v*k d*" is ^ud d»»1* wct pl Sund«/4 Holiday». jj^mBXXXL Cena UaU je $8.00 PROSVETA /¿O SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UradnUki ip upi a v miki prostori; 2867 South Uwndale Ave. Offlee of Publication: ¡¿667 South Uwndale Ave. Telephone. Rockwell 4004 ^Tc^^^^TTfSr CHICAGO, ILU PETEK, S. DKCKMBRA (DECEMBER H). IM» •t special rate of pontage provided for In wction 1108, Aci of Oct. S. 191T. »uthorl»ed on June 14. 1018 Subscription >6.00 Yearly ftTKV__NI) M HE K 2.1» ¡¡tier svari Skandinavce, la ne smejo pomagati Fincem Sneženi viharji ovirajoruake vojne operacije na teveru. Finci poročajo, da to vrgli ruske čete nazaj v bitkah na treh frontah. Premier Ryti je izjavil» da te bo Finska odločno borila, da ohrani tvojo neodvisnost IEK __i.lN. 8. dec.—Iz tukaj- lT uradnih "krogov poročajo, Igvedska in Norveška slabo UutriraU njuno nevtralni ko prvič indirektno poma-■a Angliji, drugič pa prevažata gje&i bojni material Finski, ličilo M dalje glasi, da Nemih nima nobenih obveznosti prani Finski in vsled tega se ¡Irifi za njeno usodo. To štabi morale zavzeti tudi njene Ini sosede, Če hočejo same dobro. MOSKVA, 8. dec.—Sovjetska je obvestila vse prizadete e države, da bo danes . i blokado Finske. Vse tu-|je morajo zapustiti luke ob n morju, Švedska pa ima pot do svojih pristanišč. PARIZ. 7. dec. — SPkoro po nesecu počivanja so danes •živele bojne aktivnosti na i fronti. Nemci ao izvr-celo vrsto napadov na fran-poslojanke, a bili so odbiti I velikimi izgubami. OSLO, NORVEŠKA, 7. dec.— ivniki Norveške, Švedske Danske so na tukajšnji konfe-i zaključili, da bodo škandi-te države pritiskale za mir Rusijo in Finsko dkozi Ligo Finska vlada je včeraj poslala New York $234,693 kot obrok na svoj dolg Ameriki. Premier Risto Ryti je ob tej priliki izjavil, da se bo Finska borila Moskva, 7. dec.—Poveljniki ruske oborožene sile so naznani-.^ jk kj M n[M uaUviIi y li da so sovjetske čete v ofen- £gkih bgZHh. Vlada je od-živi pretrgale glavno finsko ob-|^tlo ^„j.^h, rambno črto na karelijski ze meljski ožini severozapadno od 7. dec—Angleški Uri so danes odbili dv* item- Drugo poročilo pravi, da zračna napada na Firth of fctk. Štiri nemška letala so ladeta. Girkenes, Norveška, 7. dec. Kteni viharji ovirajo ruske ijoe operacije v zraku, veliki ■*ti »o ustavili prodiranje JjeUkih čet v severnih finskih (krajinah. Finske vojaške av-ntetc poročajo, da je bilo pro-. nnje ustavljeno na vsej črti. točilo dostavlja, da se je iz-več tisoč ruskih vojakov »obrežju pri Petaamu. Iz tega «i sklepajo, da se Rusi pribijajo na novo ofenzivo, hfleda, da se je poveljatvo ■ke oborožene sile odločilo za luekanje finskega ozemlja na »i«. Na severu sta koncentri-li dve ruski armadi. Ena se pri Kuolajaervi, druga f pri Rovaniemu. Možnost je, bodo ruski letalci napadli z »hmi železniško progo, k »J« Rovaniem s Kemiriom, *<> luko v Botnijskem zali- Hektinki. Finska, 7. dec,—Fin-* J« proslavila 22-letnlco svo-' f^visnosti s spopadi z ru-četami na svojih vzhodnih Vojno poročilo se gla-^ je bil« ruska armada 200,-■ ®ot vržena nazaj na treh J®®uh- Finci so uničili 80 ru-™ tankov in sestrelili 36 boj-letal. Na severni fronti, kjer se Fin Oborijo proti Rusom, ao sled-napadli Petsamo, pristaniŠč-ob Arktiku, iz zraka. * w Je izjalovil. Finci