Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka X (BJk
Leto I.	Trbovlje, 22. maja 1918	Štev. 12.
*g 	...... ....1 . ■  -  ........................ ii—■ -  "■■■■■'■"        -      ■........................ ..... i '.■■.■.■ga
Maršal Tito praznuje 25. maja 56. leto svetega življenja v borbi proti nasitili za našo sveto in pravično stvar
Življenje in delo tov. Tita je neloč* ijtvo povezano z delom naših borcev Povezano z zgodo\’ino junaške Komur P‘stične partije Jugoskivije, ki se je v 'c}ih stare predaprilske Jugoslavije bo* rila za našo nacionalno enakopravnost, za bratstvo in edinstvo, za uničenje izkoriščevalskega sistema kapitala, ki je tlačil naše narode, in nam prinesla rešitev šele z NOB tako. da danes koraka* tno po odkriti ravni poti v nov družab-nl red rod vodstvom tov. Tita.
Teta 1892. — 25. maja sc je rodil v Malem mestecu Klanec v Urvatskem '-ogorja mož, katerega ime nosijo danes s spoštovanjem ne samo narodi Jugo-slavijc. Primorja. Koroške, SZ.jemveč [udi, narodi vseh demokratični^ držav, ‘me na katerega danes s spoštovanjem Zrejo tudi ostali nam nenaklonjeni cle* meriti. To ime je Uk neusirašljivega borca narodov Jugoslavije, to ime je Jugoslovanski narod sam, to ime je maršal Jugoslavije Josip BrozTito.
Žc a’ mladosti je okusil vse trpljenje takratne madžarske in avstrijske ari* stokracije, ki je hotela uničiti muli slovenski in hrvalski narod, toda že kot mladenič je čutil v sebi uporno silo do izkoriščevalcev. ki so izmozgavali delovno ljudstvo. Že takrat, ko se je še “čil obrti kot železoslrugur se je boril Moti takratnemu sistemu izkoriščanja-Prišla je prva svetovna vojtia, z njo Propad Avstro-ogrske monurhije. Stara kraljevina SHS, ki je nastala po volji zapadnih velesil ni' prinelsa narodom Jugoslavije svobode, ampak izkoriščale in uničevanje našega narodnega Premoženja ter hujskanje naroda proti “urodu. Cilj vodstva stare Jugoslavije Je bil ustvariti sovraštvo med narodi-Najboljši borci naših narodov so krva-V(,li v ječah, umirali, se skrivali zalo, c,u pomagajo svojemu narodu in pri* Pravijo vse potrebno, za odločilne bitke ‘n ta bitka je prišla. Tudi naš vodja maršal Tito je okusil dobrote Lepo-Slave, Mariborske kaznilnice, toda nje-kova uporna pest je zmagala- Ko se le P° l 1937- vrnil iz Rusije, da uredi ne* zdrave odnose in prevzel vodstvo KPJ. Je bil on tisti, ki je uredil nepravilnosti Pocionalnega vprašanja in s pravilnim Postavijunjern tega vprašanja postavil trdne temelje borbe, borbe za upor, kateri le Vzplamtel v 1 1941. Tito vodja uPora jugoslovanskih narodov, ime ki s‘ ga slišal v času NOB po vseh krajih Jugoslavije, Albanije, Gorice, Trsta, Koroške je povsod sprožilo vihar na* dušenja in odobravanja ker se je na-0(1 zavedal, tla je »Tito samo eden*. }„,ars‘kdo se /e vprašal, kdo je Tito, ..Je Ju kmečki sin iz Hrvatskega Za* stn’ s'n Hrvata in Slovenke, ta indu-Z‘im proletarec, strugar, ki se je ueležil bojev ruske držuvllmiske vojne p borec, ki stoji danes na čelu jugoslo-fPskih narodov, borec, ki je pokrcnil 1rodno vstajo v Srbiji orgemiziral prve
odrede partizanov, vstopil v zvezo vseh svobodoljubnih skupin in ustvaril tekom borb, sedmih ofenziv epopeje Kozare, Drvara ogromno, silno enoto NOV in Partizanskih odredov Jugoslavije, ki je stalno rastla in se krepila ter končno izvojevala zmago. To le današnja hrabra Jugoslovanska armija, katere vodja je naš maršal Tito.
Našo Armado, ki je prva za bratsko Rdečo Armado, je ustvaril in vodil Tito, katerega osebnost lahko primerja* mo, z zgodovinsldmi junaki drugih narodov. Minjin, Požarsfd, ruski osvobodilni borci, mehikanski Juarcz, orleanska junakinja Jeanne d’Are so zgodovinski heroji, katerih nobeden pa ni v tako težkih okoliščinah dosegel takšne uspehe, kakor Tito.
V teku borbe je rastla njegova osebnost- Do pričetka borb še malo poznan* po naraščajočih četah in brigadah, pa so borci govorili le o neustrašenem vodji Titu. Izdajalci in okupator se je tresel, pred nastopajočimi partizanskimi enotami maršala Tila. Kakor organizator naše vojske, teko je Tito tiuii uslvarjatell naše nove državnosti, naše nove Demokratične federativne ljudske rebulike Jugoslavije.
Zasedanje v Bihttču in Jajcu, kjer so bili postavljeni temelji današnje nede* Ijive Jugoslavije, je brez dvoma največ• ja zasluga tov. maršala Tila, ki je znal povezati narode Jagoslaviie v enotno grr.nitno celoto. Tito je bil tisti, ki je v času osvobodilne borbe odločno po* slavil zahteve glede naše Primorske in Koroške, katero nam danes nenaklonjene svetovne site ne priznavajo. To kar je Tito na obletnici Prve dalmatinske
brigade poudaril »Tujega nočemo, svojega ne damo*, lo poudarja še danes, poudarjal bo šc jutri, dokler ne bodo vsi narodi uživali listo svobodno sonce,
V	nedel jo dne 16. maja je bil prvi množični izlet Zveze borcev na Mrzlici. Kljub slabim vremenskim prilikam. ki so se kazale zlasti v zgodnjih jutranjih arah, so se prot; Mrzlici razvile dolge kolone borcev in bork-elanov Zveze iz vseh strani okraja. Izlet je imel predvsem manifestativni značaj, katerega namen je bil, da se vsi borci in borke iz narodno osvobodilne borbe tesno z,družijo med seboj, ter v čim tesnejši povezanosti nadaljujejo borbo — za izvedba petletnega plana.
