odnosno inos transtvu. Str. 543—557.
PRETNAR, Stoj an: Problematika našeg zakonodavstva u pogledu pod-stieanja. Str. 558—565.
PUHARIČ, Krešo: Neke neminovne pro mene u našem zakonodavstvu u funkciji podstieanja naučnog i tehnološkoh razvoja. Str. 566—572.
MILčiNSKI, Janez: [Diskusija]. Str. 573—574.
RADIČ, Zvonimir: O modelima tehnološkog razvoja. Str. 575—577.
K1RN, Andrej: Strategija naučnog mišljenja za 90. godine i dalje (Prilog diskusiji). Str. 578—582.
STANIČ, Gojko: Dijalektika civilnog društva i države u naučnotehno-loškom i društvenom razvoju. Str. 583—606.
SVETLI čl č, Marjan: Uvoz tehnologije, sam po sebi, nije ni »blagoslov ni prokletstvo«. Str. 607—630.
PRETNAR, Bojan: [Diskusija]. Str. 631—634,
PATERNU, Boris: O položaju humanističkih nauka. Str. 635—639.
KOS, Janko: Obrazovanje i naučno-tehnološka revolucija. Str. 640—649.
KULlč, Slavko: Visoke tehnologi je i ljudska dimenzija. Str. 650—657,
PEŠEC, Mojca: Kljub budučnosti u prošlosti. Str. 658—666.
GERBEC, Franci: Primena javno dostupnug tehnološkog znanja u pri-vredi. Str. 667—671.
HUDOVERNIK, Matija: Znanstveno-tehnološki razvoj i javni mediji. Str. 672—676.
PETAK, An tun: Prognoziranje znanstvenog razvoja i kreiranje znanstvene i tehnološke politike. Str. 677—681.
VODOPIVEC, Franc; Razmišljanje o elikasnijoj istraživačkoj poli tiči sa stanovišta razvoja tehnologije. Str. 682—690.
MAYER, Janez: Kako prekinuti tehnološko »stvaralačko čutanje«? Str. 691—700.
KALIN, Tomaž; Kako prove sti strategi ju tehnološkog razvoja. Str. 701— 705.
PINTAR, Emil Milan: Elementi za naučno-tehnološku politiku o ovom srednjeročnom razdobij u. Str. 706—728.
STAN OVNI K, Peter: Zajednički programi razvoja i tehnološka strategija. Str, 729—734.
SKALF.RIČ, Uroš — FUNDUK, Nenad: Tehnologije u medicini i stomatologiji i osni vanje medjunarodnog centra za stomatološka istraživanja u Ljubljani, Str, 735—739.
MANKOCBORŠTNIK, Norma: Univcrzitet treba da postane centar za protok znanja na medjunarodnom nivou. Str. 740—742.
S ELIS KAR, Marjan: Uloga naučno-istraživačkog rada u investicijama.
Str. 743—745. BLINC, Robert: Završna reč. Str. 746—748, [P/AHO oddani prispevki];
GULIČ, Andrej: Neke društvene i prostorne dimenzije uvodjenja infor-
macione tehnologije za Slovenlju. Str. 749—769, MEŽNARIČ, Silva: Evaluacija savjetovanja o znanstveno-tehnološkom (ZT) razvoju Jugoslavije; Usporedna savjetovanja Poljče (SR Slovenija, 1985) i Zagreb (1983). Str. 770—784. ZDRAVKOVIČ, Silvia: Normativno-sístemske pretpostavke naučno-tch-
noloäkog razvoja. Str. 785—788. RADIVOJEVïC, Predrag: Naučno-tehnološki potencljali Jugoslavije za
90. godine — potrebe i mogučnosti. Str, 789—805. FI OLI č, Viktor: Strategija tehnološkog razvoja Jugoslavije i bazna kemija. Str. 806—808. ČERNET1Č, Metod: činioci razvoja podiplomnog študija i kadrov a za istraživačku delatnost u Sloveniji, Str. 809—819. Historična topografija Slovenije 2. Zgodovinski inštitut Milka Kosa. Pavle BLAZNI K: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500. 2: N-ž. Maribor (Obzorja) 1988. 2. knj.: 575 str. 24 cm. 800 izv. Kos, Peter: Die Fundmünzen der romischen Zeit in Slowenien, Berlin (Gebr.
Mann Verlag) 1988. 2 knj.: (520, 435) str. 27cm. Obščeslavjansklj lingvisttčeskij atlas. Vypusk Ii Refleksy *é = Opšteslovenski lingvistički atlas - Atlas linguistique slave = The Slavic Linguistîc Atlas; Tom 1: Refleksi *ê = Tome 1: Réflexes de *è = Volume 1: The Reflexes *ë, [Uvod v ruščini, srbohrvaščini, francoščini in nemščini.] Belgrad 19S8, 159 str. 50 cm.
Pomembnost psihološke osvetlitve samomora, (Avtorji L[ev] MILČINSKI, G[orazd] MREVLJE, B[oženaJ SEPEC-SIRCA, M [ira] VIRANT-JAKLIČ). Ljubl jana 1988, 164 str. 24 cm, 100 izv.
IZBOR PUBLIKACIJ ZRC SAZU
Novak, Vilko: Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana 1988. 73 str. 24 cm. 250 izv.
Jakob Volčič in njegovo delo = Jakov Volčič i njegovo djelo. Uredil Jurij FIKFAR, Ljubljana 1988, 262 str, 24 cm, 900 izv, ISBN 867097414-7. Vsebina;
[FÍKFAK, Jurij]: Predgovor, seznam kratic. Str. 1—3.
I
F1KFAK, Jurij: Jakob Volčič in njegovo delo. Str, 5—121. BRAT ULI C, Josip: Jakov Volčič medu hrvatskim preporodi tel j i ma Istre. Str. 13—18.
MI LI čE VIČ, Josip: Seosko gospodarstvo i p rom j ene u 19. stolječu. Str. 19—24.
MARUŠ I C, Branko: Jakob Volčič v Gorici (1840—1842). Str. 25—27.
TRSTENJAK, Anton: Jakob Volčič. Str. 28.
HEK, Antun: Jakov Volčič kao svečenik. Str. 29—34,
II
FUčfč, Branko: Jakov Volčič i glagolica, Str. 35—36, BRATULIČ, Josip: Jakov Volčič i istraživači glagol j ice u 19. stolječu. Str. 39—44.
MU MIC, Darinko: Doprinos Jakova Volčiča očuvanju starih zakona sred-njovjekovnih kvarnerskih komuna. Str. 45—50.
WEISS, Peter: Jezična igračica. Str. 51—54.
JEMBRIH, Alojz: Volčič kot jezikoslovec. Str. 55—66.
ENDSTRASSER, Vi i ko: Istarske poslov ice i izreke u zapisima Jakova Volčiča. Sir. 67—68.
PERI C-POLONIJ O, Tanja: Volčič zapisivač usmene poezije. Str. 69—76.
BOS KO VI C-STULLI, Maja: Volčič i pripovjetke. Str. 77—SO.
LOŽI CA, Ivan: Volčič o običaj ima u listu Istre. Str. BI—88.
Sinopsisi. Str. 89—96.
III
ENDSTRASSER, Vilko [ur.]: Istrske prišlo vice - I star s ke poslovice. Str. 97—134.
PERIC-POLONIJO, Tanja [ur.]: Silvisohe, Str. 135—170.
BOSKOVIC-STULLI. Maja [ur.]; Pripovetkc i predaje. Str. 171—202,
[JERAN, Luka]; Pisma (J. Volčiču; Stanku Vrazu). Str. 203—208.
IV
FIKFAK, Jurij: Bibliografija prispevkov Jakoba Volčiča v slovenski periodiki. Str, 209—224.
NIKOČEVIC, Lidija; Priloži bibliografiji Jakova Volčiča u hrvatskim izdan j ima. Str. 225—223.
PERIC POLON I JO, Tanja: Popis pjesma (koje sakupio J. Volčič) po prvom stihu. Str. 229—250.
FUCIC, Branko: Katalog Volčičeve glagol j s ke ostavštine. Str. 251—254,
Literatura. Str, 255—262.
Na tek, Karel — Per ko, Drago — Zalik lluzjan, Milojka: Države sveta. Ljubljana 1988. 270 str. 20 cm. 1500 iz v.
REFERAT ZA TISK
Program knjižnih izdaj za le m 19S8 je obsegal S zbornikov oziroma periodičnih publikacij ter 27 monografij, med katerimi so bile 4 posvečene petdesetletnici SAZU.
V	koledarskem letu je bilo izdanih 24 publikacij, 3 pa bodo izšle v začetku leta 1989.
Vsebinski Opis publikacij, vštevši tiste, ki SO izšle v Sodelovanju z drugimi založbami, je objavljen na Str. 165—180.
V	referatu za tisk dela samostojni referent dr. Milja Guštin.
FOTOLABORATORIJ SAZU
Fololaboratorij je s svojimi storitvami prisoten na vseh področjih delovanja SAZU. Predvsem skrbi za fotografsko dokumentacijo o vseh pomembnih akcijah in dogodkih na SAZU. Poleg tega izdeluje fotografsko gradivo za opremo elaboratov, razprav, poročil in študijskih pripomočkov za člane Akademije in sodelavce ZRC SAZU.
Vodja fotolaboratorija se je angažirala tudi zunaj SAZU, v strokovni organizaciji, pri organiziranju strokovnih srečanj s priznanimi domačimi in tujimi strokovnjaki na področju fotografije. Sodelovala je tudi na več fotografskih razstavah s svojimi deli. Za to svojo dejavnost ima polno podporo pri vodstvu SAZU.
SUMMARY
THE PRESIDENCY President: Janez Miičinski
Vice-President: Robert Blinc	
Vice-President: Bratko Kref t	
Secrctary-Gcncral: Jane/ Balis	
The members of the Presidency are also lhe Secretaries of the Sections	
SECTION ONE	Historical and Social Sciences
Secretary; Dragotin Cvetko	
SECTION TWO	Philological and Literary Sciences
Secretary: France Bernik	
SECTION THREE	Mathematical, Physical and Technical Sciences
Secretary: Dušan Hadži	
SECTION FOUR	Natural Sciences
Secretary: Stanko Grafenauer	
SECTION FIVE	Arts
Secretary: Janez Menart	
SECTION SIX	Medicai Sciences
Secretary: Franc Novak
MEMBERS
OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS (On 31 December, 19SS>
HONORARY MEMBER Vidmar, Josip
SECTION ONE	Historical and Social Sciences
Regular Members
Bajt, Aleksander, D. Econ„ born in 1921, Professor of Economics, Law School, University of Ljubljana; Director, Economics Institute of the Law School, Ljubljana.
Cevc, Emilijan, Ph. D,, born in 1920, Scientific Consultant and Head of the Franc Stele Institute of Art History, the SASA Research Centre, Ljubljana.
Cigoj, Stojan, LL. D., bron in 1920, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana.
Cvetko, Dragotin, Ph. D., born in 1911, Professor of History of Slavonic and Modern World Music, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Finigar, Alojz, LL- D., born in 1902, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Gestrin, Ferdo, Ph. D,, born in 1916, Professor of Mediaeval History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Grafenauer, Bogo, Ph. D., born in 1916, Professor of Slovene History, Faculty of Arts. University of Ljubljana, Ljubljana.
KraSovec, Siane, born in 1905, Professor, Faculty of Economics, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kyovsky, Rudi, LL. D,, born in 1906, Professor, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Majer, Boris, Ph. D., born in 1919, Professor of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Mlinar, Zdravko, Ph. D., born in 1933, Professor of Sociology of Local Communities, Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana, Head of the Local Communities and Work Organizations Resarch Centre and also Chairman of the Social Work Seminar at the FSPJ, Ljubljana.
Pretnar, Stojan, LL. D.p born in 1909, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubl jana, retired, Ljubl jana.
Trstenjak, Anton, Ph, D,, born in 1906, Professor of Ssychology, Theological Faculty, retired, Ljubljana.
Vilfan, Sergij, LL. D., born in 1919, Professor of Legal History, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana-
VratuSa, Anton, Ph. D., born in 1915, Professor at the Faculty of Political Sciences in Belgrade and the Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana, Ljubljana,
Corresponding Members:
Ciabrovec, Stane, D. Archaeol, Sc., born in 1920, Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired, Ljubljana.
Lavrai, Ivan, D. Econ., bom in 1916, Professor of Political Economics and History of the Political Economics, Faculty of Economics, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members:
Beier, Friedrich-Karl, LL. D., bora in 1926, Professor at the Law Faculty in Munich and Director of the Mas Planck-Intsitute for Industrial Ownership and Copyright Law, Munich, F. R. G-
Benac, Alojz, D. Archaeol, Sc., born in 1914, Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, Sarajevo.
Brajkovic, Vladislav, LL, D,, born in 1905, Professor of Naval and Transportation Law, University of Zagreb, retired, Zagreb.
Bujas, Zoran, Ph. D., bom in 1910, Professor oi Psychology, University of Zagreb, retired, Zagreb.
Cubrilovid, Vasa, Ph. D., born in 1897, Professor of History of the Yugoslav Nations in Modern Times, University of Belgrade, retired, Belgrade.
Dcmus, Otto, Ph. D., born in 1902, Professor of Art History, University or Vienna, retired, Vienna, Austria.
Djordjevid, Jo van, LL. D„ born in 1908, Professor of Political Sciences and Constitutional Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Belgrade,
Djurdjev, Branislav, Ph. D., born in 1908, Professor of History of the Turkish Era and Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, retired, Sarajevo.
von Fischer, Kurt, Ph. D., born in 191 J, Professor of Musicology, University of Zurich, Zurich, Switzerland.
Flotzinger, Rudolf, Ph, D., born in 1939, Professor of Musicology, University of Graz, Austria,
GerSkovid, Leon, LL. D., born in 1910, Professor of Political Sciences, Belgrade.
Laroche, Emmanuel, Ph. D., born in 1914, Professor of Oriental Languages, College de France, Paris, France.
Lukid, Radomir, LL. D., bom in 1914, Professor of State and Legal Theory, Plitical Sciences and Sociology, University of Belgrade, retired, Belgrade.
Paviievic, Branko, LL. D., bora in 1922, Professor of History, University of Titograd, Titograd.
Perovic, Slobodan, LL. D,, bom in 1930, Professor of Obiigational Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Belgrade,
Sirotkovic, Jakov, Ph. D., Professor of Economics, University of Zagreb, President of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Zagreb.
Stefanovid, Dimitrije, Ph, D., (Oxford), born in 1929, Head of the Institute of Musicology, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade.
Supiii6, Tvo, Ph. D., born in 1928, Professor of Musical History and Sociology, Music Academy of Zagreb, Head of the Institute of Musicological Research at the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Zagreb, Taylor, Alan, John, Percival, Ph. D., born in 1906, Professor of History, University of Oxford, G. B.
SECTION TWO	Philological and Literary Sciences
Regular Members
Bernik, France, Ph. D,, bom in 1927. Scientific Advisor at the Istitute for Slavic Literatures and Literary Sciences, the SASA Research Centre, Ljubljana.
Bezlaj, France, Ph. D., born in 1910, Professor of Comparative Slavic Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Cop Bojan, Ph. D,, born in 1923, Professor of Indo-European Comparative Linguistico, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
JuranciC, Janko, Ph. D„ born in 1902, Professor of Serbian and Croatian Languages and of Old Croatian and Serbian Literatures, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kos, Janko, Ph. D,, born in 1931, Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Philosophical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.
KumbatoviC, Filip Kalan, born in 1910, Professor of Theatre History, Academy of Theatre, Radio, Film and Televiison in Ljubljana, retired, Ljubljana,
Logar, Valentin, Ph. El., born in 1916, Professor of the History and the Dialectology of the Slovene Languange, Fauculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana,
Merhar, Boris, born in 1907, Professor of Slovene Literary History, Teachers' Training College, retired, Ljubljana,
Moravec, DuSan, born in 1920, Director of Theatre Museum. Ljubljana, retired, Ljubljana.
Patemu, Boris, Ph. D., born in 1926, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Stanonik, Janez, Ph. D., born in 1921, Professor of Germanic Languages and Literatures, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Vidmar, Josip, D. h. c., born in 1895, Literary Critic, Essayist, Ljubljana.
Zadravec, Franc, Ph. D,, born in 1925, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Corresponding Members
.Takopin, Franc, Ph. D., born in 1921, Head of the Institute of Slovene Language, the SASA Research Centre, Ljubljana.
OreSnik, Janez, Pb, D., bom in 1935, Professor of Comparative German Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Flaker, Alcksandar, Ph. D,, born in 1924, Professor of Russian Literature, Faculty of Arts, University of Zagreb, Zagreb.
FrangeS, Ivo, Ph. D,, born in 1920, Professor of Literary Sciences, Faculty of Arts, Zagreb.
Gavazzi, Milovan, Ph. D,, born in 1895, Professor of Ethnology, University of Zagreb, retired, Zagreb.
Grickal-Radulovid, Irena, Ph. D„ born in 1922, Scientific Advisor of Philology, Institute for Languages, Academy of Sciences and Arts, Belgrade.
Ivii, Milka, Ph, D„ bom in 1923. Proffesor os Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts, No vi Sad.
Iviti, Pavle, Ph. D.p born in 1924, Professor of Slavic Languages, University of Novi Sad, retired, Novi Sad.
Koneski, Blaze, born in 1921, Proffesor of Macedonian Language, Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje.
Kravar, Miroslav, Ph. D., born in 1914, Professor of Latin, Faculty of Arts, Zadar, University of Zagreb.
Leeming, Henry, born in 1920, Senior Lecturer of Comparative Slavic Philology, University of London, G. B,
Martinovid, J uraj, Ph, D., born in 1936, Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts, University of Sarajevo, Sarajevo.
Rammelmayer, Alfred, Ph. D., bom in 1909, Professor of Slavic Philology, University of Frankfurt, retired, Frankfurt, F. R. G.
Tolstoj, Nikita IljiC, Ph. D„ born in 1923, Professor of Old Ecclesiastical Slavic Languages and Slavic Philology, Moscow State Universitv, Moscow, U. S. S, R.
SECTION THREE	Mathematical, Physical and Technical Sciences
Regular Members
Blinc, Robert, D. Phys. Sc., born in 1933, Professor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Dolar, Davorin, D. Chcm. Sc., born in 1921, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born in 1923, Professor of the Physics of Solids, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Gyergvek, Ludvik, D, Techn. Sc., D, h. c.p bom in 1922, Professor of Network Systems, Information Theory and Statistic Methods at the Electrotechnics Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.
Had£i, Duian, D. Chem. Sc., Iwrn in 1921, Professor of the Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Peklenik, Janez, D. Eng., born in 1926, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana.
Peterlin, Anton, D. Phys. Sc., D. h. c., born in 1908, Ass. Chief, Polymer Science and Standards Div., National Bureau of Standards, Washington, D. C., U.S.A.
Suklje, Lujo, D. Eng., bom in 1910. Professor of Soil Mechanics and of Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
TiSler, Miha, D. Chem. Sc., born in 1926, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Vidav, Ivan, Ph. D., born in 1918, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Vodovnik, Lojze, D. Phys. Sc., born in 1933, Professor of Biocybcrnetics, University of Ljubljana, Ljubljana.
Corresponding Members
Globe villi, Josip, D. Math. Sc., born in 1945, Professor of Mathematics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana.
Zekis, Boätjan, D. Phys. Sc., born in 1940, Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Balcnoviö, Kreäimir, D. Chem. Sc., born in 1914, Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, Institute of Chemistry, University of Zagreb Zagreb.
Barton, Sir Derek Harold, D. Sc., born in 1918, Director of the Institute of the Chemistry of Natural Compounds at CNRS, Paris, France.
Borisevii, Nikolaj Aleksandrovii, D. Sc., born in 192J, Professor at the Lenin University of Minsk, President of the Academy of Sciences of Belorussia, Minsk, U. S. S. R.
Bra tos, Savo, D. Phys. Sc., born in 1926, French State Doctor's Degree, Professor, Director of the Laboratory for Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre at Marie Currie in Paris, Paris, France.
Despii, Aleksandar, D. Phys. Chem. Sc., bom in 1927, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade, Belgrade,
Grdenkr, Drago, D. Chem. Sc., born in 1919, Director, Institute of Anorganic and Analytical Chemistry, University of Zagreb, Zagreb.
Hahn, Erwin, L. Sc. D„ born in 1921, Professor of Physics, University of California, Berkeley, U.S.A.
Hajdin, Nikola, D. Eng., born in 1923, Professor of Statics, Faculty of Architecture, University of Belgrade, Belgrade,
Merchant, Eugene Mylon, D. Eng., born in 1913, Professor of Engineering, University of Cincinnati, Guest-Professor at the University of Sal ford, England, Cincinnati, U. S. A.
Mihailovii, Mihailo, D. Chem. Sc., born in 1924, Professor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade. Belgrade.
Müller, Karl-Alexander, D. Phys. Sc., born in 1927, Professor, University of Zürich, Zürich, Switzerland.
Povh, Bogdan, D, Phys, Sc,, born in 1932, Professor of Physics, University of Heidelberg, Director of the Max Planck-Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, F. R. G.
Prelog, Vladimir, D. Chem. Sc., born in 1906. Head of the Laboratory for Organic Chemistry ETH, retired, Zurich, Switzerland.
Rao, Chintamani, Nagesa, Ramachandra, D, Sc., born in 1934, Professor at the Indian Institute of Technology, Kanpur, India.
Savid, Pavle, D. h. c., bom in 1909, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade,
SECTION FOUR	Natural Sciences
Regular Members
Bole, Joie, D. Biol. Sc., born in 1929, Scientific Adviser at the Jo van Hadzi Instit ute of Biology, the SA5A Research Centre, Ljubljana.
Drovenik Matija, D. Tech. Sc., born in 1927, Professor of Ore Deposits and Ore and Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Gams, Ivan, D. Geog. Sc., born in 1923, Professor of Geography, Faculty of Ans, University of Ljubljana, Ljubljana.
Grafenauer, Stanko, D. Geol, Sc,, bom in 1922, Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University oE Ljubljana, Ljubljana.
Mayer, Ernest, D. Biol, Sc., born in 1920, Scientific Adviser, Jovan Hadži Institute of Biology, the S ASA Research Centre, Ljubljana.
Corresponding Members
Matjaiič, Janez, D. Biol. Sc., born in 1921, Scientific Adviser, Jovan Hadži Institute of B Biology, the S AS Research Centre, Ljubljana.
Plen i čar, Mario, D. Geo!. Sc., bom in 1921, Professor of Geology, Biostrati-graphy and Geological Map-Making at the Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Turnšek:. Dragica, D. Geol. Sc., bom in 1932, Head of the Institute of Paleonto* logy, the SASA Research Centre, Ljubljana.
Višer, Igor, D. Gcog. Sc., born in 1930, Professor ot Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Kenk, Roman, D, Nat. Sc., born in 1898, Professor of Zoology and Collaborator for the Library of Congress in Washington, D, C„ retired, U.S.A.
Kochansky-Devidc, Vanda, D. Nat. Sc., born in 191S, regular member of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Professor, Geo-Paleontological Institute, Zagreb.
Kratochvil, Josef, D. Nat, Sc., born in 1909, Professor of Entomology, Department of Agriculture in Brno, Brno, Czechoslovakia.
Stevanovic, Petar, D. Nat., Sc., bom in 1914, regular member of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Professor, Faculty of Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade.
SECTION FIVE	Arts
Regular Members
Ingolič, Anton, Writer, born in 1907, Ljubljana.
Jakac, Božidar, Painter, born in 1899, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kalin, Zdenko, Sculptor, born in 1911, Professor, Academy of Fine Arts in Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kreft, Brat ko, Ph. D„ born in 1905, Professor of Modern Russian Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Krek, Uroš, Composer, born in 1922, Professor of Composition and Theory, Academy of Music, Ljubljana.
Menart, Janez, Writer, bom in 1929, Ljubljana.
Mihelič, Milan, Architect, born in 1925, AB Bureau of Architecture, Ljubljana.
MLhelič, France, Painter, born in 1907, Professor. Acadcmy of Fine Arts, Ljub Ijana, retired, Ljubljana,
Pavšič, Vladimir (Matej Bor), Poet and Writer, bom in 1913, Radovljica.
Potrč, Ivan, Writer, bom in 1913, Ljubljana,
Ramovš, Primož, Composer, born in 1921, Ljubljana.
Ravnikar, Edvard, Architect, bom in 1907, Professor of Public Buldings, Projecting and Arranging Settlements. Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University ol Ljubljana, retired, Ljubljana,
Stupica, Gabrijel, Academic Painter, born in 1913, Professsor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Corresponding Members
Minatti, Ivan, Poet and Translator, born in 1924, Ljubljana.
Zlobee, Ciril, Poet and Translator, born in 1925, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Benhart, FrantisSek, Slavist, Critic and Translator, bom in 1924, member of the Czechos]ovakaian Writers' Association 1970, Prague, Czechoslovakia.
Ciiensek, Johann, Composer, born in 1913, Professor, Franz Liszt Hochschule für Musik, Weimar, F. R. G.
Handke, Peter, Writer, Plywright and Translator, bom in 1942. Salzburg, Austria.
LipuS, Flor jan. Writer, born in 1937, Carinthia, AusLria.
Maksimovié, Des an ka. Poetess, born in 1898, Belgrade.
Maticiá, Janez, Composer, bom in 1926, France.
Merku, Pavle, Slavist, Composer and Violinist, born in 1927, Editor of the Trieste Radio Programme, Trieste, Italy.
Mohorovicié, Andre, D, Archit. Eng., born in 1913, Prosessor of Architecture, University of Zagreb, Zagreb.
Music, Zoran, Academic Painter, born in 1909, Paris, France.
Panteleev, Dimitar, Writer, born in 1901, Sofia, Bulgaria.
Podrecca, Boris, Architect, bom in 1940, Independent Architect, Vienna, Austria.
Rajióic, Stanojlo, bom in 1910, Professor, Academy of Music, Belgrade,
Saeverud, Harald, Composer, bom in 1397, Norway.
Spacal, Lojze, Painter and Graphic Artist, born in 1907, Trieste, Italy.
SECTION SIX	Medical Sciences
Regular Members
Batis, Janez, D. V. M., bom in 1919, Professor, Bio technical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.
Brzin, Miroslav, D. Biochem. Sc., born in 1923, Professor of Biochemistry, Faculty of Medicine, Scientific Adviser at the Institute for Pathological Physiology, University or Ljubljana, Ljubljana.
Fettich, Janez, M. D., born in !921, Professor of Dermatovenerology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana.
Mile in ski, Janez, M. D.( LL.D „ born in 1913, Professor of Forensic Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Milčinski, Lev, M, D,, born in 1916, Psyhiatrist, Professor at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Novak, Franc, M. D,, born in 1908, Professor of Gynaecology and Obstretries Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Župančič, Andrej, M. D. born in 1916, Professor of Pathological Physiology, Faculty ol Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Corresponding Members
Andoläek-Jeras, Lidija, M. D., born in 1929, Professor of Gynaecology arid Obstrctics, Faculty of Medicinc, University of Ljubljana, Ljubljana.
Dolenc, Vinko, M. D., born in 1940, Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, Head of the Clinics for Neurosurgery, Ljubljana.
Kambii, Vinko, M, D., born in 1920, Profesor of Otolaryngology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana,
Nonresident Corresponding Members
tamo, Edhem, D. V. M., bom in 1909, Profesor of Zoohygiene, Facility of Veterinary, University of Sarajevo, Sarajevo.
Dimitrijevic, Milan. M. D„ born in 1931, Neuropsychiatrist, Professor of Neurophysiology at the Baylor College of Medicine, Houston, Texas, Head of the Department of Clinical Neurophysiology at the Texas Institute for Rehabilitation and Research, Houston, U. S. A.
Drujan, Boris, D. Chem. Sc., born in 1923, Director of the Laboratory of Neurochemistry 1VIC in Caracas, Venezuela.
Mekuli, Esad, D.V.M., born in 1936, Poet and Writer, Professor of Veterinary
Sciences, Priitina.
Milit-Emili, Joseph, M. D., born in 1931, Professor of Physiology at McGill University, Montreal, Canada.
Negovski, Vladimir Aleksandrovic, M. D., born in 1909, Professor of Reani-rnatology. Academy of Sciences, Moscow, U. S, S- R.
Prokop, Otto, M. D,, born in 1921, Professor of Forensic Medicine, Humbald's University of Berlin, Head of the Laboratory for Hematoserology at the Institute of Forensic Medicine, Berlin, G. D. R.
Safar, Peter, M. D., born in 1924, Professor of Reanimatology, University Medical Centre of Reanimation, Pittsburgh, U.S.A.
Szentägothai, Jänos, M, D., born in 1912, Anatomist, President of the Hungarian Academy of Sciences in Budapest, Budapest, Hungary.
Volkov, Mstislav Vasiljevii, M. D.p born in 1923, Orthopedist, Director, Central Institute of Traumatology and Orthopedics, Moscow, U. S. S. R.
REPORTS ON THE ACTIVITIES
OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 19SS
GENERAL
At the end of December, 1988, the Slovenian Academy of Sciences and Arts had one honorary member, 64 regular, 15 corresponding and 74 external members, in total 153 members.
In the year 1988 SASA (the Slovenian Academy of Sciences and Arts) lost its regular members Oton Ber kopec and Fran Zwitter and its CO rres pa tiding member Jaroslav SaSel.
UNITS
CABINET OF JOSIP VIDMAR Head: Josip Vidmar
SASA COUNCIL FOR THE RESEARCH AND PROTECTION OF ENVIRONMENT Head: AvguStin Lah COMITTEE FOR ENERGETICS
¿li Janez P^lil^nik DEPARTMENT FOR PLANNING AND COORDINATING RESEARCH PROJECTS Director: Miroslav Brzin LIBRARY
Director: Marija Fabjaniii
DEPARTMENT FOR SPECIALIZED, ADM IN ISTATIVE, TECHNICAL AND ANCILLARY AFFAIRS
Community Manger: Bojan Plavc
JNTER-ACADEMY COMMITTEES
Inter-Academy Committee for the Flora and Fauna of Yugoslavia Inter-Academy Committee for the Questions of Mixed Households Inter-Academy Committee for the Study of Infection of Humans and Animals with Streptococcus agalactia«
Inter-Academy Committee for Traumatology in Emergency Circumstances
Inter-Academy Committee for Governments and Non Dominant Ethnic
Groups in Europe (1850—1940)
Inter-Academy Committee for Molecular Sciences
Inter-Academy Committee for Ethnic Minorities
Intcr-Academy Committee for Coordinating Scientific-Research of the Classes and Departments for Mathematical, Natural and Tehnical Sciences
SASA COUNCIL FOR THE RESEARCH AND PROTECTION OF ENVIRONMENT
The Council took an active part in the preparations for and practical implementation of the scientific conference of academies of Science of the Balkan states held in Varna, on September 20—23, 1988. The Conference shed new light on conditions and circumstances prevailing in the Balkans, as well as stressed the need and possibilities for cooperation. Two Council members (A. Lah and I. Sturm) have participated in the ECO project of the Vienna Centre, and a representative of the Council participated in the Yugoslav conference on Technical Culture within Environment Protection and Management. Council members have also been active in competent bodies of the Assembly, the Socialist Alliance etc. of Slovenia which are concerned with issues of environment, The Council further promoted its activity to prepare a book on human environment in Slovenia, while its members took part in the discussion about modifications of and amendments to Slovenia's mid-term development plan by the year 1990 and development strategy by the year 2000 that deal with the clarification of its energy prospects, protection against ionizing radiation, the issues of the Triglav National Park, the river Sava, and the like,
INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE FJ-ORA AND FAUNA OF YUGOSLAVIA
The activities of the Committee have focussed on preparations for a catalogue of Yugoslavia's Nora and fauna, as well as publishing of relevant monographs on individual families of plants and animals. The ten members of the Committee invited a number of experts, who are not members of academies, to make their contribution to the preparation of indvidual volumes of the catalogues of Yugoslavia's fauna and flora.
INTER ACADEMY COMMITTEE FOR THE QUESTIONS OF MIXED HOUSEHOLDS
Faced with a variety of proposals concerning the issues that future studies should include, the Committee decided to survey the extent and the consequences of illegal moonlighting. The first meeting was scheduled for the start of 1989, and will deal with the methods of research and the possibilities of using assessment of indicators (salary etc.) insteod of questionnaires.
INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE STUDY OF INFECTION OF HUMANS AND ANIMALS WITH STREPTOCOCCUS AGALACTIAE
In 198S, the Serbian Academy of Science and Arts (SANU), the Slovenian Academy of Science and Arts (SAZU), and the Yugoslav Academy of Science and Arts (JAZU) participated in studies and research projects undertaken by the Committee. In Serbia (SANU) researchers approached the problem from the medical point of view studying the persistence of Str. agalactiae in the newbor babies of colonized puerperous women. The intensity of colonization in puerperous women is directly related to the neonate's colonization intensity. Researchers, who approachcd the issue in terms of veterinary medicine, found out that a monospecific antiserum against Str. agalactiae serotype III and X will prevent the adherence of streptococci to the epithelial cells of a cow's mammary gland. In Slovenia (SAZU) researchers continued with their study of the transfer of infection with Str. agalactiae from animals to humans. In Croatia (JAZU) researchers focussed upon veterinary medicine aspects studying Streptoceocus agaiactiac in goats. The results of the studies and projects in this field were described at a number of international conferences, held in Yugoslavia as well as abroad.
INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR TRUMATOLOGV IN EMEREGENCY CIRCUMSTANCES
Since some of its members passed away, the Committee had to work through a diminished number of members in 1988. They participated in the 24th Postgraduate Course in Surgery organized by the Ljubljana Clinical Hospital for Surgery, and in the 11th World Congress of the International Association for Accident and Traffic Medicine, held in Dubrovnik, May 24—28, 1988. The papers submitted by two members of the Committee at the above conferences are published in the respective conference proceedings.
INTER ACADEMY COMMITTEE FOR GOVERNMENTS AND NON-DOMINANT ETHNIC GROUPS IN EUROPE (1850—1940)
The project undertaken within the framework of the European Science Foundation has been going on for five years and is nearing its final Stage — preparations for its publishing. Committee members, who have been entrusted specific assignments in this international research project, attended a plenary meeting of individuals participating in the project which was held in Dubrovnik in April, For this conference the Inter-Academy Committee prepared a provisional publication entitled Ethnic Groups Studies which was published in a small circulation. This publication will be expanded through contributions from all over Yugoslavia, too. In the meantime, the ESF reached an agreement with Gower Press, a publisher from the United Kingdom, who will publish all international contributions in eight volumes. Members of the Slovenian Academy of Science and Arts have already submitted all their papers.
INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR MOLECULAR SCIENCES
In 1988, the Committee dealt with research problems within the framework of a coordinated programme known as »Research in the Field of Molecular Studies®. At a meeting held at the Rudjer BoSkovic Institute ot Zagreb it was decided that the Committee would submit a large part of this programme to the Federal Committee for Science and Technology to get additional funds from them. Prof, Zvonimir Maksim (Rudjer BoSkovic Institute of Zagreb) was elected to act as coordinator of the programme; in August applicants were invited to submit their requests.
INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR ETHINC MINORITIES
In 1988, its second years of existence and activity, the Committee continued with the implementation of its work programme. All academies of science and arts in Yugoslavia have appointed their members in the Committee, while some of them have even established special interdisciplinary teams for a continued study of mutually agreed issues.
INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR COORDINATING SCIENTIFIC RESEARCH OF THE CLASSES AND DEPARTMENTS FOR MATHEMATICAL, NATURAL AND TECHNICAL SCIENCES
The Committee studied proposals and initiatives to launch projects to advance technological development in Yugoslavia, and came to the conclusion that a number of fundamental research projects were missing which technological advancement is usually based on. Members of the Committee suggested that the missing fundamental research projects be prepared by September 1989. Preparations were also started to organize an inter-academy conference on The Role of Science within Yugoslavia's Development Effort to be held in Novi Sad in January 1989,
LIBRARY
The SASA Library worked intensively on its programme and has implemented it in spite of the encountered problems (lack of Storage room, shortage of personnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management.
Publications and duplicate stock exchange established with 1410 institutions throughout the world represent the most significant and active sphere of the Library's activities.
In 1983, the Libary collection was increased for 10 428 units 5855 on the basis of exchange, 1543 donations, 2025 purchases and 1005 obligatory editions.
At the end of the year the Library collection comprised 372 303 units, recorded hi an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way lUBC). In 1983 a computer-aided data base was established for 2233 units concerning foreign monographs that the Library had received. The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing a bulletin and newsletters, Its collection is accessible to one and all, either in its reading room or for home-use. fn total, the Library has lent out 34 334 works to 2741 readers, and has recorded 5496 visits.
The Library proceeds with dispatching the SASA publications.
It also prepared the exhibition »Publications of the Slovenian Academy of
Sciences and Arts« in honour of the SASA's 50th anniversary.
At the end of the year its staff consisted of 18 employees, 14 of them enlisted
as the professionals.
ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
2.S — znanstveni
svet; R — razred
I. ORGANIZACIJA
SVET ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA CENTRA SAZU
Predsednik: akademik prof. dr. Ernest Mayer. Namestnik: dr. Ladislav Ciglcncčki.
Delegati delavcev ZRC SAZU: dr. Ladislav Ciglenečki, mag. Franc Ci-mcrman, mag. Janja Kogovšek, mag. Helena LožarPodlogar, Jože Munda, Drago Perko, 13 laž Res man, Jcrica Snoj, Branko Vreš,
Delegati SAZU: prof. dr. Dragotin Cvetko, prof. dr. Ferdo Gesirin, prof. dr. Janko Kos, prof. dr. Boris Majer, prof, dr. Ernest Mayer, Primož Ramovš, prof. dr. Andrej O. Župančič.
Delegati samoupravnih organizacij: Raziskovalne skupnosti Slovenije dr. France Kresal; Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dipl. inž. Erik Vrenko; Republiške konference SZDL Slovenije Gregor Moder; Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani dr. Franc Sušnik; Univerze v Mariboru prof. dr. Bruno Hart m an; Občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana-Center Darij Zadnikar; Občinske raziskovalne skupnosti Postojna Bojana M an koč.
DIREKTOR: dr. Mitja Zupančič.
Pomočnika: mag. Stane G ran da, Majda Stanovnik-Blinc. TAJNIŠTVO
Glavni pomočnik direktorja: Marko Žvanut. Samostojna referentka: Magda Kregar. Samostojni referent za gradbene zadeve: Tone Podboj. Tajnica: Božena Gabrijelčič.
Pooblaščeni delavec za varstvo pri delu: Peter Tonkli.
Računovodska in nekatera splošna opravila za potrebe ZRC SAZU opravljajo delavci delovne skupnosti SAZU.
KOLEGIJ:
direktor dr, Mitja Zupančič; pomočniki direktorja Marko Žvanut, mag. Stane Granda, Majda Stanovnik-Blinc; upravniki inštitutov akademik dr. Emilij an Cevc, mag. Darko Dolin ar, dr. Janez Dular, dopisni član SAZU dr, Franc Jakopin, dr. Andrej Kranjc, dr. Drago Mezc, dr. Danilo Pokorn, Mirko Ramovš, Rado Riha, mag. Andrej Seliškar, dopisna članica SAZU dr. Dragica Turnšek, mag. Andrej Vovko; vodja AVL Naš ko Križnar.
Samoupravna delavska kontrola:
mag. Frančiška Benedik, Zvezdana Bizjak-Pitamic, dr. Katica Drobne (predsednica), Marjeta Kalin, dr. Jurij Snoj, delegata SAZU akademik prof. dr. Miha Tišler in dopisni član SAZU dr. Mario Pleničar.
Disciplinska komisija: dr. Božo D rove ni k (predsednik), dr. Metka Fulan, mag. Špela Goričan, Dušan Kos, Zvonka Praznik, zunanja člana Andrej Hrovat in Hinko Jenull.
Odbor ta delovna razmerja: dr. Metka Bdgel, Matej Gabrovec, Radivoj Riha (predsednik). Vida Urek, Nastja Vojnovič.
Odbor za razporejanje sredstev sklada skupne porabe: Metka Culiberg (predsednica), Andreja Dolenc-Vičič, France Novak, Jola Škulj, mag. Je lica Šumič-Riha,
Štab za civilno zaščito: mag. Karel Natek, mag. Milan Orožen Adamič (poveljnik), Tone Podboj, Rajko Slapnik, Julijan Strajnar,
Komite za splošno ljudsko obrambo in civilno zaščito: dr. Ladislav Ci-glenečki, mag. Milan Orožen Adamič, akademik prof, dr, Ernest Mayer, dr. Mitja Zupančič.
Komisija za predloge odlikovanj: dr. Aleš Erjavec (predsednik), mag. Oto Luthar, Vlasla Pacheiner-Klander, Janez Sumrada, dr. Mitja Zupančič.
Tiskovna komisija: Dragan Božič, mag. Darko Dolinar (predsednik), Jože Munda, Majda Stanovnik-BIinc.
Komisija za prostorski razvoj: mag. Darko Dolinar, dr. Janez Dular, mag. Stane Griinda (predsednik),
Delegacija za zbore združenega dela: dr. Metka Bdgel, Metka Culiberg, dr. Katica Drobne, dr. Božo Drovenik, dr. Jurij Snoj (namestnik), mag. Marko Ter segla v, dr. Darinka Trpin (predsednica), Angelca Turnšek, Vinko Žagar.
Posebna delegacija za zbore izvajalcev v raziskovalnih SIS: dr. Marjan Molgan, mag. Darko Dolinar, dr. Janez Dular, dr. Aleš Ejavec, mag. Stane Granda, dr. Peter Habič, mag. Majda Merše (predsednica), mag. Milan Orožen Adamič, Vlasla Pacheiner-Klander, Ne da Pagon, dr. Andrej Pleterski, Bogomir Ramovš, Radivoj Riha (namestnik), mag. Andrej Seliš kar, Majda Stanovnik-BIinc.
Združena delegacija SIS za znanost, kulturo, zdravstveno varstvo in skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje: mag. Frančiška Benedik, Dragan Božič, mag. Franc Cimcrman, Ivana Hafner (koordi-natorica), mag. Eva Holz (predsednica), Milojka Huzjan, Marjeta Kalin, Polona Kostanjevec, Naško Križnar, Alenka Maček, mag. Karel Natek, France Novak, dr. Danilo Pokom, Julijan Strajnar, Borut Uršič.
Izvršni odbor osnovne organizacije Zveze sindikatov: Marij čuček, Franjo Drole, Matej Gabrovec, Marjeta Humar, Monika Kropelj, mag. Oto Luthar (predsednik), Cveta Puncer-Vode, mag. Marjeta SaŠcl-Kos, Jola Skul j.
1. INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA
Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Janez Bati s, prof, dr. Francc Bezlaj in prof. dr. Valentin Logar (predsedniki, dopisni Član S AZU prof. dr. Janez Orešnik, doc. dr. Alenka šivic-Dular, doc. dr. Ada Vidovič-Muha, strokovna svetnica Milena Hajnšek-Holz, višja raziskovalna sodelavka mag. Majda Merše.
Upravnik: znanstveni svetnik dr. Franc Jakopin, dopisni član SAZU. Pomočnica upravnika: strokovna svetnica Milena Hajnšek-Holz, vodja LeksikoloSke sekcije. Samostojna strokovna delavka: Ivana Hafner,
a)	Lekslkološka sekcija
Višji raziskovalni sodelavec: Vladimir Nartnik.
Strokovni svetniki; Ivana Černelič, Marjeta Humar, Jakob Müller, Ivanka Sircelj-ŽnldaršiČ,
Višji strokovni sodelavci: Martin Ahlin, Janez Keber, Polona Kosta-njevec, Boris lava Ko£mrlj-Levači£, Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Nas tja Vojnovič.
Strokovne sodelavke: Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Branka Lazar.
Raziskovalni asistent: Peter Weiss. Samostojna strokovna delavka: Marija Dolenc. Samostojna tehnična delavka: Ana An žel. Višja tehnična delavka: Alenka Koren. Tehnična delavka: Lučka Istinič.
b)	Etimološko-onomastična sekcija
Znanstvena sodelavka: dr. Metka Furlan. Raziskovalni sodelavec: mag. Marko Snoj. Zunanji sodelavec: akademik prof. dr. France Bezlaj.
c)	Sekcija za zgodovino slovenskega jezika
Vodja: strokovni svetnik France Novak.
Višji raziskovalni sodelavki: mag. Majda Meršc, mag. Francka Premk. Raziskovalni asistentki: Irena Orel-Pogačnik, Jožica Narat-Srekl. Višja tehnična delavka: Nataša Slavinec.
Zunanji sodelavci: akademik prof. dr. France Bezlaj, prof. dr. Vilko Novak, dopisni član SAZU prof. dr. Janez OreŠnik, prof. dr. Breda Pogorel ec, doc, dr. Alenka Šivic-Dular, Stanislav Suhadolnik.
č) Dialeklološka sekcija
Višja raziskovalna sodelavka: mag. Frančiška Benedik. Raziskovalna sodelavka: mag. Sonja Horvat. Raziskovalni asistentki: Jožica Guzej (od 1. 7.), Vera Smole. Zunanji sodelavec: akademik prof. dr. Valentin Logar.
d)	Sekcija za terminološke slovarje
Terminološka komisija: akademik prof. dr. Janez Bat is*, predsednik; strokovna svetnica Zvonka Leder-Mancini, pomočnica predsednika;
akademik prof. dr. Dragotin Cvetko*, vodja umetnostne podkomisije; prof. dr. Andrej Paulin4, vodja tehniške podkomisije; prof. dr. Ivanka Brgkz*, vodja veterinarske podkomisije; dr. Ciril Kržišnik*, vodja pravne podkomisije; prof. dr. Bogom i i Vargazon*, vodja medicinske podkomisije; prof. dr. Branko Berčič*, vodja bibliotekarske podkomisije; Gabrijel Simčič*. Strokovni svetnik: Miloš Rybdf (do 30, 9.). Višja strokovna sodelavka: Cvetana Tavzes. Strokovna sodelavka: Marjeta Kalin. Tehnična sodelavka: Marija Djurovič.
2. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Znanstveni svet: dopisni član SAZU dr. Stane Gabruvec, znanstvena svetnika dr, inž. Demetrij Brodar (predsednik) in dr. France Leben, prof. dr. Franc Osole, znanstvena sodelavca dr. Slavko CiglenečkI in dr. Andrej Pleterski (od 30. 6,).
Upravnik: višji znanstveni sodelavec dr. Janez Dular. Znanstvena svetnika: dr. France Lcben, dopisni član SAZU dr. Jaroslav Šascl (do 25. 3.).
Znanstvena sodelavca: dr. Slavko CiglenečkI, dr. Andrej Pleterski.
Višja raziskovalna sodelavka: mag. Marjeta Sašel-Kos.
Raziskovalni sodelavec: Dragan Božič.
Raziskovalna asistentka: Jana Horvat.
Višji strokovni sodelavec: Ivan Tur k.
Strokovna sodelavka: Andreja Dolenc-Vičič.
Strokovna asistentka: Snežana Tecco-Hvala.
Samostojna strokovna delavca: Janez Dirjec, Primož Pavlin {od L 11.).
ViŠja strokovna delavka: Dragica Knifie-Lunder. Strokovna delavka: Irena Lazar (od 1, 2.). Višji tehnični delavec: Devad DcrviŠič (od 1. 2.). Tajnica: Breda Pavčič-Justin. Zunanji sodelavec: dr. inž. Demetrij Brodar.
3. ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA
Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Fran Zwitter (predsednik do 14. 4. 1988), prof. dr. Bogo Grafenauer (predsednik od 30. 6. 1988), prof. dr. Ferdo Gestrin in prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik dr. Božo Otorepec, višji znanstveni sodelavec dr. Branko Marušič, znanstvena sodelavka dr. Darja Mihclič, raziskovalna sodelavka mag. Eva Holz.
Upravnik: višji raziskovalni sodelavec mag. Stane G ran da. Znanstveni svetnik: dr. Božo Otorepec. Višji znanstveni sodelavec: dr. Branko Marušič. Znanstvena sodelavka: dr. Darja MiheliČ.
* Zunanji sodelavec,
Raziskovalni sodelavci: mag. Eva Holz, mag. Vinko RajŠp, Janez S um rada.
Raziskovalni asistent: Dušan Kos.
Tajnica: Cvetka Vode {dela tudi za Muzikološki inštitut), Zunanji sodelavci: akademiki prof. dr. Fran Zwitter, prof. dr. Ferdo Cest lin, prof. dr. Bogo Grafenau er in prof. dr. Sergij Vilfan.
4. UMETNOSTNOZGODOVINSKI INSTITUT FRANCETA STELETA
Znanstveni svet: akademik prof. dr. Dragotin Cvetko (predsednik), prof, dr. Sergej Vrišer, prof. dr. Jelisava Čopič, višji znanstveni sodelavec dr. Damjan Prelovšek, raziskovalni asistent Blaž Res man.
Upravnik: akademik, znanstveni svetnik dr. Emilijan Cevc. Višji znanstveni sodelavec: dr. Damjan Prclovšek. Raziskovalni asistenti: Ana Lavrič, Blaž Resman, Borut Uršič. Strokovna svetnica: Vida Urek.
5. MUZIKOLOŠKI INŠTITUT
Znanstveni svet: akademika dr. Dragotin Cvetko (predsednik) in Primož Ramovš, prof. dr. Andrej Rijavec, prof. dr. Jože Sivec, znanstveni sodelavec dr. Jurij Snoj, Upravnik: znanstveni svetnik dr. Danilo Pokom. VtŠji znanstveni sodelavec: dr. Ivan KlemcnČic. Znanstveni sodelavec: dr. Jurij Snoj. S i rokov h i sodelavec: Tomaž Faganel, Zunanja sodelavca: prof, dr. Jože Sivec, dr. Edo Škulj.
6. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE
Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Janko Kos (predsednik), prof. dr. France Bernik, Dušan Moravec in prof. dr. Boris Paternu, strokovna svetnika Jože Munda in Majda Stanovnik-Blinc.
Upravnik: raziskovalni svetnik mag. Darko Dolinar. Samostojna strokovna delavka: Angela Turnšek. Tajnica: Alenka Maček.
a)	Sekcija za slovenska literarno zgodovino:
Znanstveni svetnik: prof. dr. France Bernik. Znanstveni sodelavec: dr. Marjan Dolgan. VlSji strokovni sodelavec: Jože Faganel.
b)	Sekcija za literarno teorijo:
Strokovni svetnici: Vlasta Pacheiner-Klander, Majda Stanovnik-Blinc.
Raziskovalna asistentka: Jola škulj.
c)	Sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo:
Strokovna svetnika: Jože Munda, Nada Gspan-Prašelj. Znanstvena sodelavka: dr. Metka Bogel. Raziskovalna sodelavka: mag. Frančiška Buttolo.
7, INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Bogo Grafenaner, prof. dr. Sergij Vilfan in prof. Boris Merhar (predsednik), znanstveni svetniki prof. dr. Angelos Baš, dr. Zmaga Kumer in dr, Valens Vodušek, raziskovalna svetnica mag, Helena Ložar-Podlogar, raziskovalni asistent Igor Cvetko.
Upravnik: strokovni svetnik Mirko Ramovš.
Znanstveni svetniki: prof. dr. Angelos Bal, dr. Tone Cevc, dr. Zmaga Kumer (do 31, 1,).
Raziskovalni svetnici: mag. Mojca Ravnik (od 15. 10.), mag. Helena Ložar Pod logar.
Višja raziskovalna sodelavka: mag. Marija Stan oni k.
Raziskovalna sodelavca: mag. Jurij Fikfak, mag. Marko Terscglav,
Raziskovalni asistenti: Igor Cvetko, Marjelka Golež, Monika Krope j.
Višji strokovni sodelavec: Julijan Strajnar.
Strokovna sodelavka: Sinja Zemljič-Golob.
Samostojna tehnična delavka: Marta Koren,
Tajnica: Tatjana Nartnik.
8. INSTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO
Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Ferdo Gestrin (predsednik), prof. dr. Rudy Kyovsky, prof. dr. Boris Paternu In prof. dr. Janez Slanonik, mag. Rado Genorio, raziskovalni sodelavec Marjan Dr novšek.
Upravnik: višji raziskovalni sodelavec mag. Andrej Vovko. Raziskovalni sodelavec: Marjan Drnovšek (od 15. 2.). Raziskovalni asistentki: Breda Cebulj-Sajko, Janja Žitnik. Tajnica: Spela Marinšek.
9. FILOZOFSKI INSTITUT
Znanstveni svet: akademika prof. dr. Boris Majer (predsednik) in prof. dr. Zdravko Mlinar, prof. dr, Božidar Debenjak, prof- dr. Valentin Kalan, Ivan Knižnar, znanstveni sodelavec dr. Aleš Erjavec, raziskovalni sodelavec Vojislav Likar. Upravnik: raziskovalni sodelavec Rado Riha, Znanstveni sodelavec: dr. Aleš Erjavec.
Raziskovalni sodelavci: Vojislav Likar, mag, Tomaž Mastnak, mag,
Jellca S umi ¿-Riha.
Strokovna svetnica: Neda Pagon.
Raziskovalni asistent: mag. O to Luthar.
Tajnica: Zvezdana Bizjak-Pitamic.
10. GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MELIKA
Znanstveni svet: akademika dr. Stanko Grafenaucr in prof. dr. Ivan Gams (predsednik), dopisni Član SAZU prof. dr. Igor Vrišer, prof. dr. Darko Radinja, dr. Avguštin Lah, znanstvena svetnika dr. Peter Habič in dr. Milan Šifrer, strokovni svetnik Milan Na tek.
Upravnik: znanstveni svetnik dr. Drago Meze. Znanstveni svetnik: dr. Milan šifrer. Strokovni svetnik: Milan Natek.
Višja raziskovalna sodelavca: mag. Karel Natek, mag. Milan Orožen Adamič (tudi vodja kartografov).