po-»¡o. da »o uničili dva ruska ■bnika. vlada je naznanila, da •ni»ki letalci napadli z bom-obmejna meaU. Ena oaebs ubita in šest ranjenih v 8^inki, glsvno mesto Fin-P«>er no se vršile proslave rT'»noeti republika, ni bil kL**** ™P«da. ki je bil dan napovedan. Avto- * zanikale rusko poroči-u ¡»o finski letalci bombar- V*ningrad. ki leti le ne-C;J « meja. Dalje Poročilo o napadu na '»tonsko luko, ki jo je dala v najem sovjetski Angleži zasledujejo parnike Belgija sklenila dogovor z zavezniki ________________________ w Undon. 7. dec. — Angleško- do zadnjega moža, da ohrani frHnc°»k» blokada nemškega is- svojo neodvisnost in svobodo, voza 8* izvaJa n» v«eJ ¿rti. Boj- zaeno pa bo, kakor doslej, redno ne P*^0 n« parnike in plačevala svoje obveznosti. »traže so bile ojačane v Gibrai- Predsednik Kallio je v svo- tarJ". P™ Sueškem prekopu in jem govoru izjavil, da ima Fin- Doveraki ožini, ska popolno zaupanje v svojo Mornarične avtoritete prizna- armado. "Finska armada bo iz- vajo, da je straženje vodovja vršila svojo junaško dolžnost," med Škotsko in Norveško ter e dejal predsednik. "Enotnost Škotsko in Islandijo najbolj te- finskega naroda je danes večja žavno. Razdalja med Škotsko nego je bila kdaj prej. Vsi se in Norveiko je 270 milj, med zavedamo, da je obramba naše Škotsko in Islandijo pa 400 milj. neodvisnosti potrebna in ne bo- Ministrstvo ekonomske vojne mo klonili pred sovražnikom, ki je izrazilo upanje, da bodo kapi- e invadiral naše ozemlje. Finci tani parnikov nevtralnih držav bodo še nadalje odločno branili obvestili angleške konzule, kak- svoje domove in svobodo. Onl jno blago vozijo parnlki in se pričakujejo, da druge države ne prostovoljno podvrgli preiskavi, bodo dopustile uničenja naše ne- Parnlki naj bi se ustavili v Gi- odvisnosti in nam priskočile na braltarju in drugih angleških po-P°moč- 'morskih bazah. Angleške bojne ladje bodo lo- redila rekvizicijo parnikov ta plovbo po severnem Atlantiku. meijsKi oz,m «vsrozspiM.no ou T| ^ d u|| tiv„a iJtne Leningrada "Čete so prekorači- , tujjh drtav v Anglijo- e reko Taipaleenioko in začele . / prodirati proti severu," se glasi naznanilo. Rusi prodrli 26 milj daleč na finskem ozemlju na severni stra I Admiraliteta je naznanila, da so nemške podmornice potopile nadeln je <4*a parnika. Ta etaf bila angleški Horsted in «vedski parnik Rudolf. Horsted je bil ni jezera Vuoksija. Zasedli ao na poti v angleško»luko na «eve-Kiyeniemi, Kezholm in več dru-K ko ga je napadla podmornica, gih finskih mest in vasi. Ob Fin- Svedski parnik je bil MopUen skem zalivu so okupirali Korpi- v bližini škotskega obrežja Tri-ojo, važno železniško križišče, je mornarji so izgubili živ jenje, Nadaljnja vest pravi, da sneže- dvanajst jih pogrešajo, ostali pa ni viharji ovirajo letalske opera- »o se rešili. cije na severu. Nemčija priznala ] učinkovitost blokade LetaUki napad na Kieltki prekop odbit Bruselj, Belgija, 7. dec.—List Libre Belgique poroča o sklenitvi dogovora med Belgijo, Veliko Britanijo in Francijo. 'Ta dolo-jča, da belgijski parniki smejo voziti nemško blago do 25 odstotkov skupnega tovora. Uvoz nemškega blaga preko Antverp-na je padel za 50 odstotkov od izbruha vojne. Premier Hubert Pierlot je v ■■■HHH Sodišče zavrglo odlok proti uniji Kompanaj* ne dobi odškodnine Philadelphia, |%.