XIII. letnik. V Gorici, dneT>. npilra 1905. 14. številka. l/linja vs.il I Vtik'k uh II m i ili>|iol(lne. Rokopisi so ne vračajo. Ndiankovana pisma sc ne sprejemajo. Cena istu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 ‘50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele Izven Avstrije fi K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna" v Goiici, ulica Vet-lurlni 51. 9. S Naročnlno In naznanila sprejema upraviilštvo v (lorici, Semenlška ulica S. H’> Posamezne številke se prodajajo v tol)n karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-'rava s jedne strane prikradivaju i gaze, dok se s drage strane opet omalovažavajn i zanemaruju: odtod izvirajo večinom ona velika zla, s kojih danas boluje društvo. I s jedne bo i s droge strane griješi. Nema ništa ružnije (gršega) i gadnijejpred Bogom nego ako jedan narod dragoga tlači i progoni otimajoč mu dobra duševne na-obrazbe i prosvjete; a opet nema ništa nenaravnije od naroda, koji zanemaraje i izdaje sam sebe, svoj jezik, svoja nedotakljiva prava; jer kako sa ovakvi ljudi sami sebi nevjerni, tako se iznevjere i Boga i Crkvi. Gospodarske zadeve. m. Skupnost slovenskega zadružništva. Glasilo „Zadružne zveze“ v Ljubljani povdarju v članku, ki je naperjen proti „Goriški zvezi", skupnost zadraž-ništva na tak način, da se avtonomija posameznih kronovin ne sme stavljati nemški govoril; da govori Blovenski celo — v Bablju itd. »Prvi Nemec“ Š pa mo je dejal — Nemcežerec“. »Potem jih pa moraš že imeti na želodca 1“ — „Nekdaj da je segala nemščina celo do Kobarida in Tolmin in sv. Lucija da sta bila nemška. Naselbina med Logom in Trnovim je bila nemška; še zdaj da pravijo „pri Nemcih11, kjer je doma bivši kranjski predsednik baron Winkler. Jezikovna meja, da se je pomaknila v zadnjih desetletjih iz Bolca do Predela! Toliko, da je gotovo, da vedno bolj in bolj prodirajo proti severu valovi slovanskega morja !...“ »Glej torej — mi gremo naprej 1“ ,.Dobro, da mi je bil dal graški „Volksblatt“ prostor, da sem bil povedal temu neznanemu bedaku, naj se gre prej učit, predno kaj gobezdii. Seveda je ta temeljiti Dummreicher zanemaril Trnovo in Lokve pri Gorici — kamor je bila cesarica Marija Terezija res poslala par nemških drvarjnv — s Trnovim in Logom na Bolškem. kakor bi bilo to vse edno! Ne vem, ali je to nevednost ali škrateljska hudobnost 1* »Kaj čemo, so ljudje, ki nočejo slišati resnice, ali pa jo vedoma pačijo. pred njo. Taka skupnost, ki zapostavlja avtonomijo ali koristi in razmere posameznih pokrajin, ni dobra in ni potrebna, kakor ni potrebna absolutna skupnost gospodarskih ali političnih programov, ki se morajo ravnali po različnosti dežel in ljudstva. Na Kranjskem je prevladavalo nekdaj mnenje, da je dobro ustanavljati kon-sumna društva. Na Goriškem nismo poznali te potrebe. Dr. Tuma se je pa prav te ideje poprijel, daje pridobil slovenske trge zase, rekoč, da goriški in kranjski klerikalci z duhovniki na čelu so eno in isto, da imajo sknpen program, da to, kar delajo na Kranjskem, bodo delali tudi na Goriškem, da konsnmi so pogubni za narodno trgovstvo. In veroval je to celo pokojni Jonko. Ako bi se bilo konstatiralo o pravem času, da konsumi so le na Kranjskem koristni, bi ne bila mogoča dotična Tumova agitacija. Daje skupnost zadružništva koristna in potrebna, posebno glede zakonodaje in v varovanje zadružnih koristi nasproti avtonomnim in drž. oblastim, to je res. Ali to ne izkljnčnje koristi in potrebo pokrajinskih zvez, ki so v prvi vrsti poklicane za specijelno in podrobno delo, za katero so mnogo bolj sposobne nego veliki organizmi. To priznava posredno tadi načelstvo „Zadražne zveze11, katero odobroje in priporoča podzveze po raznih pokrajinah, ki naj delujejo v odvisnosti od velike zveze. Naj da tem podzvezam prosto gibanje, da postanejo zveze, pa naj jih združi v osrednji ali vrhovni zvezi, in ima potrebno skupnost. Mi smo za prostost posameznih organizmov in za skupnost v višji organizaciji, kakor se ta nahaja tadi drugod. Čehi so gotovo razamni Ijadje, pa imajo drago zvezo za Češko, drago za Moravsko in drago za Šlezijo (LJstredni jednota česk^ch ho-spodftrsk^ch společenstev v kr&lovstv-Českčm v Praze ; Ostredni Bvaz česk^ch hoBpoddrsk^ch společenstev v markrabstvi Moravskem v Brne; Jednota česk^ch hospodafskych společenstev ve včvodstvi O nemški grob6sti je poln ves slovanski svet, o njih temeljitosti so se prepričali tadi dragi izobraženi narodi, in le redko kdo jim gre še na limanice." ,, Vzemimo KoroSko: še ta je bila nekoč vsa slovenska. Priča sta pametna Nemca, zgodovinarja Krones in Kammel. Temu v prilog govorš v tej okolici n. pr. krajna imena : Krajni dol, Špranja, Ple-čica, Viš, Breznik, Brašnik, Zajezero, Huda polica, Žilica. Iz poslednjih je napravil mojster — Nemec: Balitzenspilzen in Schlitza! Bes je nasprotno, da je Nemec požrl Slovenca." „Kdaj pa se je neki zgodilo to ?