V	svojem govoru je tajnik Okrajne Zveze borcev jasno prikazal pomen te organizacije tor prikazal uspehe delavskih brigad Z.B. V tromesečnem tekmovanju sc je do sedaj najbolj pokazala kakor pri organizaciji tako tudi pri delu delovna brigada ZB Hrastnik, katera jc prejela v znak priznanja podvigov njenili članov okrajno prehodno zastavico. Prejeli so jo člani s parolo, da sta bodo še dosledneje tvorili tako. da bo enkrat prešla v njihovo trajno last. Omenjena brigada je napravila v trorne-softnem tekmovanju 2193 delovnih ur. im e. ki 3 dobro uspele kulturne prire-
kalero uživamo mi, državljani svobod* ne in'neodvisne Titove FLRJ-
Narodi Jugoslavije vidijo v osebi tov. Tita jamstvo za obstoj in napredek svoje domovine in naroda■ Za Tita In s Titovim imenom so šli borci v borbo proti okupatorju- Tito, Tito je odme* valo v manifestacijah po naših mestih preko naše domovine Trstu, Pulju, Go, rici. Tito je naš in mi hočemo k Jugo* slaviji- Tito je poziv v borbi za svobo' do, v borbi za mir, v borbi za naš plan in njegovo izvedbo, v borbi za popolno neodvisnost, v borbi za zadružitev vseh jugoslovanskih narodov v srečal skupni dom.
V Jugoslaviji je zmagal nov družbeni red in si zmagovito utiral pot za lo. ker ga vodi človek, ki je s srcem in dušo predan ljudstvu in ga ljudstvo obožuje, ker je šel po stopinjah Marxa i Lenina. Iz vseh naših src nam prihaja cnodušna želja, ki ni samo želja nas, ampak tudi vseh src, delovnega ljudstva sveta:
Naj živi naš voditelj in učitelj jugo• slovanskih narodov maršal Jugoslavije Josip Ilroz-Tito!
Naj živi velika nepremagljiva zastava Marxa, Engelsa. Lenina. Stalina, našega dragega Tita v borbi za naš plan in našo neodvisnosti
ditve in darovala za pomoč borečemu ljudstvu Grčije 7383 din. Prejeta prehodna zastavica jih bo vodila v še večje uspehe, s katerimi Irodo dopri-našal; k izvedbi petletnega plana in IkkIo za vzgled vsem ostalim delovnim brigadam v okraju.
Podam ie bil tudi pester kulturni program, ki so ga izvedli > l Hovi črni pionirju in pa godbe iz Trbovelj in Radeč. Razvila se je zabava med katero so nastopili tudi fizkuRurniki in prikazali vaje s katerimi IkkIo nastopili na vseslovanskem izletu v Pragi. Izlet je zbudil v množici veliko zadovoljstvo ter se bo v bod<*če še ponovil, a tokrat še v večji udeležbi in z, Iroljšo organizacijo.
MLADINA SREDNJIH IN STROKOVNIH SOL
Zastopaj herojsko borbo mladine v izvrševanju planskih nalog! Prijavljaj se za republiške akcije — Sežana — Dutovlje—■ Nova Gorica!
Okrajni odbor LMS TRBOLJE
Prvi masiifestativni izlet zveze borcev
na Mrzlic!
EX£i»vjaa hrigaida zveae borcev Hrastnik si je ftelborifa pvekodso zasttrvžco

Delovni kolektiv rudnika Trbovlje najboljši slovenski rudnik v mesecu aprišu
Na. tekmovalni seji Zveznega tajništva rudarske industrije za Slovenijo, katera so je vršila dno 14. t. m. ob 16. uri na sedežu v Trbovljah, je na podlagi rezultatov in mesečnih poročil bil ugotovljen najboljši kolektiv za mesec april.
Najboljši delovni kolektiv je rudnik Trboivljev, ki je v A skupini dosegel najboljše rezultate. Čeprav je rudnik Hrastnik po proizvodnji najboljši v A skupini, ni mogel doseči tega mesta že zaradi velikega števila neopravičenih izostankov in zvišanja proizvod. n«h stroškov. Rudnik Trbovlje je v mesecu aprilu prekoračil plan za 0.1 odstotka, zmanjšaj proizvodne stroške za 2.4 %, prav lep uspeh je pri prllirankih na razstrelivu, kjer je pri. hranjeno 40 %. Od vseh rudnikov ima rudnik Trbovlje tudi najboljše uveden način dela po normah, saj dela 64.2% zaposlenega osebja po tehnično postavljenih normah. Neopravičenih izostankov ima rudnik Trbovlje 1.1 % in jo proti mesecu marcu uspel, da je znižal neopravičene izostanke za 0.2 odstotka, kar pa še nj zadovoljivo. l’o točkah ima rudnih Trbovlje — 112.5. Drugo mesto je zasedel zmagovalec v majskem tekmovanju, rudnik Velenje, kateri je presegel plan za 0.6 %, zboljšal kvaliteto proizvodnje za 18.51 odstotka in prihranil na lesu 9.83 %
ln na razstrelivu 5.58 %. Neopravičenih izostankov ima 0.6 %.
Tretjo mesto v A skupini je dosegel rudnik Zagorje, kateri je prekoračil plan za 1.6 %. Kvaliteto premoga je izboljšal za 0.7 % ln prihranil na materialu za 20 %. Neopravičenih Izostankov pa ima Zagorje 1 % za 1.4 odstotka boljše od marca.
Rudnik Hrastnik, ki je po proizvodnji najboljši, jo dosegel šele četrto mesto, kljub temu, da jc plan presegel za 1.8 % ima pa zvišane proizvodne stroške in 2.4 % neopravičenih izostankov. V tem pogledu bo treba v vrstah delovnega kolektiva rudnika Hrastnik še mnogo dela, da so izboljša delovna disciplina, katera mu onemogoča boljše rezultate.
Na petem mestu jo delovni kolektiv rudnika Senovo, ki pa ni dosegel plana pa 9.38 %. Neopravičenih Izostankov ima 1.7 %. Pripomniti jo treba, da so sc priliko v rudniku Senovo sorazmerno izboljšale, vendar pa so imeli razno jamske težltoče, katero so ovirale izpolnitev plana.
V skupini B je upravičeno zasedel prvo mesto rudnik Zabukovca, ki je presegel plan za 8.2%. Prihranil jo na materialu 34%, neopravičenih izostankov pa ima 1.7 %. Prav uspešna
je tudi mladinska številka 2, ki Je presegla normo za 103 % in številka 5, katera jf> presegla normo za 105%. Težkoče so pa pri mladinski številki 16, Id je dosegla samo 55'%.
Drugo mesto jc zasedel rudnik Huda jama, ki je plan presegel za 1.7 %, neopravičenih izostankov pa ima 0.6 odstotka. Tretje mesto je pripadlo rudniku Pečovnik, kateri je presegel plan za 1,25%. četrti je rudnik Krmelj v št. Janžu, ki jo presegel plan za dva odstotka. Peta je rudnik Liboje, lil jo plan presegel za 1.4% in šesti rudnik Kočevje, ki ni dosegel plana za 5%.
V skupini C je prvo mesto pripadlo rudniku črna-KaoLin, ki je plan presegel za 6.2 ■%, ter ima samo 0.4 % neopravičenih izostankov. Drugo mesto je pripadlo rudniku Idrija, ki Je plan presegel za 1 %, neopravičenih izostankov pa ima 0.06 %. Tretje mesto jo dosegel rudnik Pleše-škofljica, ki je presegel plan za 2% ln ima neopravičenih izostankov 0.4 %.
Ob zaključku seje je bilo poudarjeno, da se še vedno ni uredilo vprašanje pravilnega poročanja o uspehih mladinskih številk, ki tudi neredno pošiljajo poročila ter se zaradi tega no more določiti .najboljšo mladinsko številko za dotični mesec.
