Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10‘—. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
■v
St. 24.
V Ljubljani, torek dne 30. julija 1918.	Leto I.
Avstriisko volno poročilo.
Dunaj, 28. julija. (K. u.) Uradno.
Na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov.
V	Albaniji je bilo pri Ardenici odbitih zopet več italijanskih napadov.
Hudi boji z Italijani v Albaniji.
Dunaj, 29. julija. (K. u.) Uradno.
Na italijanski fronti topovski boj in praske.
V	Albaniji je postal z našimi protisunki izenačeni pritisk sovražnika močnejši. Naše postojanke v kolenu Semenija so bile petkrat cilj silnih napadov, ki so se zbog hrabrega zadržanja po artiljeriji izvrstno podpiranih branilcev v'krvi zrušili. Tudi v gorovju Mali Siloves (skupina višin južno Devolija, blizu 20 km južno Elbasana) je sovražnik štirikrat brezuspešno napadel. Bil je pognan nazaj deloma z ognjem, deloma v proti-sunku.
Šef gen. štaba.
*
* *
Boj za Tripolis.
Haag, 28. julija. .Nieuwe Rotterdamsche Courant“ objavlja zanimiva poročila o položaju v Tripolisu. Po teh poročilih neprestano obstreljujejo pet italijanskih pristanišč baterije, ki so pristanišča odrezale od zaledja, podvodni čolni pa skrbe za to, da se ladje alijirancev s svojimi dalekosežnimi topovi ne morejo zadrževati ob obali. Podvodni čolni centralnih držav podpirajo oblegalce s svojim topništvom z morja uspešneje, kakor mo_rejo alijiranci oblegancem pomagati. Vsaka zveza, izvzemši brzojav, med Italijo in-okroženimi pristanišči libijskih kolonij je že dva uieseca pretrgana. Ladje, ki vozijo zaloge za pristanišča, vedno potope podvodni čolni ali, če se jim posreči pripluti do obale, jih napade prebivalstvo in spravi moštvo v notranjo deželo.
*
* *
Italijansko uradno poročilo.
28. julija.
Silen koncentracijski ogenj naših baterij v dolini Logarina Vallarsi in v dolini Brente, običajen motilni ogenj sovražnih baterij na ostali fronti. Italijanske in francoske patrulje so na več krajih privedle ujetnikov. V zračnih bojih smo Sestrelili dve sovražni letali.
Hrupen sprejem ameriških čet v Italiji.
Chiasso, 28. julija. Laško časopisje posebno skrbno beleži več transportov ameriških čet na 'aŠko bojišče. Čete sprejemajo v Milanu z velikim hrupom.
Italijansko-srbski zbor.
Curlh, 27. julija. Navzlic prizadevanju Lloyd Georgea se nasprotstva med Pasičem in 'talijansko vlado vedno bolj poostrujejo. Italijansk-,.-Srbski zbor je postal naravnost resen. To je Postal tudi vzrok, da Italija še do danes ni ime-aovala zastopnika narodnostni kongres, ki se bo Vršil v Parizu.
Nemško volno poročilo.
Berolin, 27. julija zvečer. (K. u ) Uradno.
Na bojni fronti tudi danes miren dan.
Berolin, 28. julija. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprchta.
Živahno poizvedovalno delovanje. Močni Sovražni sunki severno Lyse, na obeh straneh Somme in severozapadno Montdidiera so bili Zavrnjeni. V nekaterih odsekih artiljerijski boji.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na bojni fronti mir. Manjše praske v sp:ed-J’jem ozemlju novih pozicij. V Champagni so francoske čete v krajevnih podjetjih vdrli v nem »ke sprednje jarke; v protisunku smo jih vrgli *opet nazaj.
Silni boji na novi zahodni fronti^
Berolin, 29. julija. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprchta.
Delni napadi, ki jih je izvajaL sovražnik severno Lyse, severno Scarpe in na širši fronti na Severnem bregu Somme, so bili zavrnjeni.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na bojnih odsekih južno Aisne miren dopoldan. Popoldne so bili delni napadi sovražnika, ki jih je uvedel silni artiljerijski boj, severno »illemontoira zavrnjeni v protisunku.
V	noči od 26. na 27. julija smo nekako 'hed Ourcqom in Ardro po načrtu izpraznili naše sprednje bojno ozemlje in premestili obrambo v Pokrajino Fčre en Tardenois—Ville en Tardenois. Nasprotniku je ostalo naše premikanje prikrito. *7. julija je obstreljeval še naše stare črte. Našfe *adnje čete so preprečevale njegovim četam, ki so gele popoldne počasi tipale naprej, da bi se Polastil brez bojev ozemlja, ki smo ga opustili. Včeraj je poskušala sovražna pehota prebiti se Pod varstvom močnega ognja do naših novih črt.
Slabotni, na predozemlju odstavljeni oddelki so sprejeli sovražnika iz neposredne bližine z ognjem iz pušk in strojnic in so mu zadale občutnih izgub. Tudi artiljerijski in bojni letalci, ki so s predvčerajšnjim dnem posegli v boj, so dobili v nastopajočih kolonah in oklopnih vozovih dober cilj. Pred močnimi napadi nasprotnika pri in jugovzhodno Fere en Tardenois se je umaknila naša posadka na pređpoiju, potem ko je po povelju rešila svojo nalogo, na svoje črte nazaj. Večkrat ponovljeni napadi sovražnika so dovedli do silnih bojev; končno je bil vržen sovražnik nazaj. Pri tem so se tudi včeraj posebno odlikovali vzhodno- in zahodno pruski polki pod vodstvom generala Pachelina, ki so že na višinah severozahodno Chateau-Thierryja" in od začetka bitke skoro vsak dan omajaii večkratni naval francoskih in ameriških divizij.
Poročnik Loewenhardt si je priboril svojo 45. zmago v zraku.
v. Ludendorff.
* '
Krajevni podatki.