-(FP)—Federalno pri zi v no i sod išče je soglasno zavrglo o#ok proti uniji Zveze nqgaviôarfkih delavcev, ki je bila obaojftna v plačitev odškodnine $711 ¿82 Apex Ho-siery Co. zaradi Apdeče stavke v njeni tukajšnji toVarni. Sodišče je razaodilo, da kfmpanija ni u-pravičena do odlkftdnine na podlagi ShermanovegH protitruat-nega zakona, "ker unija ni skovala zarote 8 namenom oviranja trgovine." William Le*d*, predaednik unije, je pred okroftnim sodiščem trdil, da je bi|a akcija njegove organizacije krajevnega značaja, toda sodišče ni upoštevalo njegovega argumenta. Izjavilo je, da je unija qvirala meddržavno trgovino à stavko proti Apex Hoaiery Co.l in jo obsodilo v plačitev odškodnine. Ta odlok je federalne prizivno sodišče razveljavilo, Kompanija je sahtevaia trojno odškodnino od unije na podlagi protitruatnega zakona. Zdaj, ko je bila poralena, lahko tira zadevo preg državna aodi šča, toda zahtevati more le od škodnino za aktuflno škodo, ki jo je utrpela v ča*u stavke. Voditelji delavk i h unij po vsej deželi so pozdravili odlok federalnega sodišča. Ako bi bilo podprlo razsodbo okrožnega ao-dišča, bi uatvarilo precedent sa odškodninake tolbe proti unijam. Prizadeta bi bile unije A meriške delavske i federacije in Kongresa indu»tr)iskih organizacij. Apex Hoaiery Co. ni bila skromna pri iskanju odškodnine. Zahtevala je vsoto $3,616, 871. Priziv nogavičarake unije proti odloku okrožnepa sodišča teo podprle unije CIO In ADF, Delavska obrambna lige, 8plošnl odvetniški glld in Unija za a-meriške civilne svobodščine. Od lok je zlaati značilen, ker je pri šel kmalu potem, ko je Thurman Arnold, pomožni justični tajnik, posvaril delavske unije, da so podvržene prosekuclji na podlagi Hhermanovega protltrustnega zakona. LEW1S0VA KAM PANJA V STAVBNI INDUSTR1JII Voditelji unij CIO dobili navodila GREEN ZA OBNOVO POGAJANJ Waahington, I). C., 7. dec Nov boj v vrstah organizirane ga delavatva ae obeta, kar potrjuje pismo, ki ga je John L. Lewia, predaednik Kongresa in- .•"•# m ■ ,'i v t- *' osiva, naj dajo popolno podporo organiaa toričnl kampanji med delavci v stavbni induatrijl, ki jo domini rajo unije Ameriške delavake federacije. "Nasprotniki našega gibanja vas ne amejo ovirati v kampa nji," pravi Lewia v pismu. "Na Dva nova grobova v llllnoisu ne, ki poziva Rumunljo, naj sklene pogodim vzajemne vojaške pomoči a sovjetsko Huaijo. Dru-.gl članki v Intemaclonall vaebu-De Pile, 111.—Dne 6. dec. je v jpj0 nÄW>de t|M Turčijo In impe-bolnlšnicl v Spring Valleyju u- r|tt||stlčno angleško tar franco-, mrl Toma! Stupar. bivši večlet- Mko y|Hdo v |nd|jj ln 8jr|j|f nl pr0d^Slk drUM. MRoliUčna in ekonomska al- tva60SNPJ.DneH0.nov.jebll|tu||fllj|| y Kumun|J|M J# ^^ nagloma operiran na vnetem aleplču, pet dni kaaneje ae je pa v člaiAtu glasila komlnterne. "zahteva, da ljudstva, ki bivajo ■» ■ •------------ »—— — i»h|m\vi, i™, u,., — f—i' lahlfvu da lliiuMlva ki oIvhi< peti morate vae sile. da potegne- moral pdo ^ ^^ ^„.„j u. d!:,iLJri ^r^^irtn*«"* to***™ T koHščanju in zatiranju narod- obligacija. V te kampanji mo- ^ Pogreb bt, v sobote, 9. de- no-tn|h Jm(|nj|i kikor t()dl „ ramo vedno Imeti pred očmi na- cembra, ob devetih zjutraj—V D|IJ|V.co MMm(M>d|očevanJa To še lastne cilje, Ideale in Interese 0glesbyju. III., Je pred dnevi na- ¡k|JufujtJ (ud| prMV,co loiitvt <)d članstva." »1» «m nlluAnleo AtinieI ..