Zavarujmo zdravje in življenje rudarja
Vzroki številnih nezgod, katerih število po naših premogovnikih iz meseca v mesec narašča, so v največji meri v slabem in nepravilnem tesa-renju ter nezadostnem paženjti stropov in 6ten, predvsem .na odkopih. Nekateri rudarji vse premalo pazijo, kakšne stropnike morajo vzeti za svoje delovišče — odkop, da bodo isti prenašali silo pritiska. Stropnik mora imeti predpisano debelino in nc sme biti preveč grčav ali celo preperel. Pri nameščanju stropnika je treba paziti na to, da se ga dobro vgnezdi v premogovno steno, pri starem odkopu pa naj se vsaj dotika stropnikov že zasutega odkopa.
Pod stropnik, ki je daljši od 2.5 m je treba dati vedno poleg stranskih še srednjo stojko. Stojka inora biti pravilno im zadostno zažebljena, postavljena v gnezda ali na vkopano podlogo in tako tesno zabita, da je miti strel, niti predmet, ki bi even-tuelno udaril ob njo, ne more izbiti izpod stropnika. Alko delu je na 6tojko pritisk tudi od strani, jo je treba vedno ojačiti s stransko razporo in sicer v smeri proti pritisku. Na kraju samega odkopa, kjer eventuelno ni mo-goče takoj postaviti srednje stojke, je treba stropnik podpreti s križno oporo.
Vsak stropnik mora biti razprt z dvema stranskima razporama in 6i-cer ob obeh straneh odkopa.
Strop mora biti tako gosto opažen 9 krajniki, da je nemogoče padanje hribine ali zasip v takih kosih, ki bi mogli pri pada.nju poškodovati spodaj zaposlenega delavca. Tsto velja tudi za stene odkopa.
Tesarbo, ureditev delovišča in pa orodje na delovišču samem, so zrcala delovne skupine, predvsem zrcalo pr-voptemnega kopača. Slaba tesarba, nered in nesnaga na delovišču ter razmetano in pokvarjeno orodje, povedo, da na takem delovišču gospodar1 sla-bo kvalificiran kopač. Prav ta,ko ka-raikterizirajo kopača tudi primeri nezgod. Kopač, ki lahko brez oporekali ja .nosi ta naziv, vedno pazi na delavce svoje skupine ter jih poučuje :m stalno opozarja na nevarnosti, ki so zvezane z delom v jami.
Poudarjamo tudi, zaradi pravilnega razumevanja, da je v naših rudnikih večina rudarjev —• kopačev, ki zaslu-
žijo vse priznanje in pohvalo za svoje delo, naletimo pa tudi na primere, ko že nova tesarba včasih v kakšni progi izgleda tako, kot meh raztegnjene harmonike pijanega godca. V primeru take tesarbe pač ni nič čudnega, če se vprašujemo od kod taki pritiski, da so tesarj; stalno v progah.
Zelo vidno mesto po številu nezgod zavzemajo dosedaj rudniki Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Senovo. Nad polovico nezgod v imenovanih rudnikih povzroča nepravilno tesarenje in nezadostna briga kvalificiranih kopačev za svoje tovariše, za katere so sicer dolžni skrbeti, da jih vzgojijo v kvalificirane rudarje, da ne bo ogroženo njihovo zdravje in življenje. Odgovornost za tako številne nezgode pa ne pada samo na .kopače. Nezgode v obratu so tudi zrcalo nadzornega in vodilnega osebja tega obrala. Kjer je v obratu vodilni kader na svojem mestu, tani so nezgode manj številne in njih povzročitelji ter vzroki so drugačnega značaja.
Prepričani smo, da ne bomo beležili izboljšanja v tem vprašanju vse dotlej, dokler ne bodo uprave rudni-
kov in obratovodstva vzela odgovornosti za .nezgode bolj resno.
Precejšnje število nezgod v rudarstvu je tudi pri odvažanju in priva-žanju premoga ter pri spravljanju in prevažanju jamskega lesa. Tudi tu manjka budnosti in čuta odgovornosti uprav in obratovodstev samih.
Pri potrebnih merah za zmanjšanje števila nezgod, pa so dolžni tesno sodelovati in pomagati obratni delavski inšpektorji, zaščitne komisije, in sindikalni pododbori. Zberite enkrat vse podatke :n izračunajte škodo, ki jo povzročate s tem, da posvečate premalo pažnje preprečevanju nezgod v obratih. Zberite zaradi nezgod izgubljene dnine pomnožite jih s povprečno jamsko storitvijo, pa boste razumeli, zakaj plan tako težko izpolnjujete. Iste dnevnice pomnožite s povprečno hranarino poškodovanega delavca, in rezultat vam bo povedal koliko oškodujete državno blagajno vsak dan, ne da bi upoštevali še to, da je marsikateremu odvzeto zdravje za dolgo dobo, nekaterim za vse življenje.
Delovni kadri so temelj socialistične družbe, to je naše najdražje, zato je dolžnost nas vseh, da jih čuvamo m očuvamo.
Rudarski delovni inšpektorat Trbovlje
III. plenum OF Trbovlje je kritično pregledal dosedanje delo
Na tretjem zasedaju okrajnega ple* nutna 01*' Trbovlje sc jc zbralo v petek dne 14. maja 1948. v Trbovljah preko 200 aktivistov- Plenum ic kritično pregledal dosedanje delo in proučil sklepe II. kongresa OF v Ljubljani. Predsednik IO OF Trbovlje Som Ivan je otvo* ril zasedanje in podal besedo okrajnemu sekretarju tovarišu Ribič Lojzetu, ki je v izčrpnem referatu nakazat glavne smernice kongresa v zvezi s politično situacijo doma in v svetu.
Med drugim je tovariš sekretar omenil. da nam je II- kongres sam nakazal smernice za nadaljnje delo in uspehe Fronte in vkljub Teinu, da skušajo na* sprotniki OF razbiti naše vrste, jim to nc bo uspelo. Nakazal jc tipičen primer delovanja nasprotnikov, ki se po eni strani hlinijo, da so naši, po drugi stra* ni Pa sprovajajo direktive VajUkaMt
kot na primer duhovnika iz Čemšctiika in Izlak, ki sta ravno v času procesa, ki se je vršil v Ljubljani pobegnila neznano kam. Izčrpno je nakazal politiko Maršalovega plana in politiko Vatikana v zvezi s svetovno situacijo.
Močne sile delovnega ljudstva Jugoslavije so nam porok, da bomo v naši gospodarski borbi uspeli, za kar nam jamčita naša OF na čelu s KP.
