Knjiga Slovenska V XIX. veku. Peter Dainko (Dajnko) r. 23. apr. 1787 pri sv. Petru poleg Radgone, svečenik 1. 1813, kaplan v Radgoni, duhovenski sovetnik škofije Sekovske, dekan v Veliki Nedelji, poslavljen z zlatim križcem s krono za zasluge, častni kanonik Mariborske škofije, zlatomašoik v pokoju, u. 22. febr. 1873. Pisati slovenski je jel 1. 1816 ter je na svetlobo dajal knjige do 1. 1833. Mej temi so: 1) Začetek vučenja Slavenskega po nedelah, knižica zoseb naročena dorašenim ino vsem, keri predaleč so od šole farne, ino se v kratkem brati, ino dosta potrebniga navučiti hčejo. Dobiti v Radgoni v knigiši Aloiz Waicingerovemi. 1816. 4°. 32. ABC - Buch mit Gebeten, Religions - und Sittenlehren u. a. als Leseiibungen, Rechentafeln (Šafafik. 51). 2) Evangeliomi na vse nedele ino svetke skoz leto, preloženi iz grečkega na slavenski jezik čisteši, kere je iznovič viindal, ino zoseb naročil svojim deželnikom, Slavencom Štajarskim, Peter Dainko, Škofie Gradčke mešnik posvetni. V Radgoni v knigiši Al. Wajtingerovemi z pismencami Andrea Leykama v Gradci 1817. 8. 101. — EvaDgeliomi na vse nedele itd. viindal . . . Peter Dainko. v Radgoni itd. 1818. 8. (Šaf. 102). 3) Kniga pobožnosti . . P. Dainko. V Radgoni. 1817. — III. Knižica pobožnosti za mlade ino dorašene Kristjane, kero je pobolšal ino tretjokrat na svetlo dal P. Dainko, kaplan v Radgoni (z lastnimi pisraencami) 1824. 12. 153. 4) Abecedna knižica na hitro ino lehko podviičenje Slovenskega branja. V Radgoni pri Al. Wajcingeri knigari, z pismencami A. Lajkama v Gradci 1824. 8. 29. V lastnem črkopisji (Jezičnik IX. 1871) dal na svetlo P. Dainko (Šaf. 51). 5) Lehrbuch der Windischen Sprache. Ein Versuch zur griindlichen Erlernung derselben fiir Deutsche, zur vollkomnieneren Kenntniss fiir Slowenen von Peter Dainko, Weltpriester, Kaplan in der Stadtpfarr zu Radkersburg. Gratz. J. A. Kienreich 1824. 8. XVI. 344. Mit neuen Schriftzeichen fiir die den Slawen eigenen Laute .. Abgesehen davon . . . wird kein Unbefangener in Abrede stellen, dass diese Grammatik mit vorziiglichem Fleisse ausgearbeitet worden, und sich durch Griindlichkeit »o. Reichhaltigkeit, so wie durch Fasslichkeit, Klarheit u. Biindigkeit des Vortrags auf das vortheilhafteste auszeichnet. Vergl. K6ppeu's Bibl. Listy 18. 256 (Šaf. 60. 61). Za prislovom: nKeliko jezikov znaš, teliko lydi valaš" nahaja se npredgovor",.v kterem pripoveduje, da je spisal slovnico o narečji severnih pa vzhodnjih štajarskih Slovencev, kterim prišteva tudi ogerske Slovence iz gornje Železne stolice, one iz dolnje Hrvatom, južne in zahodDJe štajarske pa Kranjcem in Korošeem, dasi je jezik naš isti, le v narečji nekoliko različen. Za glase našemu narečju lastne naredil sem nektere nove črke po zgleda drugih Slovanov in ptujih narodov; besede sem volil čiste, tujke posebej označil, v besedoskladji in v stavkoslovji kazal kratka, pa razločna pravila — ,,aus denen der Beweis fliessen moge, dass unsere Sprache weit leichter zu erlernen sey, als es der Irrwahn Vieler behauptet." — Tudi pričujoča slovnica ne bo vsem po godu; sodi naj se po naslovu. — nPractische Beyspiele, wie sie in anderen Sprachlehren vorkommen, nahmlich