Vas Villemontoire leži blizu 8 km južno Soissonsa ob cesti v Chateau-Thierry. — Mesto Fere en Tardenois stoji 24 km zračne črte južno Soissonsa, (ob zgornjem Ourcqu) od vasi Jaul-gonne ob Marni pa, kjer se je izvršil nemški prehod na južni breg Marne, in ki jo veže z mestom cesta, v zračni razdalji 12 km proti jugu. V toliko so se tedaj oddaljili Nemci od Marne proti severu. — Vas Ville en Tardenois leži ob cesti in železnici, ki vežeta mesto Dormans ob Marni z Reimsom, oddaljena od severnega brega Marne 11 km severne, od Reimsa 16 km jugozahodne zračne črte.
Večerno poročilo.
Berolin, 29. julija. (Veliki glavni stan.) Ob naših novih črtah zapadno od Fere en Tardenois so se tudi sovražni napadi krvavo izjalovili.
*
Nemci se umaknili na levi breg Marne.
Francosko uradno poročilo z dne 27. julija zvečer.
Pariz, 27. julija. (K. u.) Pritisk, ki so ga izvajale francoske in sporazumove čete že več dni proti nemškim bojnim silam, se še vzdržuje. Nemci so se danes umaknili na celi fronti severno Marne nazaj. Naše čete sp dosegle splošno črto Bruyerei—Neuve sur Sere—Courmont —Assy— Grigny— Griselles — La Neuville aux Larris—Chaumury. Desni breg Marne je popolnoma očiščen sovražnika.
Nemška ofenziva ob Marni izdana.
Kakor ob Piavi, tako so se dogodila izdajstva tudi ob Marni. Francoz je bil natančno poučen o nameravani nemški ofenzivi, ki se je začela 15. julija; to potrjuje sovražno časopisje. Tako prinaša „Politiken“ izvajanja nekega francoskega poročevalca, po katerih posnamemo sledeče: „Bili smo prav dobro poučeni o vsem, kar je pripravljal sovražnik za fronto. Na velikih zemljevidih so bile zaznamovane nove železnice, mostovi in municijska skladišča, ki so jih zgradili Nemci kar najbolj skrivaj. Sijajna poročevalska organizacija sporazuma je vedela že nekaj dni poprej, kdaj in kje se bo začel napad. Za francosko fronto so do minute natančno vedeli, kdaj da bodo začeli Nemci z uničevalnim ognjem. Sporazumove armade so bile zato na mestu. Pustile so sovražniku nekoliko prodirati, da so potem napravljale s tisoči strojnic iz podzemeljskih luken paniko med napadajočimi množicami.
Kaj vse so vedeli.
Bazel, 27. julija. Po poročilu „Corrierre della sera“ je general Gouront že naprej natančno vedel, da se bo nemška ofenziva začela 10 minut po polnoči. Francozi so pravočasno spravili skupaj 12 divizij rezerv.
Francozi porušili odprlo mesto Soissons.
Berolin, 29. julija. V razbremenilni ofenzivi Francozov je bilo zjutraj 18. t m. odprto mesto Soissons zopet pod najtežjim artiljerijskim ognjem. Celo mesto je bilo takorekoč posuto z granatami. Zadeti sta bili katedrala in mestna hiša. Od 29-maja dalje so mesto skoraj vedno obstreljevale francoske baterije, ki niso prizanašale niti najdragocenejšim zgodovinskim stavbam, ki so trpele že za časa prejšnjih potrebnih obstreljevanj mesta. Takrat so Francozi središče Soissonsa s streli zažgali. Požar je uničil najlepše in najčastitljivejše spominske stavbe tega mesta.
Vsa rezervna armada Fochova v boju.
Bern, 28. julija. Angleško časopisje ugotavlja, da je nastopil pri prodiralnem poskusu general Foch z izredno močjo, s 30 divizij močno strategično rezervo.
*
* *
London, 29. julija. Reuter je zaznal, da je sovražnik opustil svojo črto pri Onchy definitivno. Od nedelje opoldne so alijiranČi napredovali na fronti 20 milj širine povprečno za dve do tri milje. Pri Brecency se vrše hudi boji; možno je, da se Nemci še dalje umaknejo.
Indijanci kot izvidn^ čete.
„Zeit“ poroča iz Curiha: Kakor javlja no-voustanovjeni ameriški propagandni urad, uporablja ameriška armada na francoskem poleg črncev'tudi rdeče Indijance od rodu Apahov kot izvidne čete.
Calais bombardiran.
Bern, 27. julija. (K. u.) „Progres de Lion“ poroča iz zariza: Bombardiranje Calaisa od nedelje (21. julija) na pondeljek je bilo izredno hudo. Bilo je mnogo stvarne škode; 27 civilistov je bile ubi.ih. Bilo je to najhujše bombardiranje, ki je Calais do sedaj zadelo.
Curlh, 29. julija. „Times“ javljajo o fronti, da se že nekako 40 ur krepi nagnenje za napad. Francozi in Angleži so vse pripravili, da uspešno pričakujelo Iznenađenje s strani sovražnika.
Podvodni čolni so napravi*! 50 milijard škode.
Šef admiralnega štaba pl. Holtzendorff je izjavil: Nevarnost od strani naših podvodnih čolnov za antanto obstoja še, in če naši sovražniki drugače mislijo, so vusodepolni zmoti. Res je, da se je preskrba naših sovražnikov mimogrede zboljšala, ker so se polastili nevtralnih ladij. Škoda, ktero so napravili naši podvodni čolni presega 50 milijard. Angleška tonaža je padla ter je sedaj jednaka oni iz 1. 1900. Cim dalje traja vojna, tem bolj izgubljajo Angleži gospodarsko vodstvo iz rok, ki prehaja“ na druge, pred vsem na Zjedinjene države. Od januarja do junija je antanta zgradila mesečno poprečno novih ladij 300.000 ton, mi pa smo v istem času potopili mesečno poprečno 630 000 ton, torej je bilo okroglo mesečno poprečno 330.000 ton več potopljenih kakor na novo zgrajenih.
Nemška vojna ladja v Indijskih vodah.