Predsednik OF tov. > Šorn Ivan je nato podal organizacijske naloge OF in množičnih organizacij, v diskusiji, ki sc jc razvila na oba referata, so delegati plenuma in ostali aktivisti kritično ugo* tavljali napake dosedanjega dela in sprejeli sklep, da se delo fronte poživi po nalogah, ki jih je zadal II. kongres. Predsednik okrajnega fizkuturnega od-fcara je v diskusiji naglasil pomen fiz-
kulturc in opozoril na pomoč in sodelovanje pri Titovi štafeti in okrajnem fizkulturncm nastopu. Vsi navzoči so to z odobravanjem sprejeli na znanje in obljubili, da hočejo letošnjo štafeto v čast maršala Tita na najbolj svečan način organizirati V referatu tov- Je* senška Janeza so bile nakazane glavne napake pri gradji zadružnih domov in poudarjeno, da je treba večje aktivnosti pri tem delu. Poudarit je nepravilen odnos sekretarja v Radečah, ki zavira delo. Na drugi strani pa je pohvalil uspešno delo v Dolah pri Litiji. Pohvalil je tudi delo v Mlinšali in v Čečah, kjer so izmenjali stari odbor za gradnjo in je novi odbor uspešno zagrabil za delo. Poudaril je še. da se krajevne uprave le preveč zanašajo na pomoč sindikatov, da pa je to nepravilno in da morajo sami pokazati malo več volje in pomoč ne bo izostala.
Po živahni diskusiji je imel zaključ* no besedo tovariš sekretar, ki je poudaril važnost plenuma za kritičen pregled dela. Vkljub temu, da je bilo na plenumu dosti kritike je to popolnoma pravilno, kritika je bila vedno orožje v naših rokah in ie pravilno usmerjala naše delo. Zaradi tega jc potrebno, da podvojimo naše napore za dosego in presego planskih nalog.
Pio mir — jmak dc&a
»Kajuhov« odred se nahaja na skrajni točki trboveljskega okraja v vasi Dele pri Litiji. Čeprav ni tja nobenih prometnih zvez in je le malo novic o tej vasici, je bila na Doleh 27. apirila otvoritev zadružnega doma, prvega zadružnega doma v okraju.
Tudi pionirski odred je kot celota pripomogel k temu s svojim udarniškim delom. Ves odred jo napravil 184 udarniških ur. Največ zaslug pa Ima pri delu načelnik odreda Novak Ivan, ki je s svojim vzgledom lin marljivostjo mobiliziral še ostale pionirje. Zato je tudi na dajn otvoritve dobil v znak priznanja bronusto značko od okrajnega odbora OF Trbovlje.
Pionir Novak Ivan je učenec četrtega razreda osnovne šole. V šoli je zelo marljiv. Pionirji so ga takoj y začetku leta izvolili za načelnika odreda. Svoje funkcije se prav dobto zaveda in vse nalog© pionirske orga. nizacije izvršuje dosledno. Za časa okupacije je bil skupno s starši izseljen v Nemčijo, kjer je že kot mali deček doživel marsikaj. Dva njegova brata sta služila tudi v narodno osvobodilni vojski.
Tovariš Novak naj bo vsem pionirjem za vzgled. Njegovo delo nam jas. no kaže, da ni samo član pionirske 1 organizacijo, ampak da se koit tak svojih nalog tudi dobro zaveda. Zaveda se tudi svoje prve naloge, učenja in pokaže povsod uspehe.
Okrajni pionirski štab mu k odlikovanju iskreno čestita in mu želi še nadaljnjih uspehov prt njegovem delu.
Okrajni pionirski štab Trbovlje.
murnima — uimuiuhvi
V mesecu, ko proslavljamo zgodovin* site dneve našega naroda, se obenem pripruvljalmo rtu okrajni plenum LMS, okraja Trbovlje, ki se bo vršil dne dne 30. maja 1948.
Pred plenumom naj naši aktivi še bolj poživijo svoje delo, tako da bo imela mladinska organizacija na plenumu čim boljše rezultate svojega dela v svojem prvem četrtletju. Da bodo pa lahko to dosegli je potrebno poživiti in vnesti v ticišc aktive več kulturno-prosvetuega dela in politični študij. Uvesti v aktive duh tekmovanja, tako da bo plenum res obračun dela prvega tromesečja. Pie• mm bo pregledal dosedanje delo in po* kazal iiove smernice, po katerih bo še z večjim elanom delala naša mladinska organizacija, ter čim več doprinesla h izpolnitvi petletnega plana. j.
Fizkulturniki morajo stopati v prvih vrstah borcev za izgradnjo in procvit ter svoboda nove Jugoslavije
Zbolišaimo organizacijo dela pri gradnji
zadružnih domov
Gradnja zadružnih domov v Trboveljskem okraju dobiva vedno večji razmah, kar je posebno poudariti za gradbišča Dole pri Litiji, Mlinšc, čcče in Zidani most, dočim imamo na drugi strani primere kot Praprotno in Izlake, kjer se le preveč zanašajo na pomoč od strani sindikatov, ne da bi sami poprijeli za delo. Konferenca vseli krajevnih uprav, katera sc je vršila 11. maja, je te stvari tudi potrdila.
Iz poročil je bilo razvidno, da so se v Čečah po premaganih težavah pravilno lotili dela. V Čečah je bivša uprava za gradnjo zavirala delo. V upravo so sc vrinili razni špekulanti, ki jim ni bilo pri srcu, da se gradi zadružni dom. Po odstranitvi teh je delo zaživelo in so uspehi že vidni. Delo na slavbišču se je pričelo šele 10. maja. Prebivalstvo je sklenilo, da vse to, kar so zamudili, hoče sedaj nadoknaditi. Vkljub temu, da zadružni dom v Čečah ni letos v planu, ga hočejo na vsak način do jeseni izvršiti. Takoj prvi dan je bilo izvršenih preko 100 ur in zbranega 18 m3 lesa. Dosedaj zbrane obveze za delo s strani domače masovne organizacije znašajo preko 2000 delovnih ur. Apnenice Hrastnik pa so jim nakazale 10 ton apna; poleg tega imajo že skopano jamo za apno, sklenili so pa tudi, da povečajo aktivnost.
Napovedali so tekmovanje gradbišču St. Jurij pod Kumom, čemšeni-ku, Trojanam, Mlinšam in Dobovcu v naslednjih točkah:
1. Kdo bo pri tekmovanju zadružnega doma pokazal boljše politično delo na vosi in kdo bo znal prikazati, kakšne važnosti je zadružni dom za podeželje.
Kdo bo dosegel več uspehov pri prostovoljnih prispevkih v materialu in finančnih sredstvih in kje bo sodelovalo več domačinov pri gradnji zadružnega doma.
3.	Kdo bo preje dosegel plan gradnje po etapah in kdo bo istega prekoračil.
4.	Kdo bo v času gradnje zadružne-a doma pokazal boljše uspehe v ulturno-prosvetnem delu v korist
zadružnega doma.
5.	Kdo bo vodil boljšo kontrolo in evidenco storjenega dela in materi-jala ter točno brez zamude dostavljal poročila.
Gradilišče Zidani most si je priborilo republiško zastavico
Na gradbišču Zidani most je delalo 842 tovarišev, ki so opravili 3898 delovnih ur. Pri tem so dosegli naslednje uspehe: Pripravili so 30.000 kosov opeke, 114 m,3 gramoza, zbrali nad 10 ton starega še uporabnega železa razrušili so 40 m3 starega zidu, izkopali 18 m3 temeljev, zabetonirali 5d m3 temeljev, zazidali 61 m3 zidu in pripravili tri tone gašenega apna. Graditelji zadružnega doma v Zidanem mostu so lahko dosegli ta veliki uspeh zaradi dobre organizacijo dela.