“ „Pisatelji menijo, da je bila Koroška slovenska od 600—900. Kar se tiče kanalske doline posebej, se je začelo ponemčevanje najbrže po 1. 1002. Henrik II. je bil namreč podelil kraje od Pontebe do Beljaka bamberškema škofa na Bavarskem (1) in torej je umljivo. Seve nemška nenasitljivost in nadatOBt trdi, da spodaj stoječe jare kali vodo. Nehote se vsiljujejo človeka besede iz pBblma 82 : Sram jih bodi, zbegani in osramočeni naj bodo od vekomaj.“ (Dalje pride.) Slezskem v Tropavi'); Nemci niso zabiti, pa imajo zvone po deželah in osrednjo zvezo, v kateri se družijo pokrajinsko zveze. Nižjeavstrijska, Štajerska, Koroška, Tirolska, Predarelska, Češ^a, Moravska, Šlezka imajo zveze; „Splošna zveza11 pa je na Dunaju. Iz okoliščine, da „Zadružni zvezi1* v Ljubljani pristopajo slovenske in celo brvatske zadruge iz raznih pokrajin se ne da sklepati, da vse te priznavajo potrebo ene velike zveze in nepotrebnost pokrajinskih zvoz. Pristopajo zato, ker nimajo še svoje zveze, kateri bi se pridružile. Vemo pa, da v Istri obstoji že gospodarska zveza, katera teži na to, da dobi revizijsko pravico. V Dalmaciji se prav živahno razpravlja vprašanje o ustanovitvi deželne zveze. Mnoge šta-erske zadruge so pridružene Štajerski, osrednji zvezi ? Gradcu. Korošci si osnujejo svojo zvezo, ko jim bodo dani potrebni pogoji. Povsod prevladuje misel pokrajinskih zvez. To je tudi naravno; kajti zveza ima opravila z avtonomnimi in državnimi oblastmi ter občuje najlože z oblastimi svoje dežele, ne pa vseh sosednjih dežel. Ni res, da pokrajinske zveze niso sposobne izvrSevati svoje najoge, da imajo le malo življenske moči, da ne dajo nikdar pravih vspehov, ker ti so reservirani le za velike organizme; marveč dejanja kažejo, da mala zveza vrSi radi manjšega obsega in radi njene bližine s posameznimi zadrugami revizijo in blagovni promet b o 1 j S e od velike zveze, ki iz navedenih razlogov ne more v podrobnostih uspešno delati. To je fakt, ki se ne da tajiti, ki se more potrditi z raznimi slučaji. Praktična potreba zshteva zveze, katerih meje se ujemajo z mejami avtonomne in politične uprave, združene v višji organizaciji osrednjih ali vrhovnih zvez; siva teorija si pa stvarja brezmejen delokrog, katerega v dejanju ni mogoče izvrševati. Decentralizacija po pokrajinskih zvezah, a centralizacija pokrajinskih zvez po vrhovni zvezi, to je organizacija, ki prija našim razmeram, ki edina more vsestransko pospeševati slovensko zadružništvo. Do take organizacije moramo priti prej ali slej. Rusko-japonska vojska. „Kolnische Zeitung** javlja iz Har-bina: V potek so se vršili južno od Harbina ljuti boji med sprednjimi voji. Neki japonski voj je v svrho rekogno-sciranja navalil na armado generala Miščenka. Japonci so bili odbiti. * * ♦ „Morning Post" poroča, da nameravajo Japonci v najkrajšem času napasti od morske strani Vladivostok ter navzeli, še predno to store, clok Sahalin. * * List „Times“ javlja iz Pekinga; Ruska poročila naglašajo opetovano, da Rusija nikdar ne pristane na odstop ozemlja oziroma na plačanje vojne odškodnine. Rusi živeči v Pekingu zatrjajo, da bo vojna trajala, dokler ne zmaga Rusija. * • Ruska eskadra pod admiralom Ne-bogadovom, obstoječa iz 6 vojnih ladij in ene lazaretne ladije, se je usidrala pred Džibuti. ♦ * Del vojnih sil, ki stoje pri Raijuanu, je pregnal Rnse pri Neuhahu ter je zasedel to vas in severno ležeče višine. Položaj v drugih delih bojišča je nespremenjen. Politični pregled. Državui zbor. — Poslanska zbornica jo imela v pondeljek in torek sejo. V torek bila je končana razprava o zakonskem načrtu glede rajoniranja peso. Zukonski načrt bil je vsprejet. — V torkovi seji stavil je poslanec Berger predlog, naj bi država prevzela cerkveno premoženje v svojo upravo, in duhovniki uvrstili naj bi se med državne uradnike. Cesar ua Dunaju. — Naš cesar se je včeraj povrnil iz Budimpešte na Dunaj. Kriza n« Ogerskem. — Minister-ska kriza na Ogerskem še vedno ni rešena, in so nastale razmere med krono in ko-alirano opozicijo, kakor poročajo listi, še bolj napele, nego so bile do sedaj. Arabska država. — Med tem, ko preliva Rusija kri na daljnem vzhodu v vojski z Japonci, in Avslro-Ogrska trpi na liudi politični