Norfolk, (Virgenija), 28, julija. Sem so prodrle vesti o nemški vojni ladji, ki je napravila v Indijskih vodah trgovinskemu brodovju veliko škode. Pri Bermuda-otokih je potopila velik Angleški parnik.
Kubanci na zapadni fronti.
Frankobrod, M. 29. julija. Kakor poroča „Associatev Press“, pošlje Kuba več polkov regularnih čet same prostovoljce v Evropo.
Samostojnost Flandrije.
Holandsko uradno poročilo pravi, da se je nemški državni kancler grof Hertling pred nedavnim časom mudil v Bruselju, kjer se je posvetoval z generalnim guvernerjem Belgije o Flander-skem vprašanju. Kancler je izjavil guvernerju, da polaga posebno važnost na to, da bi se razglasilo, da stoji glede Flandrije na stališču svojih prednikov. Šef uprave na Flamskem je Hertlin-govo besedo objavil flamskemu narodnemu svetu dne 20. t. m. in povabil njega ugledneje člane na posvetovanje o flamskih zadevah. Glavna točka flamskega problema je neodvisnost Flandrije.
Pravda Caillaux.
Za ministrstvo Clemenceau bo zelo mučno objavljenje nekaterih spisov, ki bodo že v bližnji bodočnosti prečitani v pravdi Caillaux- Sedaj je namieč dognano, da je bila francoska vlada poslala nekega žurnalista v Švico, da Li zbiral „dokaze“ za krivdo Caillauxa. Odposlanec pa je prišel med sleparje, ki so mu izročili potvorjene listine. Zelo kočljive stvari bo pripovedoval Armenec Zohrab, ki so ga v tej zadevi prijeli in zaprli. Že sedaj je tudi znano, da se je v Švici vršila živahna trgovina s ponarejenimi papirji grofa Černina.- Ta razkritja kompromitirajo ne samo pravdo proti Caillauxu, ampak tudi ono proti Bolo-paši, ki so ga ustrelili.
En milijon 250 tiso« Ameri-Hanov na Francoskem.
Ameriške čete tudi v Italiji.
Washington, 28. julija. (K. u.) General March je izjavil, da so prispele zdaj izvežbane ameriške čete s Francoskega v Italijo, ker se je okrajšala fronta aliirancev za 10 milj. Vsled operacije obAisni in Marni stoje Nemci 11 milj (nad 17 km) proč od Pariza. Ta napre'ek Angležev zahodno Reimsa je privedel nemške čete na jugu v neprijeten položaj.
Vojni tajnik Bäcker je v senatu ivjavii, da bo dosegel transport ameriških čet v juliju 300.000 mož. Vse skupaj je bilo vkrcanih 1,250.000 mož za Francosko.
Washington, 29. julija. Čuje se, da bode Amerika organizirala še dva armadna zbora.
Jugoslovanski problem.
O tem predmetu je prinesla nedavno dunajska „Zeit“ daljši članek, katerega sedaj zaključuje tako:
„Opozoriti hočemo samo na najvažnejšo točko, da so vendar enkrat začeli podpirati (kje? Kdo? op. ur.) najenostavnejšo in najnaravnejšo rešitev jugoslovanskega vprašanja na ta način, da se ne bo trpelo več zapostavljenja Hrvatov za Srbi, ampak da hočejo dati Hrvatom njihov po zgodovini in po postavi njim določen prostor.
Hrvaško Hrvatom! S to samoobsebi umevno formulo se zavračajo ob enem enkrat za vselej vse jugoslovanske teorije.
Da so bili Hrvatje doslej v lastni domovini degradirani za državljane druge vrste, je večinoma njihova lastna krivda. Niso se ustavljali, da se je leta in leta govorilo o „srbsko - hrvaškem“ narodu, ki je etnično in politično ravno taka nezmisel kakor najnovejši „češko-slovaški“ narod. Za ta dva „naroda“ se je treba zahvaliti prekanjenim pomočnikom antante, ki so našli nekaj več ali manj učenih ljudij, ki jim ustvarjajo njihove državnopravne teorije- Sedaj je pa^Hrvate minila potrpežljivost. Začeli so akcije sami zase. Bil je že tudi skrajni čas. Srbi na Hrvaškem, in sicer oni, ki škilijo preko meje, so postajali čim dalje drznejši, in to, kar plove pod novo jugoslovansko zastavo, je političen dinamit, ki naj bi raztrgal ne le zveze med Ogri in Hrvati, ampak celo avstro ogrsko monarhijo. Zato antantini državniki, agentje in pomočniki njeni ne poznajo slajše fraze kakor one o „osvoboditvi Slovanov“, zlasti Jugoslovanov v monarhiji. Leto in dan razširja v knjigah, brošurah in v časopisju te ideje
—	žalibog ne samo v inozemstvu, — poudarja, da so Slovenci, Hrvatje in Srbi v in izven monarhije eno srce in ena duša, ki zasledujejo le en cilj: ustvariti novo državo, ki naj povrne — habsburški rodovini vso dobroto z izdajo. Po celem svetu je razširjena tiskovna propaganda, ki razširja srbsko-hrvaško, jugoslovansko idejo, ki poudarja, da nasprotje med Srbi in Hrvati ni več, in da Hrvatje ne poznajo večjo srečo, ka kor da se bodo smeli imenovati „katoliški Srbi“.
To z bogatimi sredstvi podpirano politično sleparstvo so zdaj vendar enkrat prijeli za vrat in sicer tam, kjer bi bili morali to že zdavnej storiti v hrvaškem saboru.
Čeprav so poročila iz sabora zelo netočna, vendar ni ostalo tajno, da so mnogi zastopniki z ogorčenjem odklonili vsak poskus, da se jih uvrsti v „srbsko-hrvaški“ narod; povdarjali so, da so bili, so in bodo Hrvatje, in nekateri šovinisti so celo zahtevali, da se požene Srbe iz dežele! Čeprav z zadoščenjem konštatiramo, da so Hrvatje našli sami sebe, vendar ne odobravamo takega šovinizma. Kakor je bila velika napaka, da so gledali leta in leta križem rok naravnost državi nevarno „jugoslovansko“ gibanje*/ ravno tako bi bila napaka, če bi proglasili srbstvo skratka za državi nevarno. Ogrski državni zakon XXX od leta 1868 pozna samo Hrvate in hrvaški narod ima pravico in dolžnost, da prevzame politično vodstvo na Hrvaškem, in da spravi razmerje do Ogrske in monarhije zopet v pravi tir.