deutsche Satze, welche die Schiiler ins Slowenische umarbeiten sollen, habe ich weggelassen, und dafiir lieber mehrere W6rter angesetzt, nach vvelchen sich jeder Lehrer 6* die haufigsten Aufgaben in verschiedenen Endungen und Zahlen, wie auch anderen Verhaltnissen nach Bediirfniss seiner Lehrlinge selbst leicht machen kann. Wohl aber habe ich gesorgt, am Ende iiber die in der Sprachlehre abgehandelten Regeln verschiedene Slowenische Aufsatze, als: Gesprache, Fabeln, Anecdoten, Rathsel und auch sk enische Sprichvvorter, anzuhangen, theils, damit sich die Schuler im Slowenischlesen tiben, tbeils, dainit sie sich der erlernten Regeln beym Uebersetzen practisch erinnern und zugleich rien Geist der Slawischen Sprache einiger Massen naher kennen lernen mogen." Nov. 1822. — Sklanje so mu štiri: I. Rak, 3. 5. raki, -ih, -oma, om. II. Riba, z ribo. III. Reč, rečjo; rečama; rečah — ami. IV. Leto, leti, letama, -ah, -ami. Lepi, -ega, emi; ih, imi. Lepši-a-o; globši; vnogi, vnoži-a-o. Eden, jezero, dvčjezero. Ja, ti, on; toti-a-o. Sem, sva, sta. Spre^e: I. Delam. II. Grizem. III. Vyčim. ~ Genem, genuti, -nul, -njen; ognem, omladnem, opomenem, padnern, segnem, kradnem, zbodnem, včesnem itd. Indi, inda, inam; zgorah, zvynab; nekda, včerah; rečeše, nači anders, nikaj, polek, pre, nazoči, za naših dnevov, kre potoka, krez, ze vsioi blagom; i, no, ino; kakti, liki, te, antipa wahrscheinlich itd. — Slovenčak, neničak (der schlecht spricht); Slovenček, nemček (ein kleiner); konjščak — šak Pferdekoth; doljanec, poljanec, goričan; gosanca, potač iz potakati Rad, lagoda Ausgelassenheit, bratva — ba, berač "VVeinleser, vnožina, vtič, medloba — loga, cirkba —• va; svetnik, svetec, svetinja; svetek, osvetek, svetitel; priatel — kinja, keršenik, kerstnik, kerstitel; vučenik, vučitel; ženih, zvavčin, hujder; telec, telica, tele; mesarovca Frau, inesarica Fleischorinn, paiuetiva der unschuld. Kind. Gedachtnisstag, navyk, knfžnik, dlan — na m., strau, na m., gnezda, guinla — na f., meštvo Priesterthum, gleštvo Hab und Gut, priklet Vorkeller, Vorhaus, bereg Morast, breg Berg, nedug Unschuld, plod Thiergattung, plyjž Schnecke, tyren-rna, namestek-stka Staathalter, namestnik-a Stellvertreter, župan Amtmann, voznik Gefangener, hiža Zimmer, senja-nje Traum, osoba Person, svojšina Freyheit, slatina Sauerbrunn, slojza Thrane, sprava Erwerb, tenja Schatten, srakica Hemd, čuda-e Verwunderung, lybav ~ vi, šalnost Scherzhaftigkeit, očinstvo Vatergut, poštenje Verehiung, ogledi Brautbesichtigung, snoboki-ov Brautwahl, zaročki Eherverlobniss; sodec Richter, strošek Lebensmittel itd. Redensarten (Idiotisuien, Phrasen) str. 290 — 296 . . Glava jemi v' omot gre er unterliegt der Schwindsucht; žuietno jemi gre na ijamet er fasst sch\ver ins Gedachtniss; v' oplat vdariti zu Boden schlagen; se na lycko pomoč zanesti (fremde Hiilfe); on ma na vse pazko (Acht). — Anhang . . Neki pogovori (297 — 311) od vstanenja, pisanja, od kositbe, žetbe, vetra, bliska ino groma itd. — Kratke fabule (311—317), v kterih nauk naztianja naravnost, ali: Tota fabula vyči, pomeni, svedoči, tistim sliši, se tistim priiDeri, dojde tiste, nas podvyči, kaže, nam