krizi, angleška diplomacija no počiva prekrižanih rok. Ona dela, dela skrivaj na Daljnem vzhodu, a nekoliko odkritejše in onorgičnejše na bližnjem vzhodu. Pod angleško zaščito se je osnovala v Kairi arabska politična liga, katere cilj je, da poBtavi namesto se-danje turške države arabsko. Odbor ligo je izdal le ^ni proklamacijo na vse države in narode, v kateri določa meje bodoče države, osnovne principe njone uprave, povdarjajoč, kako Turčija od dne do dne propada in je vedno manj spo-Bobna za nadaljni obstanek. Kden arabskih šeikov bo postavljen za starešino bodočega cesarstva, ki bo vladal ustavno. Meka in Medina dobita avtonomno upra vo; ravno tako Palestina, Sirija in Armenska. Dalje poudarja proklamacija, kako je Turčija zadnji čas popolnoma prišla pod vpliv eno veliko evropsko države tor da se lahko izpremoni v njeno kolonijo. Nemško časopisje, vedoč, da jo ta velika država Nemčija, jo z največjo srditostjo napadlo angleško diplomacijo, očitajoč ji krivico. Odkrilo kliče nemško časopisje angleški diplomaciji, da so to VBe njene spletke. Za to je največji dokaz, kor se je liga osnovala v Kairi, mestu, ki je pod angleškim varstvom, in ker je angleško časopisje simpatično pozdravljalo to ligo v svojih člankih. Ta načrt jasno kaže, da hoče Angleška ustaviti širjenje nemškega vpliva na-Tarskem ter da noče več mirno gledati, kako si Nemčija osvojuje Turčijo. Italijanska jadranska eskadra. — Iz Rima poročajo dunajskim listom, da je uprava italijanske mornarice sklenila osnovati posebno jadransko eskadro, obstoječo iz petih križark, in da se dve taki križarki nahajata 2e v delu. Ločitev cerkve od države ua Francoskem. — Francoska poslanska zbornica nadaljuje Se vedno razpravo o zakonskem načrtu glede ločitve cerkve od države. Te dni govoril je tudi nekdanji ministerski predsednik Ribort, ki je rekel, da bi se imelo poprej vprašati državljane, kaj mislijo o taki ločitvi, nego je vlada predložila dotični zakonski načrt zbornici v pretresovanje. Ribort je priporočal zbornici, naj odkloni ta zakonski načrt, ki žali čustva velike večine francoskega naroda in ki zamore provzro-čiti silne boje v vsaki občini. Nemiri na Ruskem. — V Lodzu je pri zadnjih volitvah policijski komisar Szatalovicz ubil nekega sooijalista. Nekega dne popoludne ga je nekdo poklical telefo-nično na ulico, kjer ga je čakal neki mož ter mu vrgel bombo pod noge. Sza-tanovicz je hudo razmesarjen. Napadalca je neki policist posekal s sabljo na tla ter ga odpeljal v bolnišnico. Vstaja na Balkanu. — Splošno mnenje je, da bo že v prihodnjih tednih vzbruhnila vstaja na Balkanu. V večjih mestih stražijo Bolgare, ker bo Turki boje, da bo ob Veliki noči vzbruhnila vstaja. V Solan so došli iz Male Azijo vojaški novinci, ki so jih poslali v provinco. Turški vojaški krogi trde, da bodo poklicani pod orožje reservniki prvega, drugega in treljoga armadnega voja. Dopisi. Iz Nabrežine. — Ker uredništvo lista „Delavec — Rdeči prapor** skoraj gotovo zopet ne sprejme poslanega mu popravka, prosim, da ga blagovolite Vi objaviti v Vašem listu. Popravek se glasi: Slavnemu uredništvu „Delavec — Rdeči prapor1* v Trstu. Sklicujoč se na, paragraf 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na članek, objavljen pod za-glavjem „Nabrežinski nunec in stavkajoči Mesarji** v štev. 12. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku, na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da „v zadnjem času se je pričel tudi med delavstvo vtikati in z zakotnimi shodi je hotel združeno delavstvo razdvojiti;“ res je pa, da do sedaj jaz nisem sklical še nobega, niti javnega, niti zikotnega shoda. 2. Ni res, da .svetoval jim je, da naj se gospodarjem udajo, ker so gospodarji menda za to od boga postavljeni;* res je pa, da sem rekel na shodu, h ko-jemu so me socijalni demokrati povabili, da obligatorična socijalno - demokratična organizacija, kakoršno tirjajo Kopač in tovariši, t. j. zahteva, da gospodarji ne smojo dati dola nobonomu delavcu, ako bi» no vpišo v socijalno - demokratično društvo — zahteva, radi katere so soci-jttlno-demokratični voditelji nagnali klošarje in kamnolomce v stavko, — da la zahteva je krivična, prvič ker nasprotuje osebni prostosti in svobodi, o kateri aocijalisti vedno deklamirajo, in drugič, kor je socijalna demokracija, po besedah nje glavnega vodilolja Bobela, proti državnemu redu, proti družabnemu redu in proti veri. 3: Ni res, da „ko so pa delavci izvedeli, kaj se v bližini „Gave Romano" godi, so pustili delo in šli so si tretjo-rednike ogledati;** res je pa, da so prišli delavci iz „Gave Romane1* druge delavce zmerjat, zaničevat, jim žugat in proti njim demonstrirat. 