Res je, da so se pojavila zadnji čas nova vprašanja. Dalmatinsko vprašanje je važno, a pri tem ima tudi Avstrija svojo besedo. Tudi bosensko vprašanje je važno, a predno se da rešiti, je treba sporazuma med Avstrijo in Ogrsko zaradi Bosne. Mnogo bolj pereča nego državnopravna in politična so pa narodnogospodarska vprašanja; ne da se tajiti, da bi vsak nov vladni zistem na Hrvaškem silno pridobil, če bi se ugodilo Hrvatom v financijalnem, industrijalnem in narodnogospodarskem oziru. Ogrske vlade pač ne bi bilo težko primorati, da bi mnogo konce-dirala pri davčni zakonodaji, pri preuredbi central in v finančnih in industrijskih vprašanjih, če bi imeli zaupanje, da bo potem konec jugoslovanskega, proti monarhiji naperjenega gibanja.
Razmerje med Ogri In Hrvati se mora izboljšati. To je podlaga za tako rešitev jugoslovanskega vprašanja, ki bi zadovoljila dinastijo, monarhijo, Ogre in Hrvate. Da se na Hrvaškem oznanja „boj Ogrski“, to nobenega pametnega politika ne moti; to so metode od včeraj. Tudi na Ogrskem so politiki, ki so’živeli od boja proti Avstriji, in v Avstriji so divjali proti Ogrom — svetovna vojna je pa Nemce in Madjare izučila, da morejo obstati edino le drug z drugim. Tudi Hrvatje bodo izkusili isto, če se otresejo jugoslovanskih voditeljev in zapeljivcev, če zbero vse dinastije in državi zveste elemente na delo in se oprimejo svojih dobrih, starih tradicij. Podpirala jih bo krona, Avstrija, in Ogrska in tako bo korak za korakom rešeno jugoslovansko vprašanje, da bo prav za nje in za monarhijo.“
Tako „Zeit“. Mi prinašamo ta članek, ker je videti, da ne izraža le mnenja listovega, ampak da je nastal drugod. O priliki pa o tej isti stvari kaj več.
Jugoslovanom nemilostna antanta«
„Popolo d’ Italia prinaša razgovor z urednikom lista „Serbie“ dr. B. Markivičem, ki je povdarjal važnost italijansko-jugoslovanskega sporazuma in sklepa, ki ga je antanta baje storila, da bo priznala Avstro-Ogrsko kot enotno državo, kar je pa toliko bolj neverjetno, ker postaja med Čehi in Jugoslovani separistično gibanje vedno močnejše. Stališče teh irendetističnih narodov najbolj karakterizira njihova spomenica na mirovno delegacijo v Brest-Litovsku, o kateri zatrjujejo, da bodo priznali samo tisti mir, ki bo sklenjen od njihovih delegatov. Kljub temu pa antanta naravnost nasprotuje željam teh narodov. Jugoslovani se nahajajo še prav posebno v kritičnem položaju, zakaj, akoravno bi bili oproščeni avstrijskega jarma, bo Velika Srbija s svojim dohodom k morju vred stala pod vplivom Avstrije.
—	Torej dajmo jo razbiti. Popolnoma framazoski načrt.
Anglija in Jugoslovani.
„Berliner Tagblatt“ poroča iz Haaga: Hol-landsch Niewsbureau“ poroča, da je včeraj zboroval v Mansion-house ustanovni zbor srbskega in jugoslovanskega vojnega komiteja, pri katerem so bili navzoči tudi Balfour, laški poslanik, lord Crewe in grški in brazilijanski poslanik. Srbski poslanik je izjavil, da srbski vojni cilji nikakor ne nasprotujejo laškim vojnim ciljem. Balfour je dejal, da je Srbija os, okoli katere se vrti svetovna vojna. Avstro-ogrski ultimatum Srbiji je najsramotnejši napad ene velevlasti na majhen narod. Srbija se je junaško bojevala. Če zmagajo centralne vlasti, bodo Čehi in Jugoslovani sužnji za večno. Če zmagajo centralne sile, se bo zgodilo temu narodu to, kar se je Rumunski. Nemci ne razumejo idealov aliirancev. Za neodvisnost sveta jamči samo zmaga aliirancev itd. — kar je že znanih takih fraz.
Sklenili so sledeče vojne cilje: 1. Osvoboditev in združenje Jugoslovanov v prosti in neodvisni narodni državi. 2. Balkan Balkancem. 3. Povrnitev škode v opustošenih jugoslovanskih krajih in gospodarsko in intelektualno zvezo z državami antante.
Pripominjamo: Izmed vsega, kar je rekel Balfour, priznavamo samo eno: Da so se Srbi junaško borili. Vse drugo pa naj gospodje rešujejo raje takrat, kadar bodo imeli medveda. Prej se medvedje kože ne more prodajati. ,
Laška politika za Jadran.
Srbski poslanik je baje izjavil v Londonu na konferenci, kakor poročamo na drugem mestu, „da med srbskimi in laškimi vojnimi cilji ni nesoglasja*.
Kakor naročen odgovor na to trditev se bere sledeči članek v „Neue Züricher Zeitung“, katerega priobčujemo v izvlečku:
„Značilno je za laško jadransko politiko, da opažamo nekaj časa znake, da se laško-jugoslovansko prijateljstvo hladi. Od merodajnih strani se je dovolj in dostikrat poudarjalo, da Italija ne mara na Jadranu tekmecev, ampak hoče gospodstva. Ali se bo Velika Srbija temu uklonila? Res, da obstoji pogodba o medsebojnih zahtevah. Ta pogodba pa ni niti vse-obsežna, niti nepreklicna! Pogodba se je sklenila na posredovanje Anglije. Če se bo pa ena ali druga stran prepričala, da svoje zahteve vsled predrugačenih razmer (n. pr. če bi Avstrija sama Lahom kaj ponudila, op. ur ) lahko doseže brez žrtev, ali ne bo državnik, ki hoče koristiti svoji deželi, kot spreten diplomat take pogodbe tolmačil po svoje?