________., članatva." I u|7, umrla 8a pljučnico Annle Invazija stavbne industrije po Barbič. Zapušča mola, sina in CIO se Je pričela s ustanovitvijo tri hčere, organisatoričnega odbora stavb- .. nih delavcev v avgustu; Ix«vala v#*1 18 Je takojšen odpor pri voditeljih Htrabane, Pa.—Frances Ujo-stavbnih unij ADF. vie, članica društva 188 SNPJ, William Oreen, predaednik A- *e je morala podvreči operaciji ......... meriške delavske federacije, se na vnetem slepiču. Nahaja ae v Vellka Britanija in Francija. Je včeraj oglasil v Beli hiši. kjer General Hospltalu v (.anonsbur- Hladnj| hočeta raztegniti vojno Je konforlral s predsednikom gu In člani jI lele hltrjfa okre-Rooseveltom. Med drugim sta vanja,-V Harwlcku, Pa., fc " govorila o izgledih za. mlf med mrla aa i*>škod!>aml tO-federacijo in Lew|sovo organi- Bleonore KokalJ. zacijo. Konferenca je trajal« e- d|| % no uro. ■ Green jo |»o kontroveral Izja Knumclaw, Wash.—Pred dne-1 Klimun|ja j0 b|jw najiadeiia vil, da Je povedal predsedniku, vi Je tu umrla Margareta Hiš-1 pi,r-ekuclj0 narodnostnih da Je federacija pripravljena na kar, roj. Hrovatlč, doma od 8to-| mMni|,n v HesarablJI, pokrajini, obnovo mirovnih pogajanj 8 Le- plčev na Dolenjakom. /apušča wlsovo organizacijo. Ta ae lahko mola, zlna In pet hčera,—V pričnejo, kadar bodo Lewia in Black Diamondu, Wash„ jo u-drugi voditelji iiokazali voljo za mrl, zadet od molganske kapi, to. Jakob Remše, sUr 62 let In ro- Roosevelt Je nedavno pozval jen v Gornjem gradu na Htajer-obe grupi, naj skleneta mir. On skem. Bil je član HRPZ. sluti, da izgledi glede zmage de- mokra take stranke pri volitvah OHIJske novire prihodnje lete ne bodo ugodni, Bridgeport, O.—V bolnišnici |n ,, ftmf Wl ako ne bo razkol v vrstah orga- v N. Wheelingu, W. Va., Je 6.L^j,, kostanj i8 larjavice. Ru-nisiranega delavatva likvidiran, t, m. umrl John Kocjančič, videla, kaj as je zgo- ne glede na to, ali on ponovno {n večletni tajnik tukajšnjega ! |J|o N ,,„,jKko Anglija In Fran- kandidira sa predaednika Zdru. druitva 18 HNPJ. B(ke 0|jne kompanija, naj ne morejo ganiti. Angleške boj- |jj|m I>>bWe je povzročil kraval imm|lim|jEm, polniti te nalogo In rjzulUt jeL^ je dejftl. (k lene vojakov ne Imenovati Borba za kontrolo balkanskih držav RuniMni j* •• uprla angleški zahtevi Hokarešta, Romunija. 7. dec. —Angleško-nemškl konflikt gle-. de kontrole balkanskih drla v je ¡Poslanik Kennedy se dospel do kritične točke. Angle-lj/ Ameriko II so dobili klofuto, ko Je Ru^«1"' iiatavitev ^ VN^UH ¿TKK beek, Bremen in Hamburg ktUre so upravičene. Neiujun: ****** y . . postala mrtvs pristanišča I MhUvall, da prekliče trditev, Nemčija se zdaj trudi, da P°" kMr {m odklonil in potem ze-veča uvoz živeža in drugih po- H ^^„,1,50. "Potreba trebščin iz bslksnskih drlav.^ v#4jl preatlž Rumunija, Jugoslavija, Bolgari-j« dejal, ja in Ogrsks so bile pozvane.1 naj povečajo izvoz blaga v Nem teh ta naj puvn «j*/ . čijo. Nacijska vlada Hilgenberg zamka io bodo tudi škandinaveke drža- .. . jv.xr. P^'ta k-1 ^Äi Bt1%m 1. dec —A n » I « * k M ,z /V«mf I/« ^tclirÄÄ-—*—- Ako Jih ne bodo, Jih bo izbrala mehiška vlada. Veščakom bo vlada dala 60 dni čaaa, ds rešijo zsdevo In sprejmejo zaključke Zdaj še ni znano, ali bodo prizadete kom pan i Je upoštevale od-redbo mehiškega sodišča. Nekateri trdijo, da jo liodo Ignorirale Ce bi jo upoštevale, bi to pome-nilo opustitev boja proti konfl -k* «ji njih lastnine po mehišk Alfred vladi. ir^sTengleška letal, po»Inika. v ^^^¿¿^^.»SsmmM vrgU niso nobene bombe. 