4. Ni res, da ,,kar po dva in So celo trije gospodarji in kapoti so rinili zbegano pred gostilno stoječo kamuo-lomce, da podpišejo pogodbo ;“ res jo pa. da so kamnolomci prostovoljno prišli Selo pogajat s e za vstop v delo. 5. Ni ros, da „in sedaj jo pričel nunoc čargo svojo delo Podpisal j« menda kakih 40 delavcev, ki bi bili pripravljeni vstopili v krščansko društvo pod njegovo komando;“ ros jo pa, dajo g. notar — ko so je po dvo in polurnem pogajanji doseglo popolno sporazumljonjo med gospodarji in delavci — podpisaval liste delavce, ki so bili voljni sprejeli dogovorjene pogoje in iti drugi dan na delo. 6. Ni res, da .kdor je bil v ponde-Ijek v Nabrežini, ta si je lahko ogledal, kako je nunec za črno organizacijo agitiral ;“ ros jo pa, da sem bil jaz od delavcev samih povabljen, naj, kot njih delegat, zastopam njihove interese pri pogajanju z gospodarji. 7. Ni res, da „za njj mi je pa capljal s pobešimi očmi Angolj (.'.argo; videlo se je, da se je toga čina sam sramoval;“ res je pa, da se svojega delovanja nisem sramoval in se ga ne sramujem, leinvoč sem ponosem na to, da sem mogel kaj storiti v prid delavcem in pripomoči k zboljšanju njihovega zaslužka. Nabrežina, dne 80. sušes 1905. Angelj Čargo, kurat. Sv. Lucija ob Soči. — Nastopili so krasni pomladni dnovi. Povsod se vzbuja novo življenje Tudi delo pri železnici se nastavlja z isto marljivostjo kot pred zimskim mrazom. Železniška proga je pravo mravljišče. — Delo hitro napreduje — saj ni tudi čudo pri tolikem številu delavcev — in pri tolikem pritisku. V ponedeljek, dne 3. t. m. se je zopet ponesrečil en delavec. Bil je nosač kamenja pri vijadukla pod Logom. Rodoin jo Hrval in še v mladeniški dobi. — Ko jo prinesel kamenje na oder, pade raz visoki oder v globino nekaj deset metrov proti Soči. Šest delavcev je ponesrečenca prenoslo v rešilni voz — toda življenja mu ue bodo mogli rešiti vsi zdravniki. Bil je popolnoma razmesarjen, in le isfcrica življenja je tlela šo v njem. — Žalostno, da se taki slučaji tako pogosto ponavljajo. Istega dno so tudi spuščali mine — Na nasprotni strani pri Kozmericah se je zbralo prilično radovodnoga ob činslva. Z nestrpnostjo smo pričakovali šeste ure ko se imajo mine prižgati — Uže vidimo, kako zapuščajo delo utrujeni delavci, kako hite od dnevnega truda k nočnemu počitku. C-de procesijo se vijejo po ozkih in strmih stezicah — hite proli domu, da utolažijo svoj gladni želodec. — Nestrpnost narašča med gle-davci. — Toda glej I Uže bo prižgali dovodne vrvice, uže beži zadnji minčr, — napetost narašča, kaj bode iz tega. — Vseh oči so uprte v ono točko, — kjer se vije sivkasti dim iz malih lukenj; — še nekaj trenutkov, — mogočni pok — drugi, tretji, in velikanska masa kamenja in grušča se zvali z velikim ropotom v mimotekočo Sočo. — Dva-trikratni jek, in gosti dim je napolnil globiko in ozko soško strugo, — potem pa se polagoma polegel in utihnil. Tako živimo v vodnem kaosu realnega življenja. O nočnih napadih, o umorih itd. pa vam ne poročam, ker spadajo večinoma med — bajke. Šebrelje. — 29. m. m. preminul je po kratki, a mučni bolezni Ivan Rijec, oče gosp. župnika čepovanskegi in bivšega župana Andreja Rejoc. Pogreba, kateri je bil 31. m. m., vdeležilo so jo obilo ljulstva. Vodil ga jo domači g. župnik v spremstvu g. župnika iz Jageršč. Pokojni dočakal jo starost 73. lot. Naj v miru počiva ! HO. pr. in. bila jo volilov župana. Izvoljen jo Ivan Hvala p. d. Močnik. Tukajšnja poštna nahiralnica jo v popolnem — no — redu. Novice. Imenovanje v llnnučni stroki. — Prodsodništvo e. kr. linančnoga ravnateljstva jo imenovalo carinskega ofi-cijala Kdvarda S a u I i in Jurja pl Pichtl za višja carinska oficijala v IX. plačilnem razredu, carinskega asistenta Hermana BI it z pa olicijalom v X. plačilnem razredu. Smrtna kosa. — Družino veleposestnika, gostilničarja, mesarja iu bivšega župana g. Aniona Mozetiča v Solkanu, zadel je v četrtek popoludne hud udarec. Umrla je namreč omeu-jonega dno v najlopši dobi svojoga življenja po dolgi in mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti soproga g. Mozetiča, gospa Katarina Mozetič roj. Černe, ki mu je zapustila 8 še nedoraslih otrok. Pokojnica bila je na glasu pridno gospodinjo, skrbne maloro in sploh nzorne ženo. Pogreb ce je vršil danes ob 9, uri prodpoludno. Žalujoči družini izrekamo na lem mestu naše iskreno sožalje, blagi pokojnici pa svetila večna luč. Rodbino gosp. odvetnika dr. Pav 1 e