Železničarji razpravljajo
Dohodkovni odnosi in realizaci-ja tega osnovnega načela zakona o združenem delu v vsakdanji prak-si je dandanes najbolj pogosta te-ma pogovorov. Kajti konec leta in s .tem zadnji rok za ureditev teh razmerij v praksi je vedno bliže.
Med slovenskimi in istrskimi železničarji poteka javna razprava o osnovnih izhodiščih za uveljav-ljanje zakona o združenem delu v železniških organizacijah in spremljajoči dejavnosti. Ta so v bistvu povsem drugačna od dose-daj veljavnega sistema. Doslej so se namreč skupni transportni do-hodki ugotavljali na ravni železni-škega transportnega podjetja. Vsi TOZD osnovne dejavnosti, ki so združeni v transportno podjetje pa so bili na tem dohodku udele-ženi na principu normiranih stro-škov in normiranih osebnih do-hodkov. Seveda je tak stroškovni princip delitve dohodka v marsi-katerem primeru bolj spodbujal
povečevanje stroškov kot pa bolj-še delo. Poleg tega pa so se pozitiv-ni rezultati posameznega TOZD prelivali v druge TOZD osnovne dejavnosti. Prav tako pa tudi ne-gativni rezultati.
Novi dohodkovni odnosi, o ka-terih sedaj teče razprava, prepre-čujejo tako prelivanje sredstev in rezultatov dela. Izhodišče novih odnosov je neposredna poveza-nost med vzrokom in posledico. Ali, povedano z drugimi beseda-mi, prihodek neke storitve, prevo-za, ne bo šel več v skupno blagajno na ravni ŽTP in se od tu delil med TOZD osnovne dejavnosti, ampak bo v celoti ostaltistemu, ki ga je ustvaril. Transportni priho-dek bo torej ostal organizacijam, ki sodelujejo neposredno pri se-stavi, vleki in vožnji vlaka.
Seveda pa je za redno in varno vožnjo vlakov potrebna še cela vrsta »postranskih« dejavnosti, od tistih, katerih cilj je vzdrževa-
nje proge, vzdrževanje signalnih naprav, voznih sredstev ipd. Do-slej je bila večina teh organizacij neposredno udeležena na sred-stva iz skupne blagajne ŽTP, od-slej pa bodo udeležene, na tem prihodku s cenami svojih storitev.
Tako postavljeni sistem dohod-kovnih odnosov seveda v marsi-čem odpravlja slabosti doslej ve-ljavnih odnosov, ki so temeljili izključno na stroških.
Odpravili naj bi torej tisto me-glo, ki je zakrivala dobro ali slabo delo posameznih udeležencev v železniškem transportu in katere osnova je bila brez dvoma tista skupna blagajna, v katero je mar-sikdo mnogo dajal in dobival rela-tivno malo, po drugi strani pa so mnogi dajali malo in dobivali mnogo.
Seveda je poleg te osnovne usmeritve še cela vrsta vzpore-dnih vprašanj, na katere tudi se-stavljalci osnovnih dokumentov
niso mogli najti prave rešitvealije teh rešitev možnih celo več. Javna razprava je tudi potrdila osnovna izhodišča, obenem pa je bilo izre-čenih cela vrsta predlogov, kako posamezna sporna vprašanja opredeliti tako, da bo končni re-zultat čim boljši. Tako se je že izoblikovalo mnenje, da je v seda-nji fazi težko ugotavljati prihodek posameznega vlaka, razen v izje-mnih primerih, pač pa naj bi se prihodek ugotavljal po posamez-nih progovnih odsekih, ali, kakor bi temu rekli po domače, po števi-lu in kakovosti vlakov, ki vozijo po posameznih progah ali delih prog. Skratka, javna razprava, ki bo sicer trajala do srede septem-bra je že pokazala, da ni le zgolj formalnost, ampak ustvarjalno delo vseh železničarjev za uredi-tev dohodkovnih odnosov.
M. Pirjevec