Ukrajina želi zveze z Avstrijo?
O razpoloženju v ukrajinskih krogih piše „Odesskaja Mysl“: Radi sovraštva proti vsemu, kar je ruskega, in radi resne opasnosti, ki grozi ukrajinski neodvisnosti, se krepi med Ukrajinci stremljenje k Avstriji. Govori se že, da bi kazalo Avstro ogrsko zaprositi za pomoč in za pokroviteljstvo, ker samo tako je možno rešiti neodvisnost Ukrajine. Da dosežejo to, hočejo Ukrajinci — avstrofiliki imajo baje že sedaj večino, združiti Ukrajino z Avstrijo.
Antanta v Sibiriji. Nastop. Japoncev.
Rusko časopisje - smatra nastop Japonske v Sibiriji kot sklenjeno dejstvo. Pravi, da se je nastop Japonske razmotrival že leta 1914. in da naj bi bila odposlala Japonska leta 1916. armado 400.000 mož na rusko fronto proti odškodnini 5 milijonov frankov.
Iz Vladivostoka koraka proti zapadu v S -birijo 32 antantnih divizij, ki jim poleg japonskih, poveljujejo tudi ameriški generali. Čeho-Slovakom v Sibiriji pa poveljujejo francoski generali. Ta nova armada antante šteje največ japonskih čet, poroča se iz Londona o 25 japonskih divizijah, 4 ameriških in tudi 3 divizijah Kitajcev. Glavni nameti tega vojaškega nastopa je, vzdržati dosedanje uspehe Čeho-Slovakov za antanto ter z združenimi močmi streti boljševiško vlado, ki noče in ne more pomagati antanti z novim nastopom v Rusiji proti osrednjim silam in državam, ki so sklenile z antanto prezgodnji mir. Kdor pa pozna Japonsko in njeno politiko, lahko ve, da zasleduje predvsem lastne interese v Sibiriji, ki jih bo prej ali slej tudi deležna. Amerika, Japonska in Anglija so sigurno sklenile kako tajno pogodbo, kako se bodo odškovale za tak nastop, ki pa japonske drž. finance gotovo manj obremenjuje nego ameriške ali ruske, dasi nastopi z večjo močjo.
Pojavljajo pa se na Japonskem kakor tudi v Ameriki nasprotstva proti intervenciji v Sibiriji. Tako poročajo „Times“ iz Tokija, da se je japonski ministrski predsednik izjavil za odstop, če bi Japonska resnično nastopila v Sibiriji.
Tudi del ameriškega časopisja se energično ustavlja intervenciji Japonske v Rusiji. V Njujorku se je vršilo zborovanje, ki se ga je udeležilo 15000 Amerikancev, Rusov, Fincev, Ukrajincev in Ertoncev, da označijo svoje Stališče napram intervenciji antante Sprejeta resolucija ostro protestira proti intervenciji v Sibiriji in jo označuje kot intrigo reakcijonarnih krogov antante in Rusije ter poživlja Ameriko, da naj prizna vlado sovjetov ter prepreči zahrbtno vojno imperijali-stične in reakcijonarne kamarije.
Zanimivo je, kakšne kompenzacije je ponudila antanta Japonski za njeno udeležbo na vojni. Moskovska „Izvestija“ pravijo, da inozemske kolonije. Reuterjev urad pa zanikuje to trditev kot popolnoma neutemeljeno. Brez nič ne bo — si-c:r se bo pa Japonska znala sama ustvariti odškodnino. Njen nastop bo vsekako zanimiv za nas kakor tudi antanto.
*
* * *
Pariz. 28. julija. „Petit Parisien“ javlja, da je japonski veleposlanik sporočil ^francoski vladi, da je Japonska sprejela Wilsonov program glede Sibirije.
Čeho-Slovaki pod francoskim poveljstvom.
Ženeva, 28. jul. (K. u.) „Echo de Paris“ poroča, da bodo poveljevali Ceho-Slovakom v Sibiriji francoski generali.
Splošna mobilizacija na Ruskem.
Bazel, 28. julija. Reuterjeva agentura poroča, da se je 17. julija pričela splošna mobilizacija na Ruskem. MobMizirani delavci so na nekem zborovanji, ki se je vršilo pred nekaj dnevi v Petrogradu, izjavili, da bodo sadove oktobrske revolucije bramli z vsemi močni in do zadnje kapljo krvi.
Turkestan je postal republika.
Moskva, 27. julija. Turkestan je proglašen za republiko v zvezi z Rusijo. Izvoljenih je bilo 11 mohamedancev v osrednji izvršilni odbor.
Poraz protirevolucijonarnlh čet v Jaroslavu in drugih mestih.
Moskva, 27. julija. Po pravilnem, obleganju s strani sovjetskih čet je Rdeča armada zasedla mesto Jaroslav, kjer so se bili protirevolucijonarji polastili oblasti, strmoglavili krajevne sovjetske oblasti in njih čete usmrtili. Rdeča armada je bila tja poslana iz Moskve, Kostrome, Ribinske in Vo-logde.
Kijev, 28. julija. Gruzinske čete prodirajo ob obali Črnega morja proti severu. Zavzele so Gudout in Gagri.
General Millner sovražnik bol jševikov.
Dunaj, 29. julija. „Lokalanzeiger“ ima iz Lugana vest, da je izjavil general Millner, da treba vreči vlado boljševikov, da bo Rusija zopet mogla zavzemati mesto med alijiranci.
Čehoslovakl gredo proti Moskvi.
Curih, 29.'julija. „N. Korr.“ javlja od finske meje, da so tja prispeli od cenzure pokvarjeni telegrami, glasom katerih gredo^Čehoslovaki, ki so vzeli Jaroslav, nad Moskvo. Čehoslovakom se baje pridružujejo kmetje.
