119
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Procesije vstajenja v dvorni cerkvi Vdeležil se je letos cesar s cesarjevičem in pa na Du-naji navzoči nadvojvodi. Izmed znanih državnikov bili so pri slovesnosti navzoči:  grof Kalnokv, vsi mini-
^ _J ¦¦l,l,i"""  II MIHI        '¦    "in^
stri, grof Hohenwart, Schmerling, grof Bel-€redi, grof Rihard C lam, grof Schonborn in dr. — Za generaladjutanta cesarjevega imenovan je grof Paar. Vojni minister grof Bvlandt prosil je zarad bolehnosti (naduhe) za dalji odpust. Državni zbor sklican bo za 23. dan t. m., budgetna razprava pa se ima pričeti, Kakor se sedaj trdi, še le 25. ali 26. t. m. — V teku tega tedna, nekateri listi trdijo, da uže jutri pričnejo se ustne razprave med pododseki avstrijske in ogerske kvotne d epu taci je. Ogerska deputacija izvolila je v ta pododsek šest udov in enega namestnika, med njimi predsednika deputacije Szlavvja in poročevalca M. Falka. Avstrijska deputacija sklicana je za jutri opoludne, da v ta namen tudi izvoli pododsek in da sprejme na znanje izrečeno željo ogerske deputacije po ustnih razgovorih. Posvetovala se bode tudi o drugem »nunciji" (naznanilu) ogerske deputacije, katero obsega 7 tesno tiskanih polstrani. To naznanilo obrača se zoper mnenje, izre ceno v naznanilu avstrijske deputacije, kakor da bi se ta po postavi ne smela pečati z vprašanjem dogovorjenih 2% doneska od vojne pokrajne; nasprotno ima deputacija dolžnost, pečati se s kvoto, katero imajo do-našti vse dežele obeh državnih delov.
Sploh se to naznanilo zopet najbolj peča z vojno pokrajno. Dalje ugovarja, da bi se smele izjemati mit-nine in vžitnine od piva in dohodkov, ker to zmanjša letne dohodke avstrijske za 39 milijonov. Konečno izraža nuncij željo po ustnih razgovorih in naznanja, da hode pododsek deputacije v ta namen od dne 14. t. m. na Dunaji na razpolaganje.
Iz vsega postopanja ogerske deputacije je soditi, da bi bila jako zadovoljna,  ako glede  doneskov k skupnim
potrebščinam ostane vse pri starem.
•v
Ogerska. — Med Cesko in Ogersko vnema se gospodarska vojska, katera od dne do dne postaja hujša. Povod ji je dalo nasprotovanje Ogrov zoper gospodarske in narodne tirjatve Čehov  pri ponavljanji pogodbe.   Po-
sebno tedaj, ko se je culo, da je nasprotovanje Ogrov v prvi vrsti krivo, da se ne sprejme mnogojezični napis na bankovce, pričeli so mladočeski krogi hudo agitacijo zoper nakupovanje ogerskega žita, moke, mesnine itd. — Pražka „Politik" prinaša v tej zadevi vvodni članek, v katerem prizna, da je taka gospodarska vojska nastala, ki se še dalje bolj poojstrava, pa odkrito izreka, da so te razmere pouzročili Ogri, in pa, da zmerni češki poslanci, ki vojsko obžalujejo, nimajo tolike moči, da bi jo ustavili. Naj tedaj ogerski politiki ne bodo tako brez-ozirni, kakor so bili pri teb vprašanjih, in povrnile se bodo med narodoma zopet prijateljske razmere.
Precej huda nevarnost pretila je trgovini ogerski vsled tega, ker se je pred tremi tedni tam uradno priznalo nekoliko (2 do 3) slučajev azijatske kolere. Izhodne države ustavile so podonavski promet z Ogersko in uže so se ogerski trgovci bali take zaprtije in škode, kakor minulo jesen. — Ker se pa ud 24. dne minulega meseca ni prikazal noben nov slučaj, dala je vlada tudi prve še bolj natanko preiskati in — kako in zakaj — ni znano, pa nova preiskava imela je vspeh, da se je uradno izjavilo, da tudi prvi letošnji slučaji te bolezni niso bili kolera. — To je rešilo za sedaj ogersko trgovino, ker vse dotične podonavske države so zopet odpravile pred zaukazano karanteuo. — Pogajanje s zastopniki Rumunske daje tukajšnjim vladinim krogom nado, da se vendar-le sklene nova trgovinska pogodba.