V Praprotnem pa se preveč zanašajo na pomoč sindikatov.
Krajevna uprava je v pregledu pri-rav in dela zelo počasna in je ča-ala, da ji vse potrebne priprave izvršijo drugi. Temelji so sicer izkopani ter se bo v kratkem pričelo z zidanjem. Kamenja .je na gradbišču dovolj. Domačini se slabo udejstvujejo pri gradnji, razen s par izjemami. Napaka pa je bila tudi pri izdelavi načrta, ker sc ni delalo sporazumno z ostalimi vaščani in gasilci, ki so hoteli na mostu, kjer se gradi zadružni dom, postaviti gasilski dom. l’<> sporazumu pa bo v zadružnem domu prostora tudi za gasilstvo. Gasilci, kateri so povečini kmetje, pokažejo se največ volje do dela. Z odpravo raznih nedostatkov in z zavesijo, da gradijo dom zase, naj si vaščani vzamejo za vzgled ostale kraje, kjer so si zadružne domove že postavili.
V Dolah pri Litiji bo zadružni dom v celoti dokončan do 31. julija. Dom je bil dograjen v surovem sLanju dne 27. aprila t. 1. Ker jim je primanjkovalo lesa, so ponovno pobrali obveze in pričeli s sekanjem. Lesa je sedaj zbranega dovolj, Krajevna uprava za gradnjo v Dolah pri Liliji je zavzela pravilno smer in se vsleci tega vidijo uspehi. V nasprotju z drugimi krajevnimi upravami pa so pri gradnji delali večinoma sami kmetje in če vzamemo v obzir, da je Krajevni odbor Dole pri Litiji še sam potreben obnove, je to za nje večji uspeh, kakor pa če bi kateri koli drugi KO postavil v istem roku popolnoma nov zadružni dom. V št. Juriju pod Kumom še do danes niso rešili vprašanja zemljišča.
Gradnja zadružnega doma v St. Juriju pod Kumom se je pričela y aprilu lega lela, oziroma se je pričelo z zbiranjem materiala. Do sedaj je delalo na pripravah samo 60 domačinov, kar pa je vsekakor premalo. Krajevna uprava je v pogledu zemljišča bila premalo odločna in energična, vsled česar bi skoraj sama nasedla trgovcu Kendu, kateri zavira gradnjo zaradi zemljišča. Trgovec Kenda naj se zaveda, da bo zadružni dom kljub temu, četudi ne pristane na odstop zemljišča v ta namen postavljen.
V Čemšeniku je potrebno, da se pospeši delo
Pri gradnji zadružnega doma v Čemšeniku je največja krivda v tem, da delo ni zajelo večjega števila ljudi, ker krajevni aktivisti niso znali k temu pravilno pristopiti. Nimajo pravega čuta odgovornosti in se jim stvar ne zdi važna. Razen teh napak niso znali organizirati potrebno delovno silo, niti tiste, s katero so razpolagali, pravilno razporediti. V tem pogledu bo treba v čemšeniku krep-
ko zagrabiti in ne nasedati raznim prišepetavanjem.
V Mlinšah gre delo dobro naprej.
Temelji za zadružni dom so že izkopani in bodo te dni pričeli z gradnjo doma. V času od februarja pa do danes so pa pripravili potreben gradbeni material, tako da je na gradbišču za graditev vse pripravljeno. Ker jim primanjkuje apna, bodo istega začasno dobili drugje, pričeli pa bodo z gradnjo domačih apnenic (lastnih), tako da bodo s tem krili vse potrebe. Zadali so si nalogo, da bo dom do roka zgrajen.
V Izlakah so premalo iznajdljivi
Dela pri obnovi zadružnega doma napredujejo prepočasi. Izgovori so, da nimajo suhega lesa za izdelavo oken, vrat in tal, ter da jim manjka to in ono. Dejstvo pa je, da so premalo iznajdljivi, da bi eno ali drugo stvar znali poiskati, ker je ves material, kateri bi bil za gradnjo po-treben, zagotovljen od strani republiške uprave. Začasno, dokler ni material nakazan, morajo pač uporabiti vsake možnosti.
V Dobovcu je potrebno več aktivnosti pri domačinih samih
Priprave so se pričele že v mesecu februarju, vendar do danes še ni bilo dosti storjenega. Imajo sicer pripravljenega že nekaj kamenja in peska ter drva za apnenice, splanira-nega nekaj zemljišča, kjer bo stal zadružni dom, zaradi premalo aktivnosti in čuta odgovornosti pa stvar ne napreduje tako kot bi morala. Izgovarjajo se z raznimi izgovori, da je bilo pri njih skoraj vse izseljeno, da ni tega ali onega, kar vse ovira pri gradnji doma. Vzamejo naj si za vzgled Dole pri Litiji, ki so v dosti slabšem ekonomskem položaju, vendar so pri gradnji med prvimi V okraju. Vas Klek in Kolrcdcž pa pripravljala material.
lje naštudirani. Posledica nezadostne poglobitve je pa ta, da mnogim prizorom manjka pristojnosti in nemelo-diozno izzvene v izumetničenih scenah brez prave življenjske stvarnosti. Nezadostna poglobitev namreč nujno povzroči, da igravec svojo vlogo doživlja le tedaj, kadar aktivno poseže v dejanje s svojo besedo, v jnemem podajanju vloge pa je popolnoma pasiven im liki glcdavec spremlja so-igravca, v katerem je trenotno osredotočeno središče prizora, s tem se pa na eni 6trani odtujuje svoji lastni, v sebi čisto zaključeni vlogi, na drugi strani pa celotnemu prizoru daje videz nepristnosti in narejenosti. Naloga režiserja je, da tako nemo »igranje« koordinira z osobo, na kateri je težišče prizora, kajti vrednost igravca se ne meri po tem kako svojo vlogo govori, marveč kako jo podaja.. Vso to pa dokazuje, da se naši režiserji ledne in tedne trudijo s »piljenjem« posameznih vlog (študij vloge je bolj stvar posameznega igravca. kakor^ pa režiserjeva!), medtem ko jim za štu-diranje in »piljenje« prizorov |kot' takih ostane vse premalo časa (veči-. noma šele nekaj dni pred predstavo).