Kolera na Ruskem.
Petrograd, 28. julija. Petrograjski listi poročajo, da je v mestu zbolelo za kolero mnogo tisoč ljudi. Odstotek smrtnih slučajev je pa mal.
Konec boljševiške vlade?
„Der Morgen“ poroča iz Berolina: Glasom privatnih poročil iz Moskve s popolnoma objektivne strani gre kriza boljševikov hitro naprej in bo boljševiške „vlade v najkrajšem času konec. Pričakovati je, da bodo boljševiki že v par dneh izgubili ves svoj vpliv in da se morejo v najugodnejšem slučaju držati še k večjemu 2—3 mesece. Boljševiška uprava je popolnoma odpovedala in tudi preskrba z živili je močno ogro žena vsled prodiranja in nastopa. Čeho-Slo vakov, katerih delovanje se je izpoč tka močno podcenjevalo. V Petrogradu se širi lakotna kolera. S padcem boljševikov se bodo dvignile najbrže na desni stoječe skupine manjševikov s pomočjo meščanskih in kapitalističnih skupin. Socijalni re-volucijonarji levice so vsled umorov voditeljev močno oslabljeni. Splošno se pričakuje, da bi se Nemčiji brez dvoma posrečilo brez vsakega boj i zasesti vsako poljubno ozemlje v Rusiji, če bi novi preobrat ogrožal mir. Z ruske strani se domneva, da je bil imenovan odločni dr. von Helffe-rich za poslanika v Moskvi zlasti z ozirom na pričakovane dogodke v Rusiji.
Vojni posvet v Parizu za splošno ofenzivo. — Odločitev vojne še do jeseni?
Curih. Iz Pariza se razglaša, da je imel skupni vojni posvet, ki se ga je udeležil tudi italijanski vrhovni poveljnik Diaz, dve seji. Sklepalo se je o predlogu generala Focha, izvesti splošno ofenzivo. Hkrati z odločilno bitko na zahodu se bodo začele ofenzive pri Arhangelsku, v Sibiriji nastopi Japonska in Kitajska, ofenzive v Italiji, na Balkanu in v Mezopotamiji. Še letos se hoče izsiliti odločitev in se — če le kakorkoli mogoče izogniti novi zimski -vojni.
Bazel, 25. julija. „Daily Telegraph“ ozna-muje, da sn bo usoda sveta odločila, preden odpade listje, a mogoče že, preden bo spravljena jesenska žetev.
Lastnina Ameriki sovražnih državljanov prodana.
Pariz, 29. julija. Iz New-Jorku se poroča, da je upravitelj lastnine sovražnih državljanov odredil prodajo 40 tvornic za znesek 100 miljo-nov dolarjev.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 29. julija. V gosposki zbornici je bilo danes sklenjeno, spraviti proračun nujnim potom na dnevni red in razun tega odkazati proračunski komisiji zakon o dajatvah za vojaške namene z naročilom, da bo še danes rešen.
Pred početkom dnevnega reda je izprego-voril min. predsed. baron Hussarek z daljšim govorom v katerem je poudarjal voljo osrednjih držav za mir. On je izjavil, da nam ne preostaja drugo, kakor da vojujemo še naprej, dokler stoje nasprotniki na stališču enostranskega diktata. Razum naše pripravljenosti za mir imamo še eno edino sredstvo, da ukrajšamo vojno, namreč to, da jo vodimo vztrajno in krepko. Mi dosežemo dober mir in kakor sedaj nismo sami, ne ostanemo sami tudi v miru. Naša bodočnost je v poglobljenju zveze z Nemčijo. Naše zveze nam dajejo možnost stopiti v politično organizacijo vseh kulturnih narodov. Minister se je bavil z ukrepi, ki so potrebni za razrešitev notranjih političnih problemov in je izvajal, da bodo vodile državo njene zveze in pa pravičnost napram vsem, pri čemur kajpada ne gre pozabljati na momente, ki so zgodovinsko kulturno in gospodarsko podpirali v stiskah nahajajočo se^ državo. — Avstrija izpolni svoje poslanstvo le, če bo vsem narodom skupna domovina, a to postane samo, če si bo svesta, da leži v delih nemškega naroda pralzvor njene kulturne sile.
Prečitana sta bila nato dopis vlade glede ministrstva Seidler in dopis o premeni vlade.
Predsednik predstavi ministrskega predsednika barona Hussareka in oba na novo imenovana ministra viteza Galeckega in viteza Madey-skega zbornici.
Na predlog načelnika princa Ferdinanda Lobkovica sc začne razprava o proračunu, a se seja prekine za pol ure, -da se posvetuje odsek.
Potem se seja nadaljuje ob 5. uri. Zakon o delu otrok in žensk in zakon o nočnem delu mladostnih oseb se odkaže socijalnopolitični komisiji, na kar preide zbornica k posvetu o proračunskem provizoriju.
Poročevalec baron Plenner uvede razpravo. On z veseljem ugotavlja, da se je posrečilo za-sigurati proračunski provizorij. On ugotavlja kot poročevalec, da je današnja izjava ministrskega predsednika o nemški kulturi v Avstriji in o pomenu nemškega plemena v Avstriji, ki jo je danes izrekel kot nekak dodatek k svojim izvajanjem v poslanski zbornici, pretežnemu delu zbornice dobrodošla. Kar se pa tiče besed o financah, tu ne more biti reda, dokler ni§o krite obresti dolgov. Za to treba 2519 miijonov. Govornik priporoča, da bi sprejeli proračunski provizorij.
Grof Černin izjavlja o cesarjevi demarši pri romunskem kralju: Ta se je zgodila na moj nasvet in na mojo polno odgovornost. V Brestu Litovskem sem izvedel iz dobrega vira, da' romunski kralj začenja čutiti svojo osamljenost in da išče zvez z našim cesarjem. Jaz sem to željo romunskega kralja, o koji sem zaznal, sporočil svojemu nemškemu tovarišu Kiihlmannu in sem svetoval cesarju k demarši, ki je že objavljena.