1»" leti ns obistih, ampak v bolniš-1 tici Je Wl samo on teden. Htar je bil 54 let In doma od Zulem-berka na Dolenjskem. Tu zapu šča leno, sina, hčer In brata, drugo (omoleno) hčer v Cleve-landu In v starem kriju sestro Bil je delegat zadnje konvencija ANPJ ln kot dober svolmdo-mislec je bil pokopan civilno,— V ('le v «landu je umrla Frances Rus, roj. Hočevar, stara 75 let cije sta JI obljubili pomoč, toda obljube .nista Izpolniti, Japonska naročila ameriškega blaga Porast izvosa olja in gatolina I Washington, D. C,—adla v prvih (atmih mesecih tega leta v primeri z Isto dobo preteklega munija odbila zahtevo, naj I New York, 7 dec.—Joseph P. leta jm statistiki, ki Jo Je obja-zmanjša Izvoz blaga v Nemčijo kennody, ameriški poslanik v vil «vet za ekonomsko rszisks-in imveča Izvoz v Anglijo. Undonu, je včeraj dospel v Now Uo,.neodvisna organlsaclja Reginald H «mre, angleški po- York z letalom Dizle Clipper. V Številka kažejo, da so japon slanik v Bukarešti, je Ml Infor- rssgovoru s reporterjl je deJsUsks naročila Is.insga materiala miren, da se Rumunlje ne more ds sngleški nerod rssume stali- v Amerlkl^iašdsv prvih «-mih izogniti obligscijam napram šče ameriške vlsde In ne verja- mssetih $06,578,000. V Isti do-Nemčiji, kstare je dsls v pofOd- ms, ds bo Amerika stepils v voj. preteklega leta so znsšsle bi, ki jo je aklenila s Hitlerjevo no. Iz New Yorka je takoj odpo- $l*.ft78.000. Značilno Je to, de vtado zadnjo pomlad. H te po- teval v WashlngU»n, kjer bo kon- j. Mo rsl vsakih ste dolsrjsir $72 godim ^e je obvezala, da bo šlo| feriral z uradniki dr/avriega| w l^jnl material. Uta 1037, ko 40 odstotkov oljs, ki ffa Rumu-j departments, nija producirs, v Nsmšljo. Poljski kardinal se m sme vrniti v Varhavo Izboljšanje delavskih zakonov v New Jersey ju 7. dec.—I Trenton, N. J.—Predstavniki 1Č is-1 unij Ameriške deisvsks f«»ders-vrnila' prošnjo poljskega ksrdl cije In Kongr^ Industrijskih nala Avgusta Hloods, naj mu do wganlzaelj ao se eimrs*umell| bomUž Vstlkansko msste, Hitlerjeva vlada je le se Je pričele voj ns med Kitaj-sko In Japonsko, je Jsponaka -potrdila $57 «si vaaklh ste dolarjev y«s ta material, Za staro lelszje Je Ja|ionsks v osmih mesecih plečsla čsz milijon dolsrjev, sa ksvčuk $847,-000 in za stroje $17,774,691. Dslje je plačala sa naročeni I ¡Ameriki $6,746,000. voli povratak v Varšavo Tu pravijo, da bi ee kardinal rad vrnil na Poljeko. da bi tam ugo tov 11. kaj more storiti sa svoje ljudstvo, ki trpi pod naeijikim gMe skupne ksmpsn je. kstare I «vet za ekonomsko reziskevo cilj je »zboljšenje delavskih aa laključuje svoje poročilo sla-konov Izrekli so se ae skupni jevo, ds Jsponsks ne bi mogla pritisk ns drlavno zbornico, ki voditi uspsšne vojne ns Klta|-a« anlde v svojem rednem zase- skem, če je ns bi Amerika sala-dan ju po novem letu.' jgsls s potrebnim materialom. PROSVETÀ PROSVETA tbs enlightenment LO Ol umni 9U0VWMKM Vi *M m Ma, mM