t i č a zadela je te dni prebritka izguba. Neizprosna smrt ugrabila ji je namreč 3 letnega sinčka Bogomila. Žalujoči častiti rodbini izrekamo na tem mestu našo iskreno sožalje. V Tolminu umrl je v torek zjutraj po dolgi in močni bolezni tamošnji poštar in posestnik g. Anton Devetak, previden b svetimi zakramenti. Pogreb bode v četrlek. N. p. v m.! V nedeljo zjutraj dne 2. t. m. umrl je ▼ Škorklji pri Trslu tamošnji posestnik g. Josip Turk. Pokojnik bil je ned tržaškimi Slovenci jako spoštovana in ugledna oseba. Bil je odločen rodoljub, bogaboječ mož in usmiljen človek, ki jo revože podpiral, kjerkoli je mogol. Pokojnik bil je tadi član in odbornik raznih slovenskih draštev. N. p. v m.! Za Alojtijevišče: Preč. g. Jož. Pavletič 20 K, preč. g. Št. Kofol 10 K, I. B. & K, Solkanka 60 vin Poslale nove orgije na Otlici 8 K, in sicer: Princip*! t K, Bordon 1 K, Gamba 1 K, Oktava 1 K, Mikstura 1 K, Podbas 1 K, Oktavna vez t K, Pedalna vez 1 K. Bog jih živil Naj vriskajo in pojejo mnogo, mnogo leti Bog stotero povrni I Za »Slovensko sirotlAče“: P. n. gg. Anton Prelesji 80 v, T. Fišor I K, Ivan Gorjup, pekovski mojster 1 K, prelat dr. Jos. Gabrijevčič v poravnavo usta-novnine 20 K, N. N. 6f> v, Andrej Kragelj v Širokem blaga za 4 K 48 v. .Slovenska Beseda" 1 K, za kosilo pri Katniku 2 K, Karol Čigon, vikar G K, razni dobrotniki v Dornbergu še 2 K 40 v, neimenovana oseba 200 K. P. n. K. Leske je nabrala v R o č i n j u 37 K 42 v. Vsem dobrotnikom in podpiraloljem kličemo: Srčna hvala! Bog stotoro povrni I — Darovi. Oprava „Primorskega Lista * jo prejela za „Šolski Dom** l K, katero je darovala družba „Slovenska Beseda**. J. G. v K. za „Šjlaki Dom1* 10 kron. Ravno toliko za „AlojzijeviščeJ*. Za „Slov. sirotišče1* pa 1 krono, Karol čigon, vikar 4 K za .Mali Dom**. Bog stotero povrni I Za pogorelce v Čepovanu na novo došlo: 1. Županstvo St. Andrež pri Gorici 50 K ; 2 Županstvo v Bovcu 51 K 80 v; 3. Županstvo Renče pri Gorici 30 K ; 4. Vikarijski vikarjat Pečine 7 K 50 v. Vsem dobrotnikom kličemo: Bog povrni I — A. Podgornik, I. Rejec, župan. župnik. DruStvo „Slopi“ je imelo avoj redni občni zbor v četrtek 30 marca, na katerem je bil izvoljen naslednji društveni odbor: predsednik dr. Anton Gregorčič, državni in deželni poslanec ; o d b o r n i k i : dr. Anton Brecelj, zdravnik v Girici; dr. Josip Dermastja, odvetniški koncipijent v Gorici ; Rlazij Grča, župnik in deželni poslanec ; Anton Klančič, velepostnik in deželni poslanec; dr. Fran Pavletič, posostnik in odvetnik v Gtrici; dr. Androj Pavlica, stolni vikar; dr. Aleksij Rojic, posestnik in zdravnik v Gorici; Ferdinand Sfiligoj, veleposestnik in donarničar „(!nntr. pnn.14 v Gorici ; Josip Vidmar, posestnik’ trgovec' in žnpan v Lokavcsu ; — n a-m e s l n i k i : Janez Dermastja, vikar v 1’laveh; Lovro Juvančič, župnik v llorn-hergu ; Josip Klanjšček, posestnik in župan v Št. Ferjanu ; Josip Mašera, vikar in posoBlnik v Št. Mavru; Anton Zacchiali, veleposestnik in župan v Medani. — Navedena imena nam dajejo pnroStvo, da društvo se pomladi tor da 1)0 delovalo v katoliškem in narodnem dnhn. - Bog daj srečo I „'/2% 'n ZH poBojila na vknjižbo od 5'/a% ntt &%■ Vesolimo se tega pojava prav iz Hrca, ker jo to naj-lepši odgovor na bedarije, katere kvasi „Soča“ o ,,1'arovških posojilnicah11. Pri-drnžimo se glasnemu vzklikanju nSoče“: Ljudje, ogibajte se zavodov, kjer Vas odirajo in kjer rabijo Vaš denar za razno „Velikonočno pirube“. (ionska zveza1' nam sporoča, da je žo dobila modro galico in žveplo. Neknj žvepla in modre galice je še oddali, zalo opozarjamo kmetovalce, ki še tega niso storili, naj hitro naročijo, kolikor potrebujejo. Na poznejša naročila se ne bode oziralo. Dramatični večer naše ugledne ženske podružnico sr. Cirila in Metoda nam obeta za nedeljo dne 9. t. m. zopet izboren užitok. Dve glediščni igri — prva v Ireb dejanjih — proizvedeni od naših priljubljenih diletantov na krasnem novem odru »Trgovskega Doma“ že sami na sebi jamčila za obilno udeležbo ; a opremljeni bodeta še obilno z lepimi glasbenimi točkami; in namen priredbe, pridobiti donesek v pokritje velikih potreb naših šolskih društev, pač nalaga vsakemu rodoljubu dolžnost, udeležiti so leg* večera, pripomoči k gmotnemu uspeha, pa ludi k moraličnemu, ki leži v tem, da pokažemo svetu z obilno udeležbo svojo solidarnost in vstrajnost v borbi za naš narodn obstanek. Goriška ženska podružnica sv. Cirila in Dietoda priredi dno 9. t. m. v .Trgovskem Domu" dramatičen večer, pri katerem bo sviral ob začetku in odmorih vojaških orkester c. kr. pešpolka št. 47. Vspored: 1. „V Ljubljano jo dajmo“. Izvirna veseloigra v treh dejanjih. Spisal Josip Ogrinec; 2. Volarič: „Biseri“, samospev za sopran s spremljevanjem vojaškega orkestra; besede S. Gregorčič; 3. „Dva gospoda in en sluga", burka s petjem v enem dejanja. Po Goldonija poslovenil Dav. Hostnik. Vojaški orkester bo proizvajal te-le skladbe: 1. Tiltl: „PIaninske rože“, ouverlura; 2. Dvorak: ,,Slovanski plesu št. 8; 3. Lehar: „To je priprost račun“, pesem iz operete „Bo-žanslveni soprog11; 4. Smetana: Fantazija iz opere »Prodana nevesta11. Začetek ločno ob 8.'