Brezhibno je svojo vlogo odigrala edinole mlada in simpatična novinka Silva Vidičeva. ki je s Katjo Slaparjevo prvič stopila na oder (če smemo verjeti) im takoj dokazala,, da bo postala eden stelftov trboveljskega . gledališča. Njena igra je globoka, pristna in prepričljiva ter obeta uspehe tudi t v težjih, karakternih vlogah.. Dobrosrčnega profesorja Cehu do je prav dobro podal V. Malovrh, le da je njegovo slovo v 3. dejanju nenaravno in je v njem veliko preveč tragike. . Matematik Vrtač je v osebi J. Pater'; nostra dobi] dobrega p.osnemalca, ki je strogega in dosledinjega profesorja nakazal brez bistvenih napak. Dona je bila tudi Mozoljčeva (pri vajah' je bila še boljša!), vendar v nekaterih prizorih nenaravna. K. Malovrh je svoji sicer tako odlični ravnateljski pojavi precej škodoval s svojo nesii-gurnostjo vase in s svojim nedoživ-ljanim govorom. Njegova šibka .stran je bil prizor s Katjo v 3. dejanju, medtem ko je v drugem dejanju postavil celega ravnatelja. Svoji »nesrečni« ljubezni pa je dal nekoliko preveč tragičnega poudarka. Isto je mogoče trditi o S. Aškerčevi, v vlogi zaljubljene profesorice, ki je svoji skrivni ljubezni do ravnatelja dala nekoliko preseniimentaluo obeležje, je igrala z. občutjem in ni delala pomembnejših napak. Zaključni prizor 2. dejamja med njo in Katjo pa spada brez dvoma med najlepše in naj-dovršonejše celotne predstave. R. Plavšek je kakor običajno igral za publiko; posledica tega je bila, da se je v nekaterih potezah oddaljil od lika šolskega sluge. Profesorji Vidovič, Sirk in Šiška ter učiteljica telovadbe so bile sporedne, dopolnilne vloge, ki pa dejanje vendarle niso povsem dopolnile, najbrže radi tega, ker so jih nosilci (zlasti Štrk in Šiška) vzeli preveč očitno kot nepomembne in odigrali bolj mimogrede.
Kljub zgoraj omenjenim nedostat-kom pa je bil splošen vtis predstave dober in je občinstvo zadovoljno zapuščalo dvorano. Pripomniti pa jo treba,! da je uprizoritev »Mature* stvar, pri kateri se režiser resnično težko odloči, ali bi jo izrabil, iz nie-gove šaljive ali tragične plati (v kolikor o tragiki v »Maturi«, sploh moremo govoriti), ali kot ironiziranje tednjnih šolnikov ali pa čisto takšno, kakršna je, brez iskanja globlje resnice. Mislim da Fodorjevi »Maturi« slednje najbolj ustreza in smo ttver-je.ni, da bodo igralci pri reprizah po odpravi opisanih pomanjkljivosti (ki so vse lahko odpravljive) ter popolnejšemu doživljanju, svojih vlog dali »Maturo« v dovršeni obliki. P. F.
Vsak obrat
in vsaka vas mora imeti
dopisnika *«* »Zasavskega udarnika«*
Premiera
„Mature“ na trboveljskem
Po daljšem premoru smo v soboto 15. t. m. ponovno doživeli v Trbovljah premiero. Tokrat je naše sindikalno gledališče v režiji tov. V. Malovrha postavilo na oder »Maturo«, delo madžarskega pisatelja Fodorja v prevodu Fr. Albrechta, ki^ je dejanje prestavil v ljubljansko žensko gimnazijo v šolsko leto 1939/40. O. delu samem ni moči trditi, da ti imelo kitkšno izrazito idejno |vrednost — pisatelj je namreč nanizal vrsto več ali Imanj »tragičnih« .momentov iz profesorskega in dijaškega življenja iin jih razvil "mestoma do pretirane osebne tragike, ki pa vemdatle ne učinkuje popolnoma kot ironiziranje ne.zdravih razmer v šolstvu kapitalistične družbe — za nas pa utegne vendar imeti svoj pomen v tem, da nas skozi vse dogajanje kakor tanka, nevidna nit spremlja občutek velike razlike našega novega šolstva. V dejanju samem se prepleta medsebojno trenje dveh čisto različnih svetov:
profesorja na eni strani, z vsemi značilnostmi, ki mu je poklic zgolj borba za obstanek in je zato od pravega življenja odmaknjen — in dijaškega na drugi 6trani, s svojo dozorevajočo mladostjo in kipečo življenjsko, silo, ki čuti utrip življenja v šoli in izvem nje, hkrati s tem pa odmaknjenost svojih profesorjev ter to odtujenost skuša premostiti z mladostno nagajivostjo in norčavostjo, brez zlih namenov, z edino — podzavestno — željo in potrebo, približati se svojim profesorjem, z n j inv vred po tudi pravemu življenju, ki diha izvor. šole.
O uprizoritvi sami ni mogoče izreči niti graje, pa tudi ne pohvale, splošni vtis je bil sicer dober, vendar pa — razen nekaterih izjem — kaj več od povprečnega igranja ni bilo opaziti. Verujemo, da bi delo, kakršno je »Matura« moglo v isti zasedbi še bolje uspeti, če bi se posamezni igralci v svoje vloge bolj poglobili in bi tudi poedini prizori bili kot celota bo-
>P O L B Tc
Štev. 12.
Fizkultura in šport
Nogcimet
SFD Redar : SED železničar (Marltor) §:2 (2:e)
nesel, da bo Sla žoga mimo. Rudar vodi že 5 : •. V 25. mlatili Ličar v krasnem
stilu brani. Sedaj je Rudar pričel popuščati tempo, ki ga je Imel skozi vso igro. V 31. minuti gostje prodrejo in znižajo rezultat na 5 : 1. V 36. minuti je Železničar zopet uspešen in doseže drogi gol. Rezultat 5 : 2, ki se do konca igre ne spremeul kljub prizadevanju obeh moštev. Sodil je prav dobro sodnik Erlib Iz Ljubljane. Gledalcev preko 1000, ki so zadovoljni odhajali z igrišča.
V predtekmi sta igrali jnniorskl moštvi Rudarja in Enotnosti iz Ljubljane prvenstveno nogometno tekmo za prvaka Slovenije. Igra je končala z rezultatom 2:2. Sodil je dobro Presinger iz Celja.
Ljubitelji nogometnega športa v Trbov- strelja Krasnik in že je 3 : 0 za Rudarja, liah so bili precej zaskrbljeni v nedeljo V 13. minntl zopet reši Ličar nevarno si-16. maja, ko se je domači Rudar pomeril tnacijo v kot. V 15. minuti strelja Kras-v prvenstveni tekmi proti Železničarju Iz nifc, žoga se odbije in Gačnik, ki je bil Maribora. Mariborski Železničar je bil na mestu, jo pošlje v mrežo. Rudar vodi kandidat za prvo mesto. Ce bi dosegel s 4 : 0.