Raziskovalni asistenti: Matej Gabrovcc, Drago Perko, Maja Topole. Samostojna strokovna delavka: Marija Gorenšek, Samostojna tehnična delavka: Maruša Rupert. Višja tehnična delavka: Meta Ferjan.
11. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Znanstveni svet: akademik dr. Jože Bole (predsednik), prof. dr. Matija Drovenik in prof. dr. Ivan Gams, dopisni član SAZU prof. dr. Mar i o Plen i čar, izredni profesor dr. Jože Car, višja raziskovalna sodelavka mag. Janja Kogovšek.
Upravnik: znanstveni sodclavec dr. France ŠusterŠič (do 15. 2.), znanstveni sodelavec dr. Andrej Kranj c (od 25. 10.).
Pomočnik upravnika: znanstveni sodelavec dr, Andrej Kranj c (do 15. 2.), višja raziskovalna sodelavka mag. Janja Kogovšek (od 1. 11.). Znanstvena svetnika: dr. Peter Habič, dr. Rado Gospodaric (do 12. 2.). Strokovna svetnica: Mehtilda Urleb.
Raziskovalni asistenti: Andrej Mihevc, Tadej Slabe, Stanka Sebela (od 1. 8.), Milena Zlokolica, Nadja Zupan, Samostojna strokovna delavka: Maja Kranjc. Tajnica: Stanka Tomšič.
Strokovni delavec: Franci Malečkar (do 30. 6.).
Samostojna tehnična delavca: Leon Drame, Jurij Hajna.
Višji tehnični delavec: Marjan Luzar.
Tehnična delavca: Franjo Drole, Samo Morel.
Jamski vodnik: Alojz Vadnjal (od 7. 5. 1986 polovični delovni čas).
Snažilka: Slavuljka Sušak.
12. PALEONTOLOSKI INSTITUT IVANA RAKOVCA
Znanstveni svet: akademik dr. Jože Bole, dopisna člana SAZU prof. dr. Mario Pleni čar (predsednik) in dr. Janez Matjašič, znanstvena svetnica dr. Katica Drobne, raziskovalni svetnik mag. Franc Ci-merman.
Upravnica: dopisna članica SAZU, znanstvena svetnica dr. Dragica Turnšek.
Znanstvena svetnica: dr. Katica Drobne.
Raziskovalna asistentka: mag. Spela Goričan. Višja strokovna delavka: Milojka Huzjan. Tehnična delavka: Kata Cvetko.
13. BIOLOŠKi INSTITUT JOVANA HAD2IJA
Znanstveni svet: akademika prof. dr. Ernest Mayer (predsednik) in dr. Jože Bole, prof. dr. Kazimir Tarman, znanstveni svetniki dr, Alojzij Šercelj, dr. Ivo Puncer in dr. Mitja Zupančič.
Upravnik: raziskovalni sodelavec mag. Andrej Scliškar.
Znanstveni svetniki: akademika prof, dr. Ernest Mayer in dr. Jože
Bole, dr, Jan Camelutti, dr. Lojze Marinček, dr. Ivka Marija Munda,
dr. Ivo Puncer, dr. Alojzij še reel j, dr. Mitja Zupančič.
Višji znanstveni sodelavci: dr. Marko Accetto, dr. Božidar Drovcnik,
dr. Narcis Mršič, dr. Darinka Trpin.
Raziskovalna sodelavka: Metka Culiberg.
Raziskovalni asistenti: Andraž Carni, Igor Dakskobler, Milja Kali-garič, Raj ko Slapnik, Branko VreŠ.
Višja strokovna sodelavca: Milan Prešeren, Vinko Žagar. Strokovni sodelavec: Marij tu ček. Strokovna delavka; Olga Dežman-Jokič. Samostojna tehnična delavca: Inge Kalan, Peter Tonkli,
14. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
Inštitut nima redno zaposlenih sodelavcev. Votli ga akademik dr. Andrej O. Župančič.
AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ
Svet: akademik dr. Andrej 0. Župančič (predsednik), prof. Darko Brat i na, dr. Franc Merkač, znanstvena sodelavca dr. Aleš Erjavec in dr, Andrej Pleterski, strokovni svetnik Mirko RamovS,
Vodja: višji strokovni sodelavec Nafiko Krlžnar, RAČUNALNIŠKI KABINET
Pogodbeni sodelavec mag, Primož Jakopin,
FOTOLABORATORIJ
Tehnični delavec: Marko Zaplatil. Ixiborant: Igor Lapa j ne.
II. POROČILO O DELU V LETU 1988
SAMOUPRAVNI IN UPRAVNI ORGANI
Dogovarjanje in odločanje samoupravnih in upravnih organov je potekalo na 2 zborih delovnih ljudi, 2 sejah sveta, 13 sejah ožjega sveta, 4 sejah odbora za delovna razmerja, 7 sejah odbora za razpravljanje sredstev sklada skupne porabe, 1 seji samoupravne delavske kontrole, 6 sejah komisije za predloge odlikovanj, 10 sejah kolegija, 6 sejah komisije za tisk, 3 sejah komisije za prostorski razvoj, 3 sejah posebne delegacije izvajalcev v RS S in 8 sejah združene delegacije za SIS uporabnikov. — Redno smo sodelovali tudi na sejah komisije za tisk SAZU, komisije za prostorski ritzvoj SAZU, konference posebnih delegacij izvajalcev za tehniške vede in konference delegacije izvajalcev za družbene vede v okviru RSS, delegatov izvajalcev PORS 10, skupščin RS S, skupščin raziskovalne skupnosti mesta Ljubljana in skupščin občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana-Center,
V letu 1988 se je iztekel štiriletni mandat direktorju in dvema njegovima pomočnikoma. Na 3, seji sveta (27, L) je bil za direktorja ponovno soglasno izvoljen dr. Mitja Zupančič, dipl. inž,, na 4. seji sveta (25. 10.) pa sta bila za pomočnika direktorja ponovno imenovana mag. Stane Granda in Majda Stanovnik-Bline, V letu 19S8 je potekel štiriletni mandat tudi večini znanstvenih svetov inštitutov ZRC SAZU, zato je predsedstvo SAZU na svoji 20. redni se ji 15. 5. imenovalo predsednike in člane teh organov za prihodnja štiri leta.
Svet ZRC SAZU je na 4. seji 25. 10, s soglasjem predsedstva in ustreznih razredov SAZU ter znanstvenih svetov prizadetih inštitutov preimenoval naslednje delovne enote ZRC SAZU:
—	Inštitut za marksistične študije v Filozofski inštitut;
—	Komisijo za historične slovarje v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša v Sekcijo za zgodovino slovenskega jezika s Komisijo za historične slovarje;
—	Terminološko komisijo v istem inštitutu v Sekcijo za terminološke slovarje S Terminološko komisijo, ki ima svoj strokovni svet in 8 podkomisij (pravno, tehniško, medicinsko, veterinarsko, naravoslovno, umetnostno, bibliotekarsko in arheološko, ki je bila ustanovljena letos).
Preimenovanje je zahteval razvoj teh enot, ki so se zadnja leta kadrovsko okrepile in programsko razvile. Novi nazivi torej vsebinsko in organizacijsko ustrezajo dejanskemu stanju.
Inštituti so kakor vsako leto naredili načrte za raziskovalno delo, zraven pa tudi navedli, koliko denarja, ljudi in opreme potrebujejo za njihovo uresničitev. Načrte in poročila o rezultatih raziskav v prejšnjem letu so dali v oceno in jih predložili v financiranje, razčlenjene po sklopih, kakršne zahteva organizacijska shema njihove vključenosti v usmerjene raziskovalne programe RRS. To so mul ti disciplinarni in interdisciplinarni humanistični program s Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda — humanistični del«, družboslovni program »Filozofija», tehniški »Geologija« in dva naravo-slovno-ma tema lična: »Taksonomija in filogenija» in »Ekologija«. Načrte in rezultate raziskav, ki jih izvajajo raziskovalci ZRC SAZU, so tako kakor prejšnja leta pregledali, ocenili, uskladili in končno sprejeli znanstveni sveti inštitutov, svet ZRC SAZU, ustrezni programski sveti UPR-ov in znanstveni sveti RSS.
Obnovili smo sporazum in sklenili pogodbo s Turistično hotelsko organizacijo (THO) Postojna o trajnejšem znanstvenem raziskovanju za njihove potrebe, zlasti za razstavne objekte.
Nadaljevali smo opremljanje inštitutov z računalniki, ki jih imamo zdaj 32.
V	decembru smo s sofinanciranjem RSS, v okviru njenega programa za modernizacijo raziskovalne opreme, uvozili za potrebe naših naravoslovnih inštitutov elektronski mikroskop Scanning in ga takoj začeli usposabljati za delovanje. — Raba računalnikov je že občutno pospešila in racionalizirala delo pri številnih raziskavah, pri obdelavi dokumentacije in v administraciji, pomagala pa je tudi blažiti vse hujše finančne zadrege pri tisku.
V	letu 19SS je ZRC SAZU doletela huda izguba; sredi ustvarjalnega dela Sta umrla odlična strokovnjaka, znanstvena svetnika dr, Rado Gospodarič in dr. Jaroslav ŠaSel. — Dva raziskovalca, dr. France Sušleršič in prof. MiloŠ Rybaf, sta se redno zaposlila na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. Upokojila se je znanstvena svetnica dr. Zmaga Kumer, ki pa še sodeluje pri izvedbi programa. Vrzeli smo deloma izpolnili s polno zaposlitvijo treh ustreznih strokovnjakov iz drugih delovnih organizacij — prof. Marjana Drnovška, prof. Jožeta Faganela in mag. Mojce Ravnik. Poleg tega smo sprejeli na usposabljanje še 4 nove, mlade raziskovalce. — 3 nove raziskovalke so ob koncu prvega triletnega pogodbenega obdobja opravile vse obveznosti magistrskega študija in oddale magistrske naloge. Spela Goričan pa jo je tudi uspešno zagovarjala in si pridobila magistrski naslov. — Ozko grlo delovnega procesa SO trenutno tehniki, ki jih je ponekod premalo, nastavljanje pa zavirajo finančne in prostorske težave.
Gospodarno razporejanje in uporabo finančnih sredstev so nam močno OteŽC-vale številne okoliščine, med njimi zlasti izredno pozna, dejansko retrogradna sklenitev letnih pogodb z RSS, neredna in nepredvidljiva nakazila obrokov, najbolj pa naraščajoča inflacija, Posebno prizadete so nekatere dejavnosti in skladi, med njimi najbolj občutno znanstveni tisk in sklad za stanovanjska posojila. Ta posojila glede na cene stanovanj že davno niso več ustrezna, zato delavcem ni mogoče učinkovito pomagati pri urejanju stanovanjskih problemov. Prav take težave so pri financiranju sanacijskih del v stavbah, kjer delajo naši inštituti. Zato so se pozneje, kakor je bilo predvideno, postopno selili v obnovljene, proti potresu in požaru zavarovane, vendar za zdaj še pomankljivo opremljene prostore v stavbi na Novem trgu 4 Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Muzi-kološki inštitut. Inštitut za slovensko izseljenstvo ter Etimološka sekcija, Dia-lektološka sekcija in Sekcija za terminološke slovarje Inštituta za siovenski jezik Frana Ramovša.
Pregled finančnega poslovanja: ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1988
Din
CELOTNI PRIHODEK	7.298,271,540
PORABLJENA SREDSTVA	1.436,546.300
DOHODEK	5.861,725.540
OBVEZNOSTI IZ DOHODKA	303,635.190
CISTI DOHODEK	5.058,040.350
RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA	
— za brutto osebne dohodke	4.400,015.660
-— za SSP — stanovanjski del	169,642.200
— za rezervni sklad	117,234.510
— za poslovni sklad	371,147.980
SKUPAJ	5.058,040.350
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SINDIKATOV
Izvršilni odbor je pripravil in izpeljal dve temeljni kandidacijski konferenci: v mesccu marcu razpravo in glasovanje o možnih kandidatih za člana in predsednika SR Slovenije, funkcionarje v republiških samoupravnih interesnih skupnostih in v skupščinah občinskih družbenopolitičnih skupnosti; v mesccu oktobru pa razpravo in glasovanje o predlogih za podpredsednika skupščine občine Ljubljana-Center, za člana predsedstva SR Slovenije in za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije.
Skupaj z Izvršilnim odborom osnovne organizacije zveze sindikatov delovne skupnosti SAZU smo kot kolektivni pristopniki k Odboru za zaščito človekovih pravic 23. 9. koordinirali zahtevo delegatske baze, da skupščina SR Slovenije na svoji septembrski seji obravnava vsa vprašanja dokumenta, na podlagi katerega so bili na ljubljanskem procesu obsojeni Borštner, Janša, Tasič in Zavrl. 12. 10. smo na pobudo delavcev ZRC SAZU in delovne skupnosti SAZU skupaj z 10 00 D S SAZU in osnovnima organizacijama ZK ZRC SAZU in delovne skupnosti SAZU sporočili podporo slovenskemu političnemu vodstvu. Decembra je izvršilni odbor 00 ZS ZRC SAZU zbral in odposlal mnenja nekaterih delavcev Inštitutov, ki so sodelovali v javni razpravi o predlogih za novo samoupravno organiziranost SIS družbenih dejavnosti in v razpravi o osnutku družbenega dogovora o financiranju krajevnih skupnosti v ljubljanskih občinah.
Število naših počitniških prikolic je ostalo nespremenjeno, le prikolico iz Vrsarja smo s pomočjo komisije za upravljanje prikolic premaknili v lepšo in cenejšo Baško na otoku Krku.
Organizirali in izpeljali smo tudi dve ekskurziji — junija enodnevno v Prek-murje, septembra tridnevno v Firenze, Nadaljevali smo tradicijo organiziranja skupinskih ogledov slikarskih razstav in novoletnega obdarovanja otrok naših delavcev.
ODLIKOVANJA, NAGRADE, PRIZNANJA
Z redom dela z zlatim vencem so bili odlikovani:
—	akademik dr. Emilij an Cevc (Umetnostnozgodo vinski inštitut Franceta S teleta),
—	dr. Peter Habič (Inštitut za raziskovanja krasa),
—	dr. Zmaga Kumer (Inštitut za slovensko narodopisje),
—	prof, Jože Munda (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede),
—	dr. Danilo Pokom (Muzikološki inštitut),
—	dr, Milan Sifrer (Geografski inštitut Antona Mclika).
Nagrado Kidričevega sklada je dobil:
—	dr. Narcis Mršič (Biološki inštitut Jovana Hadžija).
Priznanje »Zahvalna lista« so ob stoletnici Zemaljskega muzeja v Sarajevu dobili:
—	dr, Jan Carnelutti (Biološki inštitut Jovana Hadžija),
—	dr, Božidar Drovetlik (Biološki inštitut Jovana Hadžija),
—	akademik dr. Ernest Mayer (Biološki inštitut Jovana Hadžija).
Priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda je od krajevne konference SZDL Poljane dobila:
—	Zvonka Lcder-Mancini (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša). Diplomo in nagrado TO v Postojni je dobil:
—	Jurij Hajna (Inštitut za raziskovanje krasa). Srebrno Bloudkovo značko je dobil:
—	Andrej Mihevc (Inštitut za raziskovanje krasa).
TISKOVNA DEJAVNOST IN GLAVNE OBJAVE
Tiskovna komisija je spremljala uresničevanje tiskovnega načrta: pomagala je premagovati organizacijske težave pri objavi posameznih publikacij, kolegiju in svetu ZRC SAZU je dala več predlogov za različne oblike sofinanciranja tiska. Pripravila je predlog tiskovnega načrta ZRC SAZU za leto 1989. Trije njeni člani so tudi člani tiskovne komisije SAZU in so se udeleževali njenih sej.
Pri SAZU in pri drugih založbah, izjemoma tudi izključno s Sredstvi ZRC SAZU, je izšla vrsta nadaljnjih zvezkov periodičnih in serijskih publikacij ter samostojnih monografij, v katerih so zbrani najbolj vidni, sintetizirani, a tudi avtorsko definirani rezultati raziskovalnega programa «Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda«. Poleg lega sta izšli dve suma mi predstavitvi tega programa — bio-bibliografska in programska.
Splošna (muhidisciplinama) zbornika:
Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstveno-razi skoval nega centra
SAZU 1976—1985. Ur. Vida Urek. (SAZU.) Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda — Investigations into the Natural and Cultural Heritage of the Slovene Nation. Ur. Majda Stanovnik-Blmc. (SAZU in ZRC SAZU) Llngvlstlka:
Obveščeslavjanskij lingvističeskij atlas. Slovenski delež prispevale Francka Benedik, Sonja Horvat in Vera Smole. (Mednarodni komite slavistov idr., Beograd.)
Vilko Novak: Slovar stare knjižne prekmurščme. Poskusni snopič. (ZRC SAZU.)
Janez Keber, Leksikon imen. (Mohorjeva družba, Celje.)
Arheologija:
Arheološki vest ni k 39/1938. Ur. Dragan Božič. (SAZU.)
Zgodovina:
Pavle Blaznik: Historična topografija Slovenije II. (Obzorja, Maribor, in SAZU.)
Božo Otorepec: Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, (Siovenska Matica.)
Umetnostna zgodovina:
Ana Lavrič: Vloga ljubljanskega škofa Hrena v slovenski likovni umetnosti, (SAZU.)
Muzikologija:
lacobus Gallus, Opus musicum III/l. Ur. Drago tin Cvetko in Danilo Pokor n, (SAZU.)
lacobus Gallus: Opus musicum 111/2. Dragotin Cvetko in Danilo Pokor n, (SAZU.)
Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem, Zbornik. Sour. Danilo Pokom. (SAZU.)
Ivan Klemenčič: Slovenski glasbeni ekspresionizem. (Cankarjeva založba.)
Ivan Klemenčič: Slovenska filharmonija in njene predhodnice. (Slovenska filharmonija.)
Literarne vede:
France Bernik in Marjan Dolgan: Slovenska vojna proza 1941—1980 (Slovenska matica.)
Etnologija:
Tone Cevc: Kmečke hiše v Karavankah, (Drava — Založništvo tržaškega tiska — Celovec, Trst.)
Igor Cvetko: Jest sem Vodovnik Juri. (Partizanska knjiga.)
Julij an Strajnar: Citira. (Pizzicato, Založništvo tržaškega tiska — Udi ne/Videm, Tries te/Trst.)
Jakob Volčič in njegovo delo. Zbornik prispevkov in gradiva. Ur, Jurij Fikfak. (Istarsko književno društvo »Juraj Dob rila«, ZRC SAZU, Zavod za i staži van je folklora — Pazin, Ljubljana, Zagreb.)
Jahresbibliografie der Volksbaladcnforschung 17/1987. Ur. Zmaga Kumer, (ZRC SAZU.)
Traditiones 17/1988. Ur. Tone Cevc. (SAZU.)
Filozofija:
Aleš Erjavec: Ideologija in umetnost modernizma. (Partizanska knjiga.)
Jelica šumič-Riha: Realno v performativu. (Delavska enotnost.)
The Subject in Democracy. Zbornik. Ur. Rado Riha in Tomaž Mastnak, (ZRC SAZU.)
Vestnik IMS 9/1988, št. 1, Ur. Vojislav Likar. (SAZU.)
Vestnik IMS 9/1988, št 2, Ur. Vojislav Likar. SAZU.)
Geografija:
Geografski zborik 27/1987. Ur. Ivan Gams in Drago Meze. (SAZU.)
Krasosiovje:
Acta carsologica 16/1987. Sour. Peter HabiČ. (SAZU.) Acta carsologica 17/1988. Ur. Peter Habič. (SAZU.)
Paleontologija In biologija:
Razprave IV. razreda SAZU 28,1937. Sour. Jože Bole. (SAZU.) Kot rezultat sodelovanja pri drugih programih je izšlo še več samostojnih publikacij. Prim, podatke v poglavjih »Publikacije SAZU v letu 1988* (str. 165) in »Bibliografije raziskovalcev za leto 1988« (str, 281 si.).
ZNANSTVENA POSVETOVANJA
Muzikološki inštitut je priredil:
—	simpozij z mednarodno udeležbo »Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem« na SAZU v Ljubljani, 26.—28.10.
Inštitut za slovensko narodopisje je bil pobudnik in soorganizator:
—	posvetovanja z mednarodno udeležbo »Ricerea e riproposte — Raziskovanje in njegova uporaba« v Ravanci (Režij a)/Pra to di Resi a, 29. ID., in
—	znanstvenega srečanja z mednarodno udeležbo »Jakob Volčič in njegovo delo« v Pazinu, 10.12.
Filozofski inštitut je bil soorganizator:
—	mednarodnega znanstvenega sestanka »Teoretske predpostavke in analitične možnosti Marxovega Kapitala« na Fa kulte tu političkih nauka v Zagrebu, 29. 6.
Inštitut za raziskovanje krasa je organiziral:
—	mednarodni simpozij »Jamski turizem« v Postojni, 10,—12, II. Biološki inštitut Jo van a ffadžija je organiziral:
—	letno raziskovalno srečanje entomologov sosednjih dežel v Logarski dolini, 25.-26. 6.,
—	18, zborovanje jugoslovanskega entomološkega društva v Gozdu Martuljku,
18.—22. 9.,
—	jesensko srečanje entomologov treh dežel v Ljubljani, 22.—23. 10., s Pedagoško fakulteto v Mariboru pa je soorganiziral srečanje:
—	Forum pannonicum rerum naturarum V Mariboru, 8.—10. 9.
Izčrpne j ši podatki o navedenih srečanjih so v poročilih navedenih inštitutov.
UREDNIKI ZNANSTVENE PERIODIKE, ZBIRK IN TEMELJNIH MONOGRAFSKIH DEL
(Dodatki in spremembe k seznamu v Letopisu SAZU 38/1987, 1988, str. 267—269.) Dr, France Bernik je glavni urednik BIBLIOGRAFIJ ČLANOV SAZU. Dr. Jan Camelutti je član uredniškega odbora ACTA ENTOMOLOGICA JUGOSLAVIA,
Dr. Tone Cevc je glavni urednik TRADITIONES (SAZU).
Marjan Drnovšek je glavni urednik revije za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA.
Dr. Peter Habič je glavni urednik ACTA CARSOLOGICA (SAZU). Dr. Franc Jakopin je urednik za področje jezikoslovja pri ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE.
Dr. Andrej Kranje je član uredniškega odbora ACTA CARSOLOGICA (SAZU)
in GEOGRAFSKEGA VEST MIKA. Dr. Ernest Mayer je Član uredništva revij RAZPRAVE IV. RAZREDA SAZU, BIOLOŠKI VESTNIK in BIOS IS TEMATIKA (Beograd), član izdajateljskega in uredniškega odbora FEDDES REPERTORIUM (Berlin), član
izdajateljskega sveta STUDIA GEOBOTANICA (Trst) in WEBBIA (Firence).
Dr, Drago Meze je sourednik revije GEOGRAFSKI ZBORNIK (SAZU).
Dr. Narcis Mršič je urednik za naravoslovje in biotehniko pri ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE.
Mag. Mojca Ravnik je članica uredniškega odbora revije GLASNIK SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA.
Blaž Resman je urednik za likovno umetnost pri ENCIKLOPEDIJI SLO VENIJE.
Dr. Alojz Sereelj je član uredniških odborov revij ARCHIVIO BOTANICO E BIOGEOGRAFICO ITALIANO (Forli) in LI CUATERNARIO (Verona).
SODELOVANJE Z VISOKIMI IN VIŠJIMI ŠOLAMI
(Dodatki in spremembe k seznamu v Letopisu 38/1987, 1988, str. 269—270.)
Jože Faganel — predavanja Literarna teorija in tipologija slovenske lirike (2 uri tedensko v okviru predmeta Slovenski jezik II) in Retorika (1 ura tedensko v okviru predmeta Slovenski jezik III) ter lektorske vaje 1 ura tedensko za IV. letnik) na Akademiji za gledališče, radio, Film in televizijo.
Naško Križnar — vaje iz avdiovizualnega snemanja na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (2 uri tedensko).
Janez Sumrada — predavanja o virih za slovensko zgodovino in izbranih vprašanjih slovenske zgodovine za študente 4. letnika Oddelka za etnologijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani,
INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA
Leksikaloška sekcija
(Dr. Franc Jakopin, Milena Hajnšek-Hol/, Vladimir Nartnik, Jakob Müller, Ivana Černelič, Marjeta Humar, Ivanka šircelj-Znidaršič, Martin A hI in, Janez Kcbcr, Polona Ko stanj evec, Bori s lava Košmrlj-Levačič, Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Nastja Vojnovič, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Branka Lazar, Peter Weiss, Marija Dolenc, Jana Hafner, Ana Anžel, Alenka Koren, Lučka Istinič)
Slovar slovenskega knjiinega jezika. Nadaljevalo se je delo za peto, zadnjo knjigo, ki bo obsegala gesla T—Z in dodatke k prvim štirim knjigam. Zredi-giranih je bilo 3,000 gesel (V—i.). Začel se je usklajeval ni pregled gesel (črka T) za pripravo čistopisa. Člani glavnega uredniškega odbora so brali zredi-girana gesla in reševali sporna vprašanja. Komisija za pravopis, pravorečje, oblikoslovje in tonematiko glavnega uredniškega odbora se je sestajala tedensko in obravnavala problematiko pri črkah U—Z, in sicer v zvezi 7. mestom naglasa, kakovostjo samoglasnikov, tonemskim naglasom, oblikoslovjem, pravopisom, homonimijo in polisemijo; usklajevala je predvsem zadevne informacije, ki SO bile predhodno zbrane od govorcev knjižnega jezika različnega narečnega izvora; vsi podatki so bili preverjeni glede na rešitve v prvih štirih knjigah SSKJ.
Nadaljevalo se je ekscerpiranje. Pri izpisovanju tekoče knjižne produkcije je bilo obdelanih 20 knjižnih enot in v njih podčrtanih 8.746 besednih enot. S tem izpisovanjem je bilo pridobljenih 13.531 kartotečnih listkov, Pri posebnem ekscerpiranju je bilo zbranih 1919 listkov, od tega pri izpisovanju
jezikoslovne literature 1.571 listkov in pri priložnostnem izpisovanju 348 listkov. Terminologi so prispevali 468 kartotečnih listkov. Vse gradivo je bilo alfabctirano in uvrščeno v ustrezne kartoteke. Kartoteka za Slovar slovenskega knjižnega jezika ima zdaj 4004.900 listkov (prim, tabelarni pregled zbranega leksikalnega gradiva). Dopolnjuje se tudi specialna redakcijska kartoteka sinonimov. Kartotečno gradivo si je ogledalo in uporabljalo več domačih in tujih strokovnjakov in študentov.
Pregled zbranega lekslkalnega gradiva
KarakleristikiL ikuplne	Marcjeno t letu I9BS	Stanje	m>. ti. ins
L Literatura 20. stol. a)	poezija b)	proza	3.628	127.101 766.930	894.031
II. Literatura 2. pol. 19. stol. a)	poezija b)	proza		22,647 423.124	445.771
HI, Literatura 1750—1850 a)	poezija b)	proza		55.412 178.195	233.607
IV. Stara literatura a)	poezija b)	proza		515 95.977	96.492
V. Ljudska literatura a)	poezija b)	proza c)	dialektično gradivo	14	90.311 10.205 51.523	152.039
VI. Starejši slovarji		698.852	698,852
VII. Novejši slovarji		513.921	513.921
VIII. Strokovno a)	literatura b)	terminologija	11.622 468	1,227,892 461.651	1,689,543
IX. Splošna zbirka		997.655	997.655
Skupaj	15.932	5,721.911	5,721.911
Odzadnji slovar slovenskega knjižnega jezika. Opravljeni so bili poskusni vnosi v računalnik.
Enozvezkovni slovar slovenskega knjižnega jezika. Pretresana so bila načela za izbor gesel, vprašanja o njihovem številu, strukturi in kvalifikaciji. Slovenski pravopis. Posebna komisija za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis pri SAZLi in RK SZDL, imenovana 24. 2. 1982, je pripravila končno besedilo prvega dela Slovenskega pravopisa — Pravila. Delavci Leksikološke sekcije so angažirani na različnih jezikovnih področjih: dopisni član SAZU dr. F. Jakopin je sopredsednik Lingvističnega krožka Filozofske fakultete v Ljubljani, član upravnega in knjižnega odbora Sloven-
ske matice, predsednik komisije za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis, član medakademijskih odborov za onomastiko, za leksiko-grafijo in za manjšinska vprašanja, član komisije za standardizacijo zemljepisnih imen pri Republiški geodetski upravi, član znanstvenega sveta za humanistične vede pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. — M, Hajnšek-Holz je članica strokovne komisije za jezikoslovje pri znanstvenem svetu za humanistične vede Raziskovalne skupnosti Slovenije, — M, Humar je sodelavka pri papirniškem terminološkem slovarju in članica Jezikovnega razsodišča sekcije Slovenščina v javnosti pri RK SZDL. — M. Ahlin je član komisije za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis. — M. Hajnšek-Holz in N. Vojnovič sta članici upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije, P. Kostanjevec pa članica upravnega odbora ljubljanske podružnice.
Et i mološku-ono mas t ičn a sekcija
(Dr. France Bczlaj, dr. Franc Jakopin, dr. Metka Furlan, mag. Marko Snoj)
Etimološki slovar slovenskega jezika. Nadaljevala so se dela za 3. knjigo (P—2). Izdelanih je bilo 450 gesel črk P, R, S in S. Narejenih je bilo tudi precej dodatkov in dopolnil za 4. knjigo. Dopolnjuje se kartoteka s citirano literaturo za posamezne lekseme; nadaljuje se sistematično izpisovanje etimoloških in onomastičnih člankov.
Sekcija za zgodovino slovenskega jezika
(Dr. Franc Jakopin, France Novak, mag. Majda Merše, mag. Francka Prem k, Irena Orel-Pogačnik, Jožica Narat-Srekl, Nataša Slavinec in 7 zunanjih sodelavcev,)
Si0iw slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Nadaljevala so se pri-pripravljalna dela. S popolnim izpisovanjem je bilo narejenih 200,000 gesel iz naslednjih del: P. Trubar, Hijhna postiila, 3 deli, 1595 — končano; P. Trubar, Ta celi novi Testament, 1581—1582; J. Dalmatin, Ta eeli catelnsmus, 1579; opombe na notranjem robu Biblije, 1584, Kartoteka obsega okoli štiri milijone izpisov.
Nadaljevala so se dela za redakcijo slovarja, zlasti pri pripravi poskusnega snopiča. Na konkretnih geslih je bila pretresana pomenska in stilna členitev geselskega članka, sistematično so bile obdelane lokacije pri navedkih, obseg navedkov in sestava zaglavja gesla. Potekale so raziskave glagola s pomenske, oblikoslovne in besedotvorne strani.
Slovar stare knjižne prekmuričine, Prof. dr. V. Novak je nadaljeval izdelavo slovarja in sestavil Poskusni snopič. Pri redakciji so sodelovali Franc Jakopin, France Novak in Stane Suhadolnik. Besedilo je sprejela Komisija za historične slovarje slovenskega jezika. Predlogo za razmnoževanje je na računalniku izdelala Nataša Slavinec. Delo je izšlo kot interna inStitutska publikacija.
Kastelec-Vorenčev slovar v Stabejevi predelavi. Kot priprava na objavo so bili narejeni črkovni tipi in vzorčni vnos v računalnik.
Mag. F. Prem k je oddala doktorsko disertacijo Slogovna in pomenska primerjava Trubarjevega in Dalmatinovega Psaltra z izvirnikom. J. Narat-Srkcl je oddala magistrsko nalogo Sinonimi v jeziku Jurija Dalmatina (Izvor pomenske in stilistične funkcije).
Mag. M, Merše je članica strokovne komisije za jezikoslovje pri znanstvenem svetu za humanistične vede RS S, F, Novak je član Sveta za slovenščino v
javnosti pri RK SZDL Slovenije in član Skupnega programskega sveta za jezik pri RTV Ljubljana. I. Orel-Pogačnik je tajnica komisije za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis.
Dialektološka sekcija
(Dr, Valentin Logar, mag. Frančiška Bcnedik, Vladimir Nartnik, mag. Sonja Horvat, Vera Smole, Jožica Guzelj, Pel er Weiss, Alenka Koren)
Sio venski lingvtnistični atlas IS LA). Po dopolnjeni vprašalnici za SLA in po problemih so bili zapisani govori krajev Kazi je, Avber, Gaber je. Gradnje, Ponikve, Dobravlje, Čehovini, Erzelj, Planina, Dolenje pod Planino in Tevče pod Planino. Po vprašalnici za SLA sta bila zapisana govora krajev Žetinci in Lučane v Avstriji. Narejena je bila poskusna karta streha.
Splošnoslovanski lingvistični atlas (O LA). Po navodilih je bilo pripravljenih 124 fonetskih indeksov s tematiko j er in jor in analiza njunih refleksov v slovenskih narečjih; pripravljena je bila karta SI L 382 borov gozd. Opravljene so bile korekture L fonetskega zvezka, ki je letos izšel v Beogradu (Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas, Serija fonetiko-grammatičeskaja. Vypusk I, Refleksy'6, Beograd 1988). Člani sekcije So Se udeležili mednarodnih zasedanj v Kijevu, Moskvi, Arandjelovcu in na Ohridu.
Evropski lingvistični atlas (ALE). Mag. S. Horvat je posredovala podatke iz slovenskega narečja za točko 02 102.
Slovar kostelskega govora. Prof. J. Gregorič in mag. S. Horvat sta pregledala redakcije gesei M in N ter dopolnjevala redakcije gesel do Z Mag. S. Horvat in V. Nartnik sta člana Medakademijskega odbora za dialek-tološke atlase. V. Nartnik je bil lektor za slovenski jezik na 24, seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani (od 5. do 16. 7.). V. Smole je oddala magistrsko nalogo Govor vasi Šentrupert in okolice. Gla-soslovje in naglas.
Sekcija za terminološke slovarje
(Zvonka Leder-Mancini, Miloš Rybaf, C ve Lana Tavzes, Marjeta Kalin, Marija Djurovič)
Pravna podkomisija. Nadaljevalo se je redakcijsko delo za pravni slovar; pripravljen je bil poskusni snopič (črka I). Nadaljevalo se je izpisovanje Uradnih listov SFRJ in SRS; kartoteka za pravni slovar ima zdaj okoli 270.000 listkov.
Sodelovanje s prevajalsko službo ZlS se je nadaljevalo; opravljena je bila končna redakcija slovenskega avtentičnega besedila Konvencije Zdmženih narodov o mednarodnem pomorskem pravu.
Tehniška podkomisija. Člani podkomisije so nadaljevali s pripravo 3. izdaje Splošnega tehniškega slovarja; posvetili so se predvsem izdelavi trdnih in enotnih izhodišč pri obravnavi geselskih člankov, njihovemu dopolnjevanju in še posebno pomenski predstavitvi tistih izrazov, ki so bili v 2. izdaji brez ustreznih razlag,
Potekali so pogovori s predstavnikom Raziskovalnega inštituta Železniškega gospodarstva Slovenije v zvezi s pripravo prometnih terminoloških standardov in s predstavnikom Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo o prevajanju ISO standardov.
Za papirniški terminološki slovar je bila v tem letu narejena p it, a redakcija gesel črk A do Ž.
Medicinska pod komisij a. C lan i uredniškega odbora medicinskega slovarja so na rednih sejah obravnavali Vprašanja, ki se pojavljajo ob redakciji slovarja. V tem letu so bile preverjene in usklajene razlage gesel črk B in C. Začelo se je vnašanje geselskih člankov v računalnik
Veterinarska podkomisija. Nadaljevalo se je delo za 3. zvezek Veterinarskega terminološkega slovarja in sicer prva redukcija gesel črk J. in K. Nadaljevalo se je izpisovanje novejše strokovne literature in učbenikov ter priprava dodatkov k 1. in 2. zvezku slovarja.
Naravoslovna podkomisija. Delo je potekalo v več skupinah. Končana je bila prva redakcija geografskega slovarja. Sestavljen je bil geslovnik geološkega slovarja. Rokopis Meteorološkega slovarja je bil oddan v recenzijo 2. in 4, razredu SAZU.
Umetnostna podkomisija. Delo je potekalo v skupinah za likovno umetnost, za glasbo, za film in gledališče in za balet. Nadaljevala se je redakcija likovnega slovarja s preverjanjem razlag in zbiranjem tujejezičnih ustreznikov; narejene so bile poskusne risbe k posameznim geslom. Nadaljevala se je redakcija 2. zvezka glasbenega slovarja (glasbene oblike). Na osnovi zbranega gradiva se je začel sestavljati geslovnik za gledališki slovar.
Bibliotekarska podkomisija. Sestavljen je bil seznam strokovnih del in narejena načela za izpisovan je le-teh. Začel se je pripravljati alfabetarij. Arheološka podkomisija je bila ustanovljena v tem letu.
Z. Lcdcr-Mancini je leksikografska in jezikovna svetovalka pri slovenski statistični terminologiji na Ekonomski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani in pri slovenski turistični terminologiji pri Turistični zvezi Slovenije, — M. Kalin je sodna prevajalka za italijanščino pri Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo.
Posamezni člani vseh skupin Terminološke komisije so sodelovali pri obravnavi gesel v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Knjižnica (Jana Hafner). V okviru Inštituta dela tudi znanstvena knjižnica, ki se sestavni del Biblioteke SAZU.
Mednarodno sodelovanje
Že dalj časa sodelujemo pri mednarodnih projektih Splošnoslovanski lingvistični attas (OLA) in Evropski lingvistični atlas (ALE), Na novo pa je bila 12. 10. podpisana triletna pogodba o sodelovanju našega Inštituta z Inštitutom za jezikoslovje Jakuha Kol as a Beloruske akademije znanosti,
Udeležba na simpozijih in posvetovanjih
Na delovnih zasedanjih komisije Splošnoslovanskega lingvističnega atlasa so sodelovali: v Arandjelovcu od 17. do 27. 1. in od 20. do 30. 4. akad, dr. V. Logar, mag. F. Bencdik in V. Smole, v Kijevu od 20, do 30. 5. akad. dr. V. Logar in V. Smole, na Ohridu 20, in 21. 6. mag. F. Benedik, v Arandjelovcu od 24. do 30. 9. V. Smole in v Moskvi od 28. 11. do 9. 12. mag. F. Benedik. 6. posvetovanje prevajalcev Jugoslavije na Ohridu od 22. do 24. 4. se je udeležila Z. Leder-Mancini.
Mednarodnih slavističnih dnevov v Szombathelyju (Madžarska) 23, S, se je udeležil V. Nartnik — z referatom,
24. seminarja slovenskega jezika, literaluie in kulture v Ljubljani od 5. do 16. 7. se je udeležil dr. F. Jakopin — S predavanjem.
3, poletne šole iz računalniške leksikologije in leksikografije v Pizi od 25. 7. do 12. 8, se je udeležil V, Nartnik,
Tečaja nemškega jezika v Gottingenu od 3. 8, do 27. 9. se je udeležil mag. M, Snoj.
Kongresa Zveze slavističnih društev Jugoslavije v Novem Sadu od 6. do 9, 9. se je udeležil dr, F, Jakopin — z referatom.
Zborovanja Slavističnega društva Slovenije v Mariboru od 13. do iS. 10. so se udeležili P. Kostanjevec, J. Miiller, F. Novak in N. Vojnovič. 4. simpozija iz računalniške obdelave jezikovnih podatkov v Portorožu od 4. do 7. 10. so se udeležili mag, S. Horvat, V. Nartnik, N- Slavinec in C. Tavzes. Simpozija ob 40-letnici Zavoda za jezik v Zagrebu 8. 11, se je udeležil dr. F. Jakopin — z referatom.
Simpozija ob tisočletnimi krščanstva v Rusiji na Filozofski fakulteti v Ljubljani 16,12, se je udeležil dr. F. Jakopin — z referatom.
Obiski na inšlitutu TnStitut so v tem letu obiskali:
prof. dr. Zuzanna Topoli tiska, Univerza v Skopju (s predavanjem), 13, 4., prof. dr. Rolf Kluge S skupino Sodelavcev in študentov Inštituta za slavistiko v Tiibingenu, 3. 6.,
akad. Niki ta lljič Tolstoj, Akademija znanosti ZSSR v Moskvi (s predavanjem), 23. 6.,
prof. dr. Andrej Vasiljev, Univerza v Frankfurtu, 29. 6., prof. dr, Tom Prcstly, Univerza Viktorija, Kanada, 8.7.,
predsednik in podpredsednik Beloruske akademije znanosti iz Minska, 12. 10., dr, Barbara Müller, Univerza in Akademija v Berlinu, 2. IL, doc, dr, Ewa Siatkowska, Univerza v Varšavi, 15, 11.
Delo Inštituta in še posebej Leksikološke sekcije je bilo ob ubiskih predstavljeno {M. Hajnšek-Holz) naslednjim skupinam; študentom za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze E. Kardelja v Ljubljani, 14, 4, in 12, 12,; slušateljem Univerze za 3, življenjsko obdobje v Ljubljani, 15. 4,; učencem Srednje družboslovne usmeritve iz Stične, 30. 5., učencem Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, 10. 6. in 24. 11., učencem Srednje družboslovne šole iz Ljubljane, 6. 10., 7. 10. in 16. 12.; učencem Osnovne šole Ketteja in Murna iz Ljubljane (tri skupine), 16. 11.
Delavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša so 22. 6, obiskali Zavod za jezik v Zagrebu,
Razstava
Ob 40-letnici tehniške terminološke dejavnosti, člani Tehniške podkomisije, Prešernova dvorana S AZU v Ljubljani, 12. do 15. 1.
Jezikovno svetovanje, lektoriranje in drugo
Sodelavci Inštituta so v ustni in pisni obliki odgovarjali delovnim organizacijam in posameznikom na različna jezikovna vprašanja (utemeljitve o poimenovanju ustanov in proizvodov, pravopisna vprašanja, vprašanja o izvoru in razširjenosti slovenskih priimkov ipd.).
Lektorirali so monografska dela in revialne prispevke, tako npr. Biološki vestni k (M, Hajnšek-Holz), Socialno delo (A. Gložančev), Presek (L Sircelj-Žnidaršič), Biografije in bibliografije raziskovalcev ZRC S A ZU (P. Ko s ta-njevec). Projekt dolgoročnega razvoja visokega šolstva v SR Sloveniji (N. Vojnovič). Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura (P. Weiss), Letopis S AZU za leto 1987 in Akademija in varstvo moralnih avtorskih pravic (Z. Le-der-Mancini). Scopolia, Enciklopedija Slovenije, 2. knjiga, Morje kot vir hrane. Naravne in mineralne vode v prehrani S RS in Higiena (C. Tavzes). Jezikovno priredbo za zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (F. S. Finžgar, J, Kozak) sta opravili M. Humar in J. Snoj.
PREDAVANJA
Martin Ahlin
Pregled povojnega slovenskega slovaropisju. Predavanju na Radiu Ljubljana, 24. 11.
Ivana Černelič
O vrstah slovarjev. Predavanje na Radiu Ljubljana, 29. 9.
Alenka GložanCev
Sklepna oddaja Pregleda enobesednih imen slovenskih delovnih organizacij. Predavanje na Radiu Ljubljana, 7. 1.
Mi (ena Hajniek-Holz
Slovar knjižnega jezika Predavanje na Radiu Ljubljana, 27. 10.
Marjeta Kumar
Manj pogostno besed je v slovenskem knjižnem jeziku (1—4). Predavanja na Radiu Ljubljana, 25. 2„ 31. 3., 23, 4., 26, 5.
Izbor besed v slovenskih slovarjih Predavanje na Radiu Ljubljana, 29, 12-
Franc Jakopin
Korespondenti Frana Ramovša. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana, 14, 12. 1987.
Osebna imena v zgodovini Slovencev. Predavanje na 24, seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 11.7.
Norma v slovenski toponimiji tn antroponimiji. Predavanje na kongresu Zveze slavističnih društev Jugoslavije, Novi Sad, 8,9,
Imenoslovno delo Pavleta Merkurja. Predstavitev v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja, Koper, 4. 11.
Delo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Predavanje na simpoziju ob 40-letnici Zavoda za jezik. Zagreb, 8. 11.
Pogostnost ruskih priimkov v luči vzhodnega krščanstva. Referat na simpoziju eb tisočletnici krščanstva v Rusiji na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ljubljana, 16. 12.
Fran RatnovŠ kot imenoslovec. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana, 19. 12.
Janez Keber
Ime tedna. Ciklus 40 imenoslovnih prispevkov na Radiu Ljubljana.
O imenih in besedah. Predavanje V Društvu slepih in slabovidnih. Ljubljana, 5, 12.
Vladimir Vartnlk
Semantika jezera v Prešernovem Krstu. Referat na 3. nied na rodnih slavističnih dnevih. Szombatlicly (Madžarska), 23. 5.
Peter Weiss
Volčičeva Jezična igračica. Referat na znanstvenem srečanju Jakob Volčič in
njegovo delo (1855—1888), Pazin, 10, 12,
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JF, NA STRANEH ¡62—2«.
INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Paleolitska raziskovan;a
(Dr. Mitja Brodar, Ivan Turk, Janez Dirjec)
V	zvezi z načrtovanimi dolgoročnimi izkopavanji v Divjih babah, ko bomo raziskovali Še temno notranjost jame in sedimente na globini več kot 12 m, smo jamo elektrificirali, zminirali več 10 m* skal in postavili montažni kovinski oder. ki nam bo služil pri odvozu nakopanega materiala. Nanovo smo sondirali 8 jam in previsov ter nadaljevali s sondiranjem v Apnarjevi jami pri Libojah, kjer smo odkrili novo, bogato moustčriensko najdišče s pestno pleistocensko favno. V nekem smislu je bila paleolitsko pozitivna tudi sonda v Jami za skalami pri Planini v Lazu nad Staro Fužino.
Ogledali smo si 30 novih jam in previsov po Sloveniji. Pri Babni Gorici na Ljubljanskem barju smo odkrili 3 nova plana najdišča sileksov, od katerih
je vsaj eno mogoče paleolitsko.
Pripravili smo študijo O razbijanju dolgih mozgovnih kosti jamskega medveda v zvezi z domnevnim pridobivanjem in uživanjem kostnega mozga in Članka o fosfatih ter stratigrafiji jame Divje babe. Narejena je revizija neveljske paleolitske postaje in primerjava med tremi sosednjimi mlajšepaleolitskimi najdišči na osnovi sestavljivosti odbitkov in jeder (Ovčja jama, Jama v Loži in Županov spodmol), Napisan je tudi pregled jugoslovanskega paleo-II tika.
Raziskovanji neolitika in eneolttika (Dr. France Leben)
Ker sta neolitska in eneolitska materialna kultura iz Trhlovce in Male Tri-glavce ozko povezani s številnimi drobnimi najdbami, moramo vse gradivo obdelati hkrati, kar je vsekakor dolgoročna naloga. Posebej je treba opredeliti tudi predneolitske kulture. Delo je široko povezano s študijem primerjalnega gradiva iz jadranskega in vzhodnoalpskega prostora in teče po predvidenem programu. Pri terenskem delu smo sodelovali pri izkopavanjih v Jazbini pri Kačičah in spremljali odkrivanje neolitske naselbine v Movemi vasi,
Študija o vrednotenju arheoloških najdišč v porečju Notranjske Reke in na Divaškem pragu je zaključena in oddana v tisk. V sklopu usmerjenega programa smo delali na dokumentaciji neolitskih in eneolitskih najdiščih ter civilizacijskih enot na področju jugovzhodnih Alp, prav tako pa smo dopolnjevali speleoarheološko karto in bibliografijo.
Prazgodovinska raziskovanja (Dr. Janez Dular, Dragan Božič)
V	letu 1968 smo rekognoscirali področje Suhe krajine, in sicer topografske enote Velika Loka. Veliki Gaber ter Žužemberk. To področje je bilo v celoti prehojeno in pregledano. Posebej zahtevno je bilo delo v dob miški kotlini, ki se zaradi gostote najdišč uvršča med pomembnejše centre dolenjske halštatske kulture in kjer nam je uspelo locirati več nekropol in naselij. Kot je že v navadi, bomo vse odkrite poselitvene točke izmerili in dokumentira! i spomladi prihodnje leto.
Letos smo raziskave razširili tudi na sistematična sondiranja. Tako so bila junija in julija raziskana tri naselja v mi renski in temeniški dolini, in sicer Kunkel pod Vrhtrebnjem, Gradec pri Mirni ter Križni vrh nad Belim gričem, Rezultati teh raziskav, ki nanovo osvetljujejo problematiko prazgodo-
vinske poselitve v osrednji Sloveniji, so že obdelani in predstavljeni v elaboratih, ki jih v svojem arhivu hrani Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Izkopano gradivo hrani Narodni muzej v Ljubljani.
V tisk je bil oddan članek o železnodobnem poselitvenem kompleksu v Brez-jih pri Trebelnem, v katerem so sintetično predstavljeni rezultati terenskih rekognosciranj in študija arhivskih virov o tem pomembnem halštatskem središču.
Izdelali smo tipologijo materialne kulture štirih najpomembnejših pozno-bronastodobnih grobišč na Slovenskem, in sicer Ruš, Dobo ve, Ljubljane in Skocjana. Ta analiza bo služila za osnovo pri seriacijskih analizah, s katerimi bomo skušali pojasniti kronološke in sociološke zakonitosti posameznih ne-kropol,
Nanovo smo se lotili izrisa gradiva bronastodobnega naselja na Ptujskem gradu. Doslej sta bili opravljeni dobri dve tretjini dela, to je obdelanih je bilo nekaj nad 700 predmetov,
Dopolnili smo predmetno kartoteko grobišč mokronoške skupine. Izdelali smo predmetno kartoteko večine grobišč beograjske skupine latenske kulture (razen dveh velikih grobišč v Osijeku in Beogradu smo zajeli še vrsto večjih in manjših grobišč v Slavoniji in Sremu). Ker same objave pogosto ne omogočajo pravilnega tipološkega opredeljevanja najdb, bo treba v prihodnjem letu vse najdbe, zajete v kartoteki, pregledati v muzejih. Začeli smo načrtno zbirati gradivo za topografske opise najdišč mokronoške skupine. Ker želimo ne le ugotoviti točno lego najdišč, ampak tudi zbrati čim več podatkov o enačaju najdišč in najdiščnih celotah, bomo poleg vseh objav pregledali tudi ustrezne arhivske vire. Med temi so najpomembnejša poročila, ki so jih posamezni izkopavate! pošiljali Deželnemu muzeju v Ljubljani. Naravoslovnemu muzeju in Centralni komisiji za ohranjanje in raziskovanje spomenikov na Dunaju. Pri tem zbiranju smo že prišli do prvih pomembnih rezultatov. Uspelo nam je rekonstruirati dve grobni celoti, eno iz Gotovelj pri Žalcu (večina pri dat kov te celote je danes v celjskem Pokrajinskem muzeju napačno inventarizirana pod najdiščem Drešinja vas) in drugo z grobišča na Strmcu pod Vin jim vrhom pri Smarjeti, Slednja (v grobu je bila bronasta poznokeltska čelada, železen meč v okrašeni bronasti nožnici in železna ščitna grba) je še posebej važna zato, ker čelada in meč sodita med tipe, ki jih v zadnjih letih predvsem v ZR Nemčiji intenzivno proučujejo,
Antična raziskovanja
(Mag, Marjeta Saše 1- Ko s, Jana Horvat)
Nauportus-Vrhnika: Rekonstruirali smo potek in rezultate izkopavanj na Dolgih njivah v letih 1934 in 1936. Pripravljen je bil slikovni del kataloga arheoloških najdb. Keramika je bila analizirana po količinah, izvoru in funkcijah. Na delu površine najdišča na Dolgih njivah je bila izmerjena električna in magnetna upornost tal.
Dokončan je uvodni članek k monografiji Jane Horvat, Nauportus. Članek ima naslov: Nauportus: literarni in epi grajski viri. Za Annee epigraphique, francosko revijo, ki letno izhaja v Parizu in evidentira nove latinske napise iz vseh provinc nekdanjega rimskega imperija, smo oddali seznam (41 tipkanih strani) novih epigralskih najdb, objavljenih v jugoslovanskih strokovnih revijah, Nadaljevali smo z zbiranjem gradiva za uvodni del komentarja k Apijanovi Ilirski zgodovini. Začeli smo delo na novem projektu, ki bo predvidoma trajalo tri leta in ima za cilj objavo in revizijo vseh latinskih napisov s področja Dardanije.
Raziskovanja preseljevanja ljudstev (Dr. Slavko Ciglenečki)
Pospešili smo rekognosciranjc višinskih utrdb in zgodnjekrščanskih objektov v Bosni in Hercegovini ter Dalmaciji. Novo jc spoznanje, da je pri več utrdbah ohranjena proteizizma, ki sicer na tem prostoru ni bila znana, a je važna kot eden izmed zanesljivih elementov za datiranjc. Rekognoscirana najdišča v marsičem spreminjajo in dopolnjujejo dosedanjo sliko utrdb in obrambnih sistemov v pozni antiki. Prav tako prispevajo k mnogo boljšemu poznavanju takratnih gradbenih tehnik, saj so ostanki arhitekture v mediteranskem podnebju odlično ohranjeni. Vse to pa dopolnjuje spoznavanja o toiTstnih postojankah tudi v slovenskem prostoru, kjer je ohranjenost mnogo slabša in kjer so prav na osnovi teh analogij mogoče rekonstrukcije nekaterih zgradb in obrambnih elementov,
V	računalnik smo sistematično vnašali podatke o utrdbah in zgodnjekrščanskih objektih, dodatno pa tudi vse omembe v zgodovinskih virih, ki se nanašajo na obravnavani prostor.