/a zvečer. Čisti dohodek je namenjen v korist družbo sv. Cirila in Metoda in „Šolskema Domn“. Listki za sedeže bodo na prodaj zadnja dva dneva pri čitalničnem čuvaju in na večer pri blagajni. Sedeži: I—III vrsta 2 K; IV—VI vrsta 1 K 50 v; VII—X vrsta 1 K. Na galeriji sedeži: I vrsta 2 K; II vrsta 1 K. — Stojišča na galeriji in v dvorani 50 v. Blagosrčni darežljivosti deležencev in zadržanih vabljencev se priporoča načelstvo. Odličen gost. — V torek pripeljal se je v Gorico s svojo soprogo nekdanji naš minislerski predsednik knez Alfred Windiscbgraelz. Danes se odpelje na Tirolsko Iluzarji ne pridejo še v Gorico. — V „Triealer Tagblattu41 se piše iz Gorice, da se je goriška meslna občina zavezala, da hoče za hnzarje ali sploh za konjeništvo sezidati posebno vojašnico, ter da prideta onadva eskadrona, ki sta imela priti prve dni tega meseca semkaj, še-le tedaj, ko bode vojašnica dozidana. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gorici naznanja, da ho se pri posameznih oddelkih podpisanega urada počenši s prvim aprilom l. I. uradne ure za nedelje in praznike pre-menile, oziroma skrajšalo. In sicer so uradne ure za prodstojništvo od 9. do 12. predp., za poštno blagajnico in nakaznico in hranilne vloge od 9. do 11. nre predp, predaja prip. pisem od H. do 12 in od 3. do 4 ure, vožnjih pošiljatev in denarnih pisem od 8. do 12. ure predp., izdaja vožnjih pošiljatev in denarnih pisem od 8. do 11. uro predp. Uradne uro za brzojav in tolelon ostanejo nespremenjene. Solu za risanje v Gorici. — Goriška trgovska in obrtna zbornica olvori šolo zh risanje. Vodja bo sedanji ravnatelj obrtne šole v Marijanu, g. Hibi. Najmojo ludi asiulenia, ki mora znali italijansko in slovensko. Imenovanje. — Vslod sklepa ob črnskega starešinstva v Št. Andrežn jo imenovan dosedanji občinski redar Blazij T a b a j obhodnikoin tainošnjo občino. Novoizvoljeni, kateremu jo poverilo "Ha-rešinstvo v znak njegovega dosedanjega vestnega službovanja posel obhodnika, opravljal bode zajedno tudi službi občinskega redarja. Izpred sodišča. — Kakor smo svoječasno poročali, popivala sla v Devinu dne (3 februvarja t. I. skoro ves dan skupaj pek Jakop Podgornik in krojač Ivan Aržon. Ko sla šla proli večeru iz neke krčme, sprla sta se na cesti ter se začela pretepati. Da bi jih pomiril, prišel je k njima Ivan Legiša, ki je pa tako slabo opravil, da je bil nazadnje on sam smrtno ranjen in je že na polu proli doma izdahnil svojo dušo. Ranjena sta bila ludi njegov brat Anton Legiša in njegova mali Marija, kakor tudi pek Arzon, in vsi trije še precej nevarno. VRled tega so je vršila v četrtek pred tukajšnjim okrožnim kol kazenskim sodiščem kazenska razprava proti Jakopa Podgornika in Ivana Arzonn. Državno pravdništvo tožilo je obadva zaradi ubojstva v pretepa, posebej pa Jakopa Porgornika zaradi težke telebne poškodbe, izvršene na Ivana Arzona, Antona Legiši in Mariji Legiši. Podgornik je bil obsojen na 2-letno težko ječo, poostreno s trdim ležiščem in jednim postom vsake tri mesece, Arzon pa na 1 letno ječo. 80 letni France Vodopivec iz Dorn-berga zagovarjati se je moral te dni pred lak. okrožnim kot kazenskim sodiščem zaradi krive prisege. Vodopivec dajal je svoj vinski pridelek več let krčmarja Pelizzona, in zmenila sta se, da mn ga je Pelizzon plačeval v obrokih po 50 kron. Kar nastane med Pelizzonom in Vodopivcem nesoglasje zaradi jednega obroka, o katerem je trdil Pelizzon, da ga je plačal, Vodopivec pa da ne. PriSIo je do tožbe in ker je Vodopivec pred sodiščem prisegel, da ni dobil omenjenega obroka, je sodišče obsodilo Pelizzona na plačilo toženega zneska a pravdnimi stroški vred. Po treh letib, ko je stari Vodopivec premišljeval o svojih opravkih, postal je koj nekako nemiren, ker se mn jo vendarle zdelo, da mn je Pelizzon plačal tadi obrok, zaradi katerega sta se tožila. Vodopivec pove to najprej spovedniku pri spovedi. Ta pa mn je rekel, naj krivico popravi; in res šel je Vodopivec k Pelizzona ler ma povrnil stroške in žo plačani obrok rekoč, da se je kasneje spomnil, da je bil vendarle plačan. Pelizzon pa ni bil zadovoljen samo s plačilom, ampak ovadil je Vodopivca zaradi krive prisege sodišču. Pri kazenski obravnavi rekel je Vodopivec, da je bil takrat, ko je prišel, v resnici tudi prepričan, da ni plačiia vdobil ler da je na podlagi tega prepričanja tadi prisegel. Kasneje pa, ko je prišel do drugega prepričanja, je krivico, katoro je storil Pelizzona nehote, poravnal. Sodišče ie Vodopivca oprostilo Na sedemmesečno ječo je bil obsojen Črnogorec Ivan Mondič, ki je fliilirijelčičevntta hlapca v PIkvoh nekega Kotarja, ki jo Črnogorcu brez vnakega p ) voda ra/.