vsaj neodločen rezultat, bi mu to tudi V 18. mlCirti je zopet tispešen Gacmk, uspelo. Vsi so z nestrpnostjo pričakovali gol pa je krivda vratarja, ki se je za-
pričetek tekme, ki naj bi odločila, ali bo	«, ji ,*••»■* *	4*
Rudar ostal na predzadnjem mesta, ali	fijZrKUlttSflll SlCtlVS TfffeUVlI«
pa se bo rešil nevarnosti odigranja kva- ,	"
lifikacijskih tekem. Moštvo Rudarja je v j y zadnjem času je zavzela fizkultuma nedeljo 16. maja častno rešilo svojo na- razgibanost v aktivih Trbovelj precejšen Ingo. Rezultat 5:2 ustreza igri, čeprav razmah. Opaža se to predvsem v sekcijah lahko trdimo, da Železničar n! igral pod- nogometa in šaha, medtem ko so ostale rejene vloge.	| sekcije že naredile svoje programe za delo
Začetni udarec ima Železničar, ki takoj ! v letošnjem leta. ostro napade, vendar brez uspeha. Moštvo j V cilju, da se to fizknlturno življenje Rudarja se ne znajde. V 7. minuti ne- [usmeri in poživi v še večji meri, je bil
varna situacija pred golem Rudarja, des- ! na pobudo tov. Jakaše sklican, ustanovni na zveza Železničarja ostro strelja z gla- j sestanek upravnega odbora fizkulturnih vo v levi kot, toda žoga gre mimo. Igra j aktivov Trbovelj, katerega so se udcie-valovl iz polja v polje ter ima Železničar j žili zastopniki aktivov CRD, cementar-
detno premoč. V 22. minuti kot proti ne, zapadnega obrata, vzhodnega obrata, Železničarju, ki ostane neizkoriščen. V j mestnega aktiva, elektrarne, Dobrne in 3*. minntl prvega polčas* strelja Mlakar [ gimnazije. Kcnstitntral se je upravni od
- .a ___	__ 4' . A _«	tl.. ■	Ia#I«iac« l^AtrnoAfV
ostro v mrežo, 1 : 0 za Rudarja. Prvi gol je bil plod lepe kombinacije Princa, ki je podal Mlakarju. Takoj za tem nevarna situacija pred golom Rudarja, levo krilo gostov krasno strelja, toda žoga gre nad prečko. V 36. minuti sc Princ prebije skozi obrambo in strelja mimo got-roana v desni kot. Rudar vodi z 2 : ft. Železničar napada ter nastane v 41. minuti zelo nevarna situacija pred golom Rudarja, golman Ličar t prisebnostjo reši v kot, kateri pa ostane neizkoriščen. V zadnji minuti ima priliko še Gačnik, ki pa strelja preko. Polčas se je končal z 2 : 0 za Rudarja.
Drugi polčas prične Železničar z ostrimi napadi, ki pa nimajo uspeha. Po dveh za porednih kotih na eni lil na drugi strani.
bor s predsednikoma Jerinom, Kovačem in org. sekretarjem tov. Jakašo na čelu. Formiran je bil disciplinski odbor In propagandni odsek, kako^ tudi referenti za posamezne panoge športa, ki so začasro zajeti v delu novega upravnega odbora.
Predvideno je, da bodo trenutno zastopane sekcije nogometa, odbojke, šaha, tenisa in tekmovanja za flzkulturni znak, kasneje pa se bodo v okvir upravnega odbora pritegnile tudi sekcije plavanja, smučanja in planinarstva.
Poudarjalo se je, da ima novi upravni odbor nalogo razgibali tizkulturno življenje po naših aktivih in vzgajati kader za matično društvo SFD Rudar, ki je predstavnik fizkulture Trbovelj.
Na sestanku so bili podrobno razmotrt-vani vsi problemi, ki so aktualni za fiz-kulturno življenje aktivov rudnika, cementarne, elektrarne in ostalih aktivov v Trbovljah. Sklepi, ki so bili na sestanku sprejeti, bodo gotoTO mnogo doprinesli k čim večjemu masovnemu udejstvovanju vseh trboveljskih aktivov na fiz-kulturnem polju.
Tekmovanje aktivov v nogometu in šahu
CEMENTARNA : CRD 4 : 1 (2 : 1) Prva prvenstvena tekma, ki je bila odigrana dne 5. maja 1348 med aktivoma Cementarne in CRD se je končala z zasluženo zmago aktiva Cementarne, ki je pokazal, da je bolj vtgrano moštvo kot CRD.
Gradnja proge Sežana—Dutovlje in Nove Gorice
Kakor vsako leto, bo tudi letos mladina strokovnih in srednjih Sol sodelovala pri zveznih In repubbških delovnih akcijah. V okraju Trbovlje borno formirali dve brigadi. Ena bo cd-Sla na gradnjo proge Sežana—Dutovlje 25. junija 948, a drugu. na gradnjo Nove Gorice. V obe brigadi bo dal naS okraj 220 mladine. Ostalo bodo prispevali ostali okraji.
Kor vidimo, da je za naš okraj od-merjneo precejšnje število mladincev, bomo k mobilizaciji morali resno pristopiti m odpraviti mm-s.katero napako in oviro. Prva in največja ovira je s strani staršev, k' ne puščajo svo-
je mladine v akcije. Se sedaj se ne zavedajo, da so mladini delovne akcije šola in razvedrilo, kjer se o’ enem najlepše vključijo v delo zn skupnost. Pa tudi mladina mora imeti jasno sliko o delovnih akcijah. Zavedati se mora, da kot taka čuva in varuje pridobitve NOB, ter jih stalno izpopolnjuje. S tem, da se vključi v skupno delo, aktivno izpopolnjuje petletni plan, ki ni stvar samo enih, ampak vsega delovnega ljudstva. Z Vso resnostjo se naj vključi v delovne akcije, da bo res častno nastopala naše revirje, ki niso znani samo v naši Sloveniji, ampak širom domovine.
CRD nas ni zadovoljil In ni pokazal one Igre, katero je predvedcl v Igri z Rudarjem. fzgleda, da na moštvo CRD precej vpliva izguba srednjega napadalca Mlakarja, ki Igra sedaj v prvem moštvu Rudarja. Vendar mislimo, da to ne bi smelo vplivati na Igro samo, niti ne bi to smel biti razlog za neuspeh, ker aktiv CRD danes razpolaga z največ talentirane mladine, v katero se vključuje tudi mladina Zunanjega obrata in Glavnega skladišča. Mislimo, da bo aktiv CRD s pravilno organizacijo v bodoče lahko na polju fizkulture še mnogo pokazal.
Omenili bi še, da pričakujemo v bodoče od obeh imenovanih aktivov več discipline kot sta jo pokazala ob priliki zadnje tekme ln smo prepričani, da jih bomo gledali v bodočih tekmah kot prave flzkul-turnike današnjega časa.
DOBRNA NEŽA : ZAPADN1 OBRAT J : 1 (J : 0)
Ta tekma je bila odigrana dne 12. maja. Zmagovalec je bil aktiv Dobrna-Neža, ki je takoj v pričetku pokazat premišljene kombinacije, ki so vodile do rezulteta 3 : 0.
FA Zapadnl obrat se nam je predstavil kot bolj vigrano moštvo in bi po predvedeni igri in premeči zaslužil lepši rezultat. Najslabšega Igralca je Imel v vratarju, najboljšega pa v desnem krilu, ki bi s sir.cterci.-n treningom lahko dosegel lepe uspehe za svoj aktiv.
Posebno je treba pohvaliti organizacijo in red na igrišču za časa tekme, kar je oskrbel FA Dobrna-Neža.