Nadaljevali smo sondiranja poznoantične utrdbe Zidani gaber v Gorjancih. Pri tem smo podrobneje določili obseg utrdbe in razprosiranjenost Stanovanjskih objektov ter ugotovili potek celotnega obrambnega obzidja, Začeli smo pripravljati tekst za monografijo o najdišču Tinje in opravili več analiz gradiva, ki osvetljujejo tamkajšnjo zapleteno naselbinsko podobo.
Staroslovanska raziskovanja (Dr. Andrej Pleterski)
V	okviru rekognosciranja staroslovanskih najdišč v Sloveniji je bilo pregledano mesto staro slovanskega grobišča pri Rad vanju v Mariboru. Gre za topografsko zelo zanimiv primer, pri katerem so grobovi vkopani v ravnini v ruševine antične vile. Za objavo je bilo pripravljeno staroslovansko najdišče na Sandrovi polici v Pred trgu pri Radovljici. Na podlagi ohranjenih arhivskih virov je bilo mogoče rekonstruirati 8 grobov in s i stav iti v grobne celote ohranjene predmete. Da bi odkrito gradivo lahko časovno razvrstili, je bila izdelana časovna razčlenitev sorodnega grobišča Hausberg v Auhofu v Zgornji Avstriji, ki je hkrati prinesla prvi jasni pogled v t varno kulturo karantanskih Slovanov pred koncem 8, stoletja. Celo leto je potekalo načrtno zbiranje gradiva za arheologijo Karantaneev. Izdelan je bil začetni obrazec 73 vnos podatkov v računalnik in vnesen precejšen del bibliografskih podatkov za Avstrijo, Podrobno je bila obdelana avstrijska štajerska, kjer smo zbrali tudi večino obstoječe literature in jo razbili na posamezne grobove. Temu je sledil študijski obisk v Štajerskem deičelncm muzeju Joanneumu v Gradcu od 7. do 17, 11. 1988. Zbrani so bili manjkajoči podatki za najdišče Hohenberg, velik del za najdišči Grotsch in Krungl. To so tri največja Štajerska grobišča. Zadnji del leta je potekalo poskusno delo z vnašanjem posamičnih podatkov v računalnik in nato njihova poskusna obdelava v okviru enega na jdišča. Dokumentacijo hrani Inštitut za arheologijo, ki je tudi lastnik nastajajoče banke podatkov. Stvarno kartoteko literature za arheologijo zgodnjega srednjega veka smo že v celoti vlagali v računalnik. Hkrati smo vanj vnašali tudi stare kartončke. Daktoteka trenutno obsega 3500 bibliografskih enot,
Arheološka topografija
(Dr, Slavko Ciglenečki, Janez Dirjec, dr. Janez. Dular. Jana Horvat, dr. Andrej Pleterski, Ivan Turk).
Terensko topografsko delo v celjski regiji je letos potekalo v enotah: Vitanje, Polzela, Šempeter, Žalec, Griže, Petrovče, Rečica, Jurklošter, Slivnica. Zaklju-
cena je bila prva stopnja dela na celotnem celjskem topografskem področju, pri kateri smo načrtno prehodili zemljišče. Sledilo bo še razjasnjevanje nejasnosti in priprava objave.
Dokumentacija arheološkega gradiva in arhivov
{Janez Dirjec, Andreja Dolenc-Vičič, Dragica Knific-Lunder. Sneža Tecco-Hvala)
Nadaljevali smo urejanje ar Iii vskega fonda, ki se je precej povečal {elaborati za 4 enote topogravski dnevniki in zapisi ¡-a 8 enot, niapne kopije z vrisanimi ar heološkimi najdišči za 41 enot, negoteka za 1679 enot in diateka za 519 enot), Zbirka kontaktnih kopij je bila dopolnjena z vsemi manj kaj očim i kopijami, tako da so sedaj narejene vse kopije do zadnjih inventarnih številk. Zbirali smo jih v snopiče po 40 in jih pripravili za vezavo knjige. Nadaljevali smo kopiranje in urejanje arhiva Centralne komisije na Dunaju. Skupno je bilo doslej preslikanih 1192 dokumentov, ki so na novo signirani in arhivirani v arhivu Inštituta. Doslej je bila tako opravljena približno četrtina dela. Za korespondenco Pcčnik-Szombathy, ki šteje čez 800 enot, so bila dokončno izdelana imenska in krajevna kazala. Regest i so obdelani tudi računalniško. Izdelava reges tov Szombathvjeve zapuščine je zajela njegove dnevnike iz let 1898. 1899, 1901, 1902 in 1904 Tudi za ta fond so izdelana ustrezna krajevna kazala.
Arheološki vestni k (Dragan Božič, Ivan Türk)
V tisk Smo oddali gradivo 39. letnika Arheološkega vestnika za leto 1988 in začeli urejati 40, letnik (Sašlov zbornik).
Inštitut ska knjižnica (Dragan Božič. Primož Pavlin)
Fond knjižnice se. je povečal za 95S enot. Na dom smo izposodili 495, V Čitalnico pa 156 zvezkov. Biblioteki S A ZU smo dajali predloge za zamenjavo in nakup in o novostih sproti obveščali arheološke knjižnice in nekatere kolege iz vse Slovenije. Uredili smo zbirko posebnih odtisov ter opravili revizijo knjižnega fonda.
Obiski na inštitutu
Na inštitutu se je mudilo več domačih in tujih strokovnjakov: O,-H, Frey (Marbur g/Lahft). 2, Demo (Zagreb), H. Gras si (Celovec), M, Mackensen (München), P. Stadler (Duna j).
Studijska potovanja
Dragan Božič si je v septembru ogledal izkopavanje halštalskcga gradišča Kunkel pod Vrhtrcbnjcm,
Slavko Ciglenečki se je od 24. 1. do 27. 1, s predavanjem udeležil simpozija na Dunaju ob 90-lctniei Avstrijskega arheološkega inštituta. Prav tako je od 3, do 4, 2, s predavanjem sodeloval na simpoziju o poznoantičnih utrdbah v Comu. Od 9. do 12. 2. je obiskal Komisijo za raziskovanje poznoantične Reci je v Münchenu in si ogledal razstavo o Germanih v Niirnbergu. Obiskal je tudi izkopavanja pri Sv. Hemi nad Globasnico in v Teurniji ter najdišča Invillino, Nimis in Čedad (26.-28, S.). V času od 8. do 19. 9. in 29. 9,—16. 10. je opravil študijski potovanji po Dalmaciji in BiH. Od 5, do 25. 12. je bil v okviru medakademijske zamenjave v Londonu in Oxfordu, kjer je zbiral literaturo za zgodnjebizantinsko arhitekturo in podatke o jugoslovanskih zgodnjebizantinskih najbah v tamkajšnjih muzejih in zbirkah. Poleg tega je opravil številna rekognosciranja slovenskih poznoantičnih najdišč.
Janez Dular si je julija ogledal arheološko izkopavanje prazgodovinske ne-kropoie na Budinjaku na Žumberku. V začetku oktobra se je udeležil svečanosti ob 100-letniei Zcmaljskega muzeja v Sarajevu in decembra v okviru med akademijske zamenjave potoval na Dunaj, kjer je v Naravoslovnem muzeju študiral arheološko gradivo iz Slovenije.
Andrej Plete rs ki si je 14. 7. ogledal izkopavanje no vood kritega staroslovan-skega grobišča pri Rad vanju v Mariboru. 27. in 28. 9, je bil na študijskem potovanju v Matseeju in Rosenheimu, kjer si je ogledal razstavo »Die Bajuwaren«, 7.—18. 11, je bil na Študijskem potovanju v muzeju Joanneum V Gradcu.
Marjeta Sašel Kos se je aprila mudila v knjižnici Inštituta za antično zgodovino in epigrafiko (Kommission für Gcschichte und Epigraphik) v Münchemi. Julija se je v Beogradu (Ccntar za antičku ep igrati ku i numizmatiku) dogovarjala o delu na dardanskih napisih. Septembra je bilo na študijskem obisku v Parizu (študij v knjižnici Cabinet des Médaillés, v okviru narodne knjižnice; seznanjanje z načinom dela francoskega centra za znanstveno in raz i s kovalno delo (CNRS), odsek za humanist i ko}. Obiskala je tudi univerze v Trstu (pogovor s C. Zaccarijo, profesorjem za antično zgodovino) in muzeje v Sisku, Zagrebu, Novem Sadu in Subotici,
Udeležba na kongresih in simpozijih
La Venetia nell'area padano-danublana, Benetke. 6,—10. 4. Jana Horvat. 13. kongres Zveze arheoloških društev Jugoslavije, Bled. 25.—29. 10. — Dragan Božič (referat), Slavko Cigienečki, Dževad Dervišič, Janez Dular, France Leben, Jana Horvat (referat), Andrej Fleterski (referat), Marjeta Sašel Kos.
PREDAVANJA, REFERATI
Dragan Božič
Raziskovanje mokronoške skupine latenske kulture v Sloveniji v obdobju 1984—1988. 13. kongres Zveze arheoloških društev Jugoslavije, Bled, 26. 10.
Slavko Cigienečki
Ein Beilrag zur Kenntnis der Militaranlagen des 6. Jhs. Simpozij Avstrijskega arheološkega inštituta ob 90-1 Ctniči njegovega obstoja, Dunaj, 26, 1,
Insediamenti fortificati tardoromani e altomčdioevidi nelVarco alpina. Simpozij o poznoantičnih utrdbah. Como, 2. 2,
Jana Horvat
Nauportus — trgovsko naselje iz avgustejskega obdobja, 13. kongres Zveze arheoloških društev Jugoslavije, Bled, 27. 10,
Andrej Pleterski
Življenje v žttpi Bled in starejša zgodovina Blejske Dobrave. Predavanje za KS Blejska Dobrava, Blejska Dobrava, S. 2.
Nastanek in razvoj Bleda. Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Trst, 5. 5.
Uporaba zemljiškega katastra v zgodnjesrednjeveškt arheologiji — primer Blejskega kota. 13. kongres Zveze arheoloških društev Jugoslavije, Bled, 26. 10.
Marjeta Sašel-Kos
Prebivalci antičnega Nauporta. Društvo za antične humanistične študije, Ljubljana, 9. 1.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE hfA STRANEH 2^1—26S-
ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA
14. aprila je po km j Si bolezni umrl predsednik znanstvenega sveta in dolgoletni upravnik našega Inštituta akad. prof. dr. Fran Zwitter.
Njegovo angažiranje pri raziskovalnem delu S AZU sodi v začetek petdesetih let, zlasti pa po letu 1953, ko je postal dopisni član SAZU. Njegova vloga in obveznosti, te je vedno jemal zelo resno, so rasle hkrati z razvojem Akademije in nastajanjem ter razvojem njenih inštitutov. Po smrti akad. prof. dr, Milka Kosa 1972. leta je bil najprej izvoljen za načelnika Sekcije za občo in narodno zgodovino, toda že jeseni istega leta, ko se je sekcija preoblikovala v Inštitut za občo in narodno zgodovino, je postal njegov prvi upravnik, V Inštitutu sta bila zaposlena dva zgodovinarja. Zwittrovo upravni št vo je trajalo vse do 5. aprila 1983. leta. Takrat je v skladu z reorganizacijo SAZU odložil upravništvo Inštituta, ostal pa predsednik znanstvenega sveta, kar je bil potem do svoje smrti, Tedaj je imel inštitut osem stalno zaposlenih zgodovinarjev in tajnico. Tak razvoj raziskovalne inštitucije, ki jo je dejansko 16 let vodil, nedvomno kaže njegove zasluge na organizacijskem področju, Redki so bili dnevi, ko ni prišel na Inštitut. Zadržala ga nista ne slabo vreme ne bolezen. Ob številnih obveznostih, ki jih je imel, je vedno našel čas za zgodovinarje, katerih delo je neposredno vodil in usmerjal. Njegov cilj je bil ustvariti inštitut, ustrezen materialnim možnostim slovenske družbe, ki pa bo kvalitetno izpolnjeval raziskovalni program. Poudarjal je, da bo Inštitut opravičeval vložena sredstva le v primeru, če bo deloval kot kolektiv. Ni bil pristaš ideje, da inštitut združuje delo individua-listov, ampak da raziskovalci združijo svoje delo pri realizaciji inštitutskega programa. Glede na opravljeno delo smemo šteti pokojnega profesorja med utemeljitelje Zgodovinskega inštituta Milka Kosa,
Velike zasluge ima akad. prof. dr. Fran Zwitter tudi za ustanovitev in oblikovanje delovnega programa Inštituta za slovensko izšeljenstvo. Hvaležni Smo mu za vse, kar je storil za nas in naš inštitut.
Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev
(Dr. Ferdo Gestrin, dr. Sergij Vilfan, dr. Bogo Grafenauer, dr. Darja Mihelič, Janez šumrada, mag. Vinko Rajšp, mag. Eva Holz, mag. Stane Granda, prof. dr. Peter Vodopivec, prof. dr, Vlasto Zemljič, dr. Olga Janša-Zorn, prof. Ema Umek, prof, Majda ion ta r, prof. Sandi Sitar, ing. Tadej Brate, prof. Maruša Pleterski)
Delo za zgodovina prometa na Slovenskem vodi akad. prof. dr. Ferdo Gestrin. Nemajhne skrbi nastajajo zato, ker zunanjih sodelavcev ni mogoče finančno stimulirati v taki meri, kot bi ustrezalo obsegu in zahtevnosti dela. Delo znotraj Inštituta poteka skladno s programom in bo v prihodnjem letu v glavnem končano. Obdelati bo treba še organizacijska vprašanja ter pospešiti zbiranje ilustrativnega gradiva. Zelo verjetno bodo morali raziskovalci Inštituta prevzeti nekatere dodatne obveznosti.
Nadaljevalo se je delo za zgodovino obrti na Slovenskem, zlasti na podlagi nekaterih objavljenih virov za Štajersko in Maribor še posebej, ter Izolo. Do manjše razširitve obravnavanja teh vprašanj pa bo prišlo naslednje leto, ko se bo začelo podrobnejše raziskovanje neagrarnega gospodarstva v 14-stoletju.
Raziskovanje denarja, mer in uteži poteka skladno s programom. Obdelane so bile vinske mere, začelo pa se je raziskovanje koroških mer.
V	zvezi z zgodovino delniških družb je bil izdelan prvi poskus sinte-Učnega prikaza s posebnim ozirom na prikaz posledic finančnega zloma 1893. leta. Izdelan je bil elaborat o praktičnem delu duhovščine za napredek našega kmetijstva v 19. stoletju.
Problemi slovenske politične zgodovine od konca 18. stoletja do leta 1918 (Janez šum rada, mag. Stane Granda, dr, Branko Marušič, mag. Eva Holz, mag. Vinko Rajšp, dr. Sergij Vilfan)
Do precejšnjih premikov je prišlo pri obravnavi Ilirskih provinc. V prihodnjem letu je zato pričakovati dokončanje obsežnejše monografije o tem vprašanju, Slonela bo predvsem na arhivskem gradivu, ki je v francoskih arhivih, V večji meri kot doslej pa bodo upoštevani izsledki primerjalne Študije, ki naj bi dokončno odgovorili na vprašanje o državnopravnem in upravnem statusu Ilirskih provinc.
Stekla je obravnava nekaterih specifičnih vprašanj Dolenjske v letu J 848/49, Na eni strani so tu socialna gibanja, ki so sicer že v veliki meri obdelana, na drugi pa širša politična in konceptualna vprašanja družbenega in nacionalnega razvoja. Opravljena je bila podrobna analiza frankfurtskih volitev, začela se je obdelava volitev za dunajski parlment. Doslej pregledano gradivo kaže precejšnje razlike med posameznimi volilnimi okraji lako pri volilnem postopku kot samih volitvah. Posebej je bila izdelana še krajša študija o političnih in narodnostnih razmerah v Istri, zlasti v luči polemike o njenem etničnem značaju.
V	teku so zaključne analize člankov o Slovencih v nekaterih dunajskih časopisih od 1870 do 1880. Izdelan je bil elaborat o nekaterih vprašanjih v zvezi s prvo svetovno vojno na Goriškem.
Ustanovitev dislocirane enote v Novi Gorici, kjer dela dr. Branko Marušič, prinaša poleg raziskovalnih rezultatov še druge pozitivne učinke. Zelo so se okrepili stiki s kolegi in inštitucijami onkraj državne meje, v zamenjavo smo dobili nemalo strokovne literature,
Historična topografija in kolonizacija slovenskega ozemlja t Janez Sumrada, dr. Božo Otorepec, dr. Darja Mihelič, Dušan Kos)
Izšel je drugi del Historične topografije Slovenske Štajerske in jugoslovan skega dela Koroške dr, Pavleta Blaznika, Čeprav je delo izrazito avtorsko, je njegov natis zahteval nemajhno angažiranje večine delavcev Inštituta. V skladu z novimi dognanji so bile izvršene nekatere vsebinske izboljšave in nove lokalizacije. V tisk je bil oddan tudi obsežni indeks, ki ga je izdelala dr, Darja Mihelič in bo izšel kot samostojna knjiga, v bistvu tretji del omenjene topografije. Hkrati je potekalo dopolnjevanje kartoteke za Slovensko Primorsko in Kranjsko,
Izdelana je bila mikroStudija razvoja štirih vasi pri Kranju od visokega srednjega veka do 19. stoletja kot primer zgodovine kolonizacije.
Edicija virov do leta 1918 in bibliografija za zgodovino Slovencev (Dr. Božo Otorepec, dr. Darja Mihelič. Dušan Kos, Janez S um rada, mag. Stane Granda, dr. Branko Marušič. mag. Eva Holz, dr. Bogo Grafenauer, prof, dr. Vasilij Melik, dr. Jože Mlinarič, mag. Boris Gombač)
Izid knjige Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem dr. Boža Otorepca pomeni enega izmed osrednjih dogodkov v slovenskem zgodovinopisju v preteklem letu. Delo, ki je tesno povezano s centralno kartoteko srednjeveških listin za Slovenijo, je resda v veliki meri nastalo v prejšnjih letih, vendar so priprave za tisk zahtevale nemalo časa, nekatere stvari pa so bile tudi dopolnjene ali napisane nanovo.
V	skladu s programom se je nadaljevalo delo za objavo listin piranskega arhiva iz predbeneškega obdobja.
Obdelanih je bilo preko IGO listin iz let 1301—1352 iz tako imenovane skupine uNotranjeavstrijske listine«, ki so bile iz Hišnega, dvornega in državnega arhiva na Dunaju vrnjene Jugoslaviji. Kolikor je bilo mogoče, so bili evidentirani kraji in osebe. Ti viri so izredno pomembni za poznavanje naše preteklosti v prvi polovici 14. stoletja.
V	zvezi s pripravo diplomatarija grofov Celjskih za leta 1130—1456 jc bila pregledana kronološka kartoteka listin dr. Franca Kosa za obdobje 1384—1412 in evidentirane pomembne listine. Za edicijo fevdnih knjig grofov Celjskih iz let 1436—1456 je bila opravljena primerjalna analiza vseh treh rokopisov te fevdne knjige, da bi lahku določili njen prvi tekst oziroma medsebojno odvisnost. Analiziranih je bilo okoli ISO fevdnih podelitev, predvsem za Koroško tn Gorenjsko.
Izdelana je bila uvodna študija za objavo gozdnega reda za Istro, Furlanijo in Kras, Tik pred zaključkom je tudi delo za objavo urbarjev za Belo krajino in Žumberak od 15. do 18. stoletja,
Opravljenega je bilo veliko dela za pripravo edicije o pomorskem prometu v Trstu v letih 1759—1760. Rokopis bo prihodnje leto oddan v tisk.
V	Archives Nattonales ter BiblioEheque Nationale v Parizu je bilo evidentiranega in delno tudi preslikanega precej arhivskega gradiva o Ilirskih provincah.
V	zvezi z delom za edicijo virov za leto 1846/49 je bilo evidentiranega in pre-kopiranega precej gradiva iz Arhiva SR Slovenije ter Hišnega, dvornega in državnega arhiva na Dunaju. Zlasti slednji hrani veliko izredno dragovenega gradiva o volitvah v državni zbor ter nekaterih gospodarskih, socialnih in političnih vprašanjih. Pregledana sta bila tudi časopisa Die Presse in Journal des Oesterreichischen Lloyd, ki pa je žal zelo pomanjkljiv in manjkajo nekateri ključni članki, ki jih poznamo le iz sodobnih citatov.
Zelo je napredovalo tudi delo za izdajo korespondence dr. Henrika Tume. žal so nekateri, ki so prvotno obljubili pomoč in sodelovanje, predvsem onstran italijanskojugoslovanske meje, ostali le pri obljubah. Prvotni načrt je bilo treba tudi nekoliko razširiti, zlasti v večji meri upoštevati pisma zasebne narave. Hkrati poteka odkrivanje nekaterih doslej neznanih hranilišč Ttimovih pisem. Z velikim veseljem lahko Ugotovimo, da so Stiki z lastnikom originalov — Inštitut ima le Strogo namenske delovne kopije — zelo dobri in da je zadovoljen S potekom del. Predvidevamo, da se homo lahko V naslednjem letu že konkretno odločili za natis vsaj prvega dela. Izšla je tekoča historična bibliografija za leta 1982—1986, za tisk je pripravljen inštitutski delež pri delu »Deset godina jugoslovenske istoriografije 1975—1985«. Začelo se je zbiranje bibliografskih podatkov za tekočo historično bibliografijo za leta 1987—1990.
Gledano v celoti, smo z razmerami na Inštitutu lahko zadovoljni, čeprav je mogoče še veliko stvari izboljšati. Opozoriti je treba na izboljšano opremo, saj razpolaga Inštitut z dvema računalnikoma ter večjim in manjšim prenosnim mikročitalcem. Zlasti računalnika sta praktično stalno zasedena. Dr. D. Mihclič in mag. V. Rajšp sta se za to delo dodatno izobraževala v Gradcu. Naglo pa se slabšajo možnosti za delo v tujini. Mag. V. Rajšp je bil od 25. januarja do 22. februarja v Parizu, cel oktober sta bila tam tudi J. Sum-rada in D. Kos, vendar je stroške njihovega bivanja krila Francija, ker so ti obiski potekali v okviru meddržavne zamenjave. Inštitut je namreč koordinator projekta Odnosi med Francijo in južnimi Slovani, ki poteka v okviru meddržavnega sporazuma s Francijo o znanstvenem, prosvetnem in tehničnem sodelovanju od leta 1986 in se v tem letu zaključuje. Njegov potek je je bil že ocenjen kot uspešen. Povsem drugače pa je, ko je potrebno delo
v tujih arhivih zaradi izvajanja inštitutskega programa, ki ga ni mogoče realizirati v okviru mednarodne ali medakademijske zamenjave. Mag. V. Rajšp. ki je delal V dunajskih arhivih od 10, julija do 29. avgusta, je dobil povrnjenih le okoli četrtino stroškov, mag. Stane Granda pa je lahko izrabil le enotedensko bivanje na Dunaju v okviru med akademijske zamenjave. Daljše delo zaradi pomanjkanja denarja ni bilo mogoče.
Dr. Darja MiheliČ je bila 29. septembra izvoljena za predsednico Zveze zgodovinskih društev Slovenije.
Tiskovne konference, javne predstavitve raziskav Branko Marušič
Predstavitev zbornika o Jožetu Srebrniču. Podgora pri Gorici, 25. 4. Razgovor O knjigi Jožeta Pirjevca, Tito, Stalin, Zahod. Sežana, 6. S.; Nova Gorica, 16. 6,
Predstavitev knjige Nova Gorica. Nova Gorica, 14. 12. Boio Otorepec
Predstavitev knjige Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem. Piran, 27,10.
Janez šumrada
Predstavitev knjige Statut piranskega komuna od 13, do 17. stoletja. Piran, 21.4.
Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih
Posvetovanje piscev zgodovine NOB. Nova Gorica, 15. 1,; dr. Branko Ma-rušič.
Cerkev in slovenska kultura od konca IS. do konca 19. stoletja. Ljubljana,
16.—17.3,: mag. Stane Granda Okrogla miza o I. svetovni vojni. Trst, 24. 3.: dr. Branko Marušič, Carlo M. Attems, primo arcivescovo di Gonzia (1752—1774} fra Curia romana e Stato absburgico. L convegno internazionale. Gorica, 8, 4.: dr. Branko Marušič mag. Vinko Rajšp, 1918—1988, 1 neon tri e riflessioni, Gorica, april—november: dr. Branko Marušič.
Srečanje slovenskih sociologov. Nova Gorica, 3. 6.: dr. Branko Marušič. Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij iModinci J88«. Osijek, 5. do 9, 7,:
mag, Stane Granda, Dušan Kos, dr, Darja Mihelič, Witch Beliefs and Witchhunting in Central and Eastern Europe in 16.—20.
Centuries, Budimpešta, 6.—9, 9.: mag. Vinko Rajšp. 24. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ptuj, 28.—30. 9.: mag. Stane Granda, mag. Eva Holz, dr. Branko Marušič, dr. Darja Mihelič, mag. Vinko Rajšp. II documento e 1'archivio nell'area altoadriatica e 1J inform azione attraverso
gli strumenti archi vis tiči. Trst, 3.—8. 10.: dr, Darja Mihelič. Carlo M. Attems primo arcivescovo di Gorizia (1752—1774) fra Curia romana e Stato absburgico. II. convegno internazionale. Gorica, 6.—8. 10,; dr. Branko Marušič, mag, Vinko Rajšp. 22. zasedanje Ceško-jugoslovanske zgodovinske komisije. Maribor, 11.—13. 10,:
mag. Eva Holz, mag. Vinko Rajšp. Austria e Italia di fronte alia nuova storia 1918—1988. Gorica, 24. 10.: dr. Branko Marušič.
Historische Edition tmd Computer. Gradec (Avstrija), 26.—30. 10.: Darja Mihelič, mag. Vinko Rajšp.
Storia e didattica d d la Stori a. Gorica, november—december: dr, Branko Ma-rušič.
JugoslovanskoTrancoski odnosi, Beograd, S-—9, 12.: mag, Vinko Raj i p. Janez Sum rada.
Jakob Volčič in njegovo delo (IS 15—1888). Pazin, 10. 12.: dr. Branko Marušič.
Se da m deset godina i stori je Jugoslavije. Okrogla miza revije Jugoslovenski i s torij ski časopis. Beograd, 22. 12.: dr. Branko Marušič — z diskusijskhn prispevkom.
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV
Stane Cranda
Odnos slovenske duhovščine do tehničnega in gospodarskega napredka v 19. stoletju. Cerkev in slovenska kultura od konca 18. do konca 19. stoletja. Ljubljana, 17. 3.
Eva Holz
češki uradniki pri nas v drugi polovici 19. stoletja. 22. zasedanje Ceško-ju-goslovanske komisije, Maribor 11.10.
Branko -Marušič
Zgodovinopisje o delavskem gibanju na Primorskem. Posvet piscev zgodovine NOB, Nova Gorica, 15. 1.
Govor na Prešernovi proslavi v Novi Gorici 8. 2.
Predavanje o dr. Henriku TumL Idrija, 1. 3.
Prva svetovna vojna skozi skušnjo in spomin ljudi na Primorskem. Okrogla miza o I. svetovni vojni, Trst, 24. 3.
T1GR, Radio Trst, 1. 6.
Govor na slovesnost! ob poimenovanju osnovne šole v Volčah po Tonetu Majniku. Volče, 12.6.
Italijanska okupacija Posočja 1915—1917. 24. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Ptuj, 29. 9.
Jakob Volčič v Gorici 1840—1842. Jakob Volčič in njegovo delo (1815—1888). Pazin, 10.12,
Božo Otorepec
Pečati in grb mesta Ljubljane. Ljubljana, 16,2. (strokovni sestanek),
Krajevni grbi s posebnim ozirom na Koper in Piran. Piran, 27. 10.
Historiat grba Ljubljane. Otvoritev razstave osnutkov za novi znak Ljubljane, Ljubljana, 3. 11.
Pogovor o lastni knjigi, arhivskem delu in krajevnih grbih na Slovenskem, »Osmi dan«, TV, 24. 11.
Vinko Rajšp
Carovniiki procesi na Slovenskem. Witch Beliefs and Witchhunting in Central and Eastern Europe in 16.—20. Centuries. Budimpešta, 8. 9,
Osrednji avstrijski Časniki: Die Presse, das Vaterland in češka Politik (v nem, jeziku) o odnosih med Čehi in Slovenci. 22. zasedanje Češkoslovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije. Maribor, 11.10.
Revue des deux Mondes o Slovencih. Jugoslovansko-francoski odnosi, Beograd, 9.12.
Janez Sumrada
Drtavnopravni in upravni status Ilirskih provinc. Jugoslovansko-francoski odnosi, Beograd, 9. 12.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 285—2ffi.
UMETN0STN0ZG0D0VINSK1 INSTITUT FRANCETA STELETA
Umetnost okoli leta 1400 na Slovenskem (Dr. Emilijan Cevc)
Raziskava kompleksa vprašanj o umetnosti okoli leta 1400 na Slovenskem je v glavnem zaključena, seveda pa bodo ob dokončni formulaciji rezultatov potrebna še nekatera nadrobnejša dopolnila. Nekatera specialna poglavja so že oddana za natis, druga v pripravi, celovitejši sintetični pregled pa bo dozorel v kakih dveh letih. Izkazalo se je, da ima umetnost tega časa na slovenskih tleh več specifičnih, umeinostnogeografsko pogojenih značilnosti, ki so jih prispevali predvsem stiki s sosednjo italijansko umetnostjo, dasi so njena izhodišča povezana z vodilnimi centri Srednje Evrope, predvsem češke in šlezije. Po drugi strani pa se ta umetnost zelo zgovorno vključuje v slogovno valovanje južnih in vzhodnih alpskih dežel z značilnimi modifikacijami in retrospektivnostjo, a vendar ohranja v mnogih spomenikih polno kvaliteto.
Umetnost reformacije na Slovenskem (Dr. Emilijan Cevc)
Tema o umetnosti reformacije na Slovenskem, ki so jo pobudile obletnice naše reformacije in je doživela več interpretacij že v preteklosti, je bila razširjena na nadrobnejše ikonografske in slogovne analize. S pritegnitvijo spisov nemških reformatorjev so se osvetlile nekatere vsebinske silnice, ki so odločale tako pri figuralni kot arhitekturni umetnosti protestantskega kroga. Odprta so le še nekatera vprašanja z arhitekturnega področja, za katera bodo potrebna še terenska izkopavanja. Krajši povzetek rezultatov je pripravljen za objavo.
Auhitektura poznega 16. in 17. stoletja na Slovenskem (Blaž RcsmanJ
Raziskavo arhitekture poznega 16. in 17. stoletja na Slovenskem, ki se je sprva omejevala le na ožje, izbrane stavbne tipe tega časa, smo razširili na vse glavne stavbne tipe, na njihove pokrajinsko diferencirane variante, zasledovali njihove slogovne spremembe in prilagoditve namembnosti (npr. ob prezidavah Starejših Stavb, romarske cerkve, župnijske cerkve itd.). Dosegli smo generalni pregled spomenikov, ki ga topografsko dopolnjujemo pO posamičnih regijah; raziskave spremlja, kolikor je le mogoče, tudi arhivska dokumentacija.
Novejša arhitektura na Slovenskem (Dr. Damjan Prclovšck)
Raziskovanje novejše arhitekture na Slovenskem se je nadaljevalo predvsem z ugotavljanjem teoretičnih izhodišč te umetnosti, ki so odločala ob koncu preteklega in v prvi polovici našega stoletja. Študij arhitekturnega gradiva ob obiskih Nemčije in Italije potrjuje in dopolnjuje naše dosedanje sklepe, nekaj novih pogledov na naše klasicistične spomenike pa je odprla tudi dunajska razstava bidermajerja. Precej dela je bilo vloženega tudi v strokovne priprave in realizacije razstav arhitekta Jožeta Plečnika v Milanu in Benetkah in v priprave za nujno potrebno monografijo O Plečniku. Naš delež je vključen tudi v zasnovo tržaške razstave arhitekta Maksa Fabianija. — Nekaj dosedanjih izsledkov o arhitekturi 19. stoletja je razvidnih iz ustreznih gesel v Enciklopediji Slovenije, Zelo se je pomnožilo slikovno in arhivsko gradivo.
Rezbar siva 17. stoletja na Slovenskem (Borut Uršič)
V	okviru naloge o rezbarstvu 17. stoletja na Slovenskem je bilo na terenu obdelanih okoli 70 objektov (zlasti v Istri, Brdili in na dolenjskem ozemlju, kjer so primorski slogovni infiltrati dokaj močni}, Na Dunaju je bil pregledan dokumentacijski fond nekdanjega Spomeniškega urada za Primorje, v Gorici pa predvsem fotografsko gradivo izpred prve svetovne vojne, študijski obisk Italije (Mantova, Ver ona, Vicenza, Firenzc) je bil namenjen predvsem italijanskim stalnim vplivom na primorsko rezbar stvo. Dokumentacija na terenu je razen terenskih zapisov obogatila fo to teko za čez 1000 negativov in diapozitivov. Delo je spremljalo tudi zbiranje arhivskih virov.
Zbiranje in redigiranje virov za umetnostno zgodovino Slovenije (Ana Lavrič)
V	sklopu dolgoročne naloge zbiranja in redigiranja virov za umetnostno zgodovino Slovenije je bila izpopolnjena kritična obdelava virov in spomenikov Hrenovega časa in objavljena v dveh knjigah, Prvi del obsega izčrpno študijo o umetnosti konca 16. in začetka 17. stoletja in o umetnikih in umetnih obrtnikih ter o osebnem Hrenovem deležu ob oživitvi umetnosti po oseki reformacije. Drugi del prinaša izpise virov (Hrenovih koledarjev in protokolov) in opombe, ki se včasih spremene že v manjše študije. — Nadaljevali smo zbiranje in prepisovanje arhivskih virov za baročni čas in delno za 19. stoletje.
Zbiranje dokumentarnega gradiva za umetnostno zgodovino Slovenije (dr, Emil i j an Cevc, Ana Lavrič, dr. Damjan Prelovšek, Blaž Res man, Vida Urek, Borut Uršič)
Ob sodelovanju vseh sodelavcev Inštituta se je zbirka dokumentarnega gradiva za umetnostno zgodovino Slovenije občutno pomnožila (tudi s terenskimi zapisi in ekscerpii oz. fotokopijami starejše literature), Podatki se vnašajo v specialne kartoteke spomenikov, umetnikov jn ikonografije, Začeli smo revidirati temeljno kartoteko umetnostnih spomenikov s poudarkom na usklajevanju in ažuriranju toponimov; inštitut je za ta namen dokupil tudi nekaj specialne kartotečne opreme, Za urejanje kartoteke in tekstov smo uporabili tudi računalniško opremo, S Čimer smo začeli ustvarjati bazo podatkov, ki bo rabila pri vseh raziskavah. Nadaljevali smo tudi pregledovanje umetnostnih zbirk samostanov — uršulinskega v Škof ji Loki in frančiškanskega v Novem mestu.
Nadaljevali smo zbiranje spomeniškega gradiva in dokumentacije za prvi snopič atlanta, ki ga ureja posebna redakcijska komisija.
Inštitut je oktobra v Mestni galeriji v Ljubljani pripravil razstavo Likovni umetniki — člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je bila ena od spremljajočih prireditev ob petdesetletnici SAZU.
Knjižnica je v letu 1988 pridobila 200 zvezkov revij in 80 knjig. Število obiskovalcev je še vedno majhno, ker je skoraj ves knjižni fond že tretje leto zaradi selitev in še neurejenih novih prostorov deponiran. Sproti izdelujemo geselski katalog in sistematično usklajujemo inštitutski abecedni imenski katalog s tistim iz Centralne biblioteke SAZU.
Selitve ob zidarskih delih v stavbi, kjer je nameščen inštitut, so delo sicer precej ovirale, vendar je bil program izpolnjen in delno tudi presežen.
Udeležba na strokovnih srečanjih
I. mednarodni simpozij o prvem goriškem nadškofu Karlu Mihaelu Atlcmsu Gorica, 22. 4.: Borut Uršič.
II. mednarodni simpozij o prvem goriškem nadškofu Karlu Mihaelu Attemsu.
Gorica, 6.-8.10.: Borut Uršič. 9. pogovori o baročni umetnosti, Maribor-Avstrijska Štajerska, 26. 10.: Borut Uršič.
Veneto — Slovenija, dve kulturi za jutrišnjo Evropo, Benetke, 12,—14. 12,: dr. Emilij an Cevc — z referatom.
PREDAVANJA IN REFERATI Erollijan Cevc
Umetnostni stiki med Benetkami, Fnrlanijo in Slovenijo. Benetke, 12. 12. Damjan PrelovSek
Arhitekt Jože Plečnik. Mi lan o. Fakulteta za arhitekturo 21, in 22, 1, — Tri predavanja.
Le Corbusier in Plečnik. Ljubljana, Cankarjev dom 12. 4. Arhitekt Jože Plečnik. Karlsmhe, Fakulteta za arhitekturo 20. 4, BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRAHEH 267—28?.
MUZIKOLOŠKI INSTITUT
Raziskave gregorijanike (Dr. Jurij Snoj)
Transkribirane in obdelane v obliki razprave so bile 3 v celoti ohranjene večglasne skladbe iz rokopisne zbirke NUK, in sicer maš ni stavek burgund-skega mojstra Gillesa Binchoisa ter dva anonimna mote ta, Nadaljevala so se konec lanskega leta začeta pripravljalna dela za študij kranjskega antifonala. Popisana je bila vsebina prve od dveh knjig tega kodeksa in opravljen kritični prepis besedil približno tretjine te knjige Izdelan je bil tudi seznam odstopanj od izdaje »Corpus Antiphonalium Officii«, Z vsem tem naj bi bila vsebina rokopisa podana v obliki, ki je primerna za razne vidike njegovega proučevanja.
Raziskave obdobja renesanse
(Dr. Edo Skulj, dr. Jože Sivec, dr. Danilo Pokorn)
Nadaljevalo se je transkribiranje motetne zbirke Jakoba Gallusa »Opus musicum«. Dokončana je bila transkripcija drugega dela III. knjige z 31 mo-teti, pred dovršitvijo pa je transkripcija prvega dela IV. knjige z enakim številom motetov. Izšla sta XII. in XIII. zvezek zbirke »Monumenta ar tis musicae Sloveniae«, s katerima je domači in mednarodni glasbeni javnosti dostopna v moderni notaciji celotna tretja od štirih knjig te monumentalne Gallusove stvaritve. Nadaljevalo se je tudi transkribiranje kompozicij skladatelja Jurija Prennerja in dopolnjeval inventar kompozicijskega opusa tega avtorja z novimi kopijami njegovih motetov iz knjižnic v Avstriji in Zvezni republiki Nemčiji.
Glede na približujočo se 400-letnico smrti Jakoba Gallusa (1991) je predsedstvo Republiške konference SZDL 14. junija ustanovilo organizacijski odbor, ki naj bi poskrbel za dostojno počastitev te obletnice v Sloveniji, Jugoslaviji in mednarodnem svetu, ter vanj imenovalo dva sodelavca Muzikološkega inštituta. Inštitut je začel S prvimi deli za reprezentativen mednarodni simpozij z delovnim naslovom »Gallus in evropska glasbena renesansa«, na katerem naj bi sodelovali muzikologi iz številnih evropskih držav in Amerike
in ki je s spremljajočimi prireditvami — koncerti, razstavo ter promocijo notnih izdaj in drugih publikacij — zamišljen kot osrednja manifestacija v jubilejnem Gallusovem letu.
Raziskave obdobja baroka (Tomaž Faganel)
Na podlagi Študija kompozicijskega stavka Janeza Krst ni ka Dolarja je bila napisana in objavljena razprava o njegovi »Missa sopra la Bergamascas za 5 solistov, petglnsni mešani zbor in orkester, katere partitura ie bila pred tem rekonstruirana. Obsežnejša razprava o značilnostih kompozicijskega stavka tega avtorja s posebnim ozironi na njegove mašne skladbe pa je v sklepni fazi. Pri tem je bila izvedena primerjava z mašnimi opusi Dolarjevih sodobnikov Bertalija, Kerlla, Schmelzerja in Cavallija ter kot dodatno primerjalno gradivo rekonstruirana partitura njegovega psalma »Nisi Dominus« za 4 soliste, zbor in continuo.
Raziskave obdobja klasicizma
(Dr. Danilo Pokom, dr, Ivan Klemenčič)
Osrednji delovni napor na tem raziskovalnem področju jc veljal pripravi in izvedbi mednarodnega simpozija »Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem«, ki je bil od 26, do 28, 10, V Inštitutu sta bila zanj napisana dva referata, prvi o skladatelju Amandusu Ivančiču (Ivanschiz), njegovih skladbah v slovenskih arhivih, njegovem delu in biografski problematiki, dnigi o častnih članih ljubljanske Filharmonične družbe. Za načrtovano razpravo o skladatelju Francu Polliniju so bila opravljena pripravljalna dela: zbiranje literature o tem avtorju in pregled njegovih kompozicij s poudarkom na klavirskih variacijah.
Evidentiranje in katalogiziranje virov
(Tomaž Faganel, dr. Jurij Snoj, dr. Danilo Pokom)
Nanovo odkritih, popisanih in delno fotografiranih je bilo 12 ostankov srednjeveških glasbenih knjig, od tega 3 v NUK, S v arhivu frančiškanskega samostana v Novem mestu in 4 v kapiteljskem arhivu prav tam; inŠtitutska kartoteka srednjeveških glasbenih virov je s tem narasla na 315 enot, Dokončana j C bila katalogizacija tiskov in rokopisov Starega glasbenega arhiva novomeškega frančiškanskega konventa (359 bibliografskih enot, 1350 skladb, 704 kartotečni listi), katalogizirani sta bili naknadno najdena arhivska enota (23 skladb) že popisanega starega glasbenega fonda frančiškanskega samostana v Ljubljani ter skladateljska zapuščina Matije Tome a (1621 kartotečnih listov). V grobem je bilo evidentirano staro gradivo v novomeškem kapi ti ju. Izdelana jc bila fotokopija enega naših največjih in najdragocenejših koralnih rokopisov — kranjskega antifonala iz leta 1491 (490 posnetkov).
Inštitut je pripravil dve tiskovni konferenci, prvo 9. 2, O novih publikacijah, drugo 21. 10. o simpoziju o klasicizmu.
Tomaž Faganel je bil ob delu v Inštitutu tudi dirigent Akademskega pevskega zbora »France Prešeren* v Kranju. Dr. Ivan Klemenčič je v okviru Umetnostne podkomisije Terminološke komisije Inštituta za slovenski jezik vodil skupino za izdelavo glasbenega terminološkega slovarja; le-ta pripravlja redakcijo drugega zvezka, ki vsebuje glasbene oblike. Kot terminolog za glasbeno področje pa je bil svetovalec pri delu za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Dr. Danilo Pokom je delal kot predsednik Skupščine kulturne skupnosti LjubijanaCenter, predsednik odbora za glasbo in balet Ljubljanske kulturne skupnosti in predsednik programskega odbora Mednarodnega fe-
stivala komorne glasbe 20, stoletja v Radencih. Dr. Jurij Snoj je za mednarodno glasbeno bibliografijo RTLM izdelal izvlečke slovenskih del o glasbi, objavljenih v lelti 1984.
SIMPOZIJ »EVROPSKI GLASBENI KLASICIZEM IN NJEGOV ODMEV NA SLOVENSKEM«
V okviru svojih prizadevanj, da dosežke slovenske glasbe v preteklosti predstavi domači in mednarodni javnosti vsaka tri leta tudi z mednarodnimi znanstvenimi srečanji, je Muzikološki inštitut od 26. do 2B. oktobra organiziral simpozij z naslovom »Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem«. Na njem je z referati sodelovalo 21 muzikolov, in sicer dr. Rudolf Flotzinger iz Avstrije, dr. Wolfgang Boetticher in dr. Arnold Feil iz Zvezne republike Nemčije, dr. Kurt von Fischer iz Švice, dr. Ivano Cavallini iz Italije, dr, Jaroslav Bužga, dr. Jiri Sehnal in dr, Jitka Snižkova iz Češkoslovaške, dr. Alina Zorawska-Witko\vska iz Poljske ter akademik dr. Dragotin Cvetko, dr. Katarina Bed i na, dr, Marija Bergamo, prof. Dubravka Fran kovic, dr, Ivan Klemenčič, dr. Koraljka Kos, dr, Primož Kuret, dr. Danilo Pokorn, dr. Andrej Rijavec, dr. Jože Sivec, dr. Edo Skulj in dr. Manica Špendal iz Jugoslavije. Natisnjen je bil zbornik z njihovimi referati. Simpozij SO pospremile tri prireditve — razstava »Glasbeni klasicizem na Slovenskem« v Prešernovi dvorani ter dva koncerta. Na prvem so Simfoniki RTV Ljubljana pod taktirko dirigenta Antona Nanuta in ob sodelovanju solista klarinetista Alojza Zupana izvedli skladbe treh častnih članov ljubljanske Fi[harmonične družbe Františka Benedikta Dušika, Františka Kramafa-Krommerja in Lud-vviga van Beethovna, na drugem pa sla Esthcr in Kurt von Fischer igrala Mozartova dela za klavir štiri ročno. Ob koncu simpozija je njegove udeležence sprejela predsednica Skupščine mesta Ljubljane Nuša Ker še van Tematika, izbrana za to znanstveno Srečanje, je bila bogata in zanimiva. Referati so jo osvetlili z različnih vidikov, seveda pa je niso izčrpali. Simpozij jc uspel po vsebinski in organizacijski plati, bil je dobro obiskan, tisk. radio in televizija so o njem razmeroma obširno poročali. Njegovo realizacijo so finančno omogočile SAZU, Raziskovalna in Kulturna skupnost Slovenije ter Ljubljanska kulturna skupnost.
RAZSTAVI
Glasbeni klasicizem na Slovenskem. Prešernova dvorana SAZU, 26. 9.—S. 10.
Pripravila in uredila Ivan Klemenčič in Danilo Pokom. Gustav Mahler. — Simfonije. Cankarjev dom, 22, 6.-5. 7. Urednik slovenske različice razstave Danilo Pokurn.
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI ZA RTV Tomaž Fagancl
Uvodna beseda. Koncert ob 85-lelnici smrti Huga WoIfa, Slovenj Gradec 7. 6.
Ivan Klemenčič
Soočanja. Sodelovanje pri okrogli mizi III. programa Radia Ljubljana ob 40-Letnici Slovenske filharmonije in SO-letnici prve Slovenske filharmonije, 12.1.
Slovenski godalni kvartet. Referat na kolokviju 26. mednarodnega festivala komorne glasbe 20. stoletja, Radenci, 24. 9.
Častni člani ljubljanske Filharmonične družbe. Referat na simpoziju »Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem«, Ljubljana, 28 10,
Danilo Pokom
Restavrirani glasbeni instrumenti ptujskega muzeja. Uvodna beseda na predstavitvenem koncertu, Ljubljana, Galerija Ars, i8. 5.
Mahler v Ljubljani. Uvodna beseda na razstavi Gustav Mahler — Simfonije, Ljubljana, Cankarjev dom, 22. 6.
Madrigali Jakoba Gallusa. Referat na simpoziju »Glazbcna baština naroda j narodnosti Jugoslavije«, Varaždin, 26, 9.
Amandus Ivančič (fvanschiz) — Prispevek k poznavanju glasbe zgodnjega klasicizma. Referat na simpoziju »Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem«, Ljubljana, 21. 10.
Slovenski skladatelji — akademiki. Oddaja T V Ljubljana, 17. 11. Scenarij,
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE M A STRANEH 239—290.
INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE
Sekcija za slovensko literarno zgodovino
Literamozgodovinske raziskave slovenske književnosti 19. in 20. stoletja (Dr. France Bernik, dr. Marjan Dolgan)
Izšla je monografija Slovenska vojna proza 1941—1980 — sinteza rezultatov raziskave »Tematika NOB v slovenski umetniški p rozin, ki je bila zaključena v letu 1987.
Proučevanje slovenske modeme (dr- F. Bernik). Raziskava je ob programsko-načelnih in informativnih člankih znanih slovenskih avtorjev o sodobni evropski literaturi upoštevala še manj znane, tudi take, ki jih naša literarna veda doslej ni imela v ustreznem razvidu. S tem je bil zaključen pregled programsko-načelnega pisanja o zgodnjem obdobju naše moderne in ustvarjeno trdno izhodišče za analizo literarnih besedil -
Slovensko pripovedništvo 1918—1930 (dr. M. Dolgan), Raziskava je pokazala neustreznost literarnih ocen, ki so posledica recepcije, izvirajoče iz kanona socialnega realizma. Natančnejša analiza je zajela segment iz pripovedništva Stanka Maj ena.
Priprava znanstveno-kritičnih izdaj (Jože Faganel in zunanji sodelavci)
Nadaljevale so se priprave za izdajo korespondence slovenskih protestantov razen Trubarja (urednik dr. J, Raj h man}. — Nadaljeval se je pregled strokovne literature o BrUmskih spomenikih (J, Zor, M. Kranjec). Začela se je obdelava še neurejene in neobjavljene korespondence Žige Zoisa iz let 1778—1819, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani, fasc. RAR Narejen je bil popis celotnega gradiva, ki obsega 1095 enot, od tega 940 pisem in pisemskih konceptov različne vsebine v nemščini, francoščini in italijanščini (J, Faganel).
Drugo strokovno in organizacijsko delo. Dr. F. Bernik je bil član odbora za proslavo petdesetletnice SAZU in urednik jubilejnih publikacij, in član upravnega odbora Slovenske matice Dr, M. Dolgan je Član strokovne delovne sku-
pine za založništvo in knjižničarstvo pri Kulturni skupnosti Slovenije, član odbora za informatiko in kadrovsko problematiko Raziskovalne skupnosti Slovenije in član programskega sveta kulturno-umetniškega programa Radia Ljubljana, — J. Faganel je član jezikovnega razsodišča pri republiški konferenci SZDL, Član strokovnega sveta Posebne izobraževalne skupnosti za kulturo in član sveta za slovenski jezik pri RTV Ljubljana,
Sekcija za literarno teorijo
(Mag. Darko Doli na r, VI a s ta Pacheiner-Klander, Majda Stanovnik-Blinc, Jola Skulj, Alenka Maček in zunanji sodelavci)
Literarni leksikon. Zunanji sodelavec inštituta dr, Denis Poniž je končal prvo verzijo študije Use j, ki jo je nato uredniški kolegij leksikona pregledal in ocenil. Študija obravnava razvoj pojma, kritično pretresa novejše teorije o eseju, njegove z vrstne opredelitve, tipologije in klasifikacije ter njegova razmerja do drugih zvrsti, pri čemer se kot osrednji problem pokaže položaj eseja na meji ožje pojniovanega območja literature. Posebej je obravnavan razvoj eseja pri Slovencih in teoretični ter kritični pogledi slovenskih piscev □anj. Avtor usklajuje rokopis s pripombami uredniškega kolegija in izdeluje dokončno verzijo razprave,
Nadaljevalo se je formuliranje razprav o literarni kritiki (D. Sega), O her-m ene v liki (D. Dolinar) in o literarnem prevodu (M. Stanovnik-Blinc), nanovo sta bili zastavljeni raziskavi o staromdijskih verznih oblikah (V. Pacheiner-Klander) in o razmerju med literaturo in filmom (S, Furlan, Z. Vrdlovec). Poleg tega so se nadaljevale raziskave sodelavcev Literarnega leksikona, povezanih v zunanjih programskih sklopih programa »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda«, ki jih je po skupnem načrtu usklajeval uredniški kolegij.
Delavci sekcije so sodelovali pri organizacijskih in redakcijskih opravilih za Literarni leksikon ter skrbeli za dopolnjevanje in uporabo kartoteke lite-rarnoteoretičnih terminov in kartoteke tujih literarnih avtorjev v slovenskem periodičnem tisku. Ob tem so opravljali še nekatere druge naloge. Mag. Darko Dolinar je dajal terminološke nasvete s področja literarne vede za Slovar slovenskega knjižnega jezika. -- V las ta Pacheiner-Klandcr je nadaljevala raziskavo Ved kot književnosti. — Jola Skulj je nadaljevala raziskavo o modernizmu in teoretičnih as pek tih modernega romana, kar je tudi tema njenega podiplomskega študija. Imenovana je bila za članico sveta revije Primerjalna književnost, iztekel pa se ji je mandat v strokovni komisiji Prešernovega sklada za literaturo, — Razen te in še nekaterih sprememb v zasedbi organov ZRC SAZU so delavci sekcije opravljali iste funkcije kot v prejšnjih letih (prim. Letopis SAZU 37 za 1. 1986, str. 225—226).
Sekcija za blograftko, bibliografijo iti dokumentacijo
(Jože Muilda, Nada Gspan-Prašelj, dr, Metka Eogel, mag, Franca Buttolo, Alenka Maček in zunanji sodelavci)
Slovenski biografski leksikon. Tekla so dela za 15., tj. zadnji zvezek, v katerem bodo obdelana gesla od Zd do Z, vsega okoli 320 oseb, dodana pa bo še imensko kazalo za celotno izdajo. Vsa gesla so bila oddana v delo, večinoma zunanjim sodelavcem. Napisanih je bilo 84 novih člankov, od tega so jih 9 prispevali člani sekcije. Sicer se je uredniški kolektiv posvečal predvsem redigiranju in obdelal 60 člankov, tako da je zdaj v čistopisu pripravljena tretjina zvezka,
širšt uredniški odbor, sestavljen iz predstavnikov razredov SAZU (prim, Letopisu SAZU za L 1983, str. 256, in 38 za L 1987, str. 293), v tem letu ni imel sej, temveč je deloval z individualnimi konsultacijami o posameznih vprašanjih.