velf, vgodi tiste, je za tiste, nam povej, pokaže, se tistim naroči, se tistim priloži, je spisana tistim itd. — Na primer bodi: ,,Iskra ino slama. Pysti mi, je prosila na slatno padnjena iskra, naj se na tebi nialo oživim, ino lepo mo ti svetila. Le ostani, je odgovorila slama. či boš uie osvetlila, se mi dopadneš ino ne uao te vgasnula. Skoro pa se je iskra na veliki ogen vzčla iuo vso slamo na pepel žežgala. Tota fabula nam veli: Vse nevarne reči moremo, kda še so liiale, zaničati, ovači velike postanejo, nas preniagajo ino vkončajo (str. 315)." — Vnogotere smešne ino tydi dryge nešalne povesti (317—324) na i>r.: MKda je enkrat imenitni obraznik Apeles Aleksandrovega konja jako dobro obrazil, ino na to Aleksandra pital, jeli bi se jemi dopadnul obrazen konj, ga je Aleksander nikak ne hvalil. Kda pa je konj obrazenega konja zagledal, se je začel kak proti živeini herzati, ino Apeles je rckel: Vidiš kral Aleksander! tvoj konj mojo delo bole razunii, kak ti." — Zebranje naj znaneših vganjk (325—341) ino razvezanje v pesenski in prosti obliki na pr.: Kdo hodi v' jytro po štireh, ob poldne po dveraa, večer po treh nogah? — Človek v' detečji, moževni ino seri starosti. — Kdo pride k' obedi sit, od obeda lačen? — Skleda. — Zbirka Slovenskih prislov (341—344) napr.: Kdo če jedre jesti, more oreh razlesknuti. Jaboko ne padne daleč od dreva. Kdo ne seja, tudi ne veja. Bogatec več ma na smetiši, kak sirota v hiši. Veseli zvonec je srečen konec. 6) Kmet Izidor z' svojimi otroki ino lydmi, ali pripodobni na\yki dobrih staršov za svoje otroke ino podložne. Knižica za vsakega kmeta ino težaka. Na svetlo dal Peter Dainko, kaplan pri mestni fari v Radgoni. 1824. 8. 140. V predgovoru pravi na pr.: nIzidor je bil kmet, ino imel le teliko kmestvo, da ga je z' svojo ženo, svojimi otroki, hlapcom ino deklo lehko opravlati zmogel. V svoji mladosti je ne bil vcč vyčen, kak drygi njegovega stana, z kerimi se je v šoli brati ino nekaj pisati navyčil. Pobožni starši so ga zredili ino njegovo serce pred zlostjo ino lagodo čisto zderžali, kak dobro so znali. Kaj se je poznej navyčil, to je imel sebi samerui hvaliti. Po nedelah je naj rajši sveto pismo bral, ino kaj je ne razumel, to je pital svojega fara, ali pa iz predeg ino keršanskih navykov zastopil, kere je inarno rad poslyšal in si zvesto ponil. Kaj se jemi je v svetemi pismi, posebno v novemi zakoni jako dopadnulo, so bile lepe pripodobe, kere je Jezus vyčil: od kmetyvanja, od sejanja, od žetbe, od tersa, od drevja, od vtičov, od ovc itd. . . Pomalem se je navyfiil tudi sam take pripodobe delati ino iz vsake reči hasnovitno podvyčenje za se ino za svoje lydi vzeti. Niedna reč jemi je ne bila raalovredna, ino nad ničim je ne merzlega serca skazal, temoč vse je iskal le v hasek spraviti, vse je vedel le na pobožnost ino podvyčenje vzeti. Ja mam resen malo časa, je enkrat rekel, moje otroke vyčiti ino moji dryžini hasnovitne navyke davati; mojo delo mi ne dovoli, da bi si, kak šolni vyčitel k mizi sel ino mojim otrokom ino dryžini naprej bral, ino je na dobro opomfnjal. To zmorem žmetno le po svetkih ino večerali včiniti, ino te pa sem ja z svojiuai lydini red od dnevnega dela tryden ino zaspan, ino tydi njih vsih v' kyp ne spravim. Ja si čem zato med delora prilike za vyk iskati, ino mesto nehasnovitnega večkrat škodlivega guča zdraveče pogovore z mojitni otroki ino dryžino imeti itd." — 7) Opravilo svete meše, spovedne ino driige prilične molitbe za katolške Kristjane, na svetlo dal Peter Dainko . . v Radgoni . . A. W. 1824. 