žalil, oklofutal in bi ga liil rn )g »5« ludi z nožem prebodel, da ga nista zadržala dva druga Črnogorca. Morsko zdravilišče v Gradežu. — Odbor morskega zdravilišča v Gradožu naznanja, da bode letos v omenjeno zdravilišče brezplačno vsprejelih iz go-riškpga mesit!, ler ^ goriške dežele 50 škrololoznih otrok, katerim so bile koze redno slavljene in ki niso mlajši od šestih, a starejši od dvanajsl let. Dolične prošnje predložiti se imajo odboru morskega zdravilišča v Gorici do 15. maja t. I., in sicer za otroke stanujoče v Gorici polom mestnega magistrata, a za otroke z dežele polom do-ličnih okrajnih glavarstev Prošnjam treba priložiti, a) zdravniško spričevalo, b) spriševalo o stavljenju koz, c) krslni lisi in d) ubožni list. Na prošnjo, ki bi bilo □ložene po zgoraj omenjenem roku, so no bode jemalo ozira. Stavku klesarjev v Nabrežini je končana. — V torek popoldno so imeli socijalni demokrutje zaupni shod, pri katerem je Kopač svojim pristašem in teroriziranim sodragom milostno dovolil, da smejo ili na delo. V voč kot 4 mesečnem šlrajku, kojega je Kopač vprizoril, niso dosegli klesarji čislo ničesar. Da, še to vlegne biti posledica, da gospodarji ne bodo mogli vzoli vseh delavcev v delo, ker so morali mnogo naročenih del zavrnili ravno zaradi stavke. Iz Vellkegadola nam pišejo: Pri volitvi županstva dne 30 marcija t. I. je bil izvoljen županom g. Franc Trobec, podžupanom pa gg. Gergič Franc in Mrknža Jakob. Iz Novakov na pišejo, da niso plesali na dan sv. Jožefa tam v neki krčmi, kakor je nekdo poročal .Primorskemu Listu" v zadnji številki, ampak da so imeli le par godcev, ki sta pivce kratkočasila. Svojim dopisnikom priporočamo, da so v svojih dopisih točni in da se o tem, ' o čemer poročajo, poprej sami dobro I prepričajo. Nove orgl|c na Otlici. — Na Otlici — obmejni fari Kranjske in Goriške — so dobili 20. dec. 1904 nove orgije, katere je postavil g. Ig. Zapan. — Orgije imajo to dispozicijo : 1. Princip 8’; 2. Bordon 16’; 3. Gamba 8’; 4. Octav 4’; 5. M>xlura (2-3) 6 Subbass 16’; 7. Octavcoppel; 8. Pedalcoppel. — Zbiralniki: Piano, Mezzoforte, Forle, Tutti. — Mehanika delaje izvrstno. Igralnik je pripraven, tako da z omaro vred napravi lep ntia. Zbiralniki ao na deščici nad pedalom. — Intonacija je prav dobra v j principala in bordana; tadi mixtara d& lep, bliščeč, a ne kričeč sijaj. Gamba ima preveč reznosti; s to gambo bo morda zadovoljen P. Hugolin I — Meh je iz- vrstno zgoščen, ima 2 zajemalca. Mojstra jo posebno skazal g. Zupan, da je znal tesni prostor na koru tako izvrstno porabiti. — Cena toli dobrim orgijam je samo 2260 K. — S lem izjavljamo podpisani, da so te orgije prav dobre, in da g. Zupan vedno bolj napreduje v svoji široki. Zalo lahko potrdimo, daje za nas Slovence najboljši orgljarski mojster g. Ig. Zupan. Na Otlici, dne 30. marca 1905. Vinko Vodopivec, Fr. Set niča r, Anton Plesničar. Grozen požar. — V noči od petka na soboto nastal je na Srpenici velik požar, ki jo nničil 70 hiš in šest drugih poslopij tako, da je ostalo, kakor pripovedujejo, nad 70 družin brez strehe. Kot prvo pomoč poslal je tržažki namestnik 5000 kron okrajnemu glavarju v Tolmin, da jih razdeli med pogorelce. Porotno sodišče v Rovinju je obsodilo na smrt na vešalili štiri kmelovalce iz Badorne pri Poreču, in sicor zaradi hudodelstva umora. Obsojeni so bili 25-lelni Anion Šlifanič, 30 letni Mariin Tidič, 45-lotni Tomaž Radovan in 28-lelni Matevž Radovan. Potres. — V Kranjski gori so imeli dne 2. aprila zvečer ob 6. uri 47 m. močan potres. Sunek je bil vertikalen s hudim bobnenjem. Listnica: S Trnovega pri Gorici nam je poslal dne 28. m. m. nekdo 6 K, a brez podpisa. Prosimo pojasnila ! Za kratek čas. Natrkani gost: Ali moni se zdi, da sem imel palico s seboj. K r č m a r : O, to ima vaša žena, ki vas čaka pred vežo. Loterijske številke. 