Nemška. — V državnem zboru pripravlja se borba katoliškega središča in pa Richterjeve stranke zoper cerkveni predlog. Sodi se, da se Bismark sam ne bo posebno spuščal v razpravo, temveč, da bode skrbel, da združene vladine stranke zavržejo vse premembe, katere bi katoliki predlagali. — Uradno se javlja v „Reichsanzeiger-ju", da je poslanec v Rimu, pl. Keu-dele na lastno prošnjo dejan v začasni pokoj in da mu je podeljeno dostojanstvo pravega tajnega svetovalca. — V Alzaciji se poojstruje uprava potom naredeb. Do sedaj bilo je ukazano, da je treba vsakemu članu francoske vojne dovoljenja, ako je hotel bivati v teh nemških deželah, od sedaj naprej mora si tako dovoljenje za bivanje preskrbeti vsak francoski državljan brez izjeme. — V Nizzi umrl je, tudi pri zadnjih volitvah za nemški državni zbor z sijajno večino izvoljeni poslanec Strasburški Kable. Mesto Strasburg napravi mu sijajen pogreb. Izvoljenec sprejel je poslanstvo le v ta namen, da je prišedši v nemški državni zbor v imenu vseh svojih tovarišev izrekel protest zoper priklop-ljenje Alzacije in Lotaringije k nemški državi, ne da bi se bilo po načelih, veljavnih v 19. stoletji zato po-prašalo prebivalstvo.
Kable bil je toliko nevarnejši nemškemu vladar-stvu, ker je bil jako previden, tako, da mu vladni oblastniki niso mogli do živega. Vsled njegovega vpliva naraščalo je tudi od leta do leta nasprotovanje zoper Nemce. — Uradno se naznanja, da se bodo nove močne trdnjave napravile v okolici Metz in Strasburg. — Več županov manjih mest Alzacije bilo je v teku minulega tedna odstavljenih.
120
Ruska. — Še se časnikarji prepirajo, je li bil zadnji napad na čara, resničen ali izmišljen, pa se uže zopet poroča o novem „k sreči zopet zabranjenem" napadu na čara, kateri bi se bil imel izvršiti veliko sredo. — Policija prijela je neki dijaka in gospico z njim se sprehajajoč na cesti, po kateri se je imel pripeljati car, preiskava je — pravijo dotični listi — pokazala, da sta imela pri sebi spravljenih razstrelilnih priprav.
O prvem napadu pa se trdi, da je v javnost prišla vest o njem samo vsled tega, ker se je oče v zapor dejanega mladega nihilista, jako zaslužen general Kork zastrupil samo zato, da bi tudi na-nj ne letel sum nezvestobe zoper čara. — Videti je, da nekateri — posebno angleški časniki prav po obrtnijsko kujejo poročila o napadu na čara, z namenom, da bi vedno v strahu držali Rusijo.
Nemški časniki poročajo, kakor trdijo iz zanesljivih ruskih virov, da car uže dolgo časa ni govoril s Kat-kov-om, da je tedaj vse izmišljeno, kar se je pisarilo o avdijenci njega pri čaru. — Enako se oporeka izjavam francoskega lista „Figaro" o pogovoru njegovega dopisovalca z znanem ruskem državnikom baronom Jo-mini-jem, kateremu se je na jezik pokladalo, da ruski diplomati dobro previdijo nasprotstvo Bismarkovo zoper Eusko, izrekoma past, katero ji stavlja v Bolgariji, vse to z namenom, da bi Nemška dobila prosto roko nasproti Francozom. Ruska pa nikdar ne bo dovolila, da bi se francoska še bolj oslabila in sploh ne bode trpela, da bi katera koli evropejskih držav postala premogočna.