Vojvoda Beaufort opozarja na resnobo značaja našega finančnega položaja in prosi zbornico, da bi komisija za davke nadaljevala svoje delo tudi po leti.
Dvorni svetnik Barwinski poudarja, da se bo nova vlada s pomočjo drž. zbora morala zelo potruditi, da pride vsemu zlu v okom. On se bavi z avstropoljskim vprašanjem in s stališčem Ukrajincev ter pravi, da se mora izvesti ravnopravnost kulturno in narodno dvignjenih plemen. To bo tudi pri sosedih vzbujalo simpatije za Avstrijo.
Po govoru finančnega ministra barona Wimmerja in Starczynskega in po sklepni besedi poročevalca se sprejme proračunski provizorij.
Papež zavzame stališče glede poljskega vprašanja.
Berolin, 29. julija. „B. Z, am Mittag“ piše, da se čuje od italijanske meje, da pripravijo v Vatikanu važno izjavo glede papeževega stališča v poljsem vprašanju.
Po domovini.
Vseslovenski delavski dan jugoslovanske socialne demokracije se je vršil v nedeljo 28. t. m. v Ljubljani. Zbralo se je 200 zastopnikov socialnodemokraških organizacij iz vseh pokrajin slovenskega ozemlja. Hrvaško socialnodemokracijo sta zastopala Delič in Bukšeg iz Zagreba. Razpravljali so o poglobitvi organizacije in o prehrani. Sprejeta je bila tudi resolucija: „Jugoslovansko delavstvo bo nastopilo energično proti vsaki politiki, ki bi hotela ohraniti nadalje nadvlado enega narodnega življa nad drugim. In ker vidi v rešitvi narodnih problemov v zmislu enakopravnosti in politične samostojnosti načelo pravičnosti in naravno potrebo danega socialnega razvoja ter v delu za to rešitev eno najvažnejših nalog socialističnega boja, proglaša v zmislu svojih, žal ob indiferenci meščanskih strank pred desetletjem podanih tozadevnih izjav ponovno svojo trdno voljo po — združitvi našega tro-imenega naroda v lastno demokratično državo — ter da bo v dosego tega cilja zastavilo vse svoje sile. Glede ureditve mej Jugoslavije pa stoji slovensko socialistično delavstvo na stališču sporazumnega dogovora s prizadetimi narodi, ter ima biti zato naša vodilna misel načelo samoodloče-vanja in plebiscit Medsebojni odnošaji med narodi, kj žive na skupnem ozemlju skupno življenje se naj urede na način, ki bo najmanj škodoval skupnim interesom prizadetih narodov. Želimo zato predvsem, da bi se italijanski in nemški so-drugi o tem konkretnejše izrazili in stopili v dogovor z našo jugoslovansko socialno demokratično stranko".
V zadnjih bojih so padli od 17. pešpolka kakor poroča vojni kurat Anton Klasinc, sle deči Slovenci: Videmšek Arkadij, poročnik, Celje; Jelovšek Josip, Murn Franc, tančigaj Leopold, Er avec Vinko, Javornik btefan, Št. Vid, Štajersko; Zdolšek Jakob, Ponikva, Štajersko; Vrečar Anton, Teharje; Slemenšek Josip, Mozirje; Fajti Franc, Gruškovec pri Ptuju; Mikulič Franc, Pazin; Dol-gančič Jurij, Celje; Plevnik Jakob, Košfrivnica pri Ptuju; Zavrl Janez, Račiče pri Litiji; Žorda-ner Anton, Trankolovo; Petelin Janez, Velikovec; Videc Josip, at. Rupert pri Celju; Cesar Janez, Semič; Kosi Eranc, Žirovnica pri Ptuju; Ozmec Štefan, Ptuj; Brložnik Rudolf, Slov. Gradec; Horvat Franc, Ormož; Juvan Franc, Šoštanj; Šipek Janez, Ljutomer.
Vojno odlikovanje za civilne zasluge. Z vojnim križem za civilne zasluge 2. razreda so odlikovani: finančni svetnik Pavel Jerovec, viš. finančni svetnik Henrik Kittag in višji finančni svetnik Herman Nickerl, vsi v Ljubljani. Z voja škim križem II. razreda: viš«'i kontrolor v tobačni tovarni Arcadio Bonfioli v Ljubljani, davčni višji upravitelji: Iv. Klopčič v Gradcu, Rudolf Postružnik v Mariboru, davčni upravitelj v Vipavi Ivan Stabelj, rač. asistent Fran Lenarčič v Ljubljani, finančni koncipist dr. Ivan Sterbenc v Kočevju. Z vojnim križem 4 razreda: finančne straže re-spicijenti: Anton Fabian v Slovenski Bistrici, Josip Lužar v Mariboru, finančne straže višji respi-cijent Ivan Florjančič v Litiji, pomožni sluga Ferdinand Kindlhofer v Ljubljani, davčni ekseku-tor v Kozjem Fran Ozimič, pisarniška oficijantinja v Ljubljani Marija Reićh, uradni sluga Iv. Žagar v Ljubljani, tovarniški nameščenci A. Brinovec, Fran Sluga, Jakob Smole, Matija Suhodolec in Ivan Zahradnik v Ljubljani.
Duhovniške vesti iz Belekrajine. Prior nemškega vitežkega re^a v Ljubljani je imenoval P. Gvidona Krischa za drugega kaplana v Črnomlju, P. Pavlina Bitnarja, dosedaj kaplana v Podzemlju, za prvega kaplana v Metliki.
Prodaja ulfrajlnskih konj. V petek dne 2. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne se bo vršila
prodaja ukrajinskih konj pred jahalnico poleg Nušakove vojašnice v Trnovskem predmestju v Ljubljani. Konji so lastnina „Kranjskega deželnega mesta za vnovčevanje živine v Ljubljani“ in jih lahko dobi vsakdo, izvzemši prekupcev. Kupnino bo treba takoj plačati. Povodec (halftro) naj vsakdo prinese s seboj. Konje prodajamo tudi sicer vsak dan in se je zglasiti v naši pisarni na Turjaškem -trgu št. 1. — Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani.