1. aprila. Trst 11 9 28 f>6 81 Line 13 5 82 68 8G Zahvala. Za mnogoštevilne izraze j Božali a radi izgube prerano umrlega Bogomila se najiskrenejše zahvaljuje vsem čislanim znancem in prijateljem žalujoča rodbina dr. Pavletičeva. V Gorici, dne 4. aprila 1935. Zahvala. Prečastiti duhovščini, učiteljstvu, starašinstvu solkanskemu, gospodom županom goriške okolice, gospodom pevcem solkanskim, prijateljem, znancem, darovateljem vencev, sorodnikom, ter vsem, ki so spremili preljubljeno soprogo oziroma mater, gospo HAT9RIH0 MOZETIČ, k zadnjemu počitku se presrčno zahvaljuje žalujoča družina Mozetič. V Solkanu, dne l. aprila /905. Zo pomladni in letni čns so došle krasne novosti - -- - - raznovrstnega blaga. Uzorci najnoveje izbere se pošiljajo na zahtevo brezplačno in franko. Postrežba strogo poštena. - Cene stalne. »Krojaška zadruga" v Gorici, v Gosposki ulici. 4 rVo-^V j -i n ^ «~*i '■ “■ - i**r ’■ ‘ 'i “ ■**•• mmms. i svečarna na paro Gori a ulica Sv. Antona 7 Pripomni preč. duhovnikom. crkvenim starešinstvom p. n. Klavnemu občinstvu sveče i/ pristnega čebelnega voska kg. po K 4"90. Za. pristnost jamčim s K 2000. Sveče za pogrebe, za ' božična drevesa, voščene zavitke, in med najlinejše vrste po jako nizki ceni. i ***** Iščejo se mladeniči | v starosti od 14. do 16. leta za lahka tovarniška dela. — Oglasiti se je pri gospodu nadzorniku tovarne gospoda MOSER-JA na Rojcali pri Gorici. If® J®©att stvom veščega in izurjenega delovodje. V trgovini se iz-dolbujejo vsakovrstne črke in napisi. Na željo pošlje tudi cenike s podobami. Vse po najnlžjih cenah. Vse pošiljatffe se pošiljajo franho. Anton Kuštrin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2,3,4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč od ‘/i kil* in ob enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič 4 Valenčič v II. Bistrici. 2ve-plenke družbe sv. Cirila in Metoda Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jocbmann-ovegs t AjdovSčini. Vse blago prva vrste. taa žali v mestu ali okolici. Nas'opi lahko 15. maja ali pozneje, livenliialna vprašanja na upravništvo »Primorskega Lista < pod šifro ,,Štajerka 20“. And. Fajt, pekovski mojster, (Sorica, |--------- tekallsče Fr. Josipa št.2(lH8tna hiša), tn podružnlua it. 20. } Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove tnaše in godove, kolače tsa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno gor iško pinco in potice itd. r i j Lekarna HO III! JI f Prave in edine jel. kapljice k znamko sv. Antona Pado-variskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekostjiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popjje- _ 0krepd Selodec, store, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna Unost (mrlvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. jr »Centralna posojilnica" registroOana zadruga V Gorici, ulica Vetturini hiš. šteu. 9. Posojnje svojim člxnom od I. aprila 1905 dalje: na menico po S1^, na vknjižbo pa po 5°|0 z '/«% upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. Prosiva zahtevati listke! i Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nosilelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno |>loščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cone nizke, solidna postrežba! BlIO krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanko blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. I Prosiva zahtovati listke! ►d o M O ►1 H P o. K 4 o a o v> p* i stiskalnicevino in za MASLINK so stilskalnice „E!M’OLK-‘ uajuove.jšega i« izvrstnega sestava s pri-strejem za d vosi roki in trajni pritisek; zajamčena najveen izraba, veča oil vseli drugih stiskalnic; naibolje automatične Škropilnice za t'*0 i|ateut- koje delajo same, ■ rm. ? brea obratauja. Mlini za grozdje, vnčje in masline. Kobkaluici! z niastiloin za grozdje. Plugi za vinograde, mišnice za vočje. kakor tudi za vse proizvode rastlinske, živinske in rudne. IIydraulične stiskalnice, stiskalnice za seno. slamo ild. za ročno delo. Mlatilo za pšenico, čistilo za žito, pr hiroln mečkalo za krmo in mlini za brašrsu. ročni in. razne vel kosti, plugi, ter vseh drugih gosdodaokih strojev Izdelujejo in popravljajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, obistinite, pripoznate najbolje in odlikovane tvrdka PH. MAYFARTH IN DR. gospodarskih in vinarskih strojev, na Dunaju, Taborstrasse štev 71. Odlikovani v vseh državah sveta z več kot 530 zlatili, srebrnih In počastuih kolajn. Iustrovant ceniki in mnogobrojna izpričevala pohvalna. Prekupet In zastopniki dobrodoill. Samodelujooa Škropilnica Stiskalnica za vino.