Z Angleško pripravljajo se Ruski nove razprtije v srednji Aziji. Železniško zvezo, katero Ruska izdeluje med Samarkandom in Bucharo, prizadeva si Angleška preprečiti. Emir Bucharski pa je bil vedno Rusom naklonjen, celo poslušen. Angleška skuša ga spraviti na svojo stran, tem poskušam nasproti pa dela Ruska, da si bode Bucharo prisvojila, na kar prej ni mislila.
Laška. — O grofu Robilantu, bivšemu ministru unanjih zadev, se čuje, da se sedaj poda v Neapol, potem pa, da se preseli stanovitno v Turin.
liLj^Sfilik 8e poroča, da je tamošnji ruski konzul dobil naročilo, najeti palačo za carico in careviča.
O pomenu zadnje ministerske krize pišVrimski dopisnik „Polit. Corresp.", da se novo ministerstvo večinoma znači kot vlada levičarska, v kateri glavna vloga pripada Crispi-ju. Iz tega je tudi razvidno, da grof Robilant s svojim obče konservativnim značajem v njem ni mogel ostati. Sploh se sodi, da bode Crispi tudi na unanje zadeve vplival in se pričakuje od njega ali odločno postopanje nasproti Abesiniji, ali pa, da vojake popolnoma umakne iz Afrike. Vlado bo podpirala prejšnja večina in pa levica, med tem, ko se sodi, da postaneta Nicotera in Baccarini vodje opozicije. Cairoli se za sedaj še nekako prikriva. V obče se uže danes ministerstvu ne obeta dolga bodočnost,  ker je sostavljeno  iz nasprotnih
elementov, nekateri pesimisti celo trdijo, da sedaj Laška nastopi dobo pogostnih ministerskih prememb.
Bolgarska. — Ker je zadnji čas zopet glas počilv da so Bolgari iz novega začeli misliti, da si za kneza izvolijo svojega bivšega kneza Aleksandra, čuti je, da ta namerava objaviti, da se bolgarskemu stolu odpove en* krat za vselej.
Iz druzih poročil se čuje, da si prizadeva brat kneza mingrelskega, ki sedaj biva v Bolgariji, pri* poročiti tega ruskega kandidata Bolgarom, češ, da je radodaren in hvaležen in da bode, — ako pride do prestola sicer Ruse imenoval za ministre Bolgarske, toda samo liberalne Ruse.
Mnogo se je sicer tudi govorilo o zvezi Balkanskih držav, pa kakor razumljivo, se je to odločno in uradno preklicalo.
Glede vedenja Ruske trdi se še vedno, da se ta v Bolgarske zadeve ne bode vtikala naravnost.
Angleška. — Veliki teden bil je tako hud vihar na morji, da se je morala pomorska poštna zveza med Angleško in Belgiško ustaviti, veliko bark je vihar pokončal in potonilo je mnogo ljudi.
Stranka Gladstonova pričela je živahno agitacijo zoper kazenske postave za Irsko, Lord Gladstone sam sega v razprave. Velikonočne praznike izrekel se je v Londonu velik meting zoper Irski predlog vladin.
Afgansko vprašanje napravlja Angležem velike skrbi, zlasti ker uže ruski listi zatrjujejo, da urejenje rusko-afganske meje ne bode imelo nikakega vspeha. V Londonu sklepajo iz tega, da hoče Rusija vsekako prisvojiti si nekatere dele Afganistana. Pa tudi emiru v Londonu nič prav ne zaupajo. Angleški listi priporočajo, da vlada emiru zagotovi svojo pomoč proti Rusiji, ker sicer jo bode emir potegnil z Rusi,   da le ohrani svoj prestol.
Rumunska vlada začela je ostro postopati z bolgarskimi beguni. Mnogo so jih že oblastva iztirali, ker niso mogli dokazati, s čim se pečajo v Rumuniji. Nekateri so pa pobegnoli v Avstrijo.