Druga dejavnost sekcije je tesna povezana s potrebami leksikona. Sistematično smo zbirali življenjepisno in bibliografsko gradivo o osebah, ki sodijo v leksikon, zlasti iz slovenskega dnevnega tiska. Za interno uporabo je bilo izdelano osebno kazalo k delu Frana Erjavca Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem,
Pridobivali smo novo primarno in relevantno sekundarno literaturo ter dopolnjevali Staro. Uredništvo se pri svojem delu opira na te vire, pomaga svojim sodelavcem in daje informacije tudi drugim, ki pri njem iščejo pomoč. Med njimi so bile to leto pogostejše tele institucije oziroma njihovi Sodelavci: Arhitekturni muzej Slovenije, Filozofska fakulteta, Slovenski šolski muzej. Enciklopedija Slovenije in Enciklopedija Jugoslavije. C lani sekcije so razen nekaterih sprememb v zasedbi organov ZRC SAZU opravljali iste strokovne in družbene lunkcije kot v prejšnjih letih (prim. Letopis SAZU za L 1986, str. 227, in 38 za L 1987. str. 293), Poleg tega je bila dr. Metka Bogel članica organizacijskega odbora za 27. kongres Antropološkega društva Jugoslavije.
Knjižnica (Angela Turnšek}
V letu 1988 smo prejeli 286 novih knjig in 410 zvezkov revij. Vse nove knjige so bile obdelane za abecedni, stvarni in lis t kovni signalu m i katalog. Od starejšega knjižnega fonda je bilo nanovo katalogtziranih in stvarno obdelanih 90 knjig. Dopolnili smo 9 nepopolnih letnikov Kmetijskih in rokodelskih novic. Vezati smo dali 144 knjig in letnikov revij. Knjižnico je obiskalo 980 uporabnikov, ki so si izposodili na dom ali ogledali v knjižnici skupaj 2550 knjižnih enot.
Tajništvo (Alenka Maček). Vsa administrativna in tehnična dela se od letos opravljajo računalniško. Zaradi prihranka časa je obseg tehničnih del, zlasti za Slovenski biografski leksikon, narasel.
Zunanji sodelavci
Pri raziskovalnem delu inštituta so z obsežnejšimi avtorskimi ali uredniškimi prispevki sodelovali:
™ dr. Jože Rajhman (Teološka fakulteta, oddelek v Mariboru) pri izdajanju gradiva s področja slovenske literature,
—	dr. Janko Kos, (Filozofska fakulteta), dr. Denis Poniž (AORFT) in Drago Šega pri Literarnem leksikonu,
—	okrog 80 avtorjev in konsultantov s krajšimi prispevki pri Slovenskem biografskem leksikonu.
Sodelovanje Z raziskovalnimi in drugimi organizacijami a) pri našem programu:
Filozofska fakulteta — pri izdajanju gradiva iz slovenske literature, pri Literarnem leksikonu in pri Slovenskem biografskem leksikonu. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Pedagoška akademija Ljubljana — pri Literarnem leksikonu.
b} pri njihovem programu:
Enciklopedija Slovenije — geselske članke zanjo so pisali Franca Buttolo, Marjan Dolgan, Darko Dolinar.
Obiski na inštitutu
Dr. Rado Lenček, profesor na Columbia University v New Yorku, 19. 5,
Dr. Elizabeth Wright, profesorica na univerzi v Cambridgeu in dr. Edmund Wright, profesor na univerzi v Oxfordu, 25. 10.
Studijski obiski, potovanja v tujino
Jola Skulj je cd 16. 1. do 27, 2. v knjižnici Britanskega muzeja v Londonu pregledovala in študirala novejšo strokovno literaturo o teoriji modernizma in o modernem romanu.
Nada Gspan-Prašelj je od 1. do 7. 12. na Dunaju opravljala arhivske raziskave za potrebe Slovenskega biograFskega leksikona in se 2. 12. udeležila letnega sestanka sodelavcev Avstrijskega biografskega leksikona.
Majda Stanovnik-Blinc je od 7, do 2L 12, v knjižnici Britanskega muzeja v Londonu pregledovala novejšo strokovno literaturo o teoretičnih aspektih literarnega prevoda.
Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih
Symposium on Contemporary Literatures and Cultures of the LISA and Canada, Bled, 9.—14, 5. — Majda Stanovnik-Blinc, Jola Skulj (samo 13. 5.).
27. kongres Antropološkega društva Jugoslavije, Skofja Loka, 31, 5.—3. 6. — dr. Metka Bogel.
Srečanje jugoslovanskih književnih prevajalcev, Radovljica, 30. 9.—2. 10. — Majda Stanovnik-Blinc.
(Glej tudi rubriko Predavanja, referati, prispevki na RTV.)
Tiskovne konference, javne predstavitve raziskav
France Bcrnik
Sodelovanje na tiskovni konferenci Državne založbe Slovenije ob izidu 151,—154 knjige Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Cankarjev dom, Ljubljana, 24.2.
Sodelovanje na tiskovni konferenci ob izidu knjige N. Kureta Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1843, I, 2. snopič. SAZU, Ljubljana, 15. 4.
Predstavitev knjige Slovenska vojna proza 1941—1980 (s soavtorjem M. Dolganom), Slovenska matica, Ljubljana, 21. 4.
Prispevek na diskusijskem večeru o Koso vi Primerjalni zgodovini slovenske literature, Društvo za primerjalno književnost SR Slovenije, Ljubljana, 18. 5,
Sodelovanje na diskusijskem večeru ob izidu Slovenske vojne proze 1941— 1980. Slovenska matica, Ljubljana, 19. S.
Sodelovanje na tiskovni konfei-enci ob izidu jubilejnih publikacij ob petdesetletnici SAZU, Ljubljana, 10. 10.
Sodelovanje na predstavitvi Zbranega deta Valentina Vodnika (DZS) v okviru Kopitarjevih dni. Vodnikova domačija, Ljubljana-Siška, 25. 10,
Marjan Dolgan
Predstavitev knjige Slovenska vojna proza 1941—1980 (s soavtorjem F. Ber-nikom), Slovenska matica, Ljubljana, 21.4.
Sodelovanje na diskusijskem večeru ob izidu Slovenske vojne proze 1941— 1980. Slovenska matica, Ljubljana, 19. 5.
Majda Stanovnik-BUnc
Predstavitev dvojezične (slovensko-angleške) izdaje raziskovalnega programa SAZU in ZRC SAZU Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda na tiskovni konferenci ob izidu jubilejnih publikacij ob petdesetletnic i SAZU. Ljubljana, 10. 10.
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV
France Bernik
K problematiki slovenske moderne. Predavanje na 24. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 8. 7.
Poezija Stanka Maj ena. Referat na Simpoziju o delu in življenju Stanka Majcna (Ob stoletnici pisateljevega rojstva). Maribor, 10. 11.
Skupaj z Državno založbo Slovenije. Pogovor z Nevo Brun o knjigi Ivan Cankar (1987). Radio Glas Ljubljana, 2. 1.
Opozarjamo na. .. Pogovor z Branetom Grabarjem o knjigi Ivan Cankar. Radio Ljubljana, IL program, 12. 1.
O Slovenski vojni prozi 1941—1980. TV Ljubljana, 1. dnevnik, 26.4.
O Slovenski vojni prozi 1941—1980. Pogovor z Alenko Zor-Simoniti. T V Ljubljana, oddaja Knjiga, 7, 5.
Pripovedna proza in zgodovinska tematika, Predavanje, Radio Ljubljana, ITI. program, Mednarodna radijska univerza, 21. 7.
Metka Bogel
Nekaj misli o antropologiji na Slovenskem. Uvodno predavanje na 27. kongresu Antropološkega društva Jugoslavije. Skufja Loka, 31. 5.
Marjan Dolgan
Slovenske polemike. Cikel dvanajstih literarnih večerov na Radiu Ljubljana, I. program: I. Abecedna vojna (14. L); II. Fran Levstik in starosiovcnci (11. 2.); Josip Stritar in Zgodnja Danica (10. 3.); IV. Pravda o slovenskem šest o me ru (14. 4.); V. Siavček in srake (polemika o Gregorčičevi poeziji) (12. 5.); VI. Izidor Cankar in Aleš Ušeničnik (16. 6.); VIL Pravda o Župančičevi Veroniki Deseniški (14. 7.); VIII. France Vodnik in Josip Vidmar (18. 8.); IX. Josip Vidmar in Boris Ziherl (8. 9.); X. Vladimir Kralj in Josip Vidmar (13. 10.); XI. Josip Vidmar in Dušan Pirjevec (17. 11.); XII. Demokracija da — razkroj ne! ali zadnji tango slovenske moralistične falange (29. 12.)
Sodelovanje v oddaji Praznični večer slovenske TV ob 30. obletnici TV Ljubljana (o odnosu T V Ljubljana do slovenske poezije in dramatike). T V Ljubljana, I. program, 13. S.
Ideologija in slovenska pripovedna proza med vojnama. Predavanje na 24. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 13. 7.
Utelešene skrivnosti ali Majcnove legende. Referat na Simpoziju o delu in življenju Stanka Majcna (Ob stoletnici pisateljevega rojstva). Maribor, 10. 11. — Ponovitev v Radiu Ljubljana, 111. program, oddaja Žive misli, 29. 12.
Gloria in terra regnantibus. Esej o slovenski slavilni državniški poeziji. Radio Ljubljana, III. program, oddaja Žive misli, 17. II.
Darko Dolinar
Sodobna literarna veda in hermenevtika. Predavanje v Društvu za primerjalno književnost SR Slovenije. Ljubljana, 13, 4.
Nada Gspan-Prašelj
Das biographische Lexikon als kulturgeschichtliche Quelle. Predavanje na Jet nem srečanju sodelavcev publikacije österreichisches biographisches Lexikon 1 Si5—1950. Dunaj, 2. 12.
Jolfi Skulj
The Modern Havel: The Concept of Spatialization (J. Frank) and the Dialogic Principle (M. Bakhtin). Referat na 12. kongresu Mednarodne zveze za primerjalno književnost (ICLA). München, 23. 8.
Postmodernizem v literaturi. Predavanje na seminarju za slovenske pedagoge iz Trsta in Gorice v organizaciji Deželnega šolskega urada iz Trsta in Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje. Trst—Opčine, 13. 9.
Poročilo o 12. kongresu Mednarodne zveze za primerjalno književnost. Društvo za primerjalno književnost SR Slovenije. Ljubljana, 5. 12.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 290—J&l.
INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Sekcija za ljudsko slovstvo
(Mag. Marija Stanonik, Monika Kropej, dr. Milko Matičetov)
Za monografsko izdajo pripovednega repertoarja rezijanske pravljičarke Tine Vajtove s Solbiee je bilo prepisovanje zbranega gradiva z magnetofonskih trakov s koncem lela 1988 prekinjeno in se bo nadal jevalo, ko bo M. Matičetov za transkribiranje dobil primernega sodelavca.
S kolaciortiranjem prepisanega gradiva se je končala 1. faza priprav za izdajo pripovednega gradiva Gašperja Križnika iz zapuščine J. Baudouina de Cour-tenaya.
M. Matičetov je napisal folklorni komentar k izdaji Materialov i V J. B, de CourtenayaJ pregledal tretjino rokopisa (400 strani) Režijanskega slovarja istega avtorja, ki ga bosta izdali SAZU in Sovjetska akademija znanosti ter dal za 20 strani pripomb in predlogov za izboljšavo.
Zbirka pripovedk, ki so bile pridobljene v zadnjem desetletju in so dokaz, da žive na terenu še danes, je skoraj pripravljena. Redakcijsko bo zaključena, ko bo znan založnik, saj bo zbirko treba prilagoditi programu založbe. Na pobudo M, Stanonik je pri založbi Kmečki glas začela izhajati zbirka ljudskih pripovedk s pokrajinskim izhodiščem, imenovana Glasovi. 1. knjiga »Javorov hudič« vsebuje gradivo z Gore, s hribovja od Čavna do Nanosa, ki ga je zbral F. temigoj.
V okviru revije »Pionir« je bila na pobudo M. Stanonik sprožena akcija za načrtno zbiranje ljudskih pripovedi o nastanku krajevnih in ledinskih imen ter zbadljivk na račun prebivalcev. Razpisu se je odzvalo 13 osnovnih šol; z njihovim sodelovanjem je bilo pridobljenih 340 razlag o nastanku krajevnih in drugih zemljepisnih imen ter okrog 30 zbadljivk, Pridobivanje gradiva se je nadaljevalo tudi posredno z zunanjimi sodelavci, ki jih mentorsko vodi M. Stanonik. Nove sodelavce je iskala še posebej za serijo Glasovi in za vseslovensko zbirko ljudskih pripovedi iz današnjih dni. Neposredno na terenu je bilo zbrano gradivo v Grahovem, Mariboru, Šentilju in v Slovenskih goricah.
Nadaljevalo se je izpisovanje slovstvenofolkiornih odlomkov iz slovenske literature. V arhiv jc prišlo čez 6000 izpiskov iz del več avtorjev (B, Magajna, J. Jalen, M, Bor, A. Gradnik, J. Murn, M. Jarc, F. Milčinski, L. Suhodolčan, R, Maister, R. Peterlin-Petruška, A. Novačan, A, Debeljak, M. Kramberger,
J. Pahor, I. Sorli, D. Rupel, A. Hieng, V. Kavčič, P. Božič, I. Pregelj, M- Ma-lenšek, B. Kreft in M, Rožanc).
Vse nanovo pridobljeno gradivo je bilo sproti uvrščeno v arhiv in klasi-ficirano,
M. Stanonik je napisala razpravi O razmerju med slovstveno folkloro m trivialno literaturo ter Zapisovanje in redakcija slovstvene folklore kot metodološki problem. M. Krope j je dokončala magistrsko delo Karel Štrekelj in njegova narodopisna zapuščina.
V	okviru priprav za izdajo Slovenskih ljudskih ugank so bili do konca leta 198S pregledani zapiski s prvih terenskih raziskovanj Etnografskega muzeja. Na listke so bile izpisane uganke iz vasi okoli Šentjurja (zdaj Podtabor) in Skocjana.
Vse gradivo za rezijansko bibliografijo 1600—1985. ki je posebno obsežna za 19. in 20. stoletje, je bilo Izpisano na kartotečne listke. Pripravljeno je gradivo za uvod, v katerem bodo na podlagi pričevanj (zgodovinskih, toponoma-stičnih, jezikovnih) predstavljeni Rezija, njena »zgodovina« in ljudje.
Sekcija za ljudske šege In igre
(Mag. Helena Ložar-Podlogar, mag. Jurij Fikfak, mag. Mojca Ravnik, dr. Niko Kuret)
Zbiranje podatkov za osnovno bibliografijo o šegah v 2. polovici 19. stoletja je potekalo po načrtu, fz časnikov je bilo izpisanih 120 enot. Ob obletnici smrti J. Volčiča, Slovenca, ki je največ svojih prispevkov o ljudskem izročilu Istre (slovenske in hrvaške) objavil v slovenskih časnikih, je bil pripravljen zbornik prispevkov o Volčiče vem delu in izbor gradiva ljudskega izročila. Uredil ga je J. Fikfak.
Za monografsko študijo Tradicionalna svatba na Slovenskem je bilo napisano poglavje o medsebojnem spoznavanju mladih, o vasovanju in snubljenju Analiza gradiva je pokazala, da se večina šeg vključuje v splošni slovenski model, le vasovanje in deloma snubljenje je bilo treba prikazati po posameznih pokrajinah, ker kažejo svoje posebnosti. Na podlagi terenskih raziskav, tiskanih virov in obsežnega anketnega gradiva, zbranega v zadnjih letih, je bila napisana razprava o tradicionalnih svatbenih šegah v širši okolici Novega mesta. Skupaj z že prej objavljeno o predporočnih šegah za-okroža predstavitev svatbenih šeg na tem območju Dolenjske, Terensko delo je bilo osredotočeno na dopolnjevanje podatkov o svatbenih šegah na Dolenjskem (Šmarješke Toplice, Gorenja vas, Brezovica, Grobi je, Grčevje, Raka, Bučka, Drnovo, Bela cerkev. Mirna peč, Zagorica). Zbiranje gradiva za Šege ob rojstvu je potekalo v zgoraj navedenih vaseh. Rezultati so bili zaradi nezaupljivosti informatork dostikrat pičli, največ podatkov je uspelo dobiti od babice, ki je pomagala pri porodih na domu. Tudi za šege ob smrti je raziskava potekala v navedenih vaseh. Te šege so še zelo žive, enako verovanja v zvezi s smrtjo. Dokumentirana so bila pokopališča v navedenih krajih (150 fotografij in diapozitivov), predvsem njihova lega in ureditev, zbrani so bili nagrobni napisi.
V	Zagorici in Vidmu (Dobrepolje) je bil dokumentiran potek pusto vanj a (70 fotografij), da bi ugotovili spremembe v pustnih šegah, ker so prireditev iz prvotnega vaškega okolja prenesli v večji kraj in pred druge gledalce. V okviru študentske prakse je bila v okolici Mislinje dokumentirana »lepa nc del j a« (10 strani besedila, 120 fotografij in 3 zvočne kasete).
Skupaj z Inštitutom za etnologijo v Gradcu se je začela raziskava o življenju na meji v vasi Mlaka—Laaken (oblike medsebojnih stikov, praznovanja in dr.). Posnet je bil video film o vaškem prazniku. Pridobljeno je bilo okoli
200 fotokopij rokopisov (kronike, pesmarice in dr.), posneto 30 fotografij, napravljenih 10 filmov in posnetih 10 zvočnih kaset.
Na Tržaškem so bila dokumentirana praznovanja (vaška, fantovska, trgovska) in organizacija fe-teh. Največ gradiva je iz Doline, Bol junca, Prebenega, Bor-šta in Ricmanj, posnetega ob praznovanju pusta in postavljanju miaja. Pridobljenih je bilo 125 fotografij M. Magajne iz let 1954 do 19S0, ki kažejo značilne faze postavljanja mlaja in predvsem vlogo spolov. Raziskava Družbene navade v etnično mešanih okoljih se je začela v zadnjem trimesečju ob prihodu nove sodelavke, ki je v tem času zbirala gradivo na terenu (Zanigrad, Abitanti, Gradin) ter etnološko in zgodovinsko lileraiuro o Istri, Sodelovala je pri izdelavi dokumentarnega etnološkega filma o vasi Zupančiči oh Rokavi,
Celotno na terenu zbrano gradivo je bilo uvrščeno v inštitutski arhiv. NT, Kurct je pripravil za tisk 3. snopič topografskih podatkov po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (18IS) in G. Gotha (1842) z naslovom S!i> vensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848.
Sekcija za glasbeno narodopisje
(Julijan Strajnar, Igor Cvetko, mag. Marko Terseglav, Marjetka Golež, Mirko Ramovš, dr. Zmaga Kumcr)
Nadaljevala se je tekstološka obdelava gradiva za 4. knjigo zbirke Slovenske ljudske pesmi, transkribirane in klasificirane so bile nanovo uvrščene pesmi, napisan je bil komentar za dve obsežnejši pesemski skupini. Vendar je bilo osrednje delo posvečeno nadaljevanju dveh raziskav v okviru zbirke, Za pi"vo Podoba človeka V slovenski ljudski pripovedni pesmi je M. Golež izdelala tri poglavja 2. tretjine (Sociološka in psihološka osvetlitev človeka v ljudski pripovedni pesmi, Človek v odnosu z okoljem, Duhovno-zgodovinska struktura ljudske pripovedne pesmi), za drugo Srbohrvaško ljudsko pesništvo v Sloveniji (namesto obsežne je načrtovane Folkloristična misel 19. stoletja in št reki jeva zbirka »Slovenske narodne pesmi«) je M. Terseglav pregledal dostopne rokopisne in tiskane vire o srbohrvaški ljudski pesmi (npr. revije iz prejšnjega in začetka 20. stoletja), izpisal vse srbohrvaške pesmi iz arhiva Sekcije za glasbeno narodopisje ISN in pregledal večino primerjalnega gradiva v ustreznih ustanovah v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu in Novem Sadu. Z, Kumer je za tisk pripravila zbirko slovenskih ljudskih pesmi O Mariji z naslovom Lepa si roža Marija, ki bo izšla pri Mohorjevi družbi. Čistopis za knjigo Citira. Instrumentalna glasba Rezije — La musica strumentale in Val d i Resia je bil oddan v aprilu, delo pa je izšlo konec oktobra 3988, Izdelan je bil tudi seznam vseh posnetkov ljudskega izročila Slovencev v Italiji od leta 1962 pa do 1986 in je izšel hkrati s knjigo.
Za monogralijo Pritrkavanje na Slovenskem se je nadaljevalo zbiranje gradiva na terenu (Adlešiči, Dobliče, Komen pri Gorici, Lesce), pregledan je bil del tuje literature o sorodnih pojavih (fr. carillon, nem, Glockenspicl). V okviru Etnomuzikaloške raziskave slovenske Koroške so bile za objavo pripravljene pesmi za 3. knjigo »Slovenske ljudske pesmi Koroške* — Spodnji Rož, to je pesemska besedila na 470 straneh z opombami in 50 strani registrov (po tekočih številkah, po 1. verzu, po krajih). Upoštevani so terenski zvočni posnetki Sekcije za glasbeno narodopisje ISN. gradivo iz starejših tiskanih in rokopisnih virov ter posnetki Lajka Milisavljeviča. Na terenu so bila preverjena nekatera posneta in transkribirana besedila.
Katalogizacija in klasifikacija plesnega gradiva je zajemala še nee viden tirane terenske zapise Marije Šuštar. Za študijo o izvoru in oblikovanju belokranjskega plesnega izročila so bili ponovno pregledani tiskani viri iz 19. stoletja. Terenske raziskave so bile osredotočene na ogled lol ki ornih prireditev (npr.
jurjevanja) in dokumentirale vplive folklorama na plesno izročilo. Zunaj raziskovalnega programa za leto 1988 je bila pripravljena in oddana v tisk 1. knjiga zbirke »Slovenski ljudski plesia, ki bo vsebovala gradivo Gorenjske, Dolenjske in Notranjske, Izšla bo v slovenskem in hrvaškem jeziku pri založbi Prosvjetni sabor Hrvatske v Zagrebu. Zbirka (v treh knjigah) bo nadomestila prvotno načrtovani ponatis antologije sPlesat me pel j i«, i, knjiga bo vsebovala poleg dopolnjenega uvoda in plesnega gradiva iz osrednje Slovenije iz zbirke »Plesat me pel j ji« še okoli 60 novih variant plesov Gorenjske, Dolenjske in Notranjske, vse z besednim opisom in kinetografijo. Raziskava Vloga zvoka v slovenskih ljudskih šega!} je v letu 1988 zajemala vlogo zvoka v otroškem izročilu. Njeni rezultati so bili predstavljeni na svetovnem antropološkem kongresu v Zagrebu.
Načrtna ctnomuzikološka raziskava se je nadaljevala v zgornji dolini reke Krke (Gabrovčec, Krka, Muljava, Zagradec). Gradivo je zbral I. Cvetko, predvsem pa je poizvedoval po informatorjih in pripravljal teren za nadaljnje raziskave. V Reziji (Ravanca) je J. Strajnar dopolnjeval gradivo, Z. Kumer in M. Ramovš sta posnela ves pesemski repertoar pevke Rozalije Ofič-Ko-larjeve, ki živi v Ješenici pri Račah, doma pa je iz Dramelj pri Celju, Krajša snemanja so bila v izbranih krajih in na priložnostna vabila pevcev in godcev: Ljubljana, Zaiolmin, Komen pri Gorici, Ludranski vrh (L Cvetko), Adle-šiči, Dobliče {J. Strajnar, M, Tcrseglav), Črnomelj, Kostel, Lesce, Obrež, Šele (M. Ramovš), Andraž, Ogorevc, Spodnja Kungota (Z. Kumer, M. Ramovš). Skupno je bilo opravljenih 27 terenskih dni, posnetih 855 enot pesmi in instrumentalnih melodij, zbrani So bili številni podatki o petju, pesmih, glasbilih, godcih, plesu, šegah in drugem.
Sekcija za materialno kulturo
(Dr. Tone Ccvc, dr. Angelos Baš)
V okviru raziskave Planine na Slovenskem je I. Brezigar (Goriški muzej) proučevala sodobne oblike življenja in kulture pastirjev v kobariških planinah ter socialna razmerja med vasjo in planšarskim naseljem. Rezultati raziskave bodo objavljeni v inštitutskem zborniku. Terenske raziskave solčavskih planin so bile zaradi bolezni sodelavca preložene, delo je bilo omejeno na pregled arhivskih virov in študij ustrezne literature. Nadaljevala se je raziskava kmečkega stavbarstva na Slovenskem. Evidentirane so bile kmečke stavbe v okolici Žužemberka ter v Studorju (Bohinj). Izmen jeni sta bili dve kajži, prva v Prevolah, druga v Studorju ter izrisani načrti. T. Cevc je študijsko obiskal severno Italijo, in sicer ozemlje, kjer so pretežno naseljeni Retoromani, ter vzhodno Tirolsko, ki so jo v poznem srednjem veku še naseljevali Slovenci. Za komparativno raziskavo si je ogledal in dokumentiral tamkajšnjo alpsko kmečko arhitekturo. Ob raziskavah na terenu je potekalo Sprotno zbiranje stavbne terminologije. Zbrano gradivu je bilo arhivsko urejeno.
Za raziskavo Oblačilna kultura na Slovenskem v 11. iti IS. Stoletju je bilo v celoti Opravljeno izpisovanje iz arhivskih, tO je pisnih virov (arhivi gospostev, graščin, samostanov, sodišč, župnišč, deželnega glavarstva za Kranjsko, kranjskih deželnih stanov, zemljiške knjige, zapisniki mestnega sveta Ljubljane in dr.), ki so v Arhivu SR Slovenije, Zgodovinskem arhivu Ljubljane, Zgodovinskem arhivu v Celju in v Pokrajinskem arhivu v Mariboru. Skupaj je bilo izpisano 834 listov. A. Baš je pripravil za tisk knjigo Opisi oblačilnega videza na Slovenskem v 17, in 18, stoletju.
Sodelavci Inštituta so posredovali gradivo in nasvete vsakomur, ki je to potreboval za znanstveno, pedagoško, kulturno-prosvetno ali umetniško delo in se sami vključevali vanj (pomoč pri diplomskih nalogah, mentorstvo v
akcij ali »Znanost mladini», predavanja na različnih seminarjih Z KOS, mentorstvo pevskim ali folklornim skupinam, glasbene in plesne priredbe ter drugo). V letu 19SS so opravljali v raznih odborih in komisijah iste funkcije kot prej (prim. Letopis SAZU 37, 1986, str. 235—236 in 38, 1987, str. 299—300).
Knjižnica
(Sinja Zcmljič-Golob)
Knjižni fond se je v letu 1988 povečal za 381 enot, in sicer za 279 revi-jalnih zvezkov in 102 knjigi. Skupno Število knjižnih enot je ob koncu leta znašalo 9795. Na dom je bilo izposojenih 167 knjig, medbibliotčnih izposoj je bilo 8, Nanovo je bila prek Biblioteke SAZU vzpostavljena stalna zamenjava z Urbanističnim inštitutom, v dogovoru pa je stalna zamenjava z mehiškim inštitutom Indegiuista ínteramericano v Mcxicu,
Bibüotckarka S. Zemljtč Golob je tudi tajnica uredništva inštitutskega zbornika Gradit iones*. Sestavila je 11 sinopsisov za zbornik prispevkov o J. Volčiču in dve poročili za revijo DEMOS iz Berlina.
ZNANSTVENI POSVETOVANJI
Inštitut za slovensko narodopisje je bil pobudnik in soorganizator dveh posvetovanj.
Prvo, z naslovom »Ricerca e riproposte — Raziskovanje in njegova uporaba«, je bilo 28. 10. v Reziji (Ravanca/Prato d i Resia) ob 150-letnici rezijanske folklorne skupine. Iz ISN sta z referati sodelovala dr. Milko Matičetov in Mirko Ramovš, iz Rezije Luigi Pa let t i, iz Vidma (Ud i ne) prof. Gian Paolo Gri, medtem ko so se drugi udeleženci vključevali z disku sij ski m i prispevki. Posvetovanje je bilo končano drugi dan v Naborjetu (Malhorgetto), kjer je direktor ZRC SAZU dr, Mitja Zupančič izročil Etnografskemu muzeju (Museo Etnográfico di Malborghetto) presnetke tonskega in filmskega narodopisnega gradiva, ki je bilo posneto med Slovenci v Italiji in ga hrani Sekcija za glasbeno narodopisje ISN. Zvečer na dan posvetovanja je bil v »Kulturski hiši« na Ravanci koncert komornega orkestra RTV Ljubljana pod diregent-skim vodstvom Antona Nanuta s praiz.vedbami skladb slovenskih in italijanskih skladateljev na režij an sko temo, 29. 10. pa so predvajali presnetke vsega filmskega in video narodopisnega gradiva, ki je bilo posneto v Reziji in ga prav tako večinoma hrani Sekcija za glasbeno narodopisje ISN. Glavno delo pri Organizaciji posvetovanja in drugih prireditev v okviru proslav 150-letnice rezijanske folklorne skupine je s strani ISN opravil Julij an Strajnar. Znanstveno srečanje "Jakob Volčič in njegovo delo (JSI5—pa je bilo 10. 12. v Pazinu ob 100-letnici smrti Jakoba Volčiča, slovenskega duhovnika, zbiralca in raziskovalca ljudskega izročila v Istri, preporodi tel j a in kulturnega delavca. Mag. Jurij Fikfak je izbral referente in srečanje strokovno pripravil ter uredil zbornik, prispevkov, ki je izšel pred posvetovanjem, medtem ko sta njegovo tehnično organizacijo izpeljala Katedra Cakavskog sabora in Centar za kulturu iz Pazina. Na srečanju, ki mu je v drugem delu predsedoval mag. Jurij FikEak, je sodelovalo 14 referentov iz Ljubljane, Zagreba, Reke, Nove Gorice in Pazina. Končalo se je s spominsko slovesnostjo na grobu Jakoba Volčiča v Žareč ju pri Pazinu. Ob znanstvenem srečanju so sodelavci ISN pripravili razstavo o življenju in delu J. Volčiča.
Obiski
Dr. Berndt Schöne, Akademie der Wissenschaften der DDR, CentralininStitut für Geschichte, podružnica Dresden, 2.—15. 7. — Pogovori o slovenski in nemški etnologiji.
Södelavci Inštituta za narodnostne študije (prof. Xiao Jiacheng, Cao Cheng-zhang, Du Rong-Kun, Yan Ruxian, Chen Donglan, Guan Jian), Beijing (Kitajska), 3. 8, — Pogovor o delu Inštituta za slovensko narodopisje in slovenski etnologiji.
Prof. dr. Leonardas Sauk a, Litvanska akademija znanosti, Vilnius, 10.—11. 10. Pogovor o raziskovanju slovstvene folklore na Slovenskem.
Prof. dr. Petar Vlahovič, Etnološki oddelek Filozofske fakultete, Beograd, 19.10, — Posredovanje podatkov o oblačilni kulturi na Slovenskem.
Mag. Ljubinko Radenkovič, Ealkanološki inštitut SANU, Beograd, 7.—10. II.
—	Pregled virov in literature o slovenskih zagovorih.
Studijska potovanja v tujino
I. Cvetko, 7.—18. 11., Magyar tudomänyos Akademia — Zenetudomäny Intezet, Budimpešta. — V okviru medakademijske izmenjave je v navedeni ustanovi pregledal arhiv za ljudsko glasbo, še posebej zbrano gradivo o Slovencih na Madžarskem, v večjih strokovnih knjižnicah pa novejše etno-muzikološke publikacije,
J, Fikfak, S.—12. 9., Akademie der Wissenschaften der DDR — Cent raiin s titut für Geschiche {Bereich: Volkskunde), Institut für Volkskunstforschung, Berlin; Institut für die Forschung der Kultur Lausitzer Sorben, Budyiin Bautzen. — Namen obiska je bil seznaniti se z današnjim stanjem raziskovanja šeg in zgodovine etnologije v DDR, potekal pa je na osnovi medakademijske izmenjave.
M. Golež. 13,—19. 11., Phonogramm arch i v der öAW; Institut für Volkmusikforschung; österreichische Nationalbibliothek; Institut für Musiksoziologie, Dunaj. — V okviru medakademijske izmenjave se je seznanila z delom teh ustanov in pregledala strokovno literaturo, predvsem teoretično s področja ljudske glasbe.
Udeležba na znanstvenih posvetovanjih in kongresih
Posvetovanje avstrijskih etnomuzikologov, Strobl, 9, 4, — J, Strajnar in M. Terseglav (z referatom).
Posvetovanje jugoslovanskih etnomuzikologov »Folklorne skupine in odrske postavitve«, Metkovič, 22,—24, 4. — J, Strajnar (z diskusijskim prispevkom).
Mednarodno posvetovanje o ikonografiji in glasbilih, Orta (Italija), 26.—3!. 5.
—	J. Strajnar (z diskusijskim prispevkom).
Mednarodni simpozij »Slovenski jezik, literatura in kultura v srednjem veku«, Ljubljana, 28. 6.—1. 7. — M. Stanonik (z referatom),
32. mednarodni kongres antropoloških in etnoloških znanosti, Zagreb, 24.— 31.7. — T, Cevc, I. Cvetko, M, Stanonik (z referati) in M. Kropej,
35. kongres Zveze društev folkloristov Jugoslavije, Roža je, 26.—29. 9. — M. Terseglav (z referatom).
17. Seminar für Volksmusikforschung, Eisenstadt, 2.—8. 10. — J, Strajnar (z referatom) in Z. Kumer.
Posvetovanje »Raziskovanje in njegova uporaba« ob 150-letnici režij ans ke folklorne skupine, Ravanca/Prato di Resia, 28. 10. — M. Matičetov, M. Ramovš (z referatoma), I. Cvetko, M. Golež, Z. Kumer, J. Strajnar in M. Terseglav.
Znanstveno srečanje »Jakob Volčič in njegovo delo (1815—1868)«, Pazin, 10. 12. — J. Fikfak z referatom, M. Kropej, H. Ložar-Podlogar, M. Matičetov, M. Ramovš, M. Ravnik in S. Zemljič-Golob.
Tiskovne konference, javne predstavitve razkiskav
Angelos Bas
Predstavitev 16. zbornika Inštituta za slovensko narodopisje »Tradltiones« na tiskovni konferenci na SAZU, 19. 2,
Tone Cevc
Predstavitev svoje knjige »Kmečke hiše v Karavankah« na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu, 16, 12.
Igor Cvetko
Predstavitev svoje knjige »Jest sem Vodovnik Juri« na tiskovni konferenci v Zrečah, 17. 9. in v Cankarjevem domu, 16. 12.
Jurij Fikfak
Predstavitev zbornika prispevkov in gradiva »Jakob Volčič in njegovo delo — Jakov Volčič i njegovo djelo« na znanstvenem srečanju ob stoti obletnici smrti Jakoba Volčiča v Pazinu, 10, 12. in na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu, 16. 12.
Marjetka Golež
Predstavitev svojega dela v monografiji I. Cvetka »Jest sem Vodovnik Juri« na tiskovni konferenci v Zrečah, 17. 9. in sodelovanje na tiskovni konferenci ob izidu istega dela v Cankarjevem domu. 16. 12,
.Milko Matičetov
Predstavitev svojega dela v knjigi »Materiali IV« J, Boudoina de Courtenaya na tiskovni konferenci v Spetru, 15. 11., v Ljubljani, 18. 11. in v Čedadu,
23. II.
Mirko Ramovš
Vodstvo tiskovne konference ob izidu knjig »Citira. Instrumentalna glasba Rezije« J. Strajnarja in »Materiali IV« J. B. de Courteneya v Cankarjevem domu, 18. 11. in »Kmečke hiše v Karavankah« T. Cevca, »Jest sem Vodovnik Juri« I. Cvetka ter zbornika * Jak ob Volčič in njegovo delo« v Cankarjevem domu, 16.12.
Marija Stanonik
Predstavitev Svoje knjige »Promet na Žirovskem« na tiskovni konferenci v Mladinski knjigi, 28. 1. in v Kulturno-informacijskem centru Križanke, 19. 2.
Predstavitev dela antologije »Žiri In Zirovci v slovenski literaturi« na literarnem večeru v Žireh, 12. 2.
Predstavitev koncepta o zbiranju slovstvene folklore na terenu s pomočjo sodelavcev in odgovori na vprašanja o slovstveni folklori na srečanju s sodelavci Knjižne zbirke in Pisane knjige (Kmečki glas) v Radohovi vasi na Dolenjskem, 8. 6. in na literarnem večeru ob knjigi F. Černigoja »Javorov hudič« v Ajdovščini, 23.6.
Predstavitev rezultatov raziskovalne naloge »Krajevna imena v slovenskem izročilu«, ki je potekala v sodelovanju z revijo Pionir, in razgovor z najbolj prizadevnimi učenci in njihovimi mentorji, ki so sodelovali na njem. Dvorana SAZU, 30. 5.
Julij an Strajnar
Predstavitev svoje knjige »Citira. Instrumentalna glasba v Reziji — La musica strumen tale in Val di Resi a« na tiskovni konferenci v Reziji (Ravanca/ Prato di Resia), 28. 10, in v Cankarjevem domu, 18. 11.
RAZSTAVE
»Kmečke hiše v Selah«, T. Cevc s sodelavci, ScIe/Zell Pfarre na Koroškem, 26. 6.
»Življenje in delo Jakoba Volčiča«, S. Zemljič-Golob s sodelavci, Pazin, 10, 12,
PREDAVANJA. REFERATI, PRISPEVKI NA RTV
Angelos BaŠ
Krpi je na Slovenskem. — Radijska oddaja na 2. programu Radia Ljubljana, 26. 2.
Nabiralništvo na Slovenskem. — Radijska oddaja na 2. programu Radia Ljubljana, 6. 5.
Prof. dr. Angelos Baš. — Naši znanstveniki pred mikrofonom, I. program Radia Ljubljana, 10. 9,
Tone Cevc
Conjunctures about the architectural origin of two types of herdmen's huts on alpine pastures in Stovcnia. — Referat na 12. mednarodnem kongresu antropoloških in etnoloških znanosti, Zagreb, 24.—31. 7.
Igor Cvetko
Function of Sound in the Traditional Games of Children. — Referat na 12. mednarodnem kongresu antropoloških in etnoloških znanosti, Zagreb, 24,—31. 7.
Slovenska ljudska glasba in organizacija terenskega dela v Sekciji za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZV. — Predavanje na Muzikološkem inštitutu Madžarske akademije znanosti v Budimpešti, 15.11.
O slovenski ljudski glasbi. — Ciklus predavanj v Beams vi 11 u (Kanada) za slovenske izseljence, 24. 3., 31. 3., 7. 4. in 14. 4.
Ljudska pesem in instrumentalna glasba na Štajerskem. — Predavanje na nadaljevalnem seminarju Z KO S za vodje folklornih skupin, Ptuj, 22. 10.
Otroška zvočila in njihova praktična uporaba. — Predavanji na seminarju ZKOS za gledališke delavce, Ljubljana, 25. in 26,1L
Kako z improviziranimi in ljudskimi glasbili opremiti lutkovno (gledališko) predstavo. — Predavanje na seminarju ZKOS za lutkovne (gledališke) delavce, Trst, 2.-A. 12,
Ljudska in otroška glasbila v folklorni skupini. — Predavanje na seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Koper, 10. 2.
»Cesar me hoče k vojakom imet*. Radijska oddaja iz cikla »Slovenska zemlja V pesmi in besedi«, Radio Ljubljana, 2. 2.
Marjet k a Gole*
P. Zidar, Miki, 1987. — Ocena knjige za radijsko oddajo »S knjižnega trga«, Radio Ljubljana. 2. 7,
7. Smit, Vzeti kamen iz ust, 1988. — Ocena knjige za radijsko oddajo »S knjižnega trga«, Radio Ljubljana, 22. 9.
H. G. Welis, Velikani prihajajo, 1988. — Ocena knjige za radijsko oddajo »S knjižnega trga«, Radio Ljubljana, 31, 12.
Zmaga Klimer
Uvod v glasbeno narodopisje. —— Predavanje na Oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 2 uri tedensko.
Tam gor pri Kungoti... — Radijska oddaja iz cikla »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«. Radio Ljubljana, 26. 4, (soavtor M. Ramovš.)
»Drevi pa grem v vas«. — Radijska oddaja iz cikla ¡»Slovenska zemlja v pesmi in besedi«, Radio Ljubljana, J t. 5. (soavtor M. Ramovš.)
Helena Ložar-Podtogar
O pustnih šegah na Slovenskem. — Predavanje na Osnovni šoli »Heroj Vel j ko Vlahovič« v Ljubljani, 16, 2.
Velikonočne šege na Slovenskem. — Radijska oddaja na Radiu Murska Sobota, 29. J.
Letne in življenjske šege na Štajerskem. — Predavanje na nadaljevalnem seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Ptuj, 22. 10.
Milko MatičetOV
Interessi e tematiche nella letterat ur a di tradizione orale nella zona di Alpe-Adria. — Predavanje za učitelje italijanskih srednjih šol pri IRSAE, Trst, 5. 2.
¡•Lanitai. — Referat na posvetovanju ob 150-Ietnici režijanske folklorne skupine, Ravanca/Prato d i Resia, 28. 10.
Mirko Ramovš
Plesno izročilo in njegovo odrsko predstavljanje. — Referat na posvetovanju ob 150-letnici režij an s ke folklorne skupine, Ravanca/Prato di Resia, 28. 10.
Slovenski ljudski plesi Gorenjske.. — Predavanje na seminarju Z KO občine Maribor za vodje folklornih skupin, Maribor, 9. 1,
Slovenski ljudski plesi Primorske in Rezije.. — Predavanja na mednarodni »Ljetni školi folklora*, Zädar, 5.—6, 7.
Slovenski ljudski plesi vzhodne štajerske. — Predavanja na nadaljevalnem folklornem seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Ptuj, 20,—23. 10.
Tam gor pri Kungoti... — Radijska oddaja iz cikla »Slovenska zemlja v pesmi in besedi*. Radio Ljubljana, 26, 4. (soavtorica: Z. Kuraer.)
»Drevi pa grem u vas«. — Radijska oddaja iz cikla »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«, Radio Ljubljana, 31.5. (soavtorica: Z. Kumer.)
«Mi smo pa iz središke fare«. ■— Radijska oddaja Iz cikla »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«, Radio Ljubljana, 14. 6.
Mojca Ravnik
Istrska stavbna dediščina. — Predavanje na Srednji družboslovni šoli v Kopru, 19.2.
Marija Stanonik
Pregled raziskovanja srednjeveške slovstvene folklore na Slovenskem. — Referat na simpoziju »Slovenski jezik, literatura in kultura v srednjem veku«, Ljubljana, 1.7.
Tradicijski vidik slovstvene folklore, — Referat na 12, mednarodnem kongresu antropoloških in etnoloških znanosti. Zagreb, 24.—31. 7.
Kako pritegniti učence v raziskovanje slovstvene folklore. — Predavanje za člane Slavističnega društva za Gorenjsko, Kranj, 16, 11.
Julljan Strajnar
Zur Tanzmusik in slowenischen Raum. — Referat na 17. seminarju za raziskovanje ljudske glasbe (Seminar für Volksmusikforschung), Eisenstadt, 2,-8. 10.
Lokalna vokalna in instrumentalna glasba na Štajerskem. — Predavanje na seminarju ZKOS za pevske vodje folklornih skupin, Laško, 12. 11.
La musica popolare in Slovenia. Im musica popolare dell'area et niča slovena — Porabje, La musica popolare dell'area etnica slovena — Koroška — Car in t ia, La tradizione musicale degli sloveni in Italia l, in //. La mu-
sica vokale. La musica strumentäle. — Radijske oddaje za Radio Lugano, 7. 7., 13.1.. 20. 7., 2S. 7,, 3, 8„ 10, 8. in 17. 8.
Marko Tersegluv
Versuch der Lösung einiger Rätsel der Fetdforschung in Keimten. — Referat na posvetovanju avstrijskih etnomuzikologov, Strobl, 9. 4.
Nacionalna in kulturna identiteta Srhov v Beli krajini. — Predavanje na Etnografskem inštitutu SANUP Beograd, S. L
Drugačna podoba Jerneja Kopitarja. — Predavanje v okviru Kulturnih večerov v Trnovem, 19. 3.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH
INSTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO
Povezave slovenskih izseljencev z matično domovino in prekomorsko izseljevanje
(Mag. Andrej Vovko)
Raziskovalec je nadaljeval zbiranje gradiva in proučevanje literature o povezavi slovenskih izseljencev z matično domovino; raziskoval je delovanje organizacij s temi cilji, predvsem arhivsko gradivo o Rafaelovi družbi v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani ter časopisno gradivo o povezavah slovenskih ter drugih jugoslovanskih izseljencev v ZDA s slovenskimi in hrvaškimi emigranti iz Julijske krajine in Istre v stari Jugoslaviji, predvsem časopis »Istro«. Proučeval je tudi ustrezne vire v arhivsko-dokumentacijski zbirki Inštituta za slovensko izseljenstvo; nekatere izsledke, ki se nanašajo predvsem na povezave E t bi na Kristana ter na delovanje izseljenskih organizacij v Egiptu, je tudi publiciral. Nadaljeval je doktorsko disertacijo o šolski narod noobrambni organizaciji Družbi sv. Cirila in Metoda v obdobju do leta 1918, ki bo predvidoma končana v letu 1989. V okviru omenjene Družbe je med slovenskimi izseljenci v ZDA do prve svetovne vojne delovala tudi posebna, sicer formalno neodvisna mreža podružnic, ki je osrednji slovenski Družbi pošiljala precejšnja finančna sredstva. Med svojim enomesečnim študijskim bivanjem v Parizu v okviru znanstvenega sodelovanja med Francijo in Jugoslavijo je v Nacionalni biblioteki evidentiral literaturo O Zgoraj omenjenih vprašanjih, kot tudi najnovejšo literaturo o slovenskem in drugem izseljevanju v prek O morske drŽave ter o vlogi nekaterih Irancoskih in drugih pristanišč pri tem izseljevanju.
Izseljevanje iz osrednje Kranjske pred prvo svetovno vojno (Marjan Drnovšek)
Raziskovalec je že pred prihodom na Inštitut začel zbirati vire za proučevanje procesa izseljevanja iz osrednje Kranjske pred prvo svetovno vojno. Ta proces je tema njegove doktorske disertacije, prijavljene na ljubljanski Filozofski fakulteti. V zvezi z omenjeno temo je nadaljeval pregledovanje in evidentiranje giadiva v domačih arhivih, predvsem v Arhivu SR Slovenije in Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Rezultate tega evidentiranja je deloma objavil v razpravi Nekatere evidence o izseljevanju v Ameriko pred prvo svetovno vojno,
Priseljevanje in življenje Slovencev v Franciji in Belgiji (Marjan Drnovšek)
Raziskovalec je vzporedno s svojo že omenjeno temo zbiral, evidentiral in proučeval tudi gradivo ter literaturo o vprašanjih slovenskih izseljencev v
Franciji in Belgiji, zlasti v obdobju med svetovnima vojnama ter s poudarkom na slovenskih izseljencih v severnih deparlmajih Francije (Pas de Calais, Nord itd,) V arhivsko-dokumentacijski zbirki Inštituta za slovensko izse-Ijenstvo jc pregledal, dopolnil popise ter nanovo popisal sedem škatel gradiva o izseljencih ter izseljenskih društvih v Franciji ter Belgiji, v Zgodovinskem arhivu CK ZKS v Ljubljani pa proučil gradivo o delovanju Toma Brejca med slovenskimi izseljenci v Franciji pred drugo svetovno vojno, Izsledke o Brejčevem delovanju je podal pri okrogli mizi v Kranju ter jih objavil v seriji člankov v Delavski enotnosti, V knjižnici IZDC in v NUK je pregledal glasilo izseljenskih organizacij v Franciji in Belgiji »Glas izseljencev* za obdobje 1937—1939 in izdelal ustrezen pregled člankov O izseljenski problematiki, podobno pa tudi za članke s sorodno vsebino v partijskem glasilu »Praleter« za obdobje 1929—1942. Med enomesečnim študijskim bivanjem v Parizu oktobra 1988 v okviru znanstvenega sodelovanja med Francijo in Jugoslavijo je evidentiral in izpisoval gradivo o slovenskih izseljencih v Franciji v Nacionalnih arhivih ter ustrezne knjige in revije v Nacionalni biblioteki, Pri evidentiranju gradiva v Nacionalnih arhivih je sodeloval tudi Andrej Vovko.
Geneza knjige Louisa Adamiča Orel in korenine (Janja žitnik)
Raziskovalka je obdelala problematiko »Geneza Adamičeve knjige Orel in korenine. Analiza končne redakcije« in s tem v pogodbenem roku zadostila obveznostim nove raziskovalke. Rezultat njenega dela jc obsežna študija, ki je hkrati tudi njena magistrska naloga. V njej raziskovalka podaja tekstno Zgodovino objavljenih in neobjavljenih delov najpomembnejšega literarnega dela Louisa Adamiča, ki pa je bilo pred to raziskavo tudi njegovo najbolj neraziskano delo, Vzporedno S tO raziskavo je nadaljevala zbiranje gradiva za nadaljnje proučevanje še odprtih vprašanj v zvezi z biografskim in širšim zgodovinskim ozadjem v obdobju nastajanja omenjenega dela ter za bibliografijo člankov in razprav o Louisu Adamiču v ZDA in pri nas.
Arhivska-dokumentacijska zbirka (Spela Marinšek, Marjan Drnovšek)
Urejenih in popisanih je SO škatel gradiva. Delavci Inštituta so začeli podatke o slovenskem izseljenstvu vnašati v računalniške datoteke, Arhivsko-doku-mentacšjsko gradivo ter literaturo so poleg drugih uporabljali prof. Irena Birsa-škofič iz Melbouma, Avstralija, ki pripravlja magistrsko nalogo o Zgodovini priseljevanja Slovencev v zvezno državo Victoria, prof. Barbara Suša, ki pripravlja magistrsko nalogo o književnosti slovenskih izseljencev V Avstraliji ter raziskovalci iz Odseka za Zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu.
Ostala dejavnost
Delavci Inštituta si prizadevajo popularizirati svoje delo ter zbujati zanimanje za proučevanje vprašanj slovenskega izseljenstva. Tako se je Marjan Drnovšek, ki je že prej deloval v komisiji za delo zgodovinskih krožkov pri Republiškem svetu Zveze pionirjev Slovenije, vključil tudi v akcijo Zveze prijateljev mladine, ki pripravlja redno vsakoletno tekmovanje pionirskih Zgodovinskih krožkov. Tokratna tema je Izseljevanje iz domačega kraja do druge svetovne vojne in je med drugim doživela ugoden odmev tudi na 19. rednem občnem zboru Slovenske izseljenske matice. Marjan Drnovšek je pripravil tudi scenarij za televizijsko oddajo o bivši Kolodvorski ulici v Ljubljani, ki bo govorila tudi o izseljencih in izseljenskih pisarnah v tej ulici na prelomu stoletja. Delavci Inštituta objavljajo ocene in poročila o publika
ci j ah in razpravah z izseljensko tematiko v strokovnih in informativnih publikacijah. V prizadevanja za popularizacijo zgodovine pri učencih osnovnih šol mag. Andrej Vovko že deveto leto sodeluje v Veseli šoli Pionirskega lista.
Sodelovanje z raziskovalnimi in drugimi organizacijami
Delavci Inštituta so sodelovali s Slovensko izseljensko matico, predvsem glede dokumentarnega in knjižnega gradiva, za katerega je v svoji oporoki znana izseljenska pisateljica in politična delavka Ana Praček-Krasna določila, naj za njegovo hranitev poskrbijo sporazumno Slovenska izseljenska matica, Inštitut za slovensko izseljenstvo in NUK, Podobno so nadaljevali v prejšnjem letu začeto znanstveno sodelovanje z zgoraj omenjenim odsekom tržaške Narodne in študijske knjižnice. Andreja Vovka so na seji upravnega odbora Slovenske Matice 10. 2. 1983 izvolili za rednega člana-sodelavca. Inštitut za slovensko izseljenstvo je navezal stike s The Society for Slovene Studies v katero sta se včlanila Andrej Vovko in Janja Žitnik. O bodočem znanstvenem sodelovanju pri proučevanju vprašanj slovenskega izseljenstva so se delavci Inštituta dogovarjali z več posamezniki iz vrst s! oven s kili izseljencev v ZDA ter Avstraliji ter z nekaterimi domačimi raziskovalci izseljenskih vprašanj.
Obiski
Prof, dr. Henry Christian, The Rutgers University, New Ark, New Jersey, 16. 5.
Prof, dr. Rado Lenček, The Columbia University. New York. 19.5.
Florence Unctich, predsednica društva Progresivnih Slovenk, Cleveland, 7. 9.
Prof. dr. Bogdan C. Novak, University of Toledo, Ohio, 30. 9.
¿indijska potovanja
Marjan Drnovšek, Andrej Vovko, Pariz, 29. 9,—31. 10, v Archives Nationales, Bibliothèque Nationale.
Vdelelba na kongresih, simpozijih in posvetovanjih
Posvetovanje ob 100-letnici delovanja predhodnikov Arhiva SR Slovenije,
Ljubljana, S. in 9. 2. Marjan Drnovšek (z referatom), Andrej Vovko. Cerkev in slovenska kultura od konca 18. do konca 19. stoletja, Ljubljana
16. in 17, 3. Marjan Drnovšek. Andrej Vovko — (z referatom). Simpozij O sodobni književnosti in kulturi v Združenih državah in Kanadi
1945—1985, Bled. 9,—14, 5. Andre j Vovko, Janja žitnik. Okrogla miza o življenju in delu Toma Brejca, Kranj, 17. 6, 1988. Marjan
Drnovšek (z referatom), Andrej Vovko, Janja Žitnik. Posvet mentorjev zgodovinskih krožkov, Ljubljana, 3. 11. Marjan Drnovšek —■ (z referatom).