VZHODNI OBRAT : ELEKTRARNA 3 : 1 (1 : 8)
Dne 13. maja je bila odigrana tekma med FA Vzhodni obrat In F A Elektrarna. Zmagalo je mnogo boljše moštvo FA Vzhodni obrat, ki je pokazalo nekaj prav lepih kombinacij in je bilo skoro ves čas v premoči. Moštvu Elektrarne je bilo videti, da nima skupnega treninga, vendar smo prepričani, da nam bo v prihodnjih tekmah več pokazalo, ker ima v svojih vrstah največ mladine.
TEKMOVANJE V ŠAHU
Dobrna : Zapadni obrat 5:3
Elektrarna : Vzhodni obrat 6:1
CRD : Cementarna 5:3
Odziv v šahovskem prventvu tlzkultur-r.ih aktivov je žeto dober in je tudi organizacija na precejšnji višini. Pripomnili pa bi, da bi z malo dobre volje vsi liz-kulturnl aktivi, ki so do sedaj že tekmovali, lahko našli vsaj po eno tovarišico iz obrata, ki bi sestavljala skupno s tovariši šahovsko moštvo. Prepričani smo, da bo ta nrdostatek v bodoče odpravljen.
PRVENSTVA FIZKULTURNIH AKTIVOV V TRBOVLJAH
Nogomet:
točk
1. Cementarna	1	1	0	0	4:1	2
2. Dobrna	1	i	0	0	3:1	2
3. Vzhodni obrat	1	t	0	0	3:1	2
4 Zapadnl obrat	1	0	0	1	1:3	0
5. Elektrarna	1	0	0	1	tu	0
6. C. R. D.	1	0	0	1	l-A	fr
7. Mestni odbor	0	0	0	0	0:0	0
8. Gimnazija	0 0 šab:		0	0	0:0	0
t. Elektrarna	1	1	0	0	6:1	6
2. Dobrna	1	1	0	0	5:3	5
3. C. R. D.	1	1	a	0	5:3	5
4. Zapadni obrat	1	a	0	i	3:5	3
5. Cementarna	1	0	0	1	J5	3
6. Vzhodni obrat	1	a	0	1	1:6	1
7. Mestni odbor	0	0	8	0	0:0	fr
8. Gimnazija	0	0	0	0	0:0	0
9. Bazenska	0	0	0	0	0:0	0
Da dosežemo večje in boljše rezultate pri gradnji zadružnih domov, moramo aktivizirati vse delovno ljudstvo, moramo utrditi politično in gospodarsko zavest našega kmeta, moramo vzfjudifi večji čut odgovornosti krajevnih uprav do ljudstva in Fronte.
Odlomki iz dnevnika NOB iz Španije
Bilo Je lepo Jesensko vreme meseca, oktobra 1938, ko smo se zbrale edi-nice mednarodnih brigad v Barceloni, glavnem mestu Katalonije, da se poslovimo od španskega naroda. Ne bomo pozabili častnega sprejema, ko so nas milijonske množice tega velemesta navdušeno sprejele, posule nas s cvetjem in nas obdarile. Po širokih ulicah so se govorniki zahvaljevali za pomoč, predstavniki vojake in množičnih organizacij, ki smo jo nudili Špan. skernu narodu. Med njimi smo videli tudi tov. La Pasionaria-Ibarurl, ki je stala na balkonu poleg Jože Dtaza, sekretarja KOS ln Ncgrina,
Parada je trajala od 9. do 15. ure. Tudi republikanske enote so zadnjikrat korakale z nami. Za zaščito mesta je bilo dobro pripravljeno in organizirano. Protiavijonska artilerija je bila na svojih položajih okrog mesta, tudi nekaj sto lovcev je stalno krožilo po zraku. To orožje, katerega smo videli pri poslovilni paradi v Bar.
čekani na dan pregleda orožja, na zemlji in v zraku, to je artilerijo in avijadjo, s katerim so republikanske sile še razpolagale, bi zadostovalo za zmago nad fašizmom v Španiji, če bi se v sovražnem znledju izvedla prav tako stroga vojaška kontrola, kot je to bilo na naši strani. Kajti v tej vojaški komisiji so bili tudi japonski oficirji, neposredni predstavniki osi Rim—Berlin—Tokio. Dobro je razumljivo, kako so ti oficirji izvajali kontrolo v Španiji. Francoska delegacija te vojaške komiuijc je predlagala, da bi vse mednarodne brigade morale biti internirane v taborišču, kar je pa legalna vlada Španije odločno odvrnila in smo ostali še na svobodi v mestih blizu francoske meje.
Po poslovitvi so se naše edinice odpeljale iz Barcelone v Bizavora de Tev, kjer smo se posvetili izključno kultumo-političnemu delu na terenu, ko smo čakali na rešitev nadaljnjeoa transporta v svoje države od koder
smo prišli. Med tem smo imeli Se nadalje prijateljske odnose do španskih edinic r.a fronti in v zaledju, čeprav so na a vojaške komisije pri tem ovirale.
Bilo nam je strogo aabranjeno še nadalje se boriti z orožjem proti fašizmu, to pravico so nam vzeli ti laži-demokrati, češ bolje je malo potrpeti, kakor pa se razburjati. Toda tudi de^ lati v tovarne h nam reso dovolili, obsojeni smo bil; zato, ker smo oe borili za pravično stvar. Nestrpno smo čakali, kaj bo z nami, bdi smo v ohro. ču imperialističnih držav. Demokratične sile so bile takrat še prešibke, da ti n»?s iztrgale iz krempljev fašizma, nato ko so nas diplomatskim potom, odnosno s pritiskom razorožili Hinavsko so nas izpraševali ti delegati fršizma, ko so prišli k nam, da so n03 številčno in imensko ugotovili, tudi m naše državljanstvo so se zanimali. Po izvršeni kontroli so se francoske-latinsko ameriške, angleške. skandinavske brigade poslovile od nas drži vi ja nov brez državljanskih pravic. t>'m ro naše države to pravi-
co odrekle, zato ker smo se borili proti fašistični tiraniji ln brezpravnosti že prej v svoji lastni domovini. Zato, ker smo se drznili vzeti orožje v roke proti fašizmu v Španiji so nam demokrati zapadnega tipa hudo zamerili ter nam niso dovoliti tranzita po francoskem ozemlju v druge nam prijateljske države, katere ao nam dovolile dostojno emigracijo.
Tn mesece je že poteklo, odkar smo bili proč od bojnih položajev. Med tem se po. na fronti ni mcogo spremenilo. Franko se je pripravljal na vse kriplje na zadnjo pfenzivo proti republiki. Prihajale so nove, formacije iz Italije in Nemčije, brez kakega protesta organizacije združeni!h narodov v Ženevi. Mestni in vasi v Kataloniji so bila prenapolnjene beguncev, ki ao bežali pred Frankovimi tolpami iz Lavante in Alto-Aragoma >tt tudi v gozdovih in travnikih ja mrgolelo vos Sivo otrok in starejših ljudi. Ta roka ljudi se je premikajo, po Centah pirati francoski meji v upanju, da bodo dobili v F*ranciji boljše živ-1 jenje.
Uredništvo Irbovlie Uorsva Zasavskih nrcmogovnlkov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni urednik Šuštar Stane