12. 382. - II. 1829. 12. 308. (Šaf. 146). 8) Svetega pisma zgodbe iz starega ... iz novega zakona. V Radgoni 1824. 8. — Svetega pisma zgodbe iz starega ino novega zakona. I. II. del. drugokrat na svetlo dal Peter Dainko itd. V Radgoni 1826. 8. 154. (Šaf. 129). 9) Veliki katekizem, toje kniga keršanjsko-katolškega navyka vu pitanjah ino odgovorib, na svetlo dal P. Dainko . . V Radgoni 1826. 8. 200. — Drugokrat 1833. 10) Listi ino evangelji na vse nedele, svetke ino imenitneše dneve celega keršansko - katolškega cirkvenega leta, ob dosta pobolšal, povnožil ino tretjokrat na svetlo dal P. Dainko. V Radgoni . . 1826. 8. 248. 11) Sto cirkvenih ino driigih pobožnih pesmi med katolškitni kristjani slovenskega naroda na Štajarskem, na svetlo dal P. Dainko . . V Radgoni. 1826. 12. 258. 12) Sto in petdeset posvetnih Pesrai in dvesto Vganjk med Slovenskim narodom na Štajarskem. V Radgoni 1827. 8. 227. pri Alojzji Wajcingeri knigari z' pismencami Andr. Lajkam'ovih naslednikov v Gradci. — V predgovoru razlaguje svoje črkopisje — kakor vže tudi v prejšnjih — takole: MDa vsaki jezik ima, svoje lastne glase, so tydi vsakemi, či ga kdo kratko ino prav pisati če, ino želi, da bi ga drygi dobro razuuieli, lastne pismence (knižne ferke) potrebne. Tak najdemo že pri starih Grekih, poznej pri Latinih, ino v naših dnevih pri vsih podvyčeneših narodih za njihove lastne jezične glase tydi več ali menje lastnih pismenc. Ravno za tega volo, dragi Slovčnec! najdeš tydi ti v' nazočnih knigah namesto starih pismenc neke novozebrane kračeše ino praveše znamle, z' kerimi se drygega nikaj ne iše, kak lepoto tvojega jako imenitnega jezika še bole povišati. Tr.. novozebrane znamle pa so nikak ne opervič novozroišlene, temoč le od tistih priatelov našega daleč razširjanega jezika semvzete, keri so že davno pred nami hvale vredno za lepi Slovenski jezik ino dobroserčni narod totega jezika skerbeli. Tydi se ne prikažejo tote novozebrane znamle med nami v toti knigi opervič, temoč veliko Slovenskih knig se je vu naših dnevih z njimi že na svetlo dalo ino v kratkemi časi skazalo, da Slovenci ležej ino rajši svoje knige v totih, kak pa vu starih znamlah berejo. Misli se zato brez vse skerbi, da bode že tydi vsaki drygi Slovenec, keri koli Slovenske knige z' totimi novimi pismencami še opervič pred se dobi, toti hasek hitro sam spoznal ino Slovenske knige skoro z dosta vekšim veseljom v nazočnih, kak pa vu starih znarnlah bral. Teliko več se to da obečati, da je vsaki, keri le nekaj pismo nizumi, toto potrebo že duge leta vidil ino z poti imeti htel. Spodoba ino pomenenje totih novozebranih pismenc je tak . . . Vse se izgovarjajo, kak prejdoč. Le pridoče so novo zaponiti: c, nj, s, š, z, ž, u (y), č. Svetleši navyk za hitro ino lehko branje Slovenskih knig glej abecedno knižico."