Razstava
Šolstvo na Slovenskem L Stalna razstava v Slovenskem šolskem muzeju, odprta 18. 4. Andrej Vovko (soavtor: Jože Ci perle).
PREDAVANJA, REFERATI Marjan Drnovšflk
Vladimir Fabjančič, ljubljanski arhivar. Posvetovanje ob 100-letnici delovanja
predhodnikov Arhiva SR Slovenije, Ljubljana, 8. in 9. 2. Politično delo Toma Brejca med izseljenci v Franciji (1936—1939). — Okrogla miza o življenju in delu Toma Brejca, Kranj, 17. 6.
Izseljevanje iz domačega kraja do II. svetovne vojne. Posvet mentorjev zgodovinskih krožkov, Ljubljana, 3. 11.
Andrej Vovko
Cerkev in slovensko šolstvo v 19. stoletju. — Kolokvij Cerkev in slovenska kultura od konca IS. do konca 19. stoletja, Slovenska Matica, Ljubljana, 16. 3.
D1ELIOORAF1JA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 295—297.
FILOZOFSKI INSTITUT
Raziskovalni program Inštituta za marksistične študije ZRC SAZU je od ustanovitve inštituta zasnovan in usmerjen lilozofsko, Da bi se splošni okvir in temelj inštitutske raziskovalne dejavnosti ustrezno izrazila tudi v njegovem nazivu, je znanstveni Svet Inštituta dal pobudo za njegovo preimenovanje v Filozofski inštitut ZRC SAZU. S predlogom sta bila seznanjena Razred za družbene in zgodovinske vede SAZU in Predsedstvo SAZU, ki sta se z njim strinjala. Predlog je bil tudi usklajen s predstavniki Oddelka za filozofijo in Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. S sklepom sveta ZRC SAZU na seji 25, 10, se je Inštitut za marksistične študije nato preimenoval v Filozofski inštitut ZRC SAZU.
V	letu 19S& se je program razširil na področju estetike. Poleg tega je bil v raziskovalni program Inštituta vključen tudi programski sklop Teoretske osnove psihoanalize«, ki ga izvaja Inštitut za sociologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Zgodovina slovenske marksistične misli (priprava Zbranih del Borisa Ziherla) (Ncda Pagon, mag. Oto Luthar}
V	okviru te raziskave se je delo v letu 1988 c s red milo na dva vsebinska sklopa — pripravo Zbranih del Borisa Ziherla ter raziskovanje predmarksistične socialne misli na Slovenskem, V tisku je V, knjiga Zbranih del Borisa Ziherla. ki obsega 53 bibliografskih enot in zajema delo iz obdobja 1950—1955, Knjiga ima uvodno študijo in ustrezen znanstveni aparat (opombe, kronološki pregled, vsebinsko-tekstne variante, stvarno in imensko kazalo), V končni fazi priprave za tski je tudi IV. knjiga Zbranih del Borisa Ziherla z besedili iz istega obdobja.
Nadaljevalo se je raziskovanje predmarksistične socialne misli od začetka 39. do konca tridesetih let 20. stoletja. Na podlagi proučevanja novih dostopnih sodobnih in zgodovinskih virov in literature je bila razširjena prva monografska predstavitev Andreja Bernarda Smolnikarja, Nadaljevala se je tudi sociološko-zgodovinska analiza historiografske metodologije v dosedanji prevladujoči interpretaciji zgodovinskih virov in podatkov. Na podlagi tega analitičnega pristopa je bilo obravnavano konstituiranje tretjega stanu na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja. Obravnava se nadaljuje s proučevanjem zgodovine men tali tet in ideologij. Vzporedni rezultat raziskovalnega dela na tem področju je primerjalna analiza uporabnosti in dosežkov metod sorodnih družbenih ved pri proučevanju zgodovinskih pojavov in procesov.
Temeljna slovenska izdaja del Marxa in Engelsa — raziskovanje zgodovine nastanka in učinkovanja Marxove in Engelsove teorije (Rado Riha, mag. Jelica Sumic-Riha, mag. Tomaž Mastnak)
V	skladu S pjTJgramsko zasnovo projekta METI, ki daje prednost politlčno-ekonomskim delom iz Marxovega in Engelsovega opusa, je bil v letu 1988 namesto načrtovanega zvezka I. 2 METI (Kritika Heglovega državnega prava.
Nemško-francoski letopisi), pripravljen za tisk prvi del slovitih Marsovih »Teorij o presežni vrednosti«. Strokovno delo v okviru Temeljne slovenske izdaje del Marxa in Engelsa je v letu 1988 obsegalo: strokovni in jezikovni pregled prevoda Marsove Kritike politične- ekonomije 186 J—63, L del, ki je v projektu METI označena kot METI 1. 10. 1. Poleg tega je bil pripravljen znanstveni aparat z obsežnimi pojasnili, nujnimi za razumevanje teksta, prikazom znotraj tekstovnega razvoja in registri. Opravljen je bil tudi jezikovni in strokovni pregled prevoda drugega dela tega Marxovega rokopisa. V okviru strokovnega dela v projektu METI, v katerega sodi tudi nenehno dopolnjevanje uredniških načel te izdaje, je dr. Pavle Zgaga izdelal navodila za izdelavo stvarnega kazala.
Znanstvenoraziskovalna delo v okviru Temeljne slovenske izdaje del Marxa in Engelsa je zajelo več problemskih sklopov.
Raziskovanje vloge politične in ideološke strukture v paradigmi Markove kritike politične ekonomije se je nadaljevalo s podrobno analizo teze, ki jo je razvil Jacques Bidet v svojem delu Que faire du Capital?, da je namreč treba v Marxovi teoriji kapitalističnega produkcijskega načina razlikovati dve ravni. Prvič, raven blagovne produkcije in cirkulacije nasploh, in drugič, raven razvitih kapitalskih razmerij. Obča blagovna razmerja so sicer podlaga kapitalizma, a so po Bi de to vem mnenju kategorialno avtonomna. To pomeni, da v tržni strukturi niso že implicirana specifično kapitalistična razmerja, prav tako pa sama tržna struktura ni goli pojav kapitala, »površina«, za katero se skrivajo določujoča kapitalska razmerja. Obča struktura blagovne produkcije in cirkulacije je sicer historično prepletena s kapitalskimi in raz rednimi razmerji, vendar pa jo je treba strukturnoJogično razločevati od teh razmerij. Analiza je prišla do rezultata, da je Bidetov pristop produktiven, ker omogoča pozitivno ovrednotenje meščanske demokratične in liberalne tradicije. S tem odpira pot za zapolnitev ene izmed temeljnih vrzeli V paradigmi kritike politične ekonomije — vrzeli teorije političnega. Pomanjkljivost Bidctove teoretske zastavitve pa je, da ne razvije pojma strukture, ki bi dovoljeval konceptualizacijo razmerja dveh docela avtonomnih, a hkrati notranje povezanih momentov. Analiza je pokazala, da se takšnemu pojmu strukture približujeta, ob navezavi na teorijo J. Lacana, Ernesto Laclau in Chantai Mouffe v svojem konceptu »radikalne demokracije« kot nosilnem pojmu post marks i stične politične paradigme.
Raziskava sodobnih teorij argumentacije je Habermasovo koncepcijo argumentacije kot sredstva za doseganje racionalnega konsenza zoperstavila Du-crotovi strukturallstlčni teoriji, ki vidi v argumentaciji predvsem orodje za subjektovo podreditev ideologiji. V tem teoretskem okviru je bila obdelana kot poseben tip argumentacije filozofska, ki jo lahko razberemo iz skeptične argumentacije. Raziskava je pokazala kot osrednji problem argumentacije tega tipa konstitucijo občega na podlagi prednefleksijskih, nezavednih prepričanj in verovanj. Analiza je poleg tega pokazala, da daje izjemno moč in prepričljivost skeptični argumentaciji prikrita etična razsežnost. Raziskovanje konstitueije socialistične ideologije in njenih sodobnih konceptov se je osredinilo na pojem demokratične revolucije, zlasti na delo Clau-da Le for ta. in usmerilo historično rekonstrukcijo k razpravam, v katerih se pojavlja refleksija človekovih pravic in tematiziranje enakosti (Burke, Paine, Wollstonecraft, Tocqueville). Obe veji raziskave se združujeta v problematiki različnih diskurzov političnega.
V okviru projekta METI je inštitut začel izdajati v angleščini zbirko mednarodnih zbornikov filozofskih in socioloških razprav Annals FI. Prvi zboi nik ima naslov The Subject in Democracy, avtorji prispevkov pa so Ch. Mouffe, E, Laclau, J. Keane, Ch. Pierson, M, Vajda, S. 2ižek, R. Močnik, M, Dolar, T, Mastnak, R. Riba.
Aktualna vprašanja epistemologije in marksizem {Dr. Aleš Ejavec, Vojislav Likar, Miran Božovič)
Raziskovanje francoske epistemologije je zajelo problem temeljev epistemologije in zgodovine znanosti v delu M. Serresa, Analiza se je v prvi fazi omejila na Serrcsovo ekplicitno in implicitno kritiko Bachelardove epistemologije in njegovih konceptov epistemološkega preloma in historične re-kurence. Serres ugotavlja, da je Bachelardova koncepcija epistemološkega preloma in njegove funkcije v razvoju znanosti posredno povezana Z njegovo eksplicitno predstavo o hierarhični urejenosti znanosti, v kateri zavzema posebno in izpostavljeno mesto matematična znanost, Serres zavrača tradicionalno klasifikacijo in ugotavlja, da vzpostavljajo sodobne znanosti lasten enciklopedični kontinuum znanstvenih vednosti, V epistemičnem prostoru torej ne gre več za procese delitve in ločevanja, temveč nasprotno za kroženje, komuniciranje, distribucijo, prevajanje in prepletanje konceptualnih mrež posameznih znanosti, Prav to pa so tudi tisti koncepti in pojmi, s katerimi je moguče po Scrresovem mišljenju epistemološko opisati dogajanja in premike v sferi sodobne znanstvene dejavnosti.
Raziskava odnosa umetnosti in ideologije v modernizmu je v letu 1988 dopolnila nekatere ugotovitve in Stališča, ki So bila predstavljena v knjigi Ideologija in umetnost modernizma (Ljubljana 1988). Začelo se je raziskovanje problematike postmoderne in postmodernizma in zajelo pojem j>ce-lostne umetnine«, ki se znova pojavlja v najnovejši umetnosti, V tem okviru je bila obravnavana tudi novejša zgodovina estetike na Slovenskem (predvsem zadnje desetletje).
Raziskava s področja problemov formalizacije se je v letu 1988 ukvarjala s teorijo vsebine duševnih stanj, izhajajoč iz stališča, da je vsebina duševnih stanj informacijsko opredeljena, natančneje, zaznavno opredeljena. Raziskava je pregledala kritike zaznavne opredelitve vsebin duševnih stanj, načine, kako so skušali le te dojeti sintaktično, in te načine nato kritizirala. Ena izmed temeljnih ugotovitev raziskave je, da na vsebino bistveno vplivajo predmeti, ki so v okolju pomembni za določen organizem, to pa so srednjeraz-sežni predmeti, Glede vprašanja individualizacije vsebine duševnih stanj zagovarja raziskava eksternalistično, ekološko stališče, glede modularnosti pa hierarhično stališče,
Knjižnica
Knjižni fond se je povečal za 114 knjig in 61 zvezkov periodike, 39 obiskovalcev in 7 sodelavcev si je sposodilo 139 knjig.
Druge dejavnosti.
Aleš Erjavec je član Medakademijskega odbora za filozofijo, član Izvršnega odbora Mednarodne zveze za estetiko (International Acsthctics Association) in član izvršnega odbora Slovenskega filozofskega društva. Organiziral je mednarodni kolokvij »Estetika na Slovenskem«, ki je bil maja v Ljubljani, in »Gesamtkunstwerk'Celostna umetnina«, ki je potekal spetembra 1988. — Ncda Pagon je delegatka Izvršnega sveta skupščine SRS v svetu NIJK in članica Republiškega komiteja za kulturo. — Rado Riha je član Sveta za znanost pri Predsedstvu MK SZDL. — Vsi raziskovalci Inštituta so opravljali še druge funkcije (prim. Letopis 38, 1987, str. 309).
Zunanji sodelavci
Pri raziskovalnem in strokovnem delu Inštituta so sodelovali: prof. dr, Božidar Debenjak, Filozofska fakulteta UEKr Ljubljana, mag. Miran Božovič, Filozofska fakulteta UEK, Ljubljana, dr. Vladimir Gligorov, samostojni raz-
iskovalec, Beograd. Mojca Jan, Ljubljana, dr. Lev Kreft, Marksistični center CK ZKS, Ljubljana, dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta BK UEK, Ljubljana, dr. Matjaž Potrč, Marksistični center C K ZKS, Ljubljana, dr. Miroslav Stanojevič, Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja, Ljubljana, mag. Janez Strehovec, CGP DELO. Ljubljana, dr, Janez Vrečko, Filozofska fakulteta UEK, Ljubljana, dr. Siniša Zarič, Ekonomska fakulteta, Beograd, dr. Pavle Zgaga, Pedagoška akademija, Ljubljana, dr. Slavo j Žižek, Inštitut za sociologijo UEK, Ljubljana.
Pri strokovni pripravi za V, knjigo Zbranih det Borisa Ziherla in za zvezek METI L 10. 1. je sodelovalo več zunanjih sodelavcev.
V letu 1988 sta pri raziskovalnem delu Inštituta sodelovala tudi mlada raziskovalca, katerih delo financira Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana-Center: Vlasta Vičič, Marksistični center CK ZKS, Ljubljana, Darij Zadnikar, Politična šola C K ZKS, Ljubljana.
ZNANSTVENA POSVETOVANJA
Inštitut je bil soorganizator mednarodnega znanstvenega sestanka »Teoretske predpostavke in analitične možnosti Marxovega Kapitala«, ki ga je organiziral časopis Naše teme iz Zagreba, Posvetovanje je bilo 29. 6. na Fakultetu političnih nauka v Zagrebu. Z referati so se ga udeležili sodelavec inštituta Rado Riha in zunanja sodelavca dr. Miroslav Stanojevič in dr. Pavle Zgaga. Inštitut je soorganizator znanstvenega srečanja »Francoska revolucija in so-dohnost«, ki ga za leto 1989 pripravlja Inštitut za medunarodni radnički po-kret iz Beograda. Člana pripravljalnega odbora sta Tomaž Mastnak in Rado Riha,
Obiski na inštitutu
Prof. dr. Helmut Reichelt, Univerza v Bremenu, oddelek za družbene znanosti, 28. 6,
Philip Thormey, Is titulo Universitario Europeo, Universita Europa, Firenze. V organizaciji Inštituta je imel 30. 6, na Filozofski fakulteti predavanje Pravo in politična opozicija v Evropi,
Dr. John Keane, profesor za politično filozofijo na Polytechnics or Central London in raziskovalni sodelavec Univerze v Bielefeldu, 10.9,
Študijski obiski in potovanja
Aleš Erjavec, 1. kongres jugoslovanskih filozofov, Herceg Novi 3.—7. 5;
11. mednarodni kongres za estetiko, Nottingham, 19. 8. do 2, 9. Vojislav Likar, Institut du bistoire des sciences C.N.R.S., Pariz 16.—23. 4. Oto Luthar, »Evropski agrarni sistemi in začetek industrializacije«, Münster,
1.—5.2.; doktorski seminar, Münster, 27, 4. do 8. 5, Tomaž Mastnak, »Schweizerischer Friedensrats, Zürich, 26. 2.; 1st i tuto universitario europeo. Firenze, 7.—9. 6.; seminar o človekovih pravicah, Praga, 17.-19. 6.; Polytechnics of Central London 7.—13. 7.; European Network for East/West Dialogue, Nijmegen, 17,— i. 8. 9,; Universität Tubingen, 3.—12. 10.; Centre for Communication and Information Studies, London, 25.-26. 11.
Neda Pagon, Inter University Center, Dubrovnik, 28, 3.-3, 4,; I s ti tu to Gram sei, Trst, Filozofska fakulteta. Trst: SLORf (Slovenski raziskovalni inštitut), Gorica, 17.—18.11.
Jelica Sumič-Riha, Centre du philosophie du droit in École des hau tes etudes, Pariz, 15,—26. 12.
REFERATI, PREDAVANJA
Aleš Erjavec
Ideologija in umetnost. Predavanje v organizaciji Društva za estetika in Cankarjevega doma, 14. 3.
Razvitak estetike u Sloveniji. Referat na 1. kongresu jugoslovanskih filozofov, Herceg Novi, S.—7. 5.
Ideologija in umetnost modernizma, Predavanje v Mestni knjižnici v Idriji, 12. 5.
Razvoj estetike v Sloveniji v zadnjih 10 letih. Referat na kolokviju »Razvoj estetike na Slovenskem« v organizaciji Slovenskega društva za estetiko, Ljubljana J6.—17. 5.
Um j et nos t i ideologija. Predavanje v Muzeju 14. ZOL Sarajevo, 18. S.
Postmodernism and Critical Theory. Referat na 11. mednarodnem kongresu za estetiko, Nottingham, 29. 8.-2. 9.
A Fragment on Gesamtkunstwerk. Referat na mednarodnem kolokviju Gesamtkunstwerk/Celostna umetnina v organizaciji Slovenskega društva za estetiko, Ljubljana, 14.—16. 9,
Postmoderna i ktdturne promjene. Simpozij III. programov radijskih postaj Jugoslavije, Sarajevo, 7.—8, 10. (Vodil enega od treh delov).
Oto Luthar
Idejno-polittčna zavest in idejnost Študija na ljubljanski univerzi. — Objavljeno v drugem tednu aprila 1988 na III, programu radia Beograd.
Tomaž Mastnak
Wiedergeburt der zivilen Gesellschaft in der Sowjetunion. Rclerat na javni tribuni Prager Frühling — Moskauer Perestrojka, Schweizerischer Friedensrat, Zürich, 26. 2.
The Repressive Future of Socialism, Referat na mednarodni znanstveni konferenci The Socialist Idea in Eastern Europe, I s ti tu to universitario europeo, Firenze, 7.—9.6.
From Real Socialism to the Real of Socialism. Referat na mednarodnem simpoziju The Politics of Knowledge, Univerza v Ljubljani, 15. 6.
Kad pomislim na Jugoslavija. Prispevek na javni tribuni ob izidu knjige Zoran Bindica Jugoslavija kao nedovršena država. Študentski kulturni centar, Beograd, 18. 1!.
Daydream Nation. Referat na mednarodnem simpoziju Rethinking Freedom of the Press in Europe, Polytechnic of Central, London 25.—26. 11.
Neda Pagon
Sociologija množične kulture. Predavanje za Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, 14. 1,
Kulturne potrebe in vrednote. Predavanje za Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, 30. 8.
Tipologija predmarkststičnih socialističnih utopij, predavanje na lnter-Uni-versity Centre — seminar »Marxismus und Philosophie«, Dubrovnik 28, 3,— 8. 4.
(Ne)nujna sinteza znanj. Referat na posvetovanju »Filozofija — kultura — znanost« V organizaciji Marksističnega centra Univerze v Mariboru, 28. 3,—3,4.
Rado Rlha
Pojem strukture pri Marxu. Referat na mednarodnem znanstvenem sestanku »Teoretske predpostavke in analitične možnosti Marxovega Kapitala", Zagreb, 29.6.
Jelica Šumlc-Rlha
Predstavitev knjige Osvvalda Ducrota Izrekanje in izrečeno v oddaji Radia Študent Studia humanitatis, 16, 11. 1988.
GIB LTOGF A FT J A RAZISKOVALCEV JE NA StRANEH 257—249.
GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MELIKA
Regionalna geografija tn regionalni razvoj
Geografska monografija Slovenije
(Dr. Ivan Gams, dr. Milan Silrer, dr. Dragu Meze, mag. Karel Natek, mag. Milan Orožen-Adamič, Milan Natek, Drago Perko, Maja Topole, Matej Gabro-več in 29 zunanjih sodelavcev)
Za Splošno geografsko monografijo Slovenije, ki bo izšla kot prva izmed petih knjig Geografske monografije Slovenije, smo nadaljevali pripravljanje tekstov in slikovnega gradiva. Uredništvo je sprejelo koncepte za prispevke o Naravni in kulturi dediščini in njenem varovanju ter o Klimi Slovenije. Zbranih je nad polovico prispevkov, nekateri so že v zaključni fazi, gradivo za drugo polovico je v pripravi. Ob pripravah poglavja o reliefu je Milan Silrer opravil še nekatere dodatne raziskave v Kamniško-Savtujskih Alpah, Karavankah in Posavskem hribovju. Posebno pozornost je posvetil genezi prostranih terciarnih ravnikov, pa tudi kasnejšemu razčlenjevanju tega sveta, do katerega je prišlo ob močnih ohladitvah podnebja v zgornjem plioccnu in še posebej v sledečem kvartarnem obdobju, ko so reke z drobirjem, ki je nastal pri mehaničnem razpadanju kamnin, pospešeno poglabljale svoje doline. Ob ogledu Številnih ledeniških sledov v Kamniških Alpah je v glavnem potrdil dosedanje ugotovitve, le za še sveže mo-renske nasipe domneva, da pripadajo dvema poledenitvama, Za to govore predvsem ustrezni, različno stari morenski nasipi v Lomu nad Trži čem in na Jezerskem, vendar pa je prepustil podrobnejšo členitev nesprijetilr moren še bodočim podrobnejšim raziskavam. Do zanimivih rezultatov je prišel tudi pri proučevanju holocenskih m oren škili nasipov v Kamniških Alpah. Izkazalo se je, da je bilo podobnih poledenitvenih sunkov, kot je bil tisti leta 1850, v holocenu še več in da se je ledeniški drobir vsakokratne poledenltve kratkomalo nalagal na starejšega. Predvsem pri obsežnih morenah pod ledenikom na Skuti se je pokazalo, da je svežega morenskega drobirja, ki ga je odložil ledenik ob sunkovitem povečanju okrog leta 1850, tudi v nasipih le 0,5 m do 2 m na debelo in da je takoj pod njim precej bolj preperel drobir, ki pripada vsaj dvema podobno obsežnima poledenitvenima sunkoma. Zanimiv vpogled v sestavo teh moren so omogočile golice v čez 6 m globoko za jedenem koritu, ki so ga izdolble izpod ledenika tekoče vode. Vse to pa se dobro ujema tudi Z Ugotovitvami na Triglavskem ledeniku. Kot član jugoslovansko-ameriškega projekta »Geokcmija tal na fluvioglacial-nih terasah reke Save v Sloveniji« je M. Sifrer sodeloval S slovenskimi in ameriškimi kolegi pri izboru lokacij za odvzem prsti, katere vzorcem naj bi določili starost. Pri tem dobljeni rezultati bodo pomembno prispevali k členitvi pleistocena na Slovenskem. Tako že doslej opravljene analize kažejo, da v konglomerat zlepl jen prod v visoki terasi (mlajši krovni prod) ne pripada riški, ampak min del sk i poledenitvl. Potrdile pa so tudi njegove ugotovitve, da pripada prod v nizki terasi dvema poledenitvama; tisti, ki je že delno sprijet. naj bi bil riški, še povsem svež pa wurmski.
Za eno od i tirih regionalnogeografskih knjig — Savinjsko-solelska in jugovzhodna Slovenija, ki jo je prevzel naš Inštitut, so v lazi obdelave mezoregije Vzhodna Krška kotlina. Gorjanci, Mirnsko-trebanjska pokrajina in Suha krajina, ki jih vzporedno s pripravo magistrskih nalog za Región al nogeografs ko monografijo oblikujejo D. Perko, M. Topole in M. Gabrovec. Za zahodni del mezo regije Celjska kotlina je M. Na tek ovrednotil osnovne sestavine rasti števila prebivalstva za obdobje 1961—1981 in dopolnil monografsko podobo Vranskega. V začetni lazi SO pripravljalna dela za mezoregijo Gornja Savinjska dolía in za splošni prikaz makroregije Savinjsko- sotelska Slovenija (D, Meze).
Proučevanje hribovskih kmetij m Slovenskem (Dr. Drago Meze, Milan Na tek)
M. Natek je nadaljeval delo na Pohorju. Na območju med Dr a vin jo in Zgornjim tokom Bistrice, ki meri okrog 150 km4, je zbral v 16 katastrskih občinah oziroma v 27 naseljih osnovno gradivo za geografsko predstavitev 228 kmetij. Kmetije merijo v povprečju po 22,84 ha, od tega je 62"/» gozdov. Selišča njihovih domov so v povprečni nadmorski višini 802 m; 21 kmetij, ki so razmeščene v povirnih delih potokov Sopočnica, Oplotnišnica, Radkovski graben in Bistrica, ima domove v nadmorski višini lOOOm in več; med njimi sega najvišje Prednik v Smnečnem, in sicer 1092 m. Osnovne dohodke dajeta živinoreja in gozdarstvo, medtem ko poljedelstvo nenehno nazaduje. S tržno mlečno govedorejo se ukvarja 444/» kmetij, ki so v letu 1987 prodale po 610001 mleka.
Z mesno govedorejo se ukvarja 136 (ali 59,6 %) domačij, ki vzredijo in prodajo skoraj po dva pitanca na leto. Na kmetijo pride po 48 m® letnega gozdnega etata. V ietu 198& je živelo na obravnavanih kmetijah 1220 prebivalcev, od tega je bilo 49,5 "/p moških, Na domačijah je delalo 219 moških in 276 žensk, medtem ko je bilo 252 prebivalcev (od tega 65,7°/» moških) zaposlenih v ne-agrarnih dejavnostih. Čedalje bolj je čutiti pomanjkanje kmečke delovne sile: 65 domačij je bilo brez moške kmečke delovne sile, 16 domačij brez kmečkih žena, brez kakršnekoli aktivne kmečke delovne sile so bila 4 gospodinjstva.
Podrobneje je razčlenil rast števila prebivalstva na širšem območju zahodnega dela Celjske kotline. Ugotovljeno je bilo, da je naravni prirastek v zadnjih dveh desetletjih prispeval 57,6 "U k rasti števila prebivalstva, preostali delež (42,4Ve) pa selitve. Čimbolj deagrarizirano in industrializirano je naselje oziroma območje, tem pomembnejši delež imajo selitve pri rasti njegovega prebivalstva.
Na osnovi francisccjskega katastra je zarisal zemljiško-posestno, socialno-poklicno in ^gradbeno podobo Vranskega v 19, stoletju. Promet je vtisnil živahen vsakdanji utrip v njegove nekmetijske dejavnosti. V 19. stoletju je bilo Vransko največje furmansko naselje na poti med Ljubljansko in Celjsko kotlino.
D. Meze je za kmetije na Sentviškogorski planoti in v bližnji Gorenji in Dolenji Trebuši opravil manjkajoče zaključne terenske oglede, izdelal avtorski original karte naklona kmetijskega zemljišča in celotno analizirano gradivo pripravil za tisk v Geografskem zborniku 28/1988. Dopolnilno je raziskal hribovske kmelije na Lomu nad Topolščico, s Čimer je zaokrožil raziskavo hribovskih kmetij v Velenjski kotlini. Obdelano gradivo je pripravljeno za izdelavo elaborata. Izven programa je začel s pripravljalnimi deli za proučitev kmetij na Ra ki Iniški planoti in na severnem hribovitem obrobju Veliko-laške pokrajine. Glavno delo je namenil raziskavi 99 še aktivnih kmetij na hribovitem razvodju vzhodnega podaljška Karavank med Slovenjegraško in
Velenjsko kotlino od Plešivca do doline Pake, zajemajoč naselja Zgornji in Spodnji Razbor, Graška Gora in Završe (prej imenovane Šentvid nad Valde-kom). Obravnavana pokrajina spada med podorčja s tipičnimi samotnimi hribovskimi kmetijami. Kljub strmemu, dokaj visokemu (povprečna nadmorska višina je 750 m) in intenzivno razčlenjenemu reliefu je zaradi drugih ugodnih naravnogeogralskih danosti relativno gosto naseljena, predvsem na vzhodu, v Završah. Pu razvitosti in gospodarski pomembnosti močno izstopa Spodnji Razbor in deloma tudi Zavrže, saj je zlasti prvi med najbolj razvitimi do sedaj raziskanimi hribovskimi naselji na Slovenskem. Slabše je razvita Graška Gora, Zgornji Razbor pa izstopa predvsem po izredno visokem deležu opuščenih kmetij {57 */<>),
Naravni elementi geografskega okolja
Ogroženost slovenske zemlje po naravnih nesrečah (Mag. Milan Orožen Adamič, Drago Perko)
Nadaljevalo se je zbiranje in urejanje vsega dosegljivega gradiva O naravnih nesrečah, ki so v preteklosti prizadele Slovenijo (knjige, revije, časopisi, slike itd») Zaključili smo izpisovanje zapisov o naravnih nesrečah o Kmetijskih in rokodelskih novicah, Slovencu in Slovenskemu narodu in začeli izpisovanje iz Slovenskega poročevalca po letu 1945, Za računalniško obdelavo smo pripravili lani izpisano gradivo.
Neposredno v računalnik smo vnesli izpiske o naravnih nesrečah iz Slovenskega naroda od leta 1870 do 1943 in izpiske iz Kmetijskih in rokodelskih novic od leta 1843 do 1870, Po delni analizi teh podatkov za obdobje 1870— 1943, to je 73 let, je v naravnih nesrečah v Sloveniji umrlo na leto 4,57 Jjudj. Deleži umrlih glede na vrsto naravne nesreče so naslednji: snežni plaz 36,23 '/v, potres 29,33«/«, strela 12,27'''/«, poplava 11,98«V», neurje 5,09'/o, druge naravne nesreče 5,1 •/».
Od večjih nesreč, ki so v letu 1988 prizadele Slovenijo, smo se lotili proučevanja posledic izjemne suše.
Za potrebe Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov smo se lotili tudi metodoloških in vsebinskih zasnov ocene kompleksne ogroženosti Slovenije po naravnih nesrečah.
Geografija poplavnih področij na Slovenskem (Dr. Milan Šifrer)
M. Šifrer je začel pripravljati sintezo večletnih raziskav, Pregledal je številna objavljena dela in elaborate ter dobil tako že precej podrobno sliko o literaturi. Potrebne pa bodo še nekatere dopolnilne raziskave, ki bodo opravljene v prihodnjih dveh letih.
Redna letna opazovanja ter merjenja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto
(Dr. Milan Šifrer, Matej in Peter Gabrovec)
Na Triglavskem ledeniku so bila letošnja opazovanja in merjenja opravljena 11. in 12. 11. (Matej in Peter Gabrovec), na ledeniku pod Skuto pa 28. 9, (Milan Sifrcr in Dušan Košir). Triglavski ledenik se je zaradi zelo toplega poletja spet močno skrčil. Na spodnjem, vzhodnem koncu se je umaknil za 1—5 m. njegova debelina pa se je zmanjšala, in sicer tako kot lani, za 1—1,5 m, Podoben umik in zmanjšanje debeline pa smo izmerili tudi pri ledeniku pod Skuto.
Geomorfološka karta Slovenije (Mag. Karel Na tek)
Za Pregledno geomorfološko karto Slovenije v merilu 1 : 500 000, ki je sestavni del projekta Pregledna geomorfološka karta Jugoslavije v merilu 1 : 500 000, je bilo vse gradivo že lani oddano v rccenzijo znanstvenemu svetu projekta. Ta je letos usklajeval delne karte republik in pokrajin. — Za Geomorfološko karto Slovenije v merilu 1 : 100 000 se je nadaljevalo delo za list Celje. K. Na-tek je izdelal avtorski original karte, ki je osnova za pripravo tiskarskega originala in reliefno analizo prikazanega območja. Nadaljeval je z reliefno analizo območja, predvsem na področju morfogenetskega razvoja reliefa in povezanosti reliefnih oblik z geološko zgradbo, kar je tudi tema njegove disertacije, Matej Gabrovec je nadaljeval izdelavo geomorfološke karte Polho-grajskega hribovja.
Kartografska zbirka, geografska dokumentacija
(Mag, Milan Orožen Adamič, Maruša Rttpert, Meta Ferjan)
Kartografsko zbirko smo dopolnjevali, zaradi začasnih prostorov, v katerih dela inštitut med sanacijo stavbe, pa Še ni urejena tako, kot bi bilo potrebno. Kartografska skupina je v sodelovanju z avtorji razprav izdelala vrsto tematskih kart in drugih grafičnih prikazov, objavljenih v 28, številki Geografskega zbornika, pripravljenih ¿a objavo v Geografski monografiji Slovenije in v drugih publikacijah, npr. v Ujmi, nekaj tudi za druge inštitute ZRC S A ZU, Pri tem je še bolj kot prej uporabljala računalnik Ataii,
Knjižnica in tajništvo (Marija Gorenšek)
Knjižni fond je narasel za 206 knjig in 498 enot periodike. Izposojenih je bilo 47 enot.
Drugo delo. Karel Natek je od 1986 predsednik, Drago Perko tajnik Ljubljanskega geografskega društva. Maja Topole je tajnica Zveze geografskih društev Slovenije in koordinacijskega odbora Geografske monografije Slovenije, Drago Meze je postal eden od dveh glavnih urednikov Geografskega zbornika, Milan fiifrer, Milan Natek, Milan Orožen Adamič in Matej Gabrovec opravljajo iste funkcije kot prej (prim. Letopis SAZU 38, 1988, str, 314).
Geografski zbornik. Izšli sta 27, in 28. knjiga (prim. Str. 173).
Zunanji sodelavci
Pri Geografski monografiji Slovenije sodelujejo:
—	Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (Božena Anatome, Dora Cerne, Rado Genorio, Drago Kladnik, Bibjana Mihevc, Marjet ka Natek, Tatjana Ogrinc, Marjan Ravbar, Pet ar Repolusk, Metka S pes, Alenka Turel Faleskini);
—	Geografski oddelek Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (Marjan Bat, Andrej Cernc, dr, Ivan Gams, Anton Gosar, dr. Maljaž Jeršič, dr. Marijan Klemenčič, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Jurij Kunaver, dr. Franc Lovrenčak, dr. Mirko Pak, dr, Darko Radi ti j a, dr. Igor Vrišcr);
—	Urbanistični inštitut SRS v Ljubljani (dr. Vladimir Kokole, Aleksander Jakoš);
—	Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru (dr. Borut Belec, dr. Vladimir Bračič, dr. Božidar Kert, Ludvik 01 as.)
Pomembnejši sestanki
Znanstveni svet Inštituta se je sestal enkrat, 23. 9. Uredniški odbor Geogral-skega zbornika je imel dve seji, enako koodinacijski odbor Geografske monografije Slovenije.
Obiski
21.	in 22. januarja je Inštitut obiskal mag. Srd j an Bel i j Z univerze v Prištini. Karel Na tek in Matej Gabrovec sta ga seznanila z metodami geomorfološkega proučevanja in uporabo računalnikov v geomorfologiji, Milan Orožen Adamič in Drago Per ko pa z uporabo računalnikov v kartografiji in na drugih področjih.
24. tnaja sta bila na obisku dr. An ton in Buče k in dr. Jana Zaplatova iz Brna, ki smo ju seznanili z delom Inštituta. Od 6. 6. do 9. 6. je Milan Sifrer na geomorfoloških ekskurzijah po Sloveniji seznanil dr, H era! da Ekherta, predstojnika Geomorfološkega oddelka na Geografskem inštitutu univerze v Gradcu ter njegove tri sodelavce s poglavitnimi dosežki slovenske geomorfulogije. Od 26. 9. do 1. 10. je bila na študijskem obisku gcografka dr, Judith Tamar iz Bekeše sa be. Po terenu so jo spremljali Matej Gabrovec, Drago Per ko in Milan Orožen Adamič.
Od 3. 10. do 9. 10. je bil gost Inštituta dr. Tamas T. Sikos iz Budimpešte. Po terenu sta ga spremljala Matej Gabrovec in Drago Per ko.
Studijska potovanja
Karel Na tek je dobil japonsko državno štipendijo za študijsko izpopolnjevanje na Geographical Survey Institute v Tsukubi na Japonskem od 23, 3. do
22.	9.
Od 6. do 13. 7. sta Milan Sifrer in Matej Gabrovec sodelovala pri zveznem geomorfološkem proučevanju planote Belič nad PJavskim jezerom v črni gori, ki so ga organizirali geografi iz prištinske univerze. Milan Sifrer je skupaj S Francetom Lovrenčakom takrat pregledal tudi morene v čelni ko tanj i Plavskega ledenika in v nasprotju z dosedanjimi pogledi ugotovil, da ne pripadajo samo dvema, ampak najbrž kar štirim poledenitvam (wiirm, riss, mindel, giinz).
Od 1, do 5, novembra je bil Karel Na tek na obisku na Geografskem oddelku univerze Martina Lutra v Halleju v Nemški demokratični republiki,
Tiskovna konferenca
Predstavitev 26. in 27. številke Geografskega zbornika na SAZU, 20. 4. Udeletba na kongresih, simpozijih in posvetovanjih
IlešiČevi dnevi — geografska posvetovanja. Ljubljana, 26. in 27. 2, (Matej
Gabrovec, Milan Na tek, MHan Sifrer, Maja Topole). Posvetovanje o Ljubljanskem barju v okviru Štihovih večerov, Ljubljana,
23. 3. (Milan Sifrer, Milan Orožen Adamič). Joint meeting on Geomorphological Hazards, Firence, M ode na, Padova,
28. 5.—4. 6, (Matej Gabrovec). 16. mednarodni kongres za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje, Kyoto
(Japonska), 1.—S. 7. (Karel Natck). Znanstvena ekspedicija na Belič in Karanfile, 6,—13. 7, (Matej Gabrovec, Milan Sifrer),
Mednarodna konferenca o vulkanih, Kagoshima (Japonska), 19,—26. 7, (Karel Natek).
Konferenca Nacionalne zveze za proučevanje kvartarja. Sedai (Japonska), 20,—21. 8. (Karel Natek),
Jugoslovanski simpozij o Prokletijah in i. zborovanje jugoslovanskih geo-morfologov v Rožanju, 12.—17. 9. (Matej Gabrovec).
IV, jugoslovanski agrarno-geografski simpozij. Vršac, 16.—18. 9. (Milan Natek).
Jugoslovanski simpozij o pomenu fizične geografije v ekologiji in prostorskem planiranju. Zagreb, 18.—19. 11. (Matej Gabrovec, Karel Natek, Drago Perko).
REFERATI, PREDAVANJA
Mate] Gabrovec
Digitalni model reliefa in prostorsko planiranje. Predavanje na posvetovanju Vloga fizične geografije v ekoloških raziskovanjih in prostorskem planiranju, Zagreb, 19, 11.
Karel Natek
Geografske značilnosti Jugoslavije in Slovenije. Predavanje na Geographical Survey Institute, Tsukuba, Japonska, 20, 5. (v angleščini),
Geomorfotoške značilnosti Jugoslavije v primerjavi z Japonsko. Predavanje na Društvu za aplikacijo geoznanosti, Tsukuba, Japonska, 6, 9. (v angleščini).
Primerjalna analiza geomorfološke karte po metodi Geografskega inštituta (Geographical Survey Institute) z jugoslovansko in nekaterimi evropskimi geomorfološkimi kartami. Predavanje na Geographical Survey Institute, Tsukuba, Japonska, 14. 9. (v angleščini).
Milan Natek
Nekatere geografske značilnosti hribovskih kmetij v Mežiški dolini. Predavanje na IV. jugoslovanskem agramo-geografskem simpoziju. Vršac, 17, 9
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 299— 300.
INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Speleološke raziskave
(Mag. Janja Kogovšck, Stanka šcbcla, Milena Zlokolica, Nadja Zupan, tehniki Leon Drame, Fran j o Drole, Maja Kranj c, Marjan Luzar, Samo Morel in 7 zunanjih Sodelavcev)
Raziskave so obsegale dopolnjevanje in obdelavo dokumentacijskega gradiva, proučevanje prenikanja padavin, litoloških parametrov zakrasevanja, struktur ter podrobno geološko karti ran je, študij speleogeneze s pomočjo mineraloških raziskav jamskih sedimentov in speleohidrološke raziskave. Usmerjene SO bile pretežno na dolenjski kras, vendar tudi notranjskega krasa ter posebej postojnske okolice nismo zanemarjali. Rezultati raziskav so bili objavljeni v 9 znanstvenih in strokovnih prispevkih, II del je oddanih v tisk,
0	raziskavah smo poročali v 11 predavanjih, na dveh mednarodnih ali domačih strokovnih srečanjih.
Jamski kataster, ki ga vodi A. Mihevc, obsega 5766 enot in za vse jame so osnovni podatki vneseni v računalnik, kar močno povečuje njihovo uporabnost. To se pozna predvsem v povečanem obsegu tiskanja izpisov za zunanje uporabnike. V tem letu so bile izpopolnjene lokacije objektov (na kartah
1	: 25 000, 1:10 000 in 1:5000). Za to nalogo smo si priskrbeli preko 1000
listov kart, na katere smo vrisali 3000 jam. Pričeli smo zbirati podatke o paleontolo škili sesalskih najdbah v jamah in jih pripravljati za račun al niško hranjenje. Knjižnični fond se je v letu 1988 povečal za S SO enot. od tega 352 enot periodike, ostalo knjige, separati in kopije. Izposojenih je bilo 648 enot (208 zunanjim uporabnikom in 75 v okviru medbibliotcčne izposoje). V računalniški obliki so shranjeni podatki o 7950 enutah, kar je velika pomoč pri izdelavi posebnih bibliografij in kompleksnejšemu izbiranju podatkov, Nabava posebnih kataložnih listkov omogoča izdelavo avtorskega kataloga S pomočjo računalnika.
Proučevanje prenikanja padavin je slonelo na kemijskih metodah, poleg tega smo letos vključili tudi izotopske analize voda. Dobljeni rezultati omogočajo primerjavo procesov med notranjskim in dolenjskim krasom, izotopske analize pa povezavo med dogajanji na površju, v kamninski gmoti in V jami. Na podlagi proučevanja povezanosti lilologije in zakrasevanja je bila izdelana morfološka karta in karte tipov škrapelj ter pobočij, vse v merilu 1 : 5000- Prav tako je geološko podrobno proučeno severozahodno obrobje Planinskega polja in zbrano gradivo za karto 1 ; 5.000. Študij struktur obsega proučitev obsežne literature o tektonski zgradbi Dinaridov in na tej osnovi smo pripravili predloge za bodoče konkretne raziskave na širšem področju Postojnskih vrat. Obsežnejših mineraloških in posebej rentgenskih analiz smo se lotili šele v tem letu, največ v Suhi krajini, in pokazali so se že prvi zanimivi rezultati. V ta okvir sodijo tudi sedimentno-petrografske raziskave karbonatnih kamnin s tega področja. V širšem zaledju kraškega izvira Dobličice smo opravili tudi speleohidrološke raziskave, poglobljene z izotop sk i mi analizami kraških voda. V laboratoriju smo opravili okoli 3000 analiz in 1000 terenskih meritev.
Geografske raziskave
(Dr. Peter Ha bič, dr. Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Tadej Slabe, tehnika Fran j O Drole in Leon Drame)
Raziskave so obsegale študij recentnih fluvialmh jamskih sedi men to v, strukturne analize reliefa, proučevanje ponornih območij v kontaktnem krasu ter značilnih drobnih skalnih oblik v kraških jamah. Raziskovali smo predvsem dolenjski, v manjši meri notranji kras, posamezna proučevanja pa obsegajo tudi druge predele. Rezultate raziskav smo objavili v 29 strokovnih in poljudnih prispevkih, 19 prispevkov pripravili za objavo, o dognanjih poročali v 33 predavanjih v sklopu 9 domačih in mednarodnih srečanj. O proučevanju recentnih fluvialnib jamskih sedimentov smo pripravili obsežnejšo študijo, v kateri so podrobno razložene metode, obdelani rezultati raziskav in primeri uporabe v spelcologiji oziroma speleogenezi. Podrobno proučevanje kraškega reliefa med ribniško-kočevskim in žužemberškim po-doljem kaže, da so kraški ravniki in uvale verjetno izoblikovani na zastajajoč ih strukturnih enotah pod vplivom zajezene kraške vode. Morfološke in spclcogenetske raziskave ponornih predelov so bistveno pripomogle k poznavanju geneze in morfologije slepih dolin. Primerjalno proučevanje drobnih skalnih oblik v obodu jame je potrdilo, da je njihovo podrobno poznavanje lahko pomemben pripomoček pri rekonstrukciji jamskega razvoja. Tudi te raziskave so dale pomembno gradivo za magistrsko delo novega raziskovalca.
Kraška muzejska zbirka
(Mehtilda Urleb, Franc Malečkar, Jurij Ha j na ter nekaj zunanjih sodelavcev)
Organizirali in izvajali so arheološka raziskovanja na Notranjskem (na Uncu je bilo odkritih 49 antičnih grobov), postavili razstavo ob 170-letniei odkritja
notranjih dela v Postojnske jame ter organizirali mednarodni simpozij o jamskem turizmu, Veliko moči so zahtevale priprave oziroma program za povečanje in prenovitev zbirk v Predjamskcm gradu. Razstave in zbirko v Postojni si je ogledalo čez 30 000 ljudi, v Predjamskcm gradu pa čez 80 000. V razstavnih prostorih v pritličju inštitutske zgradbe se je razbohotila hišna goba, kar ogroža obstoj zbirk in onemogoča ne samo redno delo Kraške muzejske zbirke, ampak celotnega Inštituta. V letu 1988 nam ni uspelo zbrati denarja za popravilo in sanacijo zgradbe — če to ne bo mogoče niti v prihodnjem letu lahko postane položaj kritičen.
Zaradi izredno slabega stanja inštitutske zgradbe in pomanjkanja denarja za sanacijo smo morali sami poskrbeti za najnujnejša drobna popravila in tekoče vzdrževanje. Le zaradi posebne prizadevnosti in dodatnega, prosta voljnega dela tehničnih delavcev (F. D role. J, Hajna, M- Luzar) delovni proces ni bil toliko moten, da ne bi uspešno izvedli celotnega programa.
Uporabne raziskave za naročnike
Pri teh raziskavah SO občasno sodelovali skoraj vsi člani inštituta. Povezane so bile s problemi kraške hidrologije (zaledje Malnov, oskrba Bele krajine z vodo, vodni viri v Posočju, problematika sledenja podzemeljskih voda, vpliv kislih padavin), z eksploatacijo kraškega kamna, z meritvami v Postojnski jami in z gradišči na Notranjskem.
Organizacijska in mentorsko delo
Člani Inštituta smo sodelovali tudi pri organiziranju jugoslovanskega srečanja geomorfologov {P, Habič, M. Zlokolica), se udeleževali in organizirali strokovne ekskurzije (M, Zlokolica po Pirenejih, A. Mihcvc, M. Zlokolica, N. Zupan po jamah dinarskega krasa), biti mentorji na mladinskem raziskovalnem tabo nt (T. Slabe, N. Zupan) ter dijakom na praksi (J. Kogovšek, N. Zupan).
Druga dejavnost
P, Habič je član mednarodnega odbora za sledenje podzemeljskih voda in član žirije za urbanistično ureditev Postojne, A. Kranj c je redni član komisije INQUA, sodeluje pri organizaciji Programa mednarodne geološke ko-relacije pri UNESCO, pri Mednarodni geološki uniji in pri ORS Postojna. A. M i heve sodeluje pri Pri rodos lovnem društvu Slovenije in Jamarski zvezi Slovenije; organiziral je strokovno ekskurzijo po dinarskih jamah. M. Urleh sodeluje pri organizaciji muzejske mreže na Notranjskem in pri varstvu naravne in kulturne dediščine.
ZNANSTVENO SREČANJE
Inštitut je v okviru Mednarodne spelcološke zveze in pod pokroviteljstvom Poslojnske jame, THO, organiziral mednarodni simpozij »Jamski turizem«, ki je bil v Postojni od 10. do 12. 11.
Zunanji sodelavci Speleologija:
Jože Čar, Rudnik živega srebra Idrija, Idrija. Katarina Krivic, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Miha Mišič, Geološki zavod Ljubljana, Ljubljana. Bojan Ogorelec, Geološki zavod Ljubljana, Ljubljana.
Jože Pezdič, Inštitut Jožef S leían, Ljubljana.
dr. Vladislav Placer, Geološki zavod Ljubljana, Ljubljana.
France Sušteršič, FN T, Odsek za geologijo, VTOZD Mon tan ist ika, Ljubljana.
Sode lavan je z raziskovalnimi in drugimi organizacijami a) pri našem programu raziskovanja krasa sodelujejo:
—	AC EGA Trst, kraška hidrologija;
—	Geološki zavod Slovenije, speleogeologija;
—	hidrometeorološki zavod S RS, kraška hidrologija;
—	Inštitut Jože! Stefan, speleogeologija;
—	Inštitut za biologijo, UEK. kraška hidrologija;
—	Odd. za geologijo, VTOZD Montanistika, UEK., speleogeologija;
—	ORS Postojna, kraška hidrologija, arheologija;
—	Postojnska jama THO, kraška muzejska zbirka, kraška hidrologija;
—	Prirodoslovni muzej Slovenije, speleogeologija;
—	Rudnik živega srebra Idrija, speleogeologija:
b} sodelovanje Inštituta pri programih naslednjih institucij:
—	Komunalno podjetje Postojna, kraška hidrologija, ekologija;
—	Območne vodne skupnosti Dolenjske, Ljubljanica-Sava, Primorske, Soča, kraška hidrologija;
—	Pokrajinski muzej Koper, jamska arheologija;
—	Postojnska jama, THO, speleologija;
—	Prirodoslovni muzej Zagreb, muzejstvo — krasoslovje;
—	Rudnik živega srebra Idrija, Speleogeologija;
—	Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, kraška hidrologija;
—	Zveza vodnih skupnosti Sloveni je, kraška hidrologija.
Obiski
Prof, Nikolai Sobóle V in dr. Vladislav Matsky, Institute of Geology and GeoPhysics. Siberian Division of Academy of Sciences of USSR, Novosibirsk, 4.3,
Claude Chabert, Fédération de la spéléologie française, Paris, 4, 4.
Marek Niemiecz, Silesîan University, Department OÍ Karst Geomorphologv.
Sosnowiec, in Andrzej Bezkorowajny, University of Mining, Krakov, 16. 5. Milan Pahor s sodelavci, Narodna in študijska knjižnica, Odsek za zgodovino, Trst, 28. 6.
Dott. Claudio Giardino, arheolog, Univerza »La Sapienza«, Rim, 30. 8. Kari Heusch, Oddelek za agronomiko, Univerza v Bonnu (ZRN), 6.—iS, 9. Skupina študentov geografije iz Göttingena, Z RM, 28. 9.
Akademiki Vladimir Platonov (predsednik), Sold at ov (podpredsednik) in O, G,
Pišncnko, Beloruska akademija znanosti, Minsk, 14, 10, Russell Gurnee, Predsednik komisije UIS za zaščito jam in jamski turizem, ZDA. 11. 11.
Elmar Hammerschmidt, direktor Dechenhohle, ZRN, 11, 11. Tamas Hazslinszky in Kinga Szckely, Speleološki inštitut, Budimpešta, 12, 11 dr. Bohumil Kučera, Zavod za varstvo narave, ČSSR, 14. 11. dr. Karl Mais, Jamoslovni oddelek narodnega muzeja, Dunaj, 14. 11. dr. Trevor Shaw, Linda Wilson in G rahm Mullan, UBSS, Bristol, Jean Shaw, geolog-bib lio teka r, Exeter, Vel. Britanija, 15. 11.
S indijska potovanja
1*. Habič, J, Kogovšek, A, Mihevc, Madžarska akademija znanosti, 30, 5,— 4.6.
A. Kranjc, Institut de Géographie Aix-en-Provence, 24. 6.—3. 7.
Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih
2nd Regional Meeting of North- and East Mediterranean Countries, International Geological Correlation Programme UNESCO, Atene, 26,—27, 5. (A. Kranjc).
Zborovanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa, Črnomelj, 27.-29. 5. (P. Habič).
i 3, mednarodna konferenca o radioaktivnem ogljiku, Dubrovnik, 20,—25. 6. (P. Habič).
Symposium d'Histoire. Centenaire de la spéléologie française, Millau (Francija), 1,—3, 7. (A. Kranjc).
Jugoslovanski simpozij o Prokletijah in 3. srečanje gcomorfologov Jugoslavije, Rožaje-Turjek, 12 -17. 9. (P. Habič).
Symposium iiber Okologie und Schutz Alpiner Karstlandschaften, CIPRA, Bad Mitterndorf (Avstrija), 15.—17. 9. (A, Kranjc).
13. kongres Zveze arheoloških društev Jugoslavije, Bled, 25.—29. JO. (M. Urleb).
10- jugoslovanski speleološki kongres, Sarajevo, 27.—30. 10. (L, Drame, F. Drôle, P. Habič, J, Kogovšek, A, in M, Kranjc, A. Mihevc, M. Zlokolica, N. Zupan).
Mednarodni simpozij Jamski turizem, Postojna, 10.—12. 11. (L. Drame, P. Habič. J. Kogovšek, A, Kranjc, A. Mihevc).
Jugoslovanski simpozij o vlogi fizične geografije v ekološkem raziskovanju in prostorskem planiranju, Zagreb, 18—19. 11. (P. Habič, A, Mihevc),
Tiskovna konferenca, javna predstavitev raziskav
Acta carsologica 16, Ljubljana, 20. 4.
Strokovne osnove za zavarovanje Trnovsko-Banjške planote, Ajdovščina, 18, 10.
RAZSTAVE
Postojnska jama — 170 let odkrivanja, raziskovanja in turističnega razvoja, A. Kranjc in F. Malečkar, Postojna, 22. 4,—30. 6. in 10. 11.-24. 12.
Turistična podoba Slovenije (sodelovanje s tematiko Kras in jame), soavtor A. Kranjc, Dunaj, 16. 5.—15. 6.