Za domovino je padel dne 20. t. m. 191etni Franc Uhernik iz Št. Petra pri Novem mestu. Služil je pri 17. p-
Huda toča je pobila v soboto proti večeru v okolici Šmartna pod Šmarno goro, po Medvodah in Pirničah. Okolu Borovnice je pa včeraj v nedeljo padala toča debela kot orehi in oklestila po poljih in vrtovih vse pridelke.
Bolezen med živino. V Gameljah v ljubljanski okolici ima živina vrančni prisad.
Silen orkan je v Dedči vasi pri Trebnjem dne 26. t. m. stresel sadje z dreves, ruval drevesa in jih metal po tleh. Naredil je veliko škodo na strehah, vrtovih in polju.
Ljubljanska mestna aprovizaclja ima doslej nad 986.000 K čistega dobička.
Osebna vest. Prestavljen je iz Ljubljane v Ljubno na G. Štajerskem višji revident južne železnice g. Fr. Tertinek.
Poročil se je c. kr. profesor Anton Kovačič z gspdč. Franjo Peterlin.
Toča je včeraj tudi na Vrhniki in okolici napravila veliko škodo.
Iz laškega ujetništva se je oglasil kadetni aspirant Ferdo Wigele.
Smrt. Umrli so v Ljubljani: Josip Blaž, c. kr. vodja zemljiških knjig v pok.; Marija Za-lesjak roj. Pleško, soproga poslovodje tob. režije. Suzana Meisetz roj. Burger. — V Pulju je umrl c. in kr. mornariški podčastnik Alojzij Karič iz Sp. Šiške. — V Črničah je umrla Albina Slamič, učenka c. kr. obrtne šole v Ljubljani. — V Selva na Tirolskem je umrl praporščak Franci Demšar iz Setranske vasi. — V Tomačevem je umrl gostilničarjev Jožef Cunder.
Slaščičarne na Ogrskem zaprte. Budimpešta, 29. Radi pomanjkanja jajc, moke, sladkorja in surovega masla je mnogo konditorij v soboto ustavilo svoje poslovanje.
Bančna defravdacija v Budimpešti. — Tat prijet. Iz Budimpešte se poroča 28. t. m. Pred nekaj tedni je povzročila tatvina pri Ogrski deželni banki veliko pozornost. Pod imenom Jožef Gezula nastavljeni sluga zavoda je ukradel znessk
200.000	K, ki bi ga moral oddati v budimpeštanski podružnici Dunajskega bančnega društva, in pa ček za avstroogrsko banko! Ček je pozneje poslal po postreščku zopet banki nizaj, z denarjem je pa pobegnil. Kljub marljivemu poizvedovanju budimpeštanska policija ni mogla izslediti tatu. Včeraj ponoči ga je prijela policija v nekem predmestju, kjer si je priredil prav čedno stanovanje, v družbi njegove ljubimke. S svojo družbo je prirejal izlete in pojedne. Bančni tat je dezerter-črnovojnik Jožef Haber Pri njem so našli znesek
24.000	K. Večji del denarja je moral skriti. In res se je posrečilo policiji dobiti še 150.000 K, tako da sedaj manjka le še 26.000 K.
Maš cesar ima vedno napram vsem odkrito željo za mir.
Dunaj, 29. julija. K poročilu c. in kr. kor. urada z dne 23. t. m. o ustnem poslanstvu, ki ga je bil cesar Karel februarja tekočega leta s posedovanjem avstro-ogrskega štabnega oficirja naslovil na romunskega kralja, pripominjajo nekateri nemški listi, da nemška vlada ni bila prej obveščena o misiji polkovnika Rande. — Temu nasprotno se ugotavlja, da se je bil grof Černin o svoji nakani predlagati cesarju, da bi romunskemu Kralju odkril svoje mnenje, pogovoril s tedajnim drž. tajnikom Kiihlmannom v Brestu Litovskem. Tam je bil tudi dosežen sporazum glede vsebine poročila, ki ga je imel polkovnik Randa prinesti romunskemn Kralju.
Hussarek in nemški radikalci.
Dunaj, 29. julija. V nedeljski seji proračunske komisije je bilo stavljeno min. predsed. baronu Hussareku vprašanje, da li so resnične vesti časnikov, češ da je dal nemškim radikalcem razna zatrdila. Baron Hussarek je izjavil, da se taka poročila listov ne krijejo z dejstvi.
Boji pri Asiagu.
Cuiih, 29. julija. „Secolo“ piše, da je med Rivo in Asiagom postalo delovanje teške artilerije zopet močneje.
Ameriške izgube.
Bazel, 29. julija. „Schw. Korr.“ javlja iz New Jorka, da vsebuje seznam izgub od 18. do 26. julija 32.760 imen.
Stavka munkijskih delavcev na Angleškem.
Stfftkolm, 28. julija. (K. u.) „Stockholm Lidningen-u* brzojavljajo, da se stavka angleških delavcev bolj širi. Na glasovanju v Leedsu je sklenilo 300.000 delavcev razglasiti v soboto splošno stavko, ako ne prekliče vlada prisilnih odredb. V okrožju Birmingham stavka v tem času 1000 000 delavcev.
London, 29 julija. Uradno poročajo, da prihajajo iz vseh delov dežele vesti v municijsko ministrstvo, g asom katerih hoče večina stavkujočih jutri zopet na delo.
Usoda ministrov.
Berolin, 29. julija. Wolff javlja iz Kijeva: V ponedeljek se je bila začela pred nemškim vojaškim sodiščem razprava o pravdi Dobry. Obtoženci so vojni minister Žukovskij, notranji minister Tkačenko in več člano ministrstva. Golubovič in Žukovskij sta obsojena na 2 leti zapora, vsi drugi obtoženci pa na leto.
Nesreča pri vzletu letala.
Vratislava, 29. julija, V Schönbachu se jc pri odhodu letala drenjalo več sto ljudi. Pri tem se je letalo zaletelo med množico; pet oseb je mrtvih, več pa poškodovanih.