Kras v Jugoslaviji, F. Malečkar, Pivka, 15. 5.—30. 6.
Postojna v bodočnosti, SO Postojna (ob sodelovanju Kraške muzejske zbirke), Postojna, 21. 7.—1.9.
ELABORATI
Peter Habič
Raziskovanje Dobličice, 2. faza, poročilo za leto 1967. — Arhiv IZRK, 34 str, -I- S prilog, Postojna, 1988 (soavtorji: F. Sušteršič, J. Kogovšek, M, Luzar, M. Zlokolica, S. Morel, L. Drame, S. Tomšič, F. Drole, A. Kranjc).
Janja Kogovšek
Kvaliteta prečiščenih voda na čistilni napravi Stara vas. — Arhiv IZRK, 4 str. + 2 prilogi, Postojna, 1968.
Opazovanje kislosti padavin v Postojni (Končno poročilo za leto 1987). — Arhiv IZRK, 24 str. + 5 prilog, Postojna, ORS, 1988 (soavtor: A. Kranjc).
Andrej Kranjc
Jamski turizem na Slovenskem in njegove perspektive, — Arhiv IZRK, 475 str. + 183 slik, Postojna, 1968 (soavtorja: F, Habe, M, Kranjc),
Razstava — Postojnska jama, 170 let odkrivanja, raziskovanja in turističnega razvoja. — Arhiv IZRK, 37 str. + fotografije, Postojna, 1988 (soavtor: F. Malečkar).
Andrej Mihe ve
Vodnik ekskurzije po jamah Dinarskega krasa. 15.—30. julij 1988, — Arhiv JZRK, 27 str. + 23 prilog, Postojna, 1988 (soavtor: M. Zlokolica).
Bojan Ogorelec
Poročilo o sedimentno-petrografskih raziskavah karbonatnih kamnin krasa Dolenjske. — Arhiv IZRK, 2 str, + 14 prilog, Ljubljana, 1988.
Stanka debela
Speleološka ocena kamnoloma Lokvica. — Arhiv IZRK, 8 str. + 6 prilog, Postojna, 1988 (soavtorja: M. Zlokolica, T. Slabe).
Francc šušteršič
Speleohidrološke raziskave obrobja Cerkniškega in Loškega polja, 2, faza, poročilo za leto 1987. — Arhiv IZRK, 28 str. 4- 7 tabel + 4 priloge, Postojna, 19SS (soavtorja; J. Kogovšek, M. Zlokolica),
Milena Zlokolica
Prilog informativnom hidrogeološkom sistemu u karstu (1, seminarski rad). — Arhiv IZRK, 12 str., Beograd, 1988.
PREDAVANJA, REFERATI
Franjo Drote
Uporabnost ročnega čitalca (tovarne Catneron) na računalniku Atari ST. 10. jugoslovanski speleološki kongres, Sarajevo, 29. 10.
Peter Habič
Naravne in druge nesreče na Notranjskem, Seminar CZ, Postojna, 13. 1.
Po krasu od Alp do Peleponeza. Geografsko društvo Gorenjske, Kranj, 27, 1.
Julnokitajski kras. VIC Srečko Kosovel, Sežana, 18. 2.
Sodobnejša turistična podoba Postojnske jame. Tečaj za jamske vodnike, Postojna, 7. 3.
Genetski in funkcijski pogledi na slovenski kras. Podiplomski seminar, Oddelek za geografijo. Filozofske fakultete, Ljubljana, 25. 3.
Raziskovanje Dobličice in drugih kraških izvirov na zahodnem obrobju Bele krajine. Zborovanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa, Črnomelj, 28. 5.
Janja KogovSek
Pomen vode v krasu in problem onesnaženih voda. Osnovna šola, Postojna. 7. 1.
Kisle padavine in kraško podzemlje. Tečaj za jamske vodnike, Postojna, 8. 3.
Zgodovina naravoslovnih raziskav Postojnske jame. Tečaj za jamske vodnike, Postojna, 8. 3.
Notranjsko-primorski kras z vidika zaščite in izrabe vodnih virov. Zdravniško društvo slovenske Istre in Krasa, Postojna, 21. 10. (soavtor: A, Kranjc).
Korozija in iztočanje sige pri vertikalnem preti i kan ju padavin v nekaterih jamah Slovenije, 10. jugoslovanski speleološki kongres, Sarajevo, 28. 10,
Vergleichung der Niederschlige and ditrchsichemdes Wnssers in Postojnska jama. Mednarodni simpozij Jamski turizem, Postojna, 10, 11.
Andrej Kranjc
Ob odkritju notranjih delov Postojnske jame pred 170 leti. Tečaj za jamske vodnike, Postojna, 9. J.
E. A. Martel dans les grottes yougoslaves. Symposium d'Histoire, Centenaire de la Spéléologie française, Millau (Francija), 2. 7,
Alpine karst in Slovenia — its pollution and conservation. Symposium ueber Oekologie und Shutz Alpiner Karstlandschafien, CIPRA, Bad Mitterndorf (Avstrija). 16. 9.
Institute for karsi research — structure and work. Za Študente iz Gbttingena, Postojna, 26.9.
Notranjsko-primorski kras z vidika zaščite in izrabe vodnih virov. Zdravniško društvo slovenske Istre in Krasa, Postojna, 21. 10. (soavtorica: J. Kogovšek).
E. A. Martel v jugoslovanskih jamah. 10. jugoslovanski speleološki kongres, Sarajevo, 29. 10. (soavtorica; M. Kranjc),
History of Natural Sciences Investigations in Postojnska jama. Mednarodni simpozij jamski turizem, Postojna, 10. u,
Maja Kranjc
E. A. Marte! v jugoslovanskih jamah. 10. jugoslovanski speleološki kongres, Sarajevo, 29. 10. (soavtor: A. Kranjc).
Andrej Milievc
Jame dinarskega krasa Jugoslavije. JD Črni galeb, Prebold, 16. 1.
Kras in jame Kavkaza. Tečaj za jamske vodnike, Postojna, 8. 3.
Speleologija in jamarstvo. Izobraževalni tečaj JZS, Divača, 12. 3.
Izvor in mineraloška analiza sedim en tov v Veliki ledenici v Paraduni. 10. jugoslovanski speleološki kongres, Sarajevo, 28, 10. (soavtorica: Nad j a Zupan).
Traditional descents for puhlic tO Gradišnica and Logaška jama near Logatec. Mednarodni simpozij Jamski turizem, Postojna, 13. 11.
Problemi zaščite pred burjo in zameti na primeru planirane hitre ceste Razdrto—Šempeter in Razdrto—Čebulovica. Uloga fizičke geografije u ekološkim istraživanjima i pros tor nom planiranju, Zagreb, 19. II.
Milena ZIokolica
Pečina Piskovica. 10. jugoslovanski speleološki kongres, Sarajevo, 2S. 10. (soavtor: M. Jekič).
K ar tiran je raseda u speleoloikim objekt ima. 10. jugoslovanski speleološki kongres, Sarajevo, 28. 10.
Nad j a Zupan
Geologija Cerkniškega polja. Mladinski raziskovalni tabor, Cerknica, 12, 7.
Značilnosti dinarskega krasa. Osnovna šola, Postojna, 4. 10,
Značilnosti krasa in turistični razvoj Postojnske jame. Srednja šola za gostinstvo in turizem, Postojna, 26, 10.
Izvor in mineraloška analiza sedimentov v Veliki ledenici v Paradani. 10. jugoslovanski speleološki kongres, Sarajevo, 26, 10, (soavtor: A. Mihevc).
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 300-303.
PALEONTOLOSKï INSTITUT IVANA RAKOVCA
Velike in male foraminifere
(Dr. Katica Drobne, mag. Franc Ci me rman)
V	profilu Dolenja vas sta raziskovalca nadaljevala proučevanje plilvomor-skega karbonatnega faciesa. Apnenec je bil odložen v zaporedju plasti, ki premeščajo mejo kreda—terciar. Determinirana je bila makro- in mikro-fosilna združba z vrstami alg, foraminifer, školjk in koral, ki so omogočile h ¡ostra tigra Is ko razčlenitev plasti v zgornji maastrichtij, spodnji in zgornji dan i j ter thanetij.
Skladovnica preiskanih karbonatov v profilu Dolenja vas je debela 135 m. Zanimivo je, da se na meji K—T v strukturi apnencev ne zrcalijo sledovi silnih dogajanj iz lega geološko kriznega obdobja,
Pri teli raziskavah sodelujeta D. Turnšek in M. Pleničar kot paleontologa in B. Ogorelec kot se dimen to log.
V	letu 1988 smo iz severne Španije revidirali trematoforne miliolide iz rodov Idalina, Perilocttlina, Pseudoloculina, Lacazina z razpotegnjenim in splošče-nim tipom hišice. Ugotovili smo 3 nove vrste, 4 že znanim pa dopolnili opise. Družino alveolin zastopa v tej združbi nov rod. Združba spada v pirenejsko favnistično provinco, samo posamezne vrste (npr. /. antiqua) se pojavljajo zunaj lega prostora. Pri teh raziskavah sodelujeta E. Caus in L. Hottinger.
Nadaljujejo se raziskave velikih foraminifer v karbonatnem razvoju paleo-gena priobalnega dela Dalmacije in srednje jadranskih otokov. Ugotovljene so bile transgresije v srednjem cuisiju, srednjem luteciju in priaboniju, Karbo^ natna scdimcntacija s prehodom v klastično je trajala najmanj do srednjega lutecija, nadalje do biarritzija. Pod cocenskimi plaslmi je na tem področju sedimentacijska vrzel do zgornjekrednih plasti, na otoku Braču verjetno do thanetijskih. Ta je trajala najmanj 14 milijonov let, Raziskave so vključene v projektu pri iN A NAFTAPLIN. Izdelan je elaborat v sodelovanju z R. Pav-lovcem.
Pri vrsti rodu Hulkvardia iz bohinjskega oligocena smo ugotovili mikrosfe-rično generacijo in dve niegalosferični. Menimo, da gre za trimorfizem, da torej nastopata dve niegalosferični generaciji Al in A2, od katerih je prva večja in zelo pogostna, druga pa manjša, redka in z večjimi embrionalnimi kamrami kot pri AL Nadaljevali smo raziskave foraminifernc favne z mulj as tega dna v Piranskem zalivu. Sistemalično smo zbirali vzorce sedi men tov s foraminiferami v pribrežnem delu med Piranom in Portorožem, v globlji depresiji ob Savudrijskem polotoku in v sečoveljskih solinah. Vzorce smo jemali vsak mesec od marca do junija, potem pa še v septembru. V 12 vzorcih, pobranih oktobra 1987, in 7 vzorcih, pobranih marca 1988, smo ugotovili 179 taksonov. Največ jih je samo iz zaliva, manj jih je iz zaliva in solin, samo iz solin pa je le ena vrsta.
Za elektronsko mikroskopsko morfološko analizo celice je bila izmed 3 vrst, ki smo jih v ta namen izolirali oktobra 1987, primerna le vrsta Ammonia beccarii. Zaradi majhnega števila osebkov je bilo premalo dobro ohranjenih celic, da bi se dalo sklepati o značilnostih.
Z granulometričnimi analizami sedimentov v zalivu so bile ugotovljene 4 cone.
Po cvetenju morja v Tržaškem zalivu od junija do avgusta 1988 je dno prekrila plast rečeni ne sedi men taci je organske Snovi, pomešane z anorganskimi delci. Ta plast je prekrila okoli 20 e!o Tržaškega zaliva v osrednjem in južnem delu. Povzročila je anoksično m i kropi as t na stiku sedi men t-vod a. Razmerje C/N se je dvignilo na približno 8,
Fosilni radiolarji (Mag, Špela Goričan)
Raziskovalka je pod mentorstvom dr. Katice Drobne poskusno zbirala vzorce v globokomorskih plasteh vzhodnega dela slovenskega jarka. V vzorcih rdečega radiolarita pri Vranskem so številni razmeroma lepo ohranjeni radio-lariji zgornje jurske, najverjetneje kimmeridgijske ali tithonijske starosti. V združbi je veliko število majhnih nase I ari je v brez bodic s skritim cefalisom in toraksora. Iz tega sklepamo, da je sedim en t nastal v zatišni legi v globokem morju.
Nadalje vali smo raziskave triasnih radiolarijev. Detajlno je bila obdelana radiolarijska favna petih srednje triasnih profilov v Bohinju, na Vojskem, Zaklaneu pri Horjulu, na Vršiču in V Mokronogu. Favna prvih treh nahajališč je uvrščena v zgornji ilir-fassan. Omogoča nam natančno vzporejanja z združbami buchensteinskih plasti v južnih Alpah severne Italije in njihovih ekvivalentov v vzhodnih Karpatih Romunije. Radiolarije nahajališč v Mokronogu in na Vršiču smo uvrstili v langobard. Združba se od prejšnje precej razlikuje, večina vrst je na evolucijsko višji stopnji. Radiolarijc iz omenjenih nahajališč je s. Goričan obdelala v magistrski nalogi, Opisala je 93 vrst, med temi tri nove,
V sodelovanju z Geološkim zavodom iz Beograda (Z. Radovanovič) smo izdelali analize 10 vzorcev radiolarita iz diabazno-roženčeve formacije v zahodni Srbiji. Z radiolariji smo dokazali, da plasti pripadajo zgornjemu delu srednje jure in spodnjemu delu zgornje jure.
Fosilni knidarji (Dr, Dragica Turnšek)
Raziskovalka je nadaljevala proučevanje koral in drugih greben s k ih organizmov s Pokljuke in Bohinja, Ugotovila je rodove Volzeia, Myriophyltum, Retiophvliia, Cotospongia, Cheilosporites in druge, ki določajo starost celotnega zgornjega tri asa od cordevola do retija. Raziskave bodo končane prihodnje leto.
Obdelane so korale iz profila v Dolenji vasi. Ugotovljenih je 7 vrst, ki pripadajo rodovom Dendrophyttia, Actinacis, Ilaimesastraea, Goniopora, Litha-racopsis, Siderastraea in Rldzangia. Po starosti smo jih uvrstili v zgornji dan i j (moriti j) in thanetij.
Izdelali smo sintezo vseh mezozojskih koral v Sloveniji in jih postavili v prostor moderne paleoekologijc slovenskih ozemlja. Pokazala se je velika odvisnost koral od paleogcogralskih prostorov. Tria sne korale so omejene na julijsko karbonatno platformo in slovenski jarek, zgornje jurske in spod-njekredne na dinarsko platformo, medtem ko zgornjekredne korale najdemo samo na področju notranjih Dinaridov. Mnogo prvotnih grebenov je bilo c rod i rani h z obrobja karbonatnih plošč in jih najdemo v b reč ah na sekundarnem mestu. Rezultati teh raziskav so bili predstavljeni na mednarodnem simpoziju O losilnih knidarijih v Brisbaneju.
Sodelovali smo pri raziskavah koral v Srbiji. Obdelali smo zgornjetriasne grebenske fosile iz 11 nahajališč na južnem Zlaliboru in jih uvrstili v norij-retij. Izdelan je elaborat. Nahajališča je odkril V. Naslič.
Iz doline Pcsače v Djerdjapu smo zbrali številne vzorce koral iz 2 m debelega horizonta med klaStičnimi sedimenti. Korale kažejo monotipno kulturo s tamnasteridnimi kolonijami. Verjetno so liasne starosti. Nahajališče je odkrila M. M i ha j lo vič.
Sodelovali smo pri ugotavljanju izumiranja koral v Tetidi. Te raziskave vodi B. Rosen iz Narodnega muzeja v Londonu. Za prvi poskus Smo izbrali ob-
dob je maastrichtij-danij v Evropi, Aziji in Afriki. Število koral se zmanjša že na prehodu iz kampanija v maastrichtij, posebno drastično pa je ob koncu krede.
Katolog Fosili Slovenije
(Dr. Dragica Turnšek, dr. Katica Drobne, mag. Spela Goričan, Milojka Huzjan)
V letu 1988 smo izdelali 25 takso nov iz skupin Foraminifera, Radiolaria in Anlhozoa. Gradivo za 10 taksonov je bilo računalniško obdelano. Delavci Inštituta so 342 dni delali na terenu.
Knjižnica in dokumentacija (Milojka Huzjan)
Začelo se je računalniško urejanje kataloga geološke knjižnice, prav tako tudi podatki o geološki bibliografiji Slovenije, Izdelana je bila grafična dokumentacija k razpravam raziskovalcev Inštituta za tisk in arhiv, slikovno in grafično gradnjo za njihova predanja, več posterjev za predstavitev raziskovalnega dela na kongresih in simpozijih in več posterjev za razstavo mineralov in fosilov.
Laboratorij (Katka Cvetko)
Izdelanih je bilo 938 zbruskov in 166 izpirkov za raziskave fosilov in sedi-mentov.
Mednarodno sodelovanje. Letos smo se z raziskavami foraminifer, radiolarijev in knidarijev vključili v mednarodni projekt TGCP 262-Tethyan Cretaceous Correlation.
Zunanji sodelavci
Pri raziskavah radiolarijev in fosilnih knidarijev: Stanko Buser. Geološki zavod, Ljubljana. Pri raziskavah foraminifer Jadranskega morja; Jadran Faganeli. Morska biološka postaja, Piran, Lukas Hottinger in Martin Langer, Univerza v Baslu, Bojan Ogorelec, Geološki zavod, Ljubljana,
Majda Pšeničnik, Inštitut za biologijo človeka Medicinske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Obiski
Prof. dr. Lukas Hottinger, Geološko-palcontološki inštitut Univerze v Baslu,
marec, maj, september. Dr. Martin Langer, Geološko-paleontološki inštitut Univerze v Baslu, julij. Dr. Laszlo Bartosiewicz in dr. Alice Bartosiewicz, Arheozoološki inštitut H AS, Budimpešta, 6. 3.
Prof. dr. Baldi Tam as, dr. Nagymarosy And ras, Leel-issy Szabolcs in Tati
Ga bor, Geološki inštitut Univerze v Budimpešti, 10,—12. 10. Christian Car!one, Geološko-palcontološki inštitut Univerze V Genovi, 12.—15.
9.
Dr, Richard Lein, Geološko-paleontološki inštitut Univerze na Dunaju 24—25
10.
Dr. Brian Rosen, Prirodoslovni muzej, London 24,—25.11. Dr. Antoni o Rus so, Geološko-paleontološki inštitut Univerze v Modcni, 24.-25. 11.
Studijska potovanja
Mag. Spela Goričan, Institutul de Geologia si Geofizica, Bucuresta, 1.—S. 9. (medakademijska zamenjava).
Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih
IGCP 262 Tethyan Cretaceous Correlation, Dunaj, 25.-28. 1, — dr. Katica Drobne in dr. Dragica Turnšek.
V. international Symposium on Fossil Cnidaria, Brisbane, 25, 7.—5. 8. — dr, Dragica Turnšek.
1. INTER-RAD Meeting, Marburg, 21,—24. 7., mag. Spela Goričan,
Zbor sedimcntologov Jugoslavije, Cetinje, 19.-24. 9. — mag. Spela Goričan.
First international conference on rudists, Beograd (ekskurzija Brač), 28.—29. 10. — dr. Katica Drobne.
4. simpozij o ekologiji in paleokologiji bentorskih združb, Sorrento, 1,—5, 11. dr. Katica Drobne.
PREDAVANJA. REFERATI
Katka Drobne
Rudists arid foraminifera of Maastrichtian from Dolenja vas (NW Yugoslavia). Symposium of Biological group of the IGCP project 262 (Tethyan Cretaceous Correlation), Dunaj, januar, (predavatelji: Mario Pleni čar, Maria Luisa Stolfa-Zucchi, Katica Drobne, Bojan Ogorelec). Poster,
Problemi biostratigrafije paleogena u Hercegovini. 100 godišnjica Zcmaljskog muzeja BIH, Sarajevo, oktober. (Predavatelji; Raj ko Pavlovec, Katica Drobne, Teofil Sliškovič.) Poster.
Palcogene transgression on the Adriatic carbonate platform. 4. simposio di ecologie e paleoecologia del le eomunita bentoniche, Soento, 3. 11. (predavatelji: Katica Drobne, Raj ko Pavlovec, Mladcn Trutin. Tihomif Mar-janac).
Spela Goričan
Radiolaria from NW Yugoslavia. 1. INTER-RAD Meeting, Marburg, 21. 7. Poster.
Dragica Tumšek
Cretaceous corals and stromatoporodis in different paleogeographic areas in Yugoslavia. Symposium of Biological group of the IGCP project 262 (Tethyan Cretaceous Correlation). Dunaj, januar.
Diversification of corals and coral reef associations in the Mesozoic paleo-geographic units of northwestern Yugoslavia. V, International Symposium on Fossil Cnidaria, Brisbane, julij.
Extinction patterns and biogeography across the Cretaceous-Tertiary boundary. V. internnational Symposium on Fossil Cnidaria, Brisbane, julij (Predavatelja: Brian Rosen, Dragica Turnšek).
Raznolikost fosilne združbe v zgornjetriasnih grebenih zahodne Slovenije. Slovensko geološko društvo, Ljubljana, januar. (Predavatelji: Dragica Turn-šek, Stanko Buser, Anton Ramovš).
Na velikem koralnem grebenu v Avstraliji. Slovensko geološko društvo, Ljubljana, december,
Bmi.tOilRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STKANI 393.
BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HADŽ1JA
Endernizem in polimorfizem vaskulame flore Jugoslavije (Dr. Ernest Mayer, dr. Darinka Trpin, Branko V reí)
Raziskave ko zajele različne predele od Istre preko Hrvatskega Pri morja in dalmatinskega kopnega in otočja do hercegovsku-črnogorskih obmejnih predelov (E. Mayer), Za tisk smo pripravili nekaj manj Jih revizij v okviru po Umor [ni h kompleksov Dianthus ciliatus, Se sli globiferum in Cvathoselium (— Se sel i) tomentosum ter Serratula radiat a. Vzporedno smo nadaljevali z revizijo določenih, predvsem gorskih in visokogorskih agregatov v okviru genu sov Dianthus in montan s k ih kompleksov genusov Silene in Cerastium. Za Atlas Florae Europaeae smo obdelali predvsem genu se Pulsatilla in Ranunculus. Nadaljevali smo raziskave genusa Alyssum predvsem sekcije Alyssum (D, Trpin). Terenske raziskave smo raziširili na severno in severnovzhodno ozemlje Jugoslavije in to predvsem tja, kjer nastopajo taksoni več sorodnih agregatov, kot npr. A, montanum, A. repen s idr, Za mednarodni projekt Atlas Florae Europaeae so bili izdelani kartografski prikazi 134 taksonov iz 23 genusov družine Ranunculaceae za ozemlje celotne Jugoslavije. Tudi letos smo zbirali material za obdelavo genusa S tel 1 aria v Sloveniji in severni Bosni (B. Vreš) in za gen use Rumex, Saxífraga in Rhinanthus, za adven tivne vrste Impatiens glandulicra, Echynocystis Joba ta in Lupinus po-lyphyllus ter za ogrožene predstavnike močvirske flore, kot npr. za vrsto Cicuta virosa idr. Pripravili Smo programsko računalniško opremo za obdelavo poda t kov j zemljevid Jugoslavije z UTM mrežo za kart i ran je favne in Upre in vzorec za etiket i ran je herb arij skega materiala.
Fitocenološka raziskovanja Slovenije in Balkanskega polotoka (Dr. Mitja Zupančič, dr. Lojze Marinček, dr. Ivo Punccr, dr, Marko Acccto, mag, Andrej Scltškar, V. Žagar, Milan Prešeren, Igor Dakskobler, Andraž Carni, Mitja Kaligarič).
Tematski sklop zajema preučevanje gozdne, grmiščne, t ra višine, visok opl an in-ske, ruderaJne vegetacije in vegetacije gozdnih robov in kamnišč. Naredili smo 714 vegetacijskih popisov, 22 lanskih fitocenoloških popisov smo dopolnili s pomladanskimi vrstami, vzeli smo vzorce iz 25 pedoloških in 5 palinoloikih profilov.
Zaključene So terenske raziskave smrekovih gozdov. Fitocenološke raziskave smo dopolnili še z ustreznimi pedološkimi in palinološkimi analizami. Analiza obsežnega zbranega gradiva bo zahtevna in dolgotrajna, zlasti preverjanje in primerjava s podobnimi smrekovimi fitoccnozami v Evropi. Dosedanji rezultati kažejo nekatere posebnosti. Izdelali smo kritično analizo o smrekovih gozdovih Bosne, Nadaljujemo študij grmiščne vegetacije BruckenthalioJuni-peretum sibiricae HT. 1938 (n. nud.) v Makedoniji, V zvezi z njo načenjamo problem značilnic in razlikovalnic zveze Bruc ken t ha lion spiculifoliae H t 1949.
Nadaljujemo proučevanje bukovih gozdov Slovenije. V letošnjem letu so bile raziskave intenzivnejše v dinarskem in predalpskem območju oziroma na prehodih submediteranskega v predalpsko in submediteranskega v pred-dinarsko območje. Pojavljajo se posebne oblike, rase oziroma geografske variante. Izdelana in za tisk jc pripravljena razprava o acidofilni združbi Luzulo Abieti-Fagetum praealpinum ass. nova.
Analiza jelovo-bukovih gozdov Slovenije na karbonatnih matičnih podlagah je pokazala potrebo po dopolnilnem raziskovanju. Dopolnjeno gradivo bo omogočilo celovit prikaz tega tipa vegetacije.
Raziskave poplavnih gozdov belega gabra — Oucrco roboris-Carpinetum in črnega jelševja — Carici elongate-Alnetum glutinosae so pokazale pomembne razlike v primerjavi s podobnimi gozdovi po Evropi. Zaključujemo raziskavo Eitocenoze plemenitih listavcev — Corvdalo ochroleucae-Acetrum v submediteranskem svetu.
V Kamniški Bistrici smo začeli raziskovati gozdove belega gabra. Gre za posebno obliko, začasno poimenovano IsopyrO-Carpinetum.
Terenske raziskave travi ščne vegetacije montanskega pasu Karavank in Kam-niškoSavinjskih Alp so končane. Izdelane so fitocenološke tabele in narejene primerjave s sorodnimi alpskimi združbami. Začeli smo proučevati montanska tiavišča in traviSČa presihajočih oziroma občasnih jezer v sub-medi teran skem območju.
Pri proučevanju ruderalne vegetacije Slovenije (Ljerka Markovič) so terenska dela v glavnem končana. Letos smo analizirali vegetacijo subpanonskega sveta Slovenije. Za določitev fitogeografske pripadnosti združb je bilo pomembno, kje se pojavljata podvrsti Ballota nigra ssp, nigra in B. nigra ssp, foetida.
Mednarodna delovna skupina (L. Marinček, L. Pol d i ni, K. Zukrtgl, M. Zupančič) je nadaljevala analizo alpskega bukovega gozda — Anemone-Fagetum s, lat, in pripravlja gradivo za tisk,
Vegetacijska karta Jugoslavije
{Dr, Mitja Zupančič, dr. Lojze Marinček, dr. Ivo Puncer, dr. Marko Accetto, mag. Andrej Seiiškar, Vinko Žagar, Milan Prešeren, Igor Dakskobler, Andraž Čarni, Mitja Kaligarič)
Rekartirali smo 1030 km® površin v s ub med i teran skem svetu. Ponovno kar-tiranje je bilo potrebno zaradi velikih sprememb od zadnjega kariiranja pied dobrimi dvajsetimi leti in je zajelo liste v merilu 1 : 50 GOO: Vrhnika 3 in -4, Trs I-4. Karti ran i h je bilo 51 kartografskih vegetacijskih enot, od tega 30 potencialno naravnih, 14 realnih-sekundarnih fitocenoz in 7 stadijev. Poleg tega so zabeležene 4 kulture in nasadi ter 24 rastlinskih vrst. Kot vsa prejšnja leta smo tudi letos proučevali in kartiralt vegetacijo za gospodarske namene po pogodbenih nalogah. Za Gozdo gospodarstvo Nazarje smo kartiralt vegetacijo na površini 3000 ha v merilu 1 : 10 000 in za Zavod za pogozdovanje krasa 700 ha gozdnih površin. Nadaljevali smo proučevanje flore, vegetacije in favne v širšem območju Kuma po naročilu Elektroinštituta Milan Vidmar. Za Zavod za spomeniško varstvo Maribor smo proučevali floro in vegetacijo Mariborskega otoka in ugotavljali vplive črpanja vode.
Paleološke raziskave Slovenije {Dr. Alojz Sercelj, Metka Culiberg)
Raziskovali smo razvojno zgodovino slovenskih gozodov v mlajših obdobjih kvartarja. Intenzivneje je bila obdelana vegetacija kasnega glaciata, tO je iz časa tik pred koncem zadnje ledene dobe. Precej pozornosti pa smo posvetili sinantropičnemu razvoju naših gozdov. Tudi v paiinocenozah se namreč kažejo posledicc človekovih posegov v gozdove. Vse raziskave temeljijo na najdbah makroskopskih in mikroskopskih rastlinskih ostankov.
Fuvnistične raziskave
Proučevali smo predvsem naslednje živalske skupine: mehkužce (Mollusca), deževnike (Lumbricidae), dvojnonoge (Diplopoda), ta rdi grade (Tardigrada), pajke (Aranea), hrošče (Coleptera), metulje (Lepidoptera) in plazilce (Rcp-tilia), Raziskave so segale na področje taksonomije, ekologije, zooccnologije in zoogeografije omenjenih skupin. Zoocenotsko smo analizirali šest ras t lin-
skih združb na Menini planini: Bazzanio-Abietetum, Abieti-Fagetum praealpi-nump Fagetum altimontanum, Arnico-Nardetum, Isopyro-Fagetum in Hacque-tio-Fagetum.
Kopenski in vodni polži
(Dr. Jože Bole, Raj ko Slapnik, Olga Jokič-Defcman)
Težišče raziskav je bilo tudi letos usmerjeno na kraške izvire, podzemske jame in montanske gozdove Kamiliško-Savinjskih Alp. Nadaljevali smo proučevanje taksonomske problematike v rodu Cochlodina iz družine zaklepnic. To delo je v zaključni fazi. V Kamniških Alpah smo našli veliko novih nahajališč podzemskih polžev iz rodu Zosepeum; ugotovili smo taksonomske odnose populacij teh polžev v različnih jamah. Raziskave bomo nadaljevali še v neraziskanih jamah v Kamniški okolici, Zoocenotske raziskave polžev smo opravili na Menini planini v petih različnih rastlinskih združbah. V vseh združbah smo pobirali talne vzorce, ki jih še proučujemo. R. Slapnik se je udeležil jamarskega raziskovalnega tabora na Ko rosici v Savinjskih Alpah.
Metulji
(Dr. Jan Carnelutti, Peter Tonkli)
Raziskave smo nadaljevali v Sloveniji na Gorenjskem, v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah, v okolici Radgone in v Slovenskem Primorju. Spomladi je bila večja ekskurzija v Makedonijo (Povardarje), kjer smo odkrili samico novo opisane podvrste pediea A necessaria grupcei. Poskušali smo gojiti gosenice te nove podvrste, pa nam ni popolnoma uspelo. Ob udeležbi na Ekološkem kongresu na Ohridu smo organizirali večdnevno ekskurzijo na Galičico in Prespansko jezero, kjer smo z UV svetilkami lovili nočne metulje.
Hrošči
(Marij Cuček, dr. Božo Drovenik)
Lovili smo predvsem jamske hrošče v TrbiSki zijal k i. Volčji jami. Ledenici Dol, Prelesnikovi jami in Jami treh bratov. Letos smo prvič ujeli samca Aphaenopidius kamnikensis ssp. nova in zato smo lahko opisali to novo vrsto. Tudi v jamah na Kočevskem (Prelesnikova jama. Jama treh bratov) se je letos po daljšem času spet pojavila vrsta Anophthalamus hirtus inhumeralis v večjem številu. V jami Ledenica Dol v Trnovskem gozdu smo prvič za to območje registrirali vrsto TyphIotrechus bili me ki. Zoocenotske raziskave hroščev smo opravili na Menini planini v petih različnih rastlinskih združbah. Velike razlike so se pokazale med severno in južno stranjo Menine planine. Vse leto smo sistematično raziskovali kreščiče v okolici Črnomlja, Preloke v Beli krajini in v sosednji Hrvatski v okolici Bos 11 jeva. Po večletnem delu smo našli tudi vrsto Carabus pracaellens illigeri, ki jo v Sloveniji zaman iščemo. V okolici Fre-loke pa smo našli novo vrsto krešiča Carabus ullrichi ssp. nova. Obsežnejše raziskave hroščev smo opravili še na Kumu in njegovi širši okolici.
Taksonomske in cenotske raziskave deževnikov (Lumbricidae), dvojnonog (Di-plopoda) in plazilcev (Reptilia) St oveni je, dinarskega gorstva Jugoslavije in Makedonije (Dr. Narcis Mršič)
Nadaljevali smo tudi raziskave in klasifikacijo deževniških ccnoz. Opisali smo 4 nove rodove, 5 novih pod rodov in 9 novih vrst deževnikov. Pri dvojnonogah smo opisali 2 novi vrsti in 5 novih podvrst.
Raziskave tardlgradov (Marij Cučck)
Ugotavljali smo zastopanost posameznih vrst v različnih vegetacijskih združbah v Sloveniji, Na večjem številu vzorcev smo ugotovili, da so v vlažnih listopadnih gozdovih tipična tardigradska združba predstavniki iz rodu Macrochuitous, v termofilnih združbah pa najdemo predvsem euritopne in kseorofilne vrste. V laboratoriju smo določali posamezne vrste, ukvarjali pa smo se tudi z ekologijo in deloma fiziologijo določenih vrst.
Ekologija morskih bentoSkih alg (Dr, Ivka Marija Munda)
Delo je bilo usmerjeno predvsem v taksonomsko obdelavo materiala iz severnega Jadrana in deloma iz Atlantika. Posebej je bil obdelan material na betonskih ploščah kjer smo ugotavljali sukcesijo in sezonski potek naselitve v polui-ranih biotopih različnih globin. Obdelana je bila tudi floristična sestava asociacij eulitorala in zgornjega sublitorala ob reševanju taksonomskih problemov nekaterih rodov rdečih in rjavih alg (Ceramium, Antithamnion idr.). Eksperimentalno delo je obsegalo ugotavljanje vpliva težkih kovin na kemično sestavo in rast rjavih in zelenih alg. Poskusi so potekali v pogojih različne salinitete in temperature. Obdelana je bila vsebnost nekaterih kovin v pogostejših jadranskih algah in narejena primerjava z materialom, nabranim v Avstraliji. Statistično so bile obdelane morfološke variacije pri rodu Fucus, Zbran je bil material za aminokislinske analize v receptaklih in sterilnih delih talusa vrste Fucus virsoides, pri kateri je že znan potek sezonskih sprememb vsega dušika.
Knjižnica (Jnge Kalan)
Na dom je bilo izposojenih 68 del, medbibiliotečno okrog 100, zunanjih obiskovalcev je bilo 59.
ORGANIZACIJA ZBOROVANJ, SREČANJ, EKSKURZIJ
Letno raziskovalno srečanje entomologov sosednjih dežel, Logarska dolina, 25.-26. 6.
Ekskurzija za člane Društva za raziskovanje flore in vegetacije Furlanije IZ Trsta, Krakovski gozd, 9. 6.
Forum pannonlcum rerum naturarum, Maribor (soorganizatorji s Pedagoško fakulteto v Mariboru), 8,—10. 9.
18. zborovanje jugoslovanskega entomološkega društva. Gozd Martuljek, 18.—22. 9.
Letno jesensko srečanje entomologov treh dežel, Ljubljana, 22.-23. 10.
Sodelovanje z raziskovalnimi in drugimi organizacijami;
a)	Sodelovanje druge institucije pri našem programu:
Katedra za tla in prehrano rastlin, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, pedološke analize.
b)	Sodelovanje inštituta pri naslednjih institucijah;
Gozdno gospodarstvo Nazarje, vegetacijsko kartiranje in analiza vegetacije; Zavod za pogozdovanje Krasa, vegetacijsko kartiranje in analiza vegetacije;
Elektrolflilitut Milan Vidmar. Ljubljana, flori stična, Favnistična, vegetacijska, zoocenotska raziskovanja Kuma in okolice; Zavod za spomeniško varstvo, Maribor, floristične in vegetacijske raziskave.
Obiski
Inštitut je obiskalo večje število domačih in tujih znanstvenikov. Mnogi obiski so bili kratki, informativni. Iz Jugoslavije je bilo 25 gostov, iz Avstrije 22, ZR Nemčije 16, Italije 12, Francije 1, DR Nemčije 1, češkoslovaške 2.
Studijska potovanja
Jan Carnelutti, Prirodoslovni muzej, Dunaj, 22.—23. 1, Božidar Drovenik, Entomološki muzej Kun ra tke, Praga, 27. 9,—2.10. Večina članov inštituta. Pedagoška fakulteta Osijek, Kopač ki rit z okolico, 16.—19. 5.
Udeležba na kongresih in znanstvenih sestankih
Letno zborovanje dunajskih entomologov, Dunaj, 20,—21. 1, (Jan Carnelutti, Božidar Drovenik).
Seja Poslovnega združenja gozdarjev, Ljubljana, 26. 1. (Lojze Marinček, Ivo
Puncer, Mitja Zupančič). Zborovanje 1 BBS Evropska vegetacijska kari a, Bratislava, L—5. 2. (Ivo Puncer, Andrej SeliŠkar). Seja Znanstvenega sveta Vegetacijske karte Jugoslavije, Beograd, 18. 2. (Ivo
Puncer, Andrej SeliŠkar, Mitja Zupančič). Zbor hrvaškega entomološkega društva, Zagreb, 22. 2. (Jan Carnelutti). Seja Projektnega sveta Vegetacijske karte Jugoslavije, Beograd, 9.—10. 3.
(Ernest Mayer, Mitja Zupančič). Zbor čeških naravoslovcev, Brno, 18.—20. 3. (Jan Carnelutti). Seja Redakcijskega odbora Vegetacijske karte Jugoslavije in Evropske vegetacijske karte, Ljubljana, 23.—24. 3. (Ivo Puncer, Andrej Seliškar, Mitja Zupančič).
Seja republiških vodij projekta Vegetacijska karta Jugoslavije, Ljubljana, 30.
3. (Ivo Puncer. Andrej Seliškar, Mitja Zupančič). Zborovanje jugoslovanskih antropologov, Škof j a Loka, 31. S. (Mitja Zupančič). Letno raziskovalno srečanje entomologov sosednjih dežel, Logarska dolina, 25,—26, 6, (Jan Carnelutti, Božidar Drovenik, Ivo Puncer, Andrej Seliškar, Rajko Slapnik, Peter Tonkli, Mitja Zupančič, Vinko 2agar). Otvoritev razstave Kmečke hiše v Karavankah, Sela (Avstrija), 16. 6. (Mitja Zupančič).
Mednarodno zborovanje Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije, Feltre (Italija), 28. 6.-3. 7., (Ernest Mayer, Andrej Seliškar. Mitja Zupančič).
Seja redakcijskega odbora Vegetacijske karte Jugoslavije — Evropske vegetacijske karte, Zagreb, 12. 7, (Mitja Zupančič). Mednarodno zborovanje Forum pannonicum, Maribor, 8.—JO, 9. (Marko Accetto, Andraž čarni, Mitja Kaligarič, Lojze Marinček, Ernest Mayer, Ivo Puncer, Andrej Seliškar, Darinka Trpin, Branko Vreš, Mitja Zupančič, Vinko Žagar).
18. Zborovanje jugoslovanskega entomološkega društva, Gozd Martuljek, 18.—22. 9. (Jan Carnelutti, Božidar Drovenik, Narcis Mršič, Peter Tonkli, Mitja Zupančič).
Zborovanje ob 100-letnici Zemaljskog muzeja v Sarajevu, Sarajevo, 6.—9. 10. (Jože Bole, Jan Carnelutti, Božidar Drovenik. Ernest Mayer, Narcis Mršič, Rajko Slapnik, Ivo Puncer, Mitja Zupančič).
4. kongres ekologov Jugoslavije, Ohrid, J2,—16. 10. (Jan Carnelutti, Narcis Mršid, Branko V rež).
Kolokvij redakcijskega odbora VKJ — evropske vegetacijske karte z glavnim urednikom in redaktorjem prof. dr. Ji.. Neuhauslom, Ljubljana, 17.—22.
10,	(Ivo Puncer, Andrej Seliškar, Mitja Zupančič).
Lelno jesensko srečanje entomologov sosednjih dežel, Ljubljana, 22.—23. 10. Jan Carnelutti, Božidar Drovenik, Peter Ton k I i).
150. letnica folklorne skupine v Reziji, Ravnica (Italija), 28.—29. 10. (Mitja Zupančič).
Zborovanje južnonemških entomologov, Stuttgart (Beutelsbach), 31. 10.—L
11.	(Božidar Drovenik),
Letno zborovanje entomologov Hessna, Frankfurt, 5.—6. 11. (Božidar Drovenik).
Letnu zborovanje koroških entomologov in avstrijskega entomološkega društva, Celovec, 19,—20, 11. (Božidar Drovenik, Peter Tonkli).
Podiplomski študij — potreba in zahteva sodobnega časa, Gozd Martuljek, 24.—25. 11. (Igor Dakskobler. Mitja Zupančič, Vinko Žagar).
Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu, Ljubljana, S,—9. 12. (Andraž Carni, Igor Dakskobler, Mitja Kaligarič, Alojzij Ser cel j, Mitja Zupančič, Vinko Žagar).
3. mednarodni algološki kongres, Melbourne (Avstralija), 14.—20. S. (Ivka M, Munda),
31. koegres CIESM, Atene (Grčija), 17.-22. 10. (Ivka M. Munda).
PREDAVANJA, REFERATI
Marko Aeeetto
Raziskave in ocena vpliva divjadi na gozdno vegetacijo Slovenije. Predavanje na Posvetovanju Gozd-divjad, Ljubljana, 17. 3.
Jože Bole
Malakofavna Bosne in Hercegovine, njene značilnosti in problemi zaščite. Znanstveno srečanje Minerali, s t jene, izumrli i živi svijet Bosne i Hercegovine, Sarajevo, 6.—8. 10.
Jan Carnelutti
Barve pri insektih. Slovensko entomološko dmštvo, Ljubljana, 20, L
Migracije pri žuželkah. Slovensko entomološko društvo, Ljubljana, 24, 2.
Zoogeografska analiza makrolepidopterov Slovenskega ozemlja. Zborovanje Jugoslovanskega entomološkega društva, Gozd Martuljek, 18.—21. 9.
Primerjalne favnistične raziskave lepidopterov na posestvu Pšata in njihova uporabnost. Zborovanje Jugoslovanskega entomološkega društva, Gozd Martuljek, 18.—21. 9. (soavtorji; J. IlevšiČ, J. Mi levo j, L, Maček.)
M igran t s ki insekti. Pedagoška akademija in sekcija Slovnskega entomološkega društva, Maribor,
Ob 20. letnici smrti Štefana Michielija. 15. srečanje entomologov sosednjih dežel, Ljubljana, 23. 10. (soavtor: M. Gogala.)
Andraž čaru i
Etne neue Rotfohrengesellschaft aus dem sloivenischen vorpannontschen Ratidgebiet. Forum pannonicum, Maribor. 8.—10. 9. (soavtor: Mitja Zupančič),
Igor Dakskobler
Odnos do podiplomskega študija v gozdarski operativi. Gozdarski študijski dnevi, Gozd-Martuijek, 18,—21. 9.
Božidar Dr o ven ik
Nekatere Specifične vrste karabidov (Carabidae: C.olcOptera) V BiH, Znanstveno srečanje Minerali, stijene, izumrli i živi svijet Bosne i Hercegovine, Sarajevo, 6.—0, 10,
Lojze Marinček
Submontanski bukovi gozdovi v Sloveniji. Srečanje botanikov, Društvo biologov, Ljubljana, 10. 12.
Ernest Mayer
Pflanzengeographische Kennzeichming des pannonischen Bereiches von Ju-goslavien. Forum pannonicum, Maribor, 8,—10.9.
Iz nepoznane korespondence Josifa Pančiča. Simpozij ob 100. letnici smrti J, Pančiča. Kragujevac, 29. 9.
Taksonomsko-morfoloSka problematika vrst Seseli globosum Vis. in S. /o-mentosum F is. Znanstveno srečanje Minerali, stijene, izumrli i živi svijet Bosne i Hercegovine, Sarajevo, 6,—S. 10.
NarcU Mršlč
Primerjalni pregled favne dvojnonog (Diplopoda) Jugoslavije. 18. zbor jugoslovanskih entomologov. Gozd Martuljek, 18.—21.9.
Favna deževnikov {Lumbricidae) in dvojnonog (Diplopoda) BiH. Znanstveno srečanje Minerali, stijene, izumrli i živi svijet Bosne i Hercegovine, Sarajevo, 6.—S. 10.
Klasifikacija deževniških (Lumbricidae) cenoz- 4. Kongres ekologov Jugo-slavje, Ohrid, 12.—16, 10,
Ivka-Marija Munda
Comhinedd effects of temperature and salinity on Zn, Mn, and Co uptake in Fucus vesiculosus L. 3. mednarodni algološki kongres, Melbourne (Avstralija), 14,—20. 8.
Seasonal variations in biomass and floristie diversity in bent hie algal associations in the Northern Adriatic (Piran). 31. kongres CIESM, Atene (Grčija), 17,—22. 10.
A note oh the chemical composition of some common bent hie algae from polluted area in the Northern Adriatic. 31. kongres CIESM, Atene (Grčija), 17.—22.10,
Andrej Seliškar
Meadows of Subpannonic region of Slovenia Forum pannonicum, Maribor, 8,—10. 9.
Peter Tonkli
Predstavitev metuljev sveta. Zavod za rehabilitacijo invalidov, 9. in 23, 11.
Entomološka odprava v Nepal in na Cejlon. Hortikulturno društvo Savsko naselje. 24. 3.
Metuljčki cekinčki. KS Koroški partizani, 22. 12.
Mitja Zupančič
Eine neue Rotfohrengesellschaft aus dem slowenischen vorpannonischen Randgebiet. Forum pannonicum, Maribor, 8,—10. 9. (soavtor: Andraž Carni).
Analitički osvrt na smrčeve Sume Bosne. Znanstveno srečanje Minerali, stijene, izumrli i živi svijet Bosne i Hercegovine, Sarajevo, 6.—8.10.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH JIM—306,
INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
Poročilo o zdravstvenih posledicah ionizirajočega sevanja v Sloveniji je končano, obsega 236 strani, Jeseni ga je sprejel kot svoja stališča o obravnavanih vprašanjih Razred za medicinske vede SAZU. Razmnoženo je v 200 izvodih in ga kot gradivo za razpravljanje razpošiljamo na ustrezne naslove. Tako želimo izboljšati informiranost med vsemi, ki pri nas soodločajo o dejavnostih, povezanih s sevanjem.
Poročilo o zdravstvenih posledicah ionizirajočega sevanja v Sloveniji zajema tudi predlog za stališča o pomenu mamografskega presevanja za zgodnjo diagnostiko raka na dojki v Sloveniji (12 strani), ki smo ga pripravili za Razred za medicinske vede SAZU.
Inštitut je priredil disku sij ski večer s predavanjem prof. dr. Dušana Kebra o dilemah pri podiplomskem izobraževanju v medicini. Razredu za medicinske vede SAZU smo predložili osnutek Priporočil ob nekaterih vidikih podiplomskega izobraževanja v medicini, ki ga kot skupna stališča Inštituta in Razreda za mcdicinskc vede SAZU razpošiljamo na ustrezne naslove.
AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ
(Naš ko Križnar)
Kot sestavni del vizualnega raziskovanja načina življenja transhumantnih ovčjih pastirjev je bilo v severni Dalmaciji, v vasi Ležaje, posnelo praznovanje pravoslavnega Božiča. Iz tega gradiva in iz gradiva, posnetega leta 1987 v vasi Ležaje in na Velebitu, sta bila ¿montirana dva video lilma (glej videografijol), ki bosta osnova za primerjavo ostankov transhumantnega ovčarstva na Velebitu in v Julijskih Alpah. Na hrvaški strani je pri tem projektu Sodeloval Republički zavod za zaštitu spomenika kulture iz Zagreba, Video filma sta bila predstavljena na XII. Mednarodnem kongresu antropoloških in etnoloških znanosti v Zagrebu julija 1968.
V	okviru omenjenega kongresa je bil eden izmed simpozijev pod naslovom Strategije vizualnega raziskovanja — vizualna antropologija v 80. letih posvečen vizualni antropologiji. Pod pokroviteljstvom mednarodne Komisije za vizualno antropologijo ga je organizacijsko pripravil in vodil Avdiovizualni laboratorij ZRC SAZU. Simpozij je trajal S dni (24.—31. 7.), nastopilo je SO relerentov iz 17 držav s 4 celin. Ob referatih je bilo predstavljeno 19 filmov oz. video projektov, v posebni kongresni projekciji pa je bilo prikazanih 51 antropoloških filmov.
Za inštitute ZRC SAZU in za samo SAZU so bile posnete naslednje video-grafske enote:
—	za Inštitut za arheologijo: Arheološka izkopavanja v Trebnjem in v Mokronogu (1. 7. in 23. 10.) in na Gorjancih (6. 7.);
—	za Inštitut za slovensko narodopisje: Velikonočno pritrkavanje v Adlešičih (23. 4.), Žegnanje v Pernicah (2,—3, 7.), Pesmi Jurija Vodovnika na Pohorju (10. 9.);
—	za Palcontološki inštitut Ivana Rakovca: Raziskave morskega dna v Pi ranskem zalivu (4.-5. 2,), Geološke vrtine v Podgorju (5. 10.);
—	za SAZU: Slavnosti ob jubileju SAZU (12., 13., 14. 10.), Slovesnost ob podelitvi odlikovanj članom SAZU (8. 12.).
V	okviru sistematičnega dokumentiranja ljudskih pustovanj so bili posneti karnevali v Drežnici (13. 2.), v Zagorici in na Vidmu (14. 2.) in v Sentlenartu v Benečiji (21. 2.).
Za Zbirko videodokumentacije so bile posnete še naslednje enote:
—	Praznovanje pravoslavnega Božiča-Badnjaka (Ležaje, 4,—7. 1.),
—	Praznik sv- Antona (Mače. 17. L),
—	Vas Župančiči v Istri (3. 2., 19. 4.),
—	Zborovanje na trgu OF (21, 6.},
—	Sprejem ob dnevu republike za delavce ZRC SAZU (25. 11.),
—	Simpozij ob 100-letnici smrti Jakoba Volčiča v Pazmu (!0. 12.),
—	Predstavitev novih knjig ISN ZRC SAZU (19. 12.)
Na video kaseto so bili presneti najdragocenejši stari filmi iz arhiva Inštituta za slovensko narodopisje.
Iz posnetega gradiva je bilo zmontiranih 5 video filmov (prim. Str. 306). AVL je sodeloval s TV Koper-Capodistria pri realizaciji dokumentarnega filma o istrski ljudski arhitekturi. Gradivo je posneto in laboratorijsko obdelano. Film bo dokončan leta 1909.
Zbirka videodokumentacije se je v letu 1988 povečala za 39 enot in šteje zdaj 176 enot.
Delovanje AVL je vezano na uporabo zahtevne tehnične opreme. Pretežni del videodokumentacije je posnet v video sistemu VHS, Vse več pa je posnetega gradiva z zahtevnejšo tehniko U-matic. Proizvodnja v tem sistemu zahteva dražjo opremo in izurjene tehnične sodelavce, ki pa jih AVL Še nima. Konec leta 19Š8 je bila z nakupom drugega videorekorderja in montažne konzole usposobljena avtomatska montaža v sistemu U-matic, s čimer se je zmogljivost AVL povečala, s tem pa tudi potreba po tehničnem sodelavcu,
Udeležba na kongresih in znanstvenih sestankih,
N. Križnar je sodeloval na 3 mednarodnih znanstvenih sestankih. V Padovi na Incontro internazionale sul Tan tropología visuale in Italia (19.—21. 7.) z diskusijskim prispevkom, na XII. Mednarodnem kongresu antropoloških in etnoloških znanosti v Zagrebu z referatom in video filmom (24.—31. 7.) in v Lodzu na Ví. Przeglad fiimow etnograficznych z referatom in video filmom (9,—11, 11.).
PROJEKCIJE
The Orthodox Christmas Badnjak in The Ležaja Family 1987. Simpozij Visual Research Strategies — Visual Anthropology in the 80's, XII ICAES, Zagreb 24,—31. 7.
The Orthodox Chris timas Badnjak. Visual An tropology Film Festival, Parnu 10,—16. 10.
REFERATI NaŠko Križnar
Antropología visítale e territorio. Di skusi j ski prispevek na Incontro internazionale sull'antropología visuale in Italia, Padova 20.—23. 7. The Analysis of a Visual Research Project. XII, Mednarodni kongres antropoloških in etnoloških znanosti v Zagrebu, 24,—31. 7, Video delavnica za študente etnologije na Univerzi v Ljubljani. VI. Przeglad
fiimow etnograficznych, Lodz 9.—11. 11, RAZISKOVALCE VA BIBLIOGRAFIJA JE NA Sí RAM I 306.
RAČUNALNIŠKI KABINET
S tretjino delovnega časa dela v njem strokovnjak ¿a računalništvo mag. Primož Jakopin. V letu 1988 smo priredili tri interne računalniške izobraževalne tečaje na računalnikih Atari za delo s programom STEVE in Se nekateri m i drugimi programi. Tečaje je organiziral Milan Orožen Adamič, vodila pa sla jih Primož Jakopin in Milojka Huzjan, Kot v prejšnjih letih smo nadaljevali opremljanje inštitutov ZRC SAZU z računalniki. VeČina inštitutov je opremljena z računalniki Atari 1040 STF in deloma z zmogljivejšimi Atari] i Mega ST2 in Mega ST4, nekaj pa je tudi IBM kompatibilnih računalnikov. — Milan Orožen Adamič se je v novembru na povabilo Mladinske knjige, TOZD Koprodukcija, in firme Atari udeležil mednarodnega računalniškega sejma COMDEX v Las Vegasu, ZDA.
Močno je napredovalo delo v namiznem založništvu. Milojka Huzjan je pripravila i računalnikom Atari laserski natis štirih knjig (Raziskovalni program SAZU in ZRC SAZU Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. SAZU in ZRC SAZU, 1958; P. Blaznik, Historična topografija Slovenske Štajerska in jugoslovanskega dela Koroške, EL del; D. Mihelič, Seznam oblik krajevnih imen v srednjeveških virih; Paleogen Dalmacije: Zabiokovina, Makarska, Pe-IjeSac, otoki Brač, Hvar, Biševo. IMA-Projekt Zagreb, 1958). — Jurij Fikfak pa je z računalnikom ZBM opravil celotno redakcijo in laserski natis knjige Jakob Volčič in njegovo delo. Zbornik prispevkov in gradiva, Tstarsko književno društvo Ju raj Dobrila — ZRC SAZU, Pazi n—Ljubljana, 1988.
FOTOLABORATORIJ
Fotograf Marko Zaplat i l in iaborant Igor Lapa j ne sta izdelala 11 400 fotografij različnih formatov. Razvila sta 210 črnobelih in barvnih filmov, kar pomeni 4816 posnetkov. Igor Lapajne je pomagal tudi v avdiovizualnem laboratoriju Največ dela sta opravila za umetnostnozgodovinski, paleontološki, arheološki, muzi kolo ški in geografski inštitut. Deloma se jima je posrečilo dopolniti opremo laboratorija, ki pa je še vedno pomanjkljiva.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1988
Kratice za oznake bibliografskih enot:
B	— bibliografija (bibliography)
Čp	— članek, poljudnoznanstveni (article, popular)
¿s	— članek, strokovni (article, professional)
Cz	= članek, znanstveni (article, scientific)
E	= elaborat (mimeo copy)
Kb	= knjiga, bibliografska (volume, bibliographic)
Kb-u	- ureditev bibliografske knjige (editor of a bibliographic volume)
K p	— knjiga, poljudnoznanstvena (volume, popular)
Kp-U	— ureditev poljudnoznanstvene knjige (editor of a popular volume)
Ks	= knjiga, strokovna (volume, professional)
Ks ii	— ureditev strokovne knjige (editor of a professional volume)
Kz	- knjiga, znanstvena (volume, scientific)
Kz-u	— ureditev znanstvene knjige (editor of a scientific volume)
O	= ocena (review)
P	= poročilo (report)
R	~ razprava (treatise, dissertation)
Redkejše, specifične zvrsti, npr, intervju, nekrolog, polemika, so označene neokrajšano.
IN&TITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Frančiška Benedik
Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas. Serija fonetiko-grammatičeskaja, I. Refleksy *e, — Beograd. Mednarodni komite slavistov idr, 1938. 176 str, (Sodelavka.) Kz
Ivana Černelič
Reševanje besednovrstnih vprašanj v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
—	Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, 1988, str. 289—300. (Obdobja, 8.) R
Ivan Zoreč. 2. del. — Zbornik občine Grosuplje, 15, 1988, str, 165—174. Cs Metka Furliin
Psi. * sop-11, 'so p v spat in. K etimologiji ide. besedne družine iz *Suep-*»spati». — Slavistična revija, 36,1988, str. 101—108. R
Alenka Gloiančev
O imenu tovarne Alpina. — Zirovski občasnik, 9, 1988, str, 200—20L C p Milena Ilajnšck-Holz
Angleško-slovenski slikovni slovar. — Oxford—Ljubljana, Duden & Cankarjeva založba. 1988, 862 str. [Uredništvo, jezikovni pregled, prevajanje, korekture.] Ks-u
Nemško-slovenaki slikovni slovar, •— Mannheim—Ljubljana, Duden &. Cankarjeva založba, 1988, 854 str, [Uredništvo, jezikovni pregled, prevajanje, korekture,] Ks-u
Sun j a Horvat
Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas. Serija fonetiko-grammatičeskaja, I. Refleksy — Beograd, Mednarodni komite slavistov idr. 1988, 176 str. (Sodelavka.) Kz
Publikacije Evropskega lingvističnega atlasa. — Jezik in slovstvo, 33, 1987/88, str. 123—126. O
Obsežna narečna monografija. — Jezik in slovstvo, 33, 1987/88, str. 159—160. O Marjeta Humar
Tipologija v Slovar slovenskega knjižnega jezika nesprejetega besedišča. — Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, 1988, str. 311—324. (Obdobja, 8,)
Franc Jakopin
Pohlin in Gutsman kot leksikografa. — Leksikografija i leksikologija (Sarajevo) 1986, str. 35-43. R Jan Baudouin de Courtenay — korespondenca z Jankom Kotnikom, J915/16.
—	Jezik in slovstvo, 33, 1987/88, str. 143—150. Cz
Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino; Dvojezičnost (soavtor).
—	Enciklopedija Slovenije, 2, 1988. 2 C s
Pojasnilo ob etimološkem slovarju. — Delo. Književni listi, 10. ITT. 1988, Cp Ob leningrajskem pogorišču. Memento — tudi za nas. — Delo, Književni listi, 28- IV, 1988. Cp
Osebna imena v zgodovini Slovencev, — Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 24,1988, str. 49—53. Cz Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura. — Ljubljana, Filozofska fakulteta. 1988,467 str. {Obdobja, 8; sourednik.) Kz-u
Janez Keber
Leksikon imen. — Celje, Mohorjeva družba, 1988, 480 Str. Ks Sorodstvene vezi. — Nedeljski dnevnik 10. VII. 1988, str. 26. C p
Borisi» va Košmrlj-Levačič
AngleSko-slovenski slikovni slovar. — Oxford—Ljubljana, Duden & Cankarjeva
založba. 1988, 862 str. (Uredništvo, jezikovni pregled.) Ks-u Nemško-slovenski slikovni slovar. — Mannheim—Ljubljana. Duden & Cankarjeva založba. 1988, S54 str. (Uredništvo, jezikovni pregled.) Ks-u
Zvonka Leder-Mancini
Terminološka zalaganja u Sloveniji. — Terminologija, načela, normiranje, usaglašavanje rada (Beograd) 1988, str. 91—103. C s
Jakob MuJler
Kovači in kovačnice od Stične, do Šentvida. — Zbornik občine Grosuplje, 13, 1988, str. 47—58. Cs
Sem en je literarnega kluba. — Zbornik občine Grosuplje, 15, 1988, str. 123—124, Cj
Oh sedemdesetletnici pesnika Franceta Lokarja. — Zbornik občine Grosuplje,
15,1988. str. 159—161, Cs S kanglico strahu sam zase nosim svetlobo med ljudi. — Naša skupnost, 14,1988, str. 4. Čp
Jožica Narat-šrckl
Izdaje slovenskih protestantskih piscev v jubilejnih letih. — Jezik in slovstvo, 33, 1987/88, str. 174—184. C s
Vladimir Narlnlk
K razmerju med glagolico, virgilico in vulfilico. — Szlavisztikai tanulmanyok. Emlekkonyv Kiraly Peter 70. szuletesnapjara (Budapest) 1987, str. 293— 299. R
K obravnavi dvojine v povojnih slovenskih slovnicah. — Sodobni slovenski
jezik, književnost in kultura, 1988, str. 375—382, (Obdobja, 8.) R Stava zaimkov v klitičnih nizih. — Slava. 2, 1987/38, str. 67—70. Cz Od oosebitev do pookolitev. — Slava, 2, 1987/88, str. 71—78. Cz Med fonemi in sindemi. — Slava, 2, 1987/88, str. 79—86. Cz Slovarček manj znanih terminov. — Slava, 2, 1987/88, str. 87—88. C s Hermanova Vera. — Slava, 2, 1987/88, str. 138—142, Cs
H knjižnim in ne knjižnim besednim oblikam v Prešernovih pesmih. — Slava,
2,1987/88, str. 163—170. Cz Ivan Cankar med Solovjovom in Orwellom. — Slava, 2, 1987/88, str. 175—185. Cs
Poskus branja Grafenauerjeve Ljubezni. — Slava, 2 plus, 1987/88, str. 13—14. Cs
France Novak
Leksikografija iti leksikologija v slovenski reformaciji. — Leksikografija i
leksikologija (Sarajevo) 1988, str, str. 125—134. R Noviteti Pomurske založbe v zbirki Panonika. — Dnevnik 12. VII. 1988, str. 16. P
Irena Orel-Pogačnik
Vprašanje ekvivalentov v Kastelec-Vorenčevem latinsko-slovenskem rokopisnem slovar;u iz začetka IS. stoletja. — Leksikografija i leksikologija (Sarajevo) 1988, str, SI—88, R
Francka Prem k
Problematični hebraizem »sela« pri slovenskih protestantskih piscih. — Leksi-kografija i leksikologija (Sarajevo) 19B8, str. 11S—124. R
Vera Smole
Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas. Serija fonetiko-grammatičeskaja. 1. Refleksy — Beograd, Mednarodni komite slavistov idr. 19$3, 176 str. (Sodelavka.) Kz
Poimenovanja za cvetnonedeljsko butaro. — Traditiones, 17, 1988, str. 327— 336. Cz
Marko Snoj
O imenih Brnik in Plmiče. — Zbornik šeste jugoslovenske onomastUSke konferenci je (Beograd) 1967, str. 489—192. Cz
Cvetana Tavzes
Medicinski terminološki rečnih, — Terminologija, načela, normiranje, usa-glašavanjc rada (Beograd) i 988, str. 174—ISO. C s
Peter Weiss
Rebro (in ključnica) iz Gornjega Grada, — Savinjske novice, 17 (19), 1987, št, 12, str. 8, (O poročilu Jerneja Kopitarja in Janeza Antona Zupančiča z začetka 19, stoletja.) Čs Planšarstvo na Gornjegrajskem. — Savinjske novice, 18 (20), 1988, št. 1, str. 8;
št. 2, str. 8. (Uvod.) C s Iz Lekšetovega gradiva o splavarstvu. — Savinjske novice, 18 (20), 1988, Št, 3,
str. 8. (Uvod in opombe.) Cs Benedikt Ktirtpečič in njegov potopis. — Slava, 1, 1987, str. 27—37. (Ponatis.) Cs
LekSetovi Dnevi v letu. — Savinjske novice, 18 (20). 1988, št. 4, str. 8. (Uvod.)
Cs
Narodopisne Jože LekSe (1901—J978). — Savinjske novice, 18 (20), 1988, št. 5,
str. 8. (Življenjepis l oznako dela.) C s Pregledna kari a občine Mozirje. — Savinjske novice, 18 (20), 1988, št. 6, str. 8.0 Iz dnevniških zapisov nadvojvode Janeza. — Savinjske novice, 18 (20), 198Ä, št. 6, str. 8; št. 7, str. 8; št, 8, str. 8. (Uvod, prevod, opombe in sklepna beseda.) Cs
Frischauf na poti po Zgornji Savinjski dolini. — Savinjske novice, 18 (20), 1988, št. 9, str. 8; št. 10, str. 8; št, 11, str. 8. (Uvod, prevod, opombe in sklepna beseda.) Cs
Aleksander Videčnik: Kmečko delavstvo v Gornji Savinjski dolini med prvo in drugo svetovno vojno, Mozirje, 1986. — TradiUones, 17, 1988, str. 394—395, O
Volčičeva Jezična igračica. Jakob Volčič in njegovo delo (Pazin—Ljubljana
—Zagreb), 1988, str. 51—53. Cs Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura. — Ljubljana, Filozofska fakulteta. 1988, 487 str, (Obdobja, 8; sourednik, tehnični urednik, lektor in prevajalec povzetkov iz nemščine.) Kz-u
INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Slavko Ciglenečki
Bin Beitrag zur Kenntnis der Militäranlagen des 6. Jhs. — Pro Aus tria Romana (Wien) 38, 1988, Sonderheft, str. 6. Cz Poznoantična arhitektura v Jugoslaviji. — Arheo, 6. 1987, str. 36—37. Cs
J aro Sašel. — Delo 5. IV. 1988, str. 2. Cs
Borovak pri Podkumu; Gonjače; Mihovo. — Varstvo spomenikov, 30, 1988, str. 238, 238—239, 264. 3 Čs
Naselbinska podoba današnjega slovenskega prostora v poznoantičnem času in obdobju preseljevanja ljudstev. •— Mohorjev koledar, 1989, Str. 62—65.
Ci
Janez Dlrjec
IJboje, Guzejeva jama; Rakitovec, Jama pod Ga brkom; Plešivica, Pecova jama. — Varstvo spomenikov. 30, 1988, str. 191, 207 (soavtor: Ivan Turk); 209—210; 275 {soavtorja: Ivan Turk, Alojz Sercelj); 226 (soavtorja: Ivan Turk, France Leben), 3 Cs
France Leben
Mitja Rrodar; Srečko Brodar; Josip Korošec; France Leben; Franc Osole; Ivan Turk. — Maše Jame, 30, 1988, suppl, = Gradivo za slovensko spe-leološko biografijo z bibliografijo, str, 23—25, 25—29, 79—80, 103—106, 129—131, 179—180. 6 B
Plešivica, Pecova jama. — Varstvo spomenikov, 30, 1988, str. 226 (soavtorja: Janez Dlrjec, Ivan Turk). Cs
Andrej Pleterskl
Zasip; Kočna; Poljane; Zale pri Zapisu; Bor št pri Poljanah. — Varstvo spomenikov. 30, 1988, str. 232, 240-241, 268, 273. J Čs
Ivan Turk
Kratko poročilo o arheoloških izkopavanjih v Divjih babah v letu 19S6. — Idrijski razgledi, 32, 1987, str, 134—136, Čs
Razmišljanja o bližnjih srečanjih med neandertalcem in jamskim medvedom v Divjih babah (1. del). — Idrijski razgledi, 33, 1988, str, 73—80. Čs
Liboje, Guzejeva jama; Merče, Bestaiovca; Rakitovec, Jama pod Gabrkom; Plešivica, Pecova jama; Merče, Veliki spotimo!; Sežana, Jama v Sežanski gmajni. — Varstvo spomenikov, 30. 1988, str, 191; 207 (soavtor: Janez Dirjec); 200 (soavtor: Viktor Saksida); 209—210; 275 (soavtorja: Janez Dirjec, Alojz Sercelj); 226 (soavtorja: Janez Dirjec, France Leben); 22S (soavtor: Viktor Saksida); 265 (soavtor: Viktor Saksida), 6 C s
ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA
Stane Granda
/. in II. slovenski katoliški shod. — Missiev simpozij v Rimu (Celje) 1988, str. 95—109, Ji
Cos t a Etbin Henrik; Cos ta Henrik; Delniška družba; Drnovšek Marjan; Dunajski kongres. — Enciklopedija Slovenije, 2, 1988, 5 Cs Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 7 »Bleiweisov zbornik, —
Zgodovinski časopis, 40. 1986, str. 357—358,0 Erich Werner, Slovenci v Por ur ju. — Zgodovinski časopis, 41, 1987, str. 383— 384. O
Jože Mlinaric, Župnije na slovenskem Štajerskem v vizilacijskih zapiskih arhidiakonata med Dravo in Muro 1656—1777. — Zgodovinski časopis, 42, 1988, str. 149—150. O Stijepo Obad, Dalmacija revolucionarne 1848/49. god i ne. — Zgodovinski časopis, 42, 1988, str. 150—151. O Missijev simpozij (Rim -11. september 1987). — Zgodovinski časopis, 42. 1988, str. 137—138. (Soavtor: Vinko Rajšp). P
Anton Fister, Izbrani spisi, Prva knjiga: Spomini od marca 1848 do julija 1849, Prispevki k zgodovini dunajske revolucije. — Zgodovinski časopis, 42, 1988. str, 470—471. O Anton Pust, Mirna peč z okolico nekoč in danes. — Kronika. 35, 1987, str.
219—220.	O
L'uomo e la vite. Človek in trla. Trst-Trieste 1987. — Kronika, 35, 1987, str.
220—221.	O
Toussaint Hočevar. — Zgodovinski časopis, 42, 1988, str. 129—131. [JVefcrolog.] Fran Zwitter. — Kronika, 36, 1988, str. 5—6. [Nekrolog. ]
Eva Holz
Bibliografija slovenske zgodovine IX. (Publikacije iz let 1982—1986). — Zgodovinski časopis, 42, 1988, str. 245—292. B t Dr, Pavle Blaznik — znanstveni svetnik, — Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, 2, 1988, str. 68—69. B Cesta (do 1918). — Enciklopedija Slovenije, 2, 1988. C s
Dušan Kos
Dolenjska (zgodovina do teta 1941). — Enciklopedija Slovenije, 2, 19B8. Čs Darja Mihelič, BamberŠka gozdna reda za kanalsko dolino in bleib er ški okoliš 1584. — Kronika 36, 1988, str. 138—139. O
Branko Maruš ¡č
Nova Gorica. — Nova Gorica, Motovun, 1988, 144 str. Ks Goriška na prelomu 19, ih 20. stoletja, — Missicv simpozij v Rimu (Celje) 1988, str. 135—148. R
Primorski Slovenci i istarski Hrvati od 1848—1880. — Pazinski memorijal,
17,1988, str. 19—25. R La Cul tura degti Stoveni del Litorale nelVOttocento. — La Cul tura Slovena
nel Litorale (Gorizia) 1988, str. 9—30. R Jakob Volčič v Gorici (1840—1842). — Jakob Volčič - Jakov Volčič, 1988, str. 25—27. Čs
Sfiligoj Anton; Sfiligoj Marino; Simčič Zvonimir; Simoneti Rino; Skok Lojze; Slapernik Anton; Stokar Ivan; Slokar Jolanda; Srebrnič Jo£e; Stanger Vliks; Stanič Josip; Stari Ivan; Stopar Viktor; Strčič P et ar; Strmecki Maks. — Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica) zv, 14, 1988, 15 čs
C er er Ivan Napotnik; Coronini (plemiška rodbina); Coronini Alfred; Coronini Franc; Coronini Rudolf; Čeme Anton; Devinski gospodje; Domovina (časnik 1867—69); Edinost (politično glasilo 1876—1928); Edinost (politično društvo), Eding (plemiška rodbina). — Enciklopedija Slovenije 2, 1988. // Cs
Prva svetovna vojna po skušnjah in zgodovinskih spominih t j udi na Primorskem. — Jadranski koledar 1989, str. 121—125. Čp Spomin na neka primorska srečanja. — Primorska srečanja. 1988, str. 490—492. čp
Uvod. — Peter Stres: Oris delovanja Enotnih sindikatov na Primorskem
(1945—1947), 1988, str. 5—8. Čp P. Zovatto, I a. stampa cattolka italiana e slovena a Trieste. — Zgodovinski
časopis, 42, 1988, str, 305—306. O V. Marini, Fondo archivistico Leopolda Gasparini. Reges to. — Zgodovinski
časopis. 42, 1988, str. 307. O Trieste retigiosa nel 25" sacerdozio di Pietro Zovatto. — Zgodovinski časopis,
42,1988. str. 307—308. O Zgodovinska knjiga ob 40. obletnici informbiroja. — Primorska srečanja, 12, 1988, št. 86, str. 571—572. O
Znanstveno srečanje »čitanički pokret u jugoslovenskim zemljama u XIX
stolječu. — Zgodovinski časopis, 42, J98S, str, 138—139. P Usoda primorskega rojaka v drugi svetovni vojni. — Primorska srečanja, 12,
1988, ät. 84/85. str. 461. P Slovenski tisk v Argentini, — Primorska srečanja, 12, 1988, ät. 84/85, str. 464. P Knjiga o furlanskih posojilnicah. — Delo 24. III. 1988, str. 8. P
Darja Mihelič
Ceh; Christalnick Michael Cothard. — Enciklopedija Slovenije, 2. 1988. 2 Cs Giovani Russignam, Testamenti di Isola d'I Stria (dal 1391 al 1579), T ne ste 1986, 168 str. — Kronika, 36, 1988, str. 269—271. O
Božo Otorepec
Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem. — Ljubljana, Slovenska matica. 1988, 334 str. Kz Mat ko Videč, trgovec, posestnik in mestni sodnik v Ljubljani v 15, stoletju.
— Zbornik ob devtdeseti obletnici arhiva (Ljubljana) 1988, str. 7—13. R H. Mayer, Die Urkunden des Nueklosters zu Wiener Neustadt. Wien 1986. — Zgodovinski časopis, 41, 1987, str. 740—742. O
Vinko RaJSp
Ozadja pri imenovanju dr, Jakoba Misste za ljubljanskega škofa, goriškega nadškofa in kardinala. — Missiev simpozij v Rimu (Celje) 1988, Str, 56—75. R
Die slowenische Geschichtsschreibung nach dem Jahre 19IS über die Deutschen in Slowenien im Zeitraum von 1848 bis 1941. — Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848—194). (Wien) 1988, str. 299—310. R
Cesta (osemnajsto stoletje); Carovniški procesi. — Enciklopedija Slovenije, 2, 1988. 2 Cs
Hexen und Zauberer, Landesausstellung 1987. Steiermark, Riegersburg 1. 5.-26. 10. Katalog /., IL Wien 1987, 419 +■ 260 str. — Traditiones, 17, 1988, str. 411—412. 0
M is sijev simpozij (Rim 8.—iL september 1987). — Zgodovinski časopis, 42,
1988, str. 137—138. (Soavtor: Stane Granda). P Čarovnice in čarovniki, delelna razstava 1987. Štajerska (Riegersburg 1. 5. do 26.10.1987). — Zgodovinski časopis, 42, 1988, str. 139-140, P
Janez Sumrada
Razvoj, stanje in naloge slovenske historične topografije, — Zbornik šeste jugoslovanske onomastične konfercncije (Beograd) 1987, str. 481—487. R Popravki in dopolnila k L delu Blaznikove "Historične topografije slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500. — Pavle Blaznikt Historična topografija II. del. (Maribor) 1988, str. 571—575. (Soavtor: J. Korupec).
UMETNOSTNOZGODOVINSKI INSTITUT FRANCETA STELETA Emllijan Cevc
Likovni umetniki člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Razstava ob petdesetletnici SAZU, — Ljubljana, SAZL1, 1988, 30 str. [Katalog.] Ks La Stalna Gotica delta Madonna di Castelmonte in Friuli. — Cul tura in Friuli
(UdineJ 1988, str. 427—442. £ Ar te medioevale nellAltO Isontino, nel Collio e nella valle del Vipacco. — La Cul tura Slovena nel Lit orale (Gorizia) 1988, str. 53—76, R
O moralnih avtorskih pravicah likovnih umetnikov. — Akademija in varstvo
moralnih pravic, 1988, str. 41—46, 73. Čs San tel Aleksander (Saša); Santel Avgusta; Sanici Henrietta. — österreichisches biographisches Lexikon 1815—1950, zv. 45, 1988. 3 Čs Celjski grofje; Celjski strop; Cerkvena likovna umetnost; Crngrob; Čedad; Črnologar Konrad; Dobida Karel; Bolničar Janez Gregor; Dos tal Josip; Dobravi je; Društvo za krščansko umetnost; Dvor pri Polhovem Gradcu; Dvofak Maks. — Enciklopedija Slovenije, 2, 1988.13 čs
Ana Lavrič
Vloga ljubljanskega škofa Tomaia Hrena v slovenski likovni umetnosti, — Ljubljana, S AZU. 1988, 461 str. Iluslr. (Dela. Razred za zgodovinske in družbene vede, 32/1—2.) Kz
Damjan Prelovšek
L'attualitä nel tempo di Lubiana di Fabiani. — Max Fabiani: Nuove frontiere
deli'anchitelt ura (Marsilio) 198S, str. 33—50. [Katalog.] R Fabiani jeva Ljubljana in njena aktualnost v poznejšem času. — Maks Fabiani:
Nove meje v arhitekturi (Marsilio) 1983, str. 33—50. [Katalug ] R II mestiere e la vita di un uomo, — Jože Plečnik Architetto 1872—1957. Milano-
Vcnezia 1988, str. 31—S2. [Katalog.] R Zanemarjeni Plečnik. Zarjavela plat medalje ali kulturni javnosti V premislek.
— Naši razgledi. 38,1988, str 140. čs Postulati Le Corbusierove arhitekture. Ob stoletnici rojstva francoskega arhitekta. — Naši razgledi, 38, 1988, str. 271—272. Čs Se o ljubljanskih Žalah. — Delo 23. L 1988. (Ts
Podreccov bidermajer. Z rahlo ironijo nad dvoličnostjo časa. — Delo 5. II, 1988. Čs
Plečnikovi stoli in risbe. — Delo 30. IV. 1988. Čs
Joie Plečnik. An Architect of Humanist Vision. — Annau! Report 1987 by
Ljubljanska banka, 1988, str. 25—29. C s Župnijski center Svetega Duha v Celju. — Družina 12. VI. 1988. Čs Cocont Francesco, Cragnolini Antonio, Cukrarna (soavtor), Dol pri Ljubljani, Dunaj (slovenski umetniki na Dunaju in detet Dunaja v slovenski umetnosti), Češko-slovenski odnosi (soavtor), — Enciklopedija Slovenije, 2, 1988. 6 Čs
Plečnik in Ljubljanski grad. — Ureditvene smernice za grajsko pobočje. Elaborat Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Januar 1988, E
Blaž Resman
Enciklopedija Stovenije. 2. knjiga. —■ Ljubljana, Mladinska knjiga, 19JJ8, XV +
416 str. (urednik za likovno umetnost), ATs-m Dobrnič; Dobrova; Dvoranska cerkev; Celovec (soavtor). — Enciklopedija Slovenije, 2, 1988,4 Čs
Vida Urek
Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra S AZU. Druga knjiga 1976—1985. — Ljubljana, SAZU, 1988, 358 str. (Biblioteka, 10; glavna urednica). Kb-u Bibliografije članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. VI, razred, medicinske vede. — Ljubljana, SAZU. 198S, 128 str, (Biblioteka, 9; urednica). Kb-u,
Bibliografija Besede o sodobnih vprašanjih. — Prispevki za novejšo zgodovino, 28, 1988, str. 276—285. B
Bo nit Vrm
Umetnine iz depojev Kamniškega muzeja, — Kronika, 36, 1988, št. 1/2, str.
119—120. Čs Divača. — Enciklopedija Slovenije, 2, 1938. ČS
Semi Francesco; Sperandi Angela; Strnad Ivan. — Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica) zv. 14. 1988.3 Čs L'Ar te nel Goriziano dal Seiciento alVOttOCento. — La Cul t ura S loven a nel
Litorale (Gorizia) 1988 str, 77—101. is Dolnji Zemon. — Varstvo spomenikov, 30, 1988, str. 238. Cs
MUZI KOLO S Ki INSTITUT Tomaž Fagaoel
Missa sopra la BergamaSca — prispevek k poznavanju ustvarjanja J. K. Do
larja. — Muzikoioški zbornik, 24, 1988, str, 29—38. i? Petdeset let od smrti dr. Antona Schwaba. — Mohorjev koledar 1987, str. 136—137. Cp
Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana 15. 1. 1988. — [Koncertni list] RTV Ljubljana. [2 str.j Cs
Ivan Klemenejč
¡Slovenska filharmonija in njene predhodnice = The Slovene Philharmonie and Its Predecessors. — Ljubljana, Slovenska filharmonija. 1988, 176 str. Kz Slovenski glasbeni ekspresionizem. Od začetkov do druge svetovne vojne. —
Ljubljana, Cankarjeva založba. 19S8, 183 str. Kz častni člani ljubljanske Filharmonične družbe. — Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem — Der europäische Musik klassizismus und sein Widerhall in Slowenien (Ljubljana) 1988, str. 123—134. Ji Slovenski godalni kvartet (z bibliografijo godalnih kvartetov). — Muzikološki
zbornik, 24, 1988, str. 69—SS. Z? -I- B Ob stoletnici rojstva Ludvika Zepiča, — Naši zbori, 39, 1987, št, 3/4, str. SO—51, (Izšlo 1988.) Cs
Orkester, vreden svojih predhodnikov. Ob jubileju Slovenske filharmonije. —
Delo, Sobotna priloga 9. I. 1988, str. 24. [Intervju.] Godišnfica Slovenske filharmonije. — Pro musica (Beograd), 9, 1988, št. 138, str. 11—12. Cs
Jakob Jež šestdesetletnik. — Naši zbori, 40, 1988, št. 3/4, str. 74—75. čs Diskoteka. — Enciklopedija Slovenije, 2, 1988. ČS
Danilo Pokom
lacobus Gallus: Opus musicum. IIIH; De saneta Trinitate et de Corpore Christi. — Ljubljana, SAZU. 1988. XIX 4- 161 str. (Monumenta artis mu sicae Sloveniae, 12; sourednik). Kz-u lacobus Gallus: Opus musicum, II 112: In dediča t ione templi et a domenica tertia post Pentecosten usque ad Adventum Domini. — Ljubljana, SAZU, 1988, XIX + 230 str, (Monumenta artis musicae Sloveniae, 13; sourednik), Kz-u
Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem = Der europäische Musikklassizismus und sein Widerhall in Slowenien. — Ljubljana, SAZU. 1988, 185 str. (Sourednik). Kz-u Amandus Ivančič (Ivanschiz). Prispevek k poznavanju glasbe zgodnjega klasicizma. — Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Sloven-
skem — Der europäische Musikklassizismus und sein Widerhall in Slowenien (Ljubljana) 1983, str. 63—73. R Koncert slovenske baročne glasbe 5. VI. J988. — [Koncertni list] Prireditvena
poslovalnica Festival Ljubljana evropsko leto baroka J988. [2 str.] Čs Komorna glasba 20. stoletja 24.-25. IX. 1988. — [Koncertni Ust] Radenci '8S„ [6 str.] 3 Cs
Pesmi slovenskih protestantov — Gramoforska plošča RTV Ljubljana 1988.
[Sestava programa in komentar,] Josip Ipavec. — Gramofonska plošča RTV Ljubljana 1988. [Sestava programa in komentar.]
Jurij Snoj
Dva tista z Binvhoisovo in brezimno glasbo 15. stol. v ljubljanski NU K. — Muzikološki zbornik, 24, 1988, str. 5—20, R
INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE
Francc Kemik
Glej str, tf—<¡7,
Metka Boge!
Srečanje antropologov v Skofji Loki. — Loški razgledi, 35, 1988, str. 181—182. Cs
Franca Buttolo
Celestin Fran; Debevec Jože. — Enciklopedija Slovenije, 2,1988. 2 C s Bibliografsko kazalo Primerjalne književnosti l—X (1978—1987). — Primerjalna književnost, 11, 1988, št. i, priloga, str. 1—24. B
Marjan Dolgan
Slovenska vojna proza 1941—1980. — Ljubljana, Slovenska matica. 1988, 344
str. (Soavtor: France Bernik). Kz Vprašanje spominske literature. — Sodobni slovenski jezik, književnost in
kultura, 1988, str. 177—185. (Obdobja, 8.) R Ideologija in slovenska pripovedna proza med vojnama. Teze. — Seminar
slovenskega jezika, literature in kulture, 24, 1988, str. 141—142. čz Kaj se lahko še skriva v številih? — Slava, 2, 1988, Št, 2, str, 222—227. Čz Kako se je kalilo slovstvo. — Delo, Književni listi, 10. III. 1988. str. 10. Čs Dekleva Milan; Dnevnik; Dolinar Darko. — Enciklopedija Slovenije, 2, 1988. 3 čs
Jubilej profesorja Draga Šege. — Jezik in slovstvo, 33, 19S7/B8, št. 7/8, str. 209—210. Čs
Darko Doltnar
Sodobna literarna veda in hermenevtika. — Primerjalna književnost, 11, 1988, št. 2, str. 33-43. R
sEffi BriesU kot podoba sveta in umetniški izdelek. — Theodor Fontane: Effi Bicrst, 1988, str. 5—43. Drugi natis. (Sto romanov.) IU vodna študija.] Torlessov dvojni pogled. — Robert Musil: Zablode gojenca Tbrlessa, 1988, str.
5—45, Drugi natis. (Sto romanov). [Uvodna Študija.] Dolgan Marjan. — Enciklopedija Slovenije, 2,1988, čs
Slovenska komparativistika in njena strokovna revija. — Delo, Književni listi,
23. VI. 1988, str. 7. [Intervju.] Primerjalna književnost, 11, 1988, št. 1, 2. (Glavni in odgovorni urednik). Ku
Nada Gspan-Praželj
Sašelj Ivan Feliks, — österreichliches biographisches Lexikon IBIS—1950 (Wien), zv. 45, 1986. Cs
Jože Munda
Jtti Kozak, Zbrano delo. Prva knjiga: Zgodnja proza. — Ljubljana, Državna
založba Slovenije. 1988,412 str. (Ureditev, opombe,) Kz Štirinajst zvezkov Slovenskega biografskega leksikona v 63 letih. — Večer
13. II. 1988, str. 22. C p Soyinka pri nas. — Wole Soyinka: Akč, 1988, str. 333. B
Vlasta Pacheiner-Klander
Tagorejeva kratka proza—Rabindranath Tagore: Lačni kamni, 19S8, str, 135—
144, [Spremna študija.] Mojstri poustvarjalne besede. - - Prevajalci Pomurja in Porabja. Vuk Karadžič in prevajanje. Kritika prevajanja (Ljubljana) 1988, str. 167—168. (Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, J3.) [Izjava o prevajanju iz sanskrta.] Cs
Majda Stanovnik-Blinc
Prijateljeva kritika slovenskih prevodov Puškina. — Prevajalci Pomurja in Porabja. Vuk Karadzic in prevajanje. Kritika prevajanja (Ljubljana) 1988, str. 111—122. (Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 13). R Skrajšani ponatis: Delo, Književni listi, 7. I. in 14. L 198S, str. 10. Cs
Položaj iti poetika literarnega prevoda na Slovenskem 1945—1965. — Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, 1988, str. 399—411. (Razširjeni ponatis. Obdobja, 8). R Angleška literatura nesmisla v slovenskih prevodih. Prevajalci Pomurja in Porabja. Vuk Karadžič in prevajanje. Kritika prevajanja (Ljubljana) 1988, str. 127—137. (Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 13). Cz
Mojstri poustvarjalne besede. — Prevajalci Pomurja in Porabja, Vuk Karadžič m prevajanje. Kritika prevajanja (Ljubljana) 1988, Str. 170—171. (Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 13). [Izjava O prevajanju iz angleščine.] ČS Drago Sega — 70-letnik. — Delo, Književni listi, L IV. 198£, str. 6. C p [Uvodno pojasnilo k razpravi Draga Sege: Schleglova teoretska zasnova literarne kritike.] — Delo, Književni listi, 7. IV. 1988, str. 10. C p Sovretov zbornik. Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev 11. —
Primerjalna književnost, 11, 1988, št. 1, sir. 64—66.0 Marjana Kobe, Pogledi na mladinsko književnost. — Primerjalna književnost,
11, 1986, št. 2, str. 55—57. O Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, = Investigations into the Natural and Cultural Heritage of the Slovene Nation. — Ljubljana, S AZU — ZRC SAZU. 1988, 96 str. Kj-u
Jola Škulj
Poetics Today VI1984, VI/1985. — Primerjalna književnost, 11, I9S8, št, 1, str. 76—82. P
INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Angelo« Baš
Zur sozialen und politischen Funktion der Kleidung im Slowenien des Vormärz und der Revolution 1848. — Kleidung — Mode — Tracht, Referate der österreichsehen Volkskundetagung 1986 in Lienz (Osttirol), (Wien) 1987 [izšlo 1988], str. 141—157. R Die Fremdbilder der Savinja-Flösser, Stereotypvorstellung im Alltagsleben,
—	Festschrift für Georg R. Schroubek (München) 1988, str. 83—89. R
Die slowenischen Fläser — österreichische Zeitschrift für Volkskunde (Wien)
91,1988, str. 157—178. R Zur sozialen und politischen Funktion der Kleidung im Slowenien des Vormärz und der Revolution 1848. — Ethnologia Slavica (Bratislava) 18, 1988, str. 55-68. R
Ö starejSih dimnicah na Slovenskem, — Traditiones, 17, 1988, str. 111—120-
(Soavtor: S. Vilfan.) R Se o polšjem lovu na Slovenskem v 18. stoletju. — Traditiones, 17, 1988, str. 221—224. Cz
Pogovor s prof, dr, Angelosom Bašem. — Glasnik Slovenskega etnološkega
društva, 27,1987 str. 97—110. [Intervju.] Za žirovsko muzejsko zbirko obutve na Slovenskem. -— Žirovski občasnik,
9,1988, št. 14, str. 193. Cs Cevc Tone, — Enciklopedija Slovenije, 2, 1988. čs
Kruh in politika, ur. D. Krnel-Umek in Z. Smitek, 1987. — Traditiones, 17, 1988, str. 103. Cs
K.-S. Kramer, Volksleben in Holstein (1550—1800), Kiel 1987. — Traditiones,
17, 1988, str. 418—419. O L. und T. Miček, Entdeckung Balkan, München 1987. — Traditiones, 17, 1988, str. 419—420. O
Traditiones, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, 17, SAZU, 1988, 428
str. + priloge. [Glavni urednik.] Kz-u Etnološki pregled. Revue d'elhnologie, 23—24. — S ED J, Beograd 1988. [Glavni urednik] Kz-u
Tone Cevc
Kmečke hiše v Karavankah. Stavbna dediščina hribovskih kmetij pod Kepo, Stolom, Košuto, Obirjeni, Pristovškim Storžičem in Peco. — Celovec, Trst
—	Založba Drava in Založništvo tržaškega tiska. 1988, 252 str., 342 ilu-str. + Zusammenfassung. (Soavtor: Ignac Primožič). Kz
Kmečke hiše v Selah. Vodnik po razstavi. — Die Bauernhäuser in Zell.
Fühler durch die Ausstellung. — Sele, Zell 1988, 28. str. K p O. Moser, Handbuch für das Kärntner Freilichtmuseum, Klagenfurt/Maria Saal 1985. — Traditiones, 17, 1988, str. 410-411. O
Igor Cvetko
Jest sem Vodovnik Juri. O slovenskem ljudskem pevcu 1791—1858. — Ljubljana, Partizanska knjiga. 1988, 327 str., notni primeri, fotografije + Summary. Kz
A. Madotto, La val Resia ed i suoi abitanti, L'Offset — Mariano del Friuli, 1982; A. Madotto — Ciakarin, Pagine di storia Resoconti di Vita Resiana, I. Volume 1951—1960, Gruppo Folklori s tieo »Val Resia«, 1983; II. Volume 1961—1970, Gruppo Folkloristico »Val Resia«, 1984; A. Madotto, Resia paesi e locallitd Designgraf Udine, 1985; A. Madotto, V ivere jra la Montagne, Designgraf Udine, 1987.— Traditiones, 17, 1986, str, 385—387, O
Jurij Fikfak
Elementi za branje No viških in etnoloških strokovnih besedil med J 848 in
JS60. — Traditiones, 17,1988, sir. 87—109, R Jakob Volčič in njegovo delo. Zbornik prispevkov in gradiva — Jakov Volčič i njegovo djelo. Zbornik priloga i grade. — Pazili, Ljubljana, Zagreb, Istarsko književno društvo »Ju raj Dobrila«, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZtJ, Zavod za istraživanje folklora. 1988. 262 str. [Glavni urednik] Kz-u
Jakob Volčič in njegovo delo. — Jakob Volčič in njegovo delo = Jakov Volčič
i njegovo djelo, 1988, str. 5—12. Čz Bibliografija prispevkov Jakoba Volčiča v slovenski periodiki. — Jakob Volčič in njegovo delo = Jakov Volčič i njegovo djelo, 1988, str. 209—223. B
Marjctka Goltž
Načela zapisovanja Vodovnikovih besedil in jezikovne značilnosti pesmi — Vodovnikova beseda in njegov jezikovni slog — Slovarček manj znanih besed iz Vodovnikovega besednjaka — Transkribiranje in redakcija besedil vseh Vodovnikovih pesmi. — Igor Cvetko: Jest sem Vodovnik Juri, 1986, str. 13-—16, 275—279, 286—292. Cz Jenkova »Lenčica« in vprašanje ponarodelosti ie pesi ni. — Traditiones, 17.
1988, str. 169—186. R M. Terseglav, Ljudsko pesništvo, Literarni leksikon, 32, 1987, — Traditiones,
17, 1988, str. 397^101.0 Zbornik radova 34. kongresa Saveza udruženja jolklorista Jugoslavije, Tuzla,
22.-26. 9. 1987. Tuzla 1987. — Traditiones, 17,1988, str. 4Ü8—410. O Traditiones, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, 16, 1987. — Kronika, 36, 1988, št. 1/2, str. 132—133. P
Monika Kropej
Štrektjevi sodelavci — zbiralci narodopisnega gradiva- — Traditiones, 17,
1988, str. 225—257. Cs K. Krajcer, Slovenske pravljice iz Porabja. — Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 27, 1987 [izšlo 1988] št. \!2, str. 67—68. O Pravljice iz Porabja (K. Krajcer, Slovenske pravljice iz Porabja). — Otrok in
knjiga, 26,1987, str. 101—102. O Hessische Blätter für Volks- und Kulturforschung, Band 18. Erzählen — Sammeln — Deuten. Den Grimms zum Zweihundersten, Marburg 1985. -— Traditiones, 17, 1988, str. 414—415. O Lebzeiten. Autobiographen der Pro Senectute-Action. Herausgegeben von R. Schenda unter Mitarbeit von R. Böckli, Zürich 1982. — Traditiones, 17, 1988, str. 418—419. O
Zmaga Kumer
Etnomuzikologija. Razgled po znanosti o ljudski glasbi. 2. izdaja, — Ljubljana, Filozofska fakulteta. Oddelek za muzikologijo, 1988, 375 str. Kz Jambski osmerec ali trohejski sedmerec. Prispevek k vprašanju oblikovne
zgradbe ljudske pesmi. — Traditiones, 17,1988, str. 19—167. R Dichtung und Wahrheit in einer slowenischen Volksbatlade. — Jahrbuch für
Volksliedforschung (Berlin) 33, 1988, Str. 52—58, R Aktuelle Volksliedforschung in Slowenien. — Jahrbuch für Volksliedforschung (Berlin) 33, 1988, str. 104—106. Cs Na sred vasi en krti stoji... (Razgled po vsebini slovenskih nabožnih ljudskih pesmi), 1. — Cerkveni glasbenik, 81, 1988, str. 36—42. Cs Ljudske pesmi v krajih ob Bistrici. — Stane Stražar: Ob bregovih Bistrice, 1988, str, 125—139. Či
Marija sedem žalosti v slovenski ljudski pesmi. — Družina, 1988, št. 13/14, str. 10. čp
Mik Kriegl (1905—1988). — Mohorjev koledar, 1989, str. 113—114. Čp Cp
So citre rumene. — Mohorjev koledar, 1989, str. 142—143. Čp »O/, preljuba Zagorica«. — Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 8, Stereo KD 1604, SOKOJ. Kaseta RTV Ljubljana, 1988.
Nlko Kuret
Pozabljeni obhod. — Traditiones, 17, 1988, str. 143—147. R Audiatur et altera pars. — Traditiones, 17, 1988, str. 367—369. Čz čaranje; Ceščenje svetnikov. — Enciklopedija Slovenije, 2, 1988. 2 Čs
Helena Ložar-Podlogar
Tradicionalna svatba v okolici Novega mesta. — Traditiones, 17, 1988, str. 301—326. Cz
Slovensko ljudsko stavbarstvo. (Ob razstavi kmečke hiše v Selah). — Delo 14. VIL 1988, str. 9. Čs
Milko Matlčetov
Po sledovih medveda s Križne gore {Mednarodni pravljični motiv AT 1910
etc.), — Loški razgledi, 34. 1987 [zšlo 1988], str, 163—2O0- R Commento folklorico — Folklorni komentar. — Jan Baudouin de Courtenay, Materiali IV. Testi popolari in prosa e in vers i in Val Natisone nel 1873 = Ljudska besedila v prozi in verzih, zbrana v Nediških dolinah leta 1873, 1988, str. 213—238. Ji Divji nagelje »Ognjenec«« in še kaj. Na rob literarnim prevodom iz rezijan-
Sčine. — Sodobnost, 36, 1988, str. 536—542. Ci Grafenauer Ivan — Enzyklopädie des Märchens (Berlin—New York) 1988, Band 6, Lieferung 1. Cz
Mirko Ramovš
Visoki ali prvi rej? — Traditiones, 17, 1988, str. 187—208. R Pojavi folklorizma v Beli Krajini. — Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije — Knjižnica glasnika Slovenskega etnološkega duštva, 18, 1988, str. 215—220. Cs
Mojca Ravnik
Vprašanja o istrskem stavbarstvu. — Traditiones, 17. 1988, str. 121—134. R Balkoni, terase in kulturna dediščina. — Delo 5. X. 1988, str. 11. Cp
Marija Stanonlk
Slovstvena folklora kot znanost in umetnost. — Jezik in slovstvo, 33, 1987/
88, št. 5, str. 129—137, R Iskanje identitete slovenske slovstvene folkloristike. {K zgodovini razmerja med etnologijo in folkloristiko), — Traditiones, 17, 1988, str. 41—70. R Andreaš Miha; Bajka (soavtor; Janko Kos); Basen (soavtor.' Janko Kos). —
Enciklopedija Slovenije, 1, 1987. 3 C s (žirovskaj umetnika in (žirovsko) čevljarstvo. Vezilo tovarni Alpina ob njeni
40-letnici, — Žirovski občasnik, 9,1988, št. 14, str. 200—204. čs Kdor dela, greši... — Žirovski občasni k, 9, 1988, št. 14, str. 199. Čs Ledinska in krajevna imena v slovenskem ustnem izročilu. —• Pionirski list
20. IX. 1988, str. 15. Cp Novi seriji GLASOVI na pot. — Franc Cernigoj: Javorov hudič, 1988, str. 7—9. čs
Ukrajinci v slovenski sloves t veni folkloristiki. — Traditiones, 17, 1988, str. 377—381. O
Pripovedovanje kot komunikacija. (Z etnološkega vidika.) — T radi t iones, 17,
1986,	str. 383-384. O
O slovstveni folktori kot besedni umetnosti. — Jezik in slovstvo, 33, 1967/88,
št. 6, str. 190—192. O Krajevna imena v slovenskem izročilu. — Pionir 10, VÍ. 1986, str. 12—13. O O Slovencih v Porabju. — Celovški zvon 17. XII. 1987, str. 91—92. P Sv£í£i Etna — siovetisfcn svetnica. — Glas sv. Martina, S, 1988, št. 4, str, 31 -P
Spremna beseda — Kronologija omemb Žirovcev v slovenski literature. Žiri in Zirovci v slovenski literaturi, — Žirovski občasni k, 8, 1989, št. 11/12, str. 189—191, 192—193. 2Cs + Ks-u
Julij an Str a J mir
Citira, La música strumentale in Val di Rcsia. — Instrumentalna glasba v Reziji. — Ud i ne, Trst. Pizzicato, Založništvo tržaškega tiska. 1988, 256 str., notni primeri, fotografije + sumarry + kaseta Citira, C 008. Kz Catalogo registrazioni delle tradizioni popolari degli Sloveni in Italia, — Seznam posnetkov ljudskega izročila Slovencev v Italiji, 1962—1986. — Valcanale, Pontebba, Ljubljana, Museo Etnográfico di Malborghctto, Comunitá Montana Canal del Ferro, Sekcija za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZU. 19S8, 117 str. B Vloga ljudske glasbe pri ohranjanju narodostne samobitnosti. — Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije — Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva, 18,1988, str. 83—90. Cz
Marko Tersegiav
Pobudniki zbiranja in preučevanja ustnega slovstva v Sloveniji, — Zbornik radova 28. kongresa Saveza u druženj a folklorista Jugoslavije Sutomore 198Í (Celinjej 1987, str. 197—200. Čs Odmevi hajduštva in uskoštva v ljudski poeziji na Slovenskem. — Zbornik radova 35. kongresa Saveza udruženja folklorista Jugoslavije Ročaje 1988 (Titograd) 1988, str. 540—544. Čs Ob osemdesetletnici prof. Borisa Merharja. — Traditiones, 17, 1988, str. 375— 376. Cj
Pesmi in šege moje dežele. Zamisel in osnutek D. Kuna ver, priprava pesmi in strokovni uvodi Z. Kumer, prikaz šeg H. Ložar-Podlcgar, 1987. — Traditiones, 17, 1988, str. 397. O M. Kleut, Ivan Senjanin u srpskohrvatskim itsmenim pesmama. Novi Sad
1987,	— Traditiones, 17, 1988, str. 407—408, O
INSTITUT ZA SLOVENSKO USEI.JENSTVO Breda čebul J-Saj ko
Inštitut za slovensko izšeljenstvo pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. — Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 27,1987, št, 1/2, str. 76—75. C s
Marjan Drnovšek
Nekatere evidence o izseljevanju v Ameriko pred prvo svetovno vojno. —
Kronika, 36,1988, št. 3, str. 205—217. Ji Odmevi delavskih nemirov v Ljubljani v dnevnih policijskih poročilih 1901— 1911. — Zbornik ob devetdesetletnici arhiva, 1988, str. 120—140. (Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana, 8.) R
Slovenske izseljenke iz Pas de Calaisa (Francija) in španska državljanska vojna. — Slovenski koledar, 1989, str. 105—108. Cz
Politično delo Toma Brejca med izseljenci v Franciji (1936—1939). — Delavska enotnost, 47, 19SS, Ji. 25, str. 15; št 26, str. 15; št. 27, str. 7; št. 28, str. 7. Cs
Izseljevanje iz domačega kraja du JI. svetovne vojne, — Glasilo Društva prijateljev mladine, 29, 1938, š t. 3, str. 12—13. C p
Andrej Vovko
Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja I. (Do 1848). Katalog stalne razstave, — Ljubljana, Slovenski šolski muzej. 1988, 54 str. + 48 fotogr. (Soavtor: Jože Ciperlel, Ks
Das Minderheitenschulwesen in Slowenien im Zeitabschnitt des alten Jugoslawien. — Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848—1941 (Wien) I98S, str. 255—272. (Schriftenreihe des üsterreichischen Ost und Südosteuropa Institutu s, 13). Ji Podružnice Drutbe sv. Cirila in Metoda na Gorenjskem do 1918. — Kronika,
36,1988, št. 1/2, str. 34—40. R O Šolstvu v Gorjah in Bohinjski Beli do 1945. — Kronika. 36, 1988, Št. 1/2, str. 93—96. R
Šolstvo v Šenčurju po letu 1945. — Kronika, 36, 1988, št. 3, str. 232—239. R Iz izseljenske korespondence Etbina Kristana. — Slovenski koledar, 1989, str. 119—121, Cz
Dobrodelno društvo; Družba sv. Cirila in Metoda. — Enciklopedija Slovenije. 2, 1988. 2 Čs
Iz delovanja kairskega Društva sv. Cirila in Metoda. — Mohorjev koledar, 1989, str. 88—91. Čs
Vesela šola. — Pionirski list, 40, 1987/88. Poglavja iz zgodovine: Zgledna dvoličnost (Št. 17, str. 21); Pomanjkljivi zemljevidi (št. 17, str. 22); Skrb za snago (št. 19, str. 19); Pravičnost (št. 19, str, 20); Konstitucije pa ne (št, 21, str. 17); Visoko naložen denar (št. 23, str. 19); Pozna jih (št. 23, str. 20); Slavni sorodniki (št. 23. str, 22); Na pravem mestu {št. 27 str, 21); Življenjski cilj (št. 27, str. 22); Zavednost pa taka (Št. 29, str. 19); Majhna težava (št. 29, str. 20). 12 C p Vesela šola- — Pionirski list, 41, 1988/89. Poglavja iz zgodovine: Prijateljsko prepričevanje (št. 5, str. 19); Ustrezna zaposlitev (št. 5, str. 22); črna propaganda (št. 7, str. 20); Samozaščitno obnašanje (št, 7, str. 21). Dokaz z napako (št. 9, str. 20); Kazen {št. 9, str. 21); Službena odsotnost (št. 1S, str. 20); Opravičilo (št. 15, str. 21 ).8Čp Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete, 20. Ljubljana, Slovenski šolski, muzej; Zagreb, Hrvatski školski muzej; Beograd, Pedagoški muzej. 1987, 372 str. — Zgodovinski časopis, 41,1987, št, 4, str. 746. O Idrijski razgledi, XXXII, št. 2, Idrija 1987, 144 str. — Kronika, 36, 1988, št. 1/2, str. 137.0
Tatjana Hojan: Mihael Vošnjak, Ljubljana 1987, 26 str. — Kronika, 36, 1988, Št. 1/2, str, 139. O
Idrijski razgledi, XXXIII, Idrija 1988. — Kronika, 36, 1988, št. 3, str. 274—275. O
Zirovskt občasnik 34, 2 in 1988. — Kronika, 36,1988, št. 3, str. 275—276. O Celjski zbornik 1987. —- Naši razgledi, 37,1988, str. 114, O
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 9. — Naši razgledi, 37, 1988, str. 419. O
Valvasorjeva latinska pisma Britanski kraljevski družbi — Delo, Književni
listi, 14.1.1988, str. 9. O Ponovno o koroškem plebiscitu. — Delo, Književni listi 25, L 1988, str, 9. O Vključevanje vseh obdobij in vsega slovenskega prostora ...ob najnovejšem letniku »Kronike*. — Delo, Književni listi, 10. HI. 1988, str. 7. O
Korenine zdajšnjih razmer. — Prosvetni tlelavec, 39, 1986, št. 2, str. 10. O Zgodovinski časopis 4. — Delo, Književni listi, 25. II. 1988. P Revija za narodnostna vprašanja 20. — Delo, Književni listi, 14. IV. 1988, str, 10, P
Zgodovinski časopis 1. — Delo. Književni listi, 18. VIII. 1988, str. 8. P Kronika 1—2. — Delo, Književni listi, 3. XI. 1988, str. 10. P Zgodovinski časopis 2. — Delo, Književni listi, 17. XI. 1988, str. 16. P Zgodovinski časopis 3. — Delo, Književni listi, 15, XII. 1988, str. 16. P
Janja Žitnik
Stiki Louisa Adamiča z Edvardom Kardeljem. — Zbornik, občine Grosuplje,
15, 1988, str. 91—99. R Vezi z angleško književnostjo, — Maši razgledi, 37, 1988, str. 87—88. čs Skoraj stoletje v severni ameriški divjini. — Delo, Književni listi, 21. I. 1988, str. 8. O
FILOZOFSKI INSTITUT
Aleš Erjavec
Ideologija in umetnost modernizma. — Ljubljana, Partizanska knjiga. 1988,
152 str. Kz [V Letopisu 38, 1987 je napačna letnica izida.] Metaphor and Ideology. — Vestni k IMS. 9, 1983. št l, str, 109—114. R Ideologija in umetnost. — Vestnik IMS, 9, 1988. Št. 2, str. 83—94. R Vidmar in Ziherl. (Nekateri teoretski vidiki polemike iz leta 1956). — Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, 1988, str, 235—241, (Obdobja, 8).
Cz
Ideologija i um jet nos t. — Odjek (Sarajevo), 41, 1988, št. 17, str. 6—7; št. 18, str. 3—4. Cz
Modernizam!avantgarda — postmodernizam. — Književna revija (Sarajevo)
U, 1988, Št, 5/6, str. 4—6, C s Razvoj estetike v Sloveniji v zadnjih desetih letih. — Sodobnost, 36, 1988, št.
10, str. 955—960. Cs O marksistični estetiki. — Kultura kot alibi, 1988, str. 5—56. C p Marksistična estetika in umetnostna teorija — leto 1987. — Delo, Književni
listi, 28. IV. 1988, str. 10. P Tradicija in inovacija v estetiki. (Enajsti mednarodni kongres za estetiko v
Nottinghamu). — Naši razgledi, 37,1983, str. 691. Pogovor. (Pri nas estetika ni metodološka in konceptualno homogena stroka).
— Delo, Književni listi, 2. VI. 1963, str. 7. [Intervju]. Fotografija Marka Modica. — Naši razgledi, 37, 1988, str. 418. O
Vojislav Likar
Problemi tretje vrste. — Vestnik IMŠ, 9, 198S, št, 2, str, 137—146, R Podoba znanosti v zavesti družbe. — Vestnik IMS, 9, 1988, št. 2, str. 195—204. O
Identifikacija epistemoloških problemov. — 1988, 25 str. (Filozofski inštitut ZRC SAZU, Ljubljana). E
Oto Luthar
Konstituiranje tretjega stanu na podlagi rekrutiranja in samozavedanja delavcev v osrednjih slovenskih deželah v prvi polovici 19. stoletja. — Vestnik IMS, 9, 1988, št. 2, str. 177—197. R Disident Amol — Dialogi, 1988, št. 1/2, str. 74—79. Ci
Tomaž Masinak
Totalitarizem od spodaj. — Družboslovne razprave, 4, 19S7 [Izšlo 1988], št. 5, str. 91—98. R
The Implosion oj the Social; Beyond Radical Democracy. — Tomaž Mastnak, Rado Riha [ur,]: The Subject în Democracy (Ljubljana) 19SS, str. 111— 127. R
Implozija družbenega!civilna družba v čisti obliki. — Problemi, 26, 1988, št. 7, str. 63—73. R
Geht es noch darum, die Gesellschaft zu verändern? — Vestnik IMS, 9, 1988, št. 1, str. 23—33. R
Feminizacija demokratične revolucije. Poskus interpretacije. — Vestnik IMS,
9,1988, št. 2, str., 9—35. R Civilna družba na Slovenskem: prva petletka. — problemi, 26, 1988, št. 10,
str. 70—89. (Soavtor: Pavel Gantar). R Postmarksizem v družbeni teoriji. — Teorija in praksa, 24, 1987 (izšlo 1988),
št. 12, str. 1570—1573. (Soavtor: Pavel Gantar). Pregled ras prava o civilnom društvu u Sloveniji. — Pogledi (Split) 28, 1988,
št. 1, str. 141—162, 265—270 (soavtor: Pavel Gantar), Cz + B Civilno društvo u Čistom obliku. — Pogledi (Split) 28, 1988, ät. 1, str. 247—264. Cz
Totalitarizam odozdo. — Gledišta (Beograd) 29, 1988, št. 5/6, str. 80—90. Cz Für eine gespaltene Friedenslogik. — Indépendant Voices (Ljubljana) 4, 1988, št. 1, str. 28—34, Cs
The. Real of Socialist». — Indépendant Voices (Ljubljana) 4, 1988, št. 2, str. 3—5. Cs
Das Reale am Sozialismus. — Alpe-Adria (Villach/Beljak) 1988, št, 10, str,
8—9.ČS
Die Wiedergeburt der zivilen Gesellschaft. — Friedenszeitung (Zürich) 1988,
št. 80, str. 22—23. Cs O moči nemočnih. — Katedra, 1988, št. 3/4, str. 12—13. C p Zbogom, prolétariat. — Dnevnik, Zunaj/Znotraj, 5. L 1988, C p Demokratični socializem kot volk v Rdeči kapici. — Dnevnik, Zunaj/Znotraj, 12.1. 1988. Čp
Naj mrtvi pokopljejo mrtve. — Dnevnik, Zunaj/Znotraj, 12. IV. 1988. čs Nasprotovanje afganistanski vojni v Sovjetski zvezi. — Dnevnik, Zu naj/Znotraj, 2. IL 1988. Cp
Civilna družba na Slovenskem. — Dnevnik, Zunaj/Znotraj, 13. IX, 1988. C p
Slovenski in srbski nacionalizem. — Teleks 4. VIII. 1988, str. 18, C p
Partija v prostem teku. — Mladina 9, VIL 1988. C p
AU tomorrow's parties. — Mladina 9. XII. 1988. C p
Ce že pomislim na Jugoslavijo. — Mladina 16, XII. 1988. Cp
Neda Pagon
Schwierigkeit mit der Metapher im Marxismus. — Vestnik IMS, 9, 1988, št. 1, str. 123—127. R
O suverenosti družbenih ved. — Vestnik IMS, 9, 1988, št. 2, str. 188—194. R Avtonomija, red in nered. — Komunist 22, IV, 1988, Str. 24. C p Primernost trenutka. — Komunist 9. XII. 1988, str. 7. Cp
Rado Riha
Die neuen sozialen Bewegungen — ein neuer Subjektbegriff? — Vestnik IMS,
9, 1988, št. 1, str. 54—60. R On the Concept of Radical Democracy. — Tomaž Mastnak, Rado Riha [ur.]: The Subject in Democracy (Ljubljana) 1988, str, 128—138. fi
Radikalna demokracija in nova družbena gibanja. — Vestni k IMS, 9, 1938, št. 2, str. 36-45. R
Zwei Reformmodelle — noch kein Ausweg. — Kommune, Purum für Politik,
Ökonomie und Kultur (Frankfurt/Main) 1938, Str. 23. Cs Zagata z imenom marksizem. — Dnevnik, Zunaj/Znotraj 5. IV. Î9S8, Čp Od pendrekov do Poljč. — Dnevnik, Zunaj/Znotraj 8. XI. 1988. Čp Sestop partije ali gnitje družbe. — Mladina II. XI. 1988. C p
Problem političnega v paradigmi marksistične teorije, — 1988, 30. str. (Filozofski inštitut ZRC S AZU, Ljubljana). E
.lellca Sumlč-Rlha
Realno v performativu. — Ljubljana, Delavska enotnost, 1988, 94 str, Kz Rationalität in der Argumentation. — Vestnik IMS, 9, 1988, št. 1, str. 42— 48. jR
O gotovosti ali odgovori skepticizmu. — Ves t ni k IMS, 9, 1988, št 2, str. 147— 154. R
O dekonstrukciji. — Primerjalna književnost, H, 1938, št. 2, str. 43—49. (So-
avtorica: Jelka Kernev-Strajn). Cz La Mort aux trousses: les trois pères. — Tout ce que Vous avez toujours voulu savoir sur Lacan sans jamais oser le demander à Hitchock (Paris) 1988, Str. 171—175. Cz Dttcrotova st ru k tu rai is ti č na semantika ali problem subjekta. — Oswald Du-crot: Izrekanje in izrečeno, Î9S8, str. 251—262. Čs
GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA
Matej Gabrovee
Nekaj informacij o digitalnem modelu reliefa (DMR) in o možnosti njegove uporabe v geografiji tn geo morfologiji — Zbornik II. znanstvenog skupa geomorfologa SFRJ, Gospič — Južni Velebit, 18.—2S. V, 1987, (Zagreb) 1938. (Soavtor: M. Bat). Cs
Raziskave o naravnih nesrečah: Natural Hazard Research Working Paper Se ries. — Ujma, 2, 1988, str. 119—120. Cs
Drago Meze
Hribovske kmetije na Idrijskem in Cerkljanskem. — Geografski zbornik, TI, 1987, str. 5—68. R
Dleskovška planota; Dobrepolje; Donačka gora. — Enciklopedija Slovenije, 2,1988.3 čs
Kmetije na Šentviški planoti iti v Trchuši. — Geografski zbornik, 28p 1988, str. 87—128. It
Karel Na tek
O vulkanih in drugih zanimivih reliefnih oblikah na Marsu. — Proteus, 50, 1987/83, str. 360-363. Čs
Nova teorija o začetku ledenih dob. — življenje in tehnika, 39, 1988, Št. 3, str. 21—22. Čs
MIlan Nate k
Peter F is ter, Umetnost stavbarstva na Slovenskem. — Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 27, 1987 (1988), št. 1/2, str, 60—66. Povzetek v angle ščini, str. 90—92. P
Ludvik Mihelič, Oskrba s pitno vodo v SR Sloveniji v sušnem letu 7955, —
Ujma, 2. 1988, str. 117. P
Vladimir Bračič, Pozeba vinogradov in sadovnjakov pozimi 1985. — Ujma,
2, 1986, str. 117. P Geografski vesinik 59. Delo, Književni listi 14. TV, 1988. P Kako so mleli moko in pekli kruh na koprskem in tržaškem podeželju. —
Delo, Književni list 9. VI. 1988. P Geografska podoba zamejstva in obmejnih območij. — Delo, Književni listi 25. II. 1988. P
Celje; Celjska kotlina-; Dobrna; Dob ms ko podolje; Dobrovi je, — Enciklopedija
Slovenije, 2,1988. 5 Čs Osnovne sestavine rasti Števila prebivalstva na območju občine Žalec v obdobju 1961—1981. — Savinjski zbornik, 6, 1988, str. 1C—33. R Zemljiško-posestna, socialna in zgradbena podoba Vranskega v 19, stoletju. —
Savinjski zbornik, 6,1988, str. 328—339. R Notranjska. Zbornik 14. zborovanje slovenskih geografov. — Geografski vest-
nik, 60,1968, str. 147—150. P Ujma. Revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2.
— Geografski vestnik, 60, 1988, str, 150—151, P Časopis za zgodovino in narodopisje 58, Maribor 1987. — Geografski vestni k,
60, 1988, str. 155—156. P Tone Cevc, Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev. — Geografski
vestnik, 60, 1988, str, 158—160. P Marija Stanom k, Promet na Žirovskem. Etnološki vidik. Žiri 1987. — Geografski vestnik, 60, 1988, str. 160—161. P Kruh in politika. Poglavja iz etnologije Vit trnja. Ljubljana 1987. — Geografski
vestnik, 60, 1988, str. 161—163. P IV. jugoslovanski agranto-geografski simpozij. — Geografski vestnik, 60. 1988, str. 192—193. P
Milan Orožen Adamič
Bangladeš, dežela izjemnih naravnih nesreč. — Ujma, 2, 1988, str. 112—113. Čp Posledice neurij s točo. — Ujma, 2, 1988, str, 16—19, Cs
Škoda in odpravljanje posledic zemeljskega plazu v Zagorju. — Ujma, 2,
str, 36—37. čs Undro News. — Ujma, 2, 1988, str. 118. C s
Večje naravne in druge nesreče v letu 1981. — Ujma, 2, 1988, str. 124—126, Cs Drago Perko
Pokrajina in raba tal v Pokokrju. — Geografski zbornik, 27, 1987, str. 115—202. R
Robert Geipel in furlanski potresi, — Ujma, 2, 1988, Str. 119. ČS Natural Hazards. — Ujma, 2, 1968, str. 120. Čs
Učinki, suše v Sloveniji poleti 1988 na različnih rečnih nanosih. — Geografski vestnik, 60, 1988, str. 31—39. /i
Maja Topole
Zbirka monografij o odnosih med naravnim okoljem in družbo. — Ujma, 2. 1988, str. 121. čs
INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Franjo Drole
Uporabnost ročnega čitalca (tovarna Cameron) na računalniku Atari S T. — — Speleo BIH (Sarajevo), 1988, št. 1/2, str. 127—129, C s
Rado Gospodarlč
Paleoclimatic record of cave sediments from Postojna Kar st. — Annales de
la société Géologique de Belgique (Liège) 111, 1983, str. 91—95. Čz Spete.o geološki podatki Taborske jame in njene okolice. •— Acta carsologiea,
16, 19S7, str, 21—34, Cz Akademik prof. dr. Srečko Brodar, 6. 5. 1893—4. i. 1987. — Acta carsologiea, 16, 1987, p rez pag. [Nekrolog.]
Peter Habii
Ponoma jama Golobina na Loškem polju, — Acta carsologiea, 16, 1987, str, 37—49. Cz
Sledilni poskus tra kraškem razvodju med Idrijco, Vipavo in Ljubljanico. —
Acta carsologica, 16, 1987, str. 107—119. Cz Ogroženost kraških voda zaradi izlivov Škodljivih tekočin. — Ujma, 2, 1988, str. 33—86. Čs
Osnovno besedilo. — Vrhnika. 1938, str. 6—13, 52—53. C p
Naravne i« turistične znamenitosti cerkniške občine. — 17. republiško delovno proizvodno tekmovanje gozdarjev Slovenije (Postojna) 1988, str. 7—8. Čp Naravne in turistične znamenitosti Ilirske Bistrice. — 17. republiško delovno proizvodno tekmovanje gozdarjev Slovenije (Postojna) 1988, Str. A—5. C p Ob 40-letnici Inštituta za raziskovanje krasa Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — Acta carsologica, 16, 1987, str. 11—13. P Poročilo o ¡4, zborovanju slovenskih geografov v Postojni, — Geografski obzornik, 24, 1988, str. 29—32. P
Janja Kogovšek
Naravno čiščenje sanitetnih odplak pri vertikalnem prenikanju v Pivki jami.
—	Acta carsologiea, 16, 1987, str. 123—139, Cz
Korozija in izločanje sige pri vertikalnem prenikanju padavin v nekaterih jamah Slovenije. — Naš krš (Sarajevo) 14,1988, str. 31—38. čz
Andrej Kranjc
Un example de corrosion sur les galets carbonates. — Spelunca Mémoires
(Metz) 14, 1988, sir. 80. Čz E. A. Martel na jugoslovanskem krasu. (Prispevek k 100. letnici organiziranega jamarstva v Sloveniji,) — Naš krš (Sarajevo) 14, 1988, str. 149—158. (Avtorja: Andrej Kranjc, Maja Kranjc). Čs Un peu sur l'histoire de l'aménagement de Postojnska jama. — Table ronde franco-polonaise. Abstraits et compte-rendu (SûsnOwiec) 1988, str, 20—23. Cs
Postojnska jama, 170 tet odkrivanja, raziskovanja in turističnega razvoja,
—	Vodnik krške muzejske zbirke, 10, 19SS str. 1—32. (Avtorja: Andrej Kranjc, Franc Malečkar). Čs
Gradivo za slovensko speleološko biografijo z bibliografijo. — Naše jame, 30, 1988, supply 192 str. (Avtorji: D. Novak, F. Leben, F, Velkovrh, A. Kranjc). B
Ob bližajoči se 170-letnici Postojnske jame. — Proteus an gui nu s (Postojna)
16, 1987, str. 10—1L Čp Kraški muzej v Postojni — 85 let prizadevanj za njegovo ustanovitev. —
Obzornik Prešernove družbe, 1988, str. 744—749, čp Jama kot motiv na poštni znamki. — Proteus angiunus (Postojna) 17, 1988, str, 10—11. C p
Ali morska gladina narašča? — Življenje in tehnika, 39, 1988, str. 56—58. Čp
Yuan Daoxian Problems of enivommental protection of karst area, Guilin
1983. — Geografski vestni k, 59,1987, str. 178—179. O Zapis o 14. zborovanju slovenskih geografov v Postojni, od 15. do 11. oktobra
1987. — Geografski obzornik, 34, 1987, str. 35—48. P Mednarodni simpozij »Spremembe morske gladine in njihov pomen.* —* Geografski vesttiik, 59, 1987, str. 203—205. P Posvetovanje o uporabi računalništva v speleologiji. Zagreb 5. december
1987. — Naš krš (Sarajevo) 13,1987, str. 121. P »Prazgodovina< jamarstva je slovenska, (Stoletnica francoskc spejeologije).
— Planinski vestni k, 88, 1988, str. 422—423. P Kritično število obiskovalcev jam. (Simpozij o ekologiji in zaščiti alpskega
krasa). — Planinski vestnik, 88, 1988, str. 479—480. P Rado Gospodarič (14. /. 1933—12. 2. 1988). — Primorska srečanja, 12, 1988, str. 453—454. [Nekrolog]
Maja Kratijc
Odmev jugoslovanske speleološke literature v svetu (1981—1985) —. NaS krš
(Sarajevo) 12,1986, str. 83—86. čs E. A. M ar tel na jugoslovanskem krasu. (Prispevek k l OD, letnici organiziranega jamarstva v Sloveniji). — Naš krš (Sarajevo) 14, 1988, str, 149—156. (avtorja: Andrei Kranjc, Maja Kranjc). Čs
Marjan Luzar
Antropogeni vplivi na ponore I^gaščice. — Naš krš (Sarajevo) 13, 1987, str. 59—64. (Avtorja: Marjan Luzar, Andrej Mihevc). C s
Franc Malečkar
Postojnska jama, 170 let odkrivanja, raziskovanja in turističnega razvoja. — Vodnik kraške muzejske zbirke. 10. 1988, str. 1—32. (Avtorja: Andrej Kranjc, Franc Malečkar). Čs
Andrej Mihevc
Izvor in mineraloška analiza sedimentov v Veliki ledenici v Paradani. — Spe-leo BIH (Sarajevo) 1988, št. 1/2, str. 17—24. (Avtorja: Nad j a Zupan, Andrej Mihevc). Čz
Tehnike obvladovanja vhodnega brezna Kačne jame. — Naš krš (Sarajevo) 12, 1986, Str. 45—50. čs
Antropogeni vplivi na ponore LogaŠčice. — Naš krš (Sarajevo) 13, 1987, str. 59—64. (Avtorja: Marjan Luzar, Andrej Mihevc). čs
Tadej Slabe
Jamske anastomoze v Dimnicah. — Acta carsologiea, 16, 1987, str. 169—179, Cz France Sušteršič
Drobno kraško površje ob severovzhodnem obrobju Planinskega Polja. —
Acta carsologica, 16,1987, str. 53—82. Čz Nekaj misli O Fourierjevt analizi in teoriji jamskih vi jug. — Naš krš (Sarajevo) 13,1987, str. 27—37, Cz
Milena Zlokollca
Neke mogučnosti poredaja rezultata hidrogeoloških i speleoloških istraiivanja (na primeru jugozapadnog Kučaja). — Naš krš (Sarajevo) 13, 1987, str. 47—54. Cs
Pečina Pis kovica. — Speleo BIH (Sarajevo) 1988, št. 1/2, str. 69—78. (Avtorja; M laden Jekič, Milena ZI okolica), Čs
Nad] a Zupan
Izvor in mineraloška analiza sedim en tov V Veliki ledenici V Paradini. — Speleo BiH (Sarajevo) 1988, št. 1,2, str. 17—24. (Avtorja: Nad j a Zupan, Andrej Mihevc). Čz
PALEONTOLOG KI INSTITUT IVANA RAKOVCA Franc CEmerman
L'association des Foraminifères berniques des vases de la Baie de Veliko Jezero sur Vile de Ml j et et de la falaise Lenga. ouverte vers la mer (Adriatique moyenne). — Revue de Paléobiologie (Genève) 1988, vol. spec, 2, Benthos f86, Partie II, str. 741—753. (Avtorji: Franc C i merman, Katica Drobne, Bojan Ogorelec). R Dreger Julias. — Enciklopedija Slovenije, 2, 1988. Cs
Katica Drobne
Elements structuraux et réparation strat ¡graphique des grands miliolidés de la famitié des Fabulariidae. — Revue de Paléobiologie (Genève) 1988, vol. spec. 2, Benthos r86. Partie II, str. 643—661. R Alvêolines tertiaires: quelques problèmes liés à la conception de l'espèce. — Revue de Paléobiologie (Genève) 1988, vol. spec. 2, Benthos '86, Partie IL str. 665—681. (Avtorja; Lukas II ottinger, Katica Drobne). R Rudis t s and Foraminifera of Maastrichtian from Dolenja vas (NW Yugoslavia). — 1st. intern, conference on rudists (Belgrade) 1988, Abstracts, str. 34. (Avtorji: Mario Pleničar, Bojan Ogorelec, Katica Drobne, Maria Lui s a Stolfa-Zucchi), čs Pateogene transgressions on the Adriatic carbonate platform. •— 4. simposio di ecologia e paleoccologia delle cornu nita bentonïche (Sorrento) 1988, Abstracts, str. 21. (Avtorji: Katica Drobne, Raj ko Pav lovec, Mladen Trutin, Tihomir Marjanac). C s L'association des Foraminifères berniques des vases de la Baie de Veliko Jezero sur l'île de Ml jet et de la falaise Lenga, ouverte vers la mer (Adriatique moyenne). — Revue de Paléobiologie (Genève) 1988, vol. spec. 2, Benthos '86, Partie II, str. 74î—753. (Avtorji: Franc Cimerman, Katica Drobne, Bojan Ogorelec). R
Spela Gorlčan
Jurassic and Cretaceous radiolarians from Budva Zone (Montenegro, Yugoslavia), — Revue de Micropalčontologie (Paris) 30, 1988, St. 3, str. 177— 196. R
Dragica Turn ¡Sek
Upper Trias sic (Norian-Rliaetian) Reef Buildups in the No t hern Julian Alps (NW Yugoslavia). — Razprave SAZU IV. razred, 28, 1987, str, 27—67 + Pl. 1—16. (Avtorja: Dragica Turnšck, Anton RamovS). R Extinction patterns and biogeography across the Cretaceous-Tertiary boundary, — Fifth International Symposium FOSSIL CNIDARIA (Brisbane) 1988, Programe and Handbook, str. 61. (Avtorja: Brian Rosen, Dragica Turnšck). Cs
Diversification of Corals and Coral reef associations in Mesozoic paleogeo-graphic units of Northwestern Yugoslavia. — Fifth International Symposium FOSSIL CNIDARIA (Brisbane) 1988, Programme and Handbook, str, 67, Cs
BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA Marko Accetto
¿Yew Localities of the Species of Moist Forest of Oak and Hornbeam (Pse.u-dostetlaria europaea, Gagea spathacea, Omphalodes scorpioides in Slovenia. — Biološki vestni k, 36 „ 1988, št. 3, str. 127—130, Cz
Jože Bole
Nove vrste podzemeljskih polžev Jugoslavije. — Razprave S A ZU, TV. razred, 28, 1988. str. 69—83, R
Andraž Carnl
Nova združba rdečega bora v slovenskem predpanonskem obrobju. — Biološki
vestnik, 36, 1988, št. 3r str. 307—126. (Soavtor: Mitja Zupančič), R Eine neue RotfÖhrengesellschaft aus dem slowenischen vorpannonischen Randgebiet. — Forum pannonicum rerum naturarum (Maribor) 1988, str. 43. (Soavtor: Mitja Zupančič). Čs
Igor Dakskobler
Carici umbrosae-Quercetum petraeae Poldini J932 var. geogr. nova na Goriškem. — Biološki vestnik, 35, 1987 [izšlo 1988], št. 2, str. 1—17. Cz Podiplomski študij — nebodigatreba ali nujnost? — Gozdarski študijski dnevi, Gozd-Martuljek, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 1988, str. 58—61. Cs
Lojze Marinček: Bukovi gozdovi na Slovenskem. — Gozdarski vestnik, 46. 1988, str. 98—100. O
Božidar Droveiii k
Jamski in slepi hrošči Kamniško-Savinjskih Alp. — Naše jame, 29, 1988, str, 31—37. Cs
In memoriam Egon P r einer. — Ann. Naturhist, Mus. (Wien) 90 B, str. 433—439. (Soavtor Otto E. Krätschmer) [Nekrolog].
Mitja KallgarlC
Obmorski lan in klasasta tavžentroža v Sloveniji nista izumrla, — Proteus, 50, 1988, str. 372—373. (Soavtor: T. Wraber). čp
Ernest Mayer
Über den Polymorphismus der Gattung Corydalis Vent, in Südost-Serbien.
—	Bulletin T. XCV d. l'Acad. Serbe d. Sei. Art., CT. d. Sei. mathem nat, (Beograd) 28, 1988, str, 13—21, R
Usoda in vsebina rokopisa A. Paudtna Über botanische Naturdenkmäler in
K rain*. — Biološki vestnik, 36, 1968, št. 3, str. 33—52. Cz Josif Pančič 1&14—1888 (Ob stoletnici smrtij. — Proteus, 50, 1938, str. 323—326 Cs
Narcis Mršit
Creinella predalpina g. n., sp. n. (Oligochaeta; Lumbricidae). — Bull. Mus.
Hist. Nat. (Beograd), B, 41, 1986 [izšlo 1988], str. 37—40. R Filzingeria viminiana s p. n. (Lumbricidae) and the earthworm fauna (Lumbricidae) of northeastern Serbia. — Biosi s tematika (Beograd) 12, 1937 [izšlo 1988], št. 2, str. 111—117. R Alpodinaridella g. n. (Lumbricidae) and description of two new monotypic
genera. — Biološki vestnik, 35, 1987, it. 2, str. 61—66. R Actual state of research in the earthworm fauna (Lumbricidae) of Yugoslavia.
—	Proceedings of the international Symposium on Earthworms dedi-
ca ted to Daniele Rosa, Bologna, 31. 3.—4. 4, 1985. Mucchi edit, (Modena) Selected Symposia and Monographs U. Z. I, 2, 1988, str. 329—344. Cz Description of the three new species of earthworms of the genus Octodriloi-des Zicsi J 986 (Oligochaeta: Lumbricidae). — Biološki vestnik, 35, 1987 [izšlo 1988], št. 2, str. 87—94, R Survey of earthworms (Lumbricidae) of Serbia in a restricted sense and description of new taxa. — Biološki vestnik, 35, 1987 [izšlo 1988], št. 2, str. 67—86 (Soavtor: J. Sapkarev), R Xestoiutus Verhoeff 1899 (Diplopoda: Jutidae) in Yugoslavia. — Razprave
SAZU, IV. razred 18, 1987 [izšlo 1988], str. 3—25, 8 slik. R Description of a New Genus and Five Species of Earthworms (Oligochaeta:
Lumbricidae). — Scopolia, 13, 1987 [izšlo 1988J, str. 1—11. R Description of Five New Species of Earthworm of the Genus Dendrobaena Eisen 1814 (Lumbricidae). — Biološki vestnik, 36, 1988, St 1, str. 13—24. R Allolobophora parva (Eisen 1814) — New species in the fauna of Slovenia and Degree to which Earthworms (Lumbricidae} Have Been investigated in Yugoslavia. — Biološki vestnik, 36, 1988, št. 1, str. 25—32. Ji Description of a New Subgenus and Two New Species of the Genus Polydes-mus Latreille 1802 (Diplopoda). — Biološki vestnik, 36, 1988, št. 2, str. 25—30. R
fnterieptoiulus cernagorensis g. n., sp. n. (Diplopoda: Julidae) and Survey of the tribus Leptoiulini in Yugoslavia. — Biološki vestnik, 36, 1988, Št. 2, str. 31—52. R
Revision of the Genus Allolobophora Eisen 1874 (emend. Pop 1941) (Lumbricidae, Oligochaeta). — Acta Mac. Sci. Nat, (Skopje) 19, 1988, Št. 1, str. 1—38. [Soavtor: 3. Sapharev], R
Ivka-Marlja Munda
Compsonema saxicoium (Kuckock) Kuckock and Microspongiunt gelatinosum Reinke (Acytosiphonancae, Fucophyceae): two records from the Mediterranean. — Botanica Marina, 31, 1988, str. 1—8. (Soavtorja: R. L. Flechter, A. Vukovič). R
Seasonal variations in biomass and floristic diversity in bent hie algal associations in the Northern Adriatic (Piran). — Rapp. Comm. int. Mer. Medit. — 31 (2), 1988, str. B-16.£ A note on the chemical composition of some common bent hie algae from a polluted area in the Northern Adriatic (Rovinj). — Rapp. Comm. int. Mer. Medit. 31 (2), 1988, str. B-15. R
Ivo Puncer
Dobili smo karto potencialne naravne vegetacije Jugoslavije. — Gozdarski
vestnik, 46, 1988, str. 238—242. Čs Da kod seže samozaverovanost? — Delo, Znanost 2a znanost, 29. III. 1988, str, 7, P
O furmanih ob Savinji in Dreti. — Savinjske novice, 20, 1988, št. 11, str. 7. (Soavtor: Jože Uran k). Čp
Andrej SetlŠkar
Meadows of Subpannonic region of Slovenia. —* Fomm pannonicum rernm
na tura rum (Maribor) 1988, str. 37. Čs Vpliv vodnih črpališč na floristično in vegetacijsko zgradbo Mariborskega
otoka. — 1988, (Biološki inštitut Jo van Hadžija ZRC SAZU.) E Do kod seže samozaverovanost? — Delo, Znanost za znanost, 29. 111. 1968, str. 7. P
Branko VreŠ
Vloristični pregled Košenjaka z okolico (severna Slovenija). — Biološki vest-nik, 35 1988, št. 2, str. 135—150. Cz
AH tja Zupančič
Nova združba rdečega bora v slovenskem predpanonskem obrobju. — Biološki vestni k, 36, 1988, št. 3, str. 107—126. (Soavtor Andraž Carai). R Iiiirische und balkanische Arten in den Subalpinen Fichtengesellschaften der Zentralen Balkanhalbinsel. — Sautcria (Salzburg) 1988, št. 4, str. 33—42. Ji Analitični pogled na smrekove gozdove Bosne. — Zemaljski muzej Bosne i Hercegovine, Odjelenje za pri rodne nauke (Sarajevo) 1988, str. 50—51. Cs Eine neue RotfÖhrengesellschaft aus dem slowenischen vorpannonischen Randgebiet. — Forum pannonicum rerum naturarum (Maribor) 1988, Str. 43. (Soavtor Andraž Čarni). ČS Druga izdaja Stefanovičeve Fitocenologije. — Biološki vestnik, 36, 1988, št. 3, str. 131. P
A VT) IO VIZUALNI LABORATORIJ
Naško Križnar
Svetovni trenutek vizualne antropologije, — Naši razgledi, 37, 1988, Str, 584—• 585. Cs
Pogovor s prof. Angelosom Bašem. — Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 27,1987, str. 97—110. [Intervju.]
Videografija:
Trije lahki komadi za arheologijo. — Proizvodnja AVL ZRC SAZU. Realizacija: Naško Križnar. VHS PAL, 13 min.
Hrana v Šenčurju (Velika noč 1987). — Proizvodnja AVL ZRC SAZU in Gorenjski muzej. Realizacija: Naško Križnar. Strokovno vodstvo: Anka Novak. VHS PAL, 19 min.
The Lelaja Familiy 1987. — Proizvodnja AVL ZRC SAZU in Republički zavod za zaštitu spomenika kulture, Zagreb. Realizacija: Naško Križnar. Strokovna sodelavca: Tomo Vinščak in Nata Duič Kowalsky. 3.4 PAL, 26 min. Angleška verzija.
Pesmi Jurija Vodovnika. — Proizvodnja AVL ZRC SAZU. Realizacija: Naško Križnar. Strokovno vodstvo: Igor Cvetko. 3/4 PAL, 16 min.
Pravoslavni Božič Badnjak. Proizvodnja AVL ZRC SAZU. Realizacija: Naško Križnar, 3/4 PAL, 31 min. Slovenska in angleška verzija.
ANNUAL REPORT
OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS RESEARCH CENTRE, 1988
Summary
Intensified use of computers gave momentum to reasearch in several fields, prompted new and encouraged the completion or remodelling of existent data bases, and started desk-publishing. Altogether, it helped to compensate in part for the unfavourable financial situation of the Centre and of all basic research in Slovenia.
In 1988, the Centre lost a number of its prominent scientists: Dr. Rado Gospo. darii and Dr. Jaro Sa&el died. Dr. France SuSterfiit and Mr. Milos Rybar accepted regular positions at Ljubljana University, Dr. Zmaga Kumer retired. On the other hand, three new younger experts and an additional four assistants were employed.
The Centre's Council reelected Dr. Mitja ZupaniiC, the Director of the Centre, and two assistant directors, Mr. Stane Granda and Mrs. Majda Stanovnik-Blinc, for another four years term. The Council approved the proposed changing of the name of The Institute of Marixist Studies to The Philosophical Institute, although this does not mean any changes either of its staff Or its programme. Minor alterations were approved in the titles of two departments of The Fran RamovS Institute of Slovene, also without any accompanying changes concerning either their staff or activities.
On the occasion of the SASA's 50th anniversary, a new edition of its and its Centre's programme, »Investigations Into the Natural and Cultural Heritage of the Slovene Nation*, was published in Slovene and English. Dr. Emilijan Cevc, Dr. Peter Habii, Dr. Zmaga Kumer, Mr. Joie Munda, Dr. Danilo Pokorn and Dr. Milan Sifrer were decorated by the Presidency of Yugoslavia, Dr. Narcis Mriiic was awarded by the National Research Assembly Commission, Dr. Jan Carnelutti, Dr. Boiidar Drovenik and Dr. Ernest Mayer were acknowledged by the Zemaljski muzcj in Sarajevo for their scientific achievements.
The Milko Kos Institute of History, The France Stele institute of Art History, The Institute of Musicology, The Institute for Slovene Emigration Research and the Departments of Etymology, Dialectology and Terminology of The Fran Ramovi Institute of Slovene moved into their adapted premises in the building Novi trg 4. Thorough safety measures against earthquake and fire risk in the building of Novi trg 4 were completed, and continued in the building of Novi trg S. That includes perspectives of further moving of the respective institutes or their parts, first into temporary premises and then back to their final destination, without allowing major breaks in their work.
THE FRAN RAMOVŠ INSTITUTE OF SLOVENE
Editorial work on Vol. 5 (the last volume) of The Dictionary of Slovene Literary Language (DSLL) continues. Excerption from current literature continues and the card-index is being supplemented.
The commission discussing the draft of new rules for Slovene orthography (appointed on April 24th, 1982) prepared a fair copy of the first part of
The Slovene Ortography — Rules.
Work on Vol. 3 of The Etymological Dictionary of the Slovene Language (P—Ž j and on Vol, 4 (comprising the indices and supplements) continued. Preparatory work on The Vocabulary of Slovene Protestant Writers (16th century) and the discussion of model dictionary articles continues. For The Dictionary of the Old Prekmurje Literary Language grammatical description of the language is in preparation. A trial copy of the dictionary was prepared. Work on the Slovene Linguistic Atlas (S. L. A.), General Slavic Linguistic Atlas (O, L, A.), European Linguistic Alias (A. L. E.) and The Dictionary of the Kos tel Dialect continued in accordancc with the previously established programme and with international research projects for the O. L. A, and A. L, E. The first volume ol Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas (Beograd, i988) was issued.
The work of the Terminological Department and its committees comprised the preparation and editing of terminology from the legal, technical, natural scientific, medical, veterinary, library science, and artistic fields. The Meteorological Dictionary was prepared.
THE INSTITUTE OF ARCHAEOLOGY
Work on the main research projects (prehistory, Roman period, early M idle Ages) proceeded according to the programme. Trial excavations were carried out in prehistoric fortified settlements on Križni Vrh above Beli Grič, on Gradec near Mima, and on Kunkel below Vrhtrebnje. Topography of the Celje region has almost been completed. The 38th Vol. of Arheološki vestnik (No. 38, 1987) was issued. Members of the Institute published 29 treatises and articles and delivered 8 papers at various conferences at home and abroad,
THE MILKO KOS INSTITUTE OF HISTORY
The second part of The Historical Topography of Slovene Styria and the Yugoslav Part of Carinthia by the late Dr. Pavle BJaznik was published. A large register of the foreign variants of toponyma is in print, — A major historical synthesis appeared in the monograph on The Seals and Heraldry of Slovene Towns and Settlements by Dr. Božo Otorepec. It has provided a significant insight in the field of nonagrarian settlements in the Middle Ages,
THE FRANCE STELE INSTITUTE OF ART HISTORY
The Institute continued its research programme: Art in Slovenia circa 1,400 (artistic-geographical character!sties; share of Italian and Central European influences); the Reformation and art in Slovenia (iconographie and stylistic analysis; influences of German Reformation theological writers; late 16th and 17th century architecture (extended to all major types of church buildings; regional versions and adaptations according to purpose; architecture of the 19th and the beginning of the 20th centuries (its theoretical sources; comparison with German and Italian architecture of the period; participation in exhibitions concerning the work of the architects J, Plečnik and
M. Fabian i; preliminary work for a monograph on J, Plečnik); 17 th century Woodcarvings in Slovene Primorska (comparisons with the material of Istria and Dolenjsko; Italian stylistic influences; examination of documentary material in Vienna and Gorizia); collection and commentary on the sources for Slovene art history (a critical treatise on the sources and art monuments from the period of Bishop T, Hren has been published); collection of documentary material for Slovene art history (review of topographic card indices; documenting art collections in monasteries of škofja Loka and Novo mesto); preliminary work for the Slovene Art History Atlas.
THE INSTITUTE OF MUSICOLOGY
Within its investigation project, »Fundamental Researches into the Musical Past of Slovenia«, the Institute continued to catalogue musical sources. In the Mortume.n ta Ar t is M lisica £ Slovenian series, two further volumes have been issued, including the third book of Gallus' monumental collection of motets Opus Musicum, Treatises on three mediaeval manuscripts in Ljubljana and on J, B. Dolar's Missa Soprd La Bergamasca have been publiscbed, whereas the transciption of the motets by Georgius Prenner continues. An international symposium, European Musical Classicism And Its Repercussions in Slovenia was held and the first preparatory works for an international symposium under the heading Gallus and the European Musical Renaissance, to be held in 1991 on the occasion of the quarto-centenary of the composer's death, have begun.
THE INSTITUTE
OF SLOVENE LITERATURE AND LITERARY SCIENCES Department of Slovene Literary History
A monograph on the theme of the National Liberation War in Slovene fiction and a treatise On memoir literature were published. Investigation into the »Moderna« period of Slovene literature (1895—1918) and into Slovene narrative prose of the period 1918—1930 continued; five lectures on these themes were given.
Collection of materials and editorial work on the correspondence of Slovene protestant authors and on the correspondence of S, Zois (1747—1819) were begun.
Department of Literary Theory
Editorial work on the Literary Lexicon continued, The volume on The Essay by Denis Poniž will be printed in the next year. A further four volumes are to be edited. Documentation (to the card indices of Slovene literary terms and of foreign authors in Slovene periodicals) was supplemented.
Department of Biography, Bibliography arid Documental Ion
Additional material for Vol. 15 of the Slovene Bibliographical Lexicon was collected and edited. Research in libraries and archives continued, the collection of biographical and bibliographical documentation was supplemented.
THE INSTITUTE OF SLOVENE ETHNOLOGY Department of Folk Literature
The research and editorial work on the collection of folk prose material has been continued. The collection has increased by another 6,370 units. The material on Resian bibliography is ready for publication. The work on »Karel âtrekelj and his ethnological legacy« has been completed.
Department of Folk Customs and Plays
More than 120 units of newspaper contributions for the bibliography of customs have been extracted. The second chapter of the study The Traditional Slovene Wedding has been completed. More material on birth and death rites -was collected. The third Vol. of Slovene Styria Before the March Revolution of 1S4S is ready for printing. A Collection of scientific papers on Jakob Volčič and his work was published.
Department of Ethnoinusicology
Research within the framework of Vol. 4 of SJovene Folk Songs has continued. All the texts for Vol. 3 of the collection of Slovene Folk Songs of Camithia and the integral text of the 1st book on Slovene Folk Dances are complete. Another 855 units of folk songs and instrumental music were recorded in the Krka Valley. Two monographs, The Instrumental Music of Resia and I Am Vodovnik Juri. A Slovene Folk-singer 1791—1858, were published.
Department of Material Culture
Research work on mountain pastoral culture and farm-houses continues. Within the framework of research into costume in Slovenia in 17th and 18 th century, all the possible archive sources have been copied, A volume on costume in Slovenia in the 17th and 18th centuries is ready for printing. A monograph on Farm-houses at the Foot of Karavanke was published.
THE INSTITUTE FOR SLOVENE EMIGRATION RESEARCH
The Institute's scientific research programme continued with no significant delays in spite or settling into new offices. Research into the genesis of Louis Adamlc's book The Eagle and the Roots, connected with a master's thesis, was concluded. Research into connections between Slovene emigrants and the old country organisations established to support them continues. Research also continues on the history of the emigration from central Slovenia and of the life of Slovene j migrants in France,
Members of the Institute established some very useful scientific connections with organisations abroad, published 12 treatises and minor contributions connected with Slovene emigration questions, and continued to work on documentation and sources kept in the Institute and in other institutions.
PHILOSOPHICAL INSTITUTE
In accordance with SASA's and its Research Centre's authorities, the former Institute of Marxist Studies changed its name but kept its programme and its staff unchanged,
Materials for the Sth volume of The Collected Works of Boris Zihert and volume L 10 of The Basic Edition of the Works of Marx and Engels in Slovene are in print. Main research topics were: pre-marxist social theory in Slovenia; concepts of the political; the formation of socialist ideology; theory of argumentation; ideology and modernist art; problems in the constitution of science.
THE ANTON MELIK INSTITUTE OF GEOGRAPHY
»The Study of the Geographical Environment of Slovenia«, the research programme of the Institute, continued within two thematic groups: Regional Geography and Regional Development, and Natural Elements of Geographical Environment. These include six research themes: Geographical Monograph of Slovenia, Investigation of Mountain Farms in Slovenia, Natural Disasters
in Slovenia, Geography of Flood Areas in Slovenia, Regular Annual Observations and Measuring of the Triglav and Skuta Glaciers, and Geomoipho-logical Map of Slovenia.
Within the framework of The Geographical Monograph of Stovenia, approximately half of Ihe articles were written for the first volume entitled The General Geographical Monograph. Several mesoregions have been treated for four regional geographical volumes.
The study of mountain farms was extended to a further 327 farms, situated in the area of Pohorje and in the eastern part of the Karavankc Mountains, A treatise dealing with the farms on the ScntviSka Gora plateau and at Tre-busa is in print.
The main work within natural di sastres focussed on the investigation of the consequences of the extreme summer drought in Slovenia. After the completion of research into all the larger flood areas in Slovenia, preparation for synthesis began, for which some supplementary studies were made.
The regular annual observations and measuring of the Triglav and Skuta glaciers at the end of the melting period in 1988 indicated that reduction of the glaciers was accclareted by the exception ally hot and dry summer. For The Geomorphological Map of Slovenia on the scale of 1 :100 000, Sheet Celje, investigation of the geomorphogenetic development of relief continued and the author's original was completed. Mapping for The Geomorphological Map of the Polhov Gradee Mountains (Sheet Kranj) was continued. Volume 27 of CeografsH zbomik (Acta Geographica), with three treatises, was issued. Volume 28 with five treatises is in print
THE INSTITUTE FOR KARST RESEARCH
The basic research of the Institute comprised speleological investigations and geographical investigations of karst. The first includes the study of precipitations percolation, of lithological parameters of carstification, of textures and detailed geological mapping, of speleogenesis by mineralógica! analyses of cave sediments, speleohydrological investigations, and completion and treatment of documentary material (cave cadastre, library). — Geographical investigations include the study of recent fluvial eave sediments, structural relief analyses, the study of ponor regions of contact karst and of microforms on rocky surfaces in the caves. Special atention was paid to the karst of Dolenjsko and partly to Notranjsko and the vicinity of Postojna. Collaborators from the Karst Museum Collection, being a special section of the Institute, have carried on activities connected with the museum, prepared an exhibition (with printed guide-book) about Posto jnska Jama, and carried out some archaeological excavations. In addition to these investigations the Institute has carried on its applied research, particularly addressing questions of karst hydology, the exploitation of karst rocks, and surveys of Postojnska Jama and Oppida on Notranjsko,
Seven nonresident collaborators have taken part in this work. 38 articles have been published, 33 lectures held, and members have participated in 10 Yugoslav and foreign meetings.
THE IVAN RAKOVEC PALEONTOLOG1CAL INSTITUTE
Research work on Large and Small Foraminifera, Radiolaria and Cnidaria was continued within the programme »Systematic paleontological Investigations«.
Foraminifera and micro fades from the Upper Cretaceous and Palcocene section at Dolenja Vas were studied. Conformity in sedimentation arid pateogeographical environments on the Dinaric Carbonate Platform were correlated. The foraminiferal genus, Halkyardia, from Oligocene beds of the Bohinj region was studied. Recent foraminifers were collected from the soft bottom of the northern Adriatic sea, where 179 taxa were established. Radiol aria from five localites of northern and central Slovenia were investigated; 93 species were systematically described. They belong to the Upper Illyrian-Fassanian and Langobardian. Radiolaria were collected also from radiolarile in the eastern part of the Slovenian Through and from the Diabasa-chert Formation in western Serbia where they were assignated to the Middle and Upper Jurassic.
Cnidaria. Nine species of corals from Paleocene beds at Dolenja Vas were systematically described. Investigation of Upper Triassic reef fossils from Bohinj, Pokljuka and Zlatibor regions were carricd on. A synthesis of all Mesozoic corals in northwestern Yugoslavia was made.
For successful palcontological work more than 1000 thin sections and floatings were made, a lot of graphics and drawings prepared and documentations computerised.
25 taxa were prepared for the »Fossils of Slovenia« catalogue. The bibliography of geological literature on Slovenia continued,
The Institute started to cooperate on the international IGCP-262 project: Tethyan Crctaceous Correlation.
The researchers published 10 papers and gave 9 lectures, THE JOVAN HAD2I INSTITUTE OF BIOLOGY
The Institute's research work continued within a long-term programme and consisted of several thematic groups and projects: Studies of polymorphism and endemism in Yugoslav vascular flora; Slovenian flora; Phytococnological research; Vegetation mapping of Yugoslavia; Palynological investigations; Studies of fauna, and Marine benthic algae investigations. Studies of tlora included revisions of polymorph genera and other taxono-mical and chorological problems. The mapping for the Atlas Florae Euro-paeae was continued. A lot of rare plants were found.
In vegetation research data on forest, grassland, shrubby and tuderal association were gathered and a new understanding acquired. Some new phytocoenoses were descibed. Over 1.000 square kilometers were remapped in the south-western part of Slovenia.
Palynological studies were centered on the history of quarternary forests, especialy on the vegetation of the late Glacial period. Synanthropic evolution was given special attention.
Investigations of fauna comprised taxonomical, ecological and chorological problems within the groups Mollusca, Lumbricidae, Diplopoda, Tardigrada, Aranea, Colleoptera, Lepidoplcra and Reptilia. Many new specics and higher or lower taxonomical units were described. Zoocoenological research yielded interesting results.
Ecology of marine benthic algae included taxonomical determinations, succesion studies and seasonal fluctuations in polluted bio topes, floristic composition of benthic vegetation. Experiments proved the influence of heavy metals on chemical composition and growth of brown algae under various salinity and temperature conditions.
THE INSTITUTE OF MEDICAL SCIENCES
The report on The Damaging Effects on Health of Ionizing Irradiation in Slovenia has been finished, approved by the SASA's Section of Medical Sciences, mimeographed in 200 copies and sent to appropriate adresses, in order to provide more information for the authorities controlling activities connected with irradiation. The report includes a draft of opinions concerning the significance of mammographie irradiation for the early diagnostics of breast cancer in Slovenia. It was prepared on behalf of the SASA's Section of Medical Sciences.
Dr. DuSan Keber gave a lecture initiating a discussion on the theme »Dilemmas of Postgraduate Studies in Medicine«. A draft of suggestions concerning some aspects of postgraduate studies in medicine was submitted to the Section of Medical Sciences, approved and sent to the relevant addresses as the opinions of the Institute and the SASA's Section of Medical Sciences.
AUDIO VISUAL LABORATORY
The documentation of research in the institutes of the SAS A Research Centre was continued. 39 new units were recorded fur the collection of video documents, which now totals 17ó units, 5 new video-films were produced. Two of them concern the last sheep herding transhumance in North Dal-matia, as a part of further comparative visual studies of transhumance in Julian Alps.
Mr. Kriinar published two papers and took part in several scientific meetings in Yugoslavia and abroad.
VSEBINA
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
I. ORGANIZACIJA...................... 5
Skupščina S AZU, častni član, redni člani, dopisni člani ....	7
Organizacija S AZU in njene delovne skupnosti................9
Preglednica organizacije S AZU................ 11
II. ČLANI ......................... 13
Častni Član......................... 15
Redni, dopisni in zunanji člani............. . , ,	15
Razred za zgodovinske in družbene vede....................15
Razred za filološke in literarne vede........................27
Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede..........35
Razred za naravoslovne vede.............. 42
Razred za umetnosti.................... 47
Razred za medicinske vede................ 54
Bibliografija nekaterih članov S AZU za leto 1987 ....... 65
Umrli člani......................... 89
Fran Zwitter.......................109
Jaroslav Sašel ............................117
Oton Berkopcc......................123
III. POROČILO O DELU S AZU V LETU 1987...........127
Poročila razredov ...........................129
Razred za zgodovinske in družbene vede ..........129
Razred za filološke in literarne vede............130
Razred za matematične, mizi kalne in tehnične vede.....131
Razred za naravoslovne vede................131
Razred za umetnosti......... ..........132
Razred za medicinske vede................132
Akademija in njena delovna skupnost............134
Splošno, enote, jubileji ...,....,.........134
Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve..........135
Pomembnejši dogodki v zvezi z življenjem SAZU......136
Razstave, tiskovne konference...............142
Stiki s tujino.......................142
Predavanja....................... , .	144
Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ.	144 Izmenjava raziskovalcev v okviru Sveta akademij znanosti
in umetnosti SFRJ .,,,,,..,...........147
Kabinet Josipa Vidmarja , ................149
Svet za proučevanje in varstvo okolja...........150
Medakademijski odbor za travmatologijo v izrednih razmerah ,.........................151
Medakademijski odbor za proučevanje problemov mešnih
gospodinjstev.................., , . ,	151
Medakademijski odbor............151
Medakademijski odbor za proučevanje narodnosti in narodnih manjšin ,,,....,.......¿- ......152
Medakademijski odbor za floro in favno Jugoslavije ...	152 Medakademijski odbor za proučevanje infekcij s Str. agalac-
tiae pri ljudeh in živalih..................153
Medakademijski koordinacijski odbor za molekularne vede	153
Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela	154
Zaključni račun za leto 1987............. , , ,	155
Biblioteka........................156
IV. PUBLIKACIJE SAZU....................163
Referat za tisk...................... 181
Fotolaboratorij......................181
SUMMMARY ..........................182
ZNANSTVENO RAZISKOVALNI CENTER
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI.....195
T. ORGANIZACIJA ..........................196
II. POROČILO O DELU V LETU 1988..............205
Samoupravni in upravni organi.........................205
Zaključni račun za leto 1988 ........................207
Osnovna organizacija Zveze sindikatov............207
Odlikovanja, nagrade, priznanja...............208
Tiskovna dejavnost in glavne objave.............208
Znanstvena posvetovanja ..................210
Uredniki znanstvene periodike, zbirk in temeljnih monografskih
del............................210
Sodelovanje z visokimi in višjimi šolami ...........211
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša..........211
Inštitut za arheologijo..........................218
Zgodovinski inštitut Milka Kosa	223
Umctnostnozgodovinski inštitut Franceta S tele ta.......228
Muzikološki inštitut .....................230
Inštitut za slovensko literaturro in literarne vede.......233
Inštitut za slovensko narodopisje............,,238
Inštitut za slovensko izseljenstvo............,	247
Filozofski inštitut..............,...,.,.	250
Geografski inštitut Antona Melika	255
InStitut za raziskovanje krasa....., , , ,.......260
Paleontološki inštitut Ivana Rakovca . ,...........267
Biološki inštitut Jovana Hadžija ...............271
Inštitut za medicinske vede.................27S
Avdiovizualni laboratorij..................27S
Računalniški kabinet....................2SO
Foto laboratorij . . . ....................2 SO
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1988........281
ANNUAL REPORT (Summary)
307
LETOPIS
SLOVANSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 39, KNJIGA 19BS
Glavni in udguvorni urednik akad. prof. dr. Janez B^tis
Za ZRC SAZU uredila Majda Stdnovnit Blinc
Jezikovni pregled Zvonka Lciier Mancini
Izdala
Slovenska akademija znanosti In umetnosti v Ljubljani
Natisnila Tiskarna »Toie Moikri£° v Ljubljani Naklada 2000 izrodov
Ljubljana 15S9

*