m pal lata. V M m M* Mai m «a 01mm 91M m Mé* laM. M 7i m pal Ma; m ' I Im Om UalU4 SUIm (aaMpt Ol m») par mm. CMmi» m4 címm Hü par mm. po K<*opM iailnr la iou Bafaptai litaran* inWm («rtiM. M-iU.) m m.). M*UiMaü> te « «Meje. Il || nn^g paMataa^ rti*!» ratas Ml m Mai an t MasMarlitfa d u4 «MalMM MtklM wtu a* ta ratania«. Otfcar aU.. will to néwmÍ «a mM» m»* «Ma mm«uM br PROSVETA rp. MATED Data« * «à tapa i» n» prMar (î)aeawtor »I. IHf), tmmm aa »Miera po—I. 4. »am ía a laaa ^«V^1* iMilu. Peaertte * àNfMlMl» arta»t "Opera comiquen Glasovi iz naselbin Ko se te dni «nidojo ¿lani sveta Ligo narodov v Ženevi, da razpravljajo o apolu Finske, kAte-ra jo obtožila sovjetsko Rusijo napada na tvoje ozemlje, m bodo—kolikor jih pride—lahko polteno krohotali. Za močno krohotanje je več razlogov. Člani sveta Lige narodov vsekakor ie niao pozabili, kako je njihov kolega Makiiim Litvinov, zunanji komisar sovjetske Rusije, še pred nekaj moteči grmel v njihovi sredi proti agresorjem . Litvinov je grmel proti Hitlerju, Mus-sollniju, Franku in japonskim napadalcem ter je posival Ligo narodov, naj se vendar zgane in naj kaj stori, da ne bodo več omenjeni agre-sorji ogražaN sosednjih ljudstev. Liga narodov seveda ni nič storila—kakor ne bo tudi zdaj nič storila. Litvinova ni več, da bi prišel v Ženevo in tamkaj grmel proti f*il>tičnim agresorjem. Sovjetska Rusija Je lé vedno v Ligi narodov, ampak na tej seji je ne bo. Stalinov sluga Molotov, ki nadaljuje, kjer jo moral pustiti Litvinov, je sporočil v Ženevo, da je Stalinova vlada silno—ulaljena. To bo glavni razlog za krohot. 1 Stalinova vlada je užaljena zaradi tega, ker si Llgs upa razpravljati o apelu in obtožbi Finske. Stalinova vlada pravi, da Finska ne ve, kaj klepeče. Rusija sploh nima nobene vojne g Finsko 1 Nobenega napada na Finsko ni bilo in ga ni ! Tista finska vlada, ki se nekaj pritožuje, sploh ne eksistira! Rusija se nahaja v naleplem miru in prijateljstvu s finsko "ljudsko vlado" v Terijoku—in če ni Ligi to prav, so lahko gre solit ... Litvinov bo vedel, da "njegova" vlada zdaj govori in dela prav tako, kakor so pred meseci govorili in delali Mussolini, Hitler in japonski militarist!; do pičice tako... Vsi ti so bili "užaljeni," kskor je zdaj StAlin—in vsi so z največjo poso užaljenosti zapustili Ligo. Ce hoče biti 8talln dosleden, mora sdaj storiti isto. Kaj pa dola Stalin v Ligi? Mar ni Liga narodov enostavno—banda roparskih angleških, francoskih in ameriških kapitalistov in imperlglistov, ki so nshujskali bedaste Fince proti sovjetom? (Tako je nekoč Lenin krstil Ligo narodov, ampak Lenin je bil vsaj toliko dosleden, da ni pustil Rusije zraven, dokler Je bil on živ.) Ko bodo člani sveta Lige narodov vse to pretresali, se bodo res morali krohotatl na vso grlo. Ampak lahko se zgodi, da jim Stalin ne bo dal prilike sa krohot. . . Lahko se sgodl, da se bo—Stalin krohotal. Stalin bo morda povedal Ligi, da je dal le "protekcijo" Fincem, kakor Je dal Hitler "protekeijo" Cehom, Slovakom in Poljakom in kakor je Mussolini dal "zaščito" Abesinccm, Spancem in Albancem—ko jim Liga ni dala nobene protekcijo! In ker jo Liga narodov nezmožna, da bi koga ščitila in ker je danes sploh slepa In gluha, da bi opazila vojno v Evropi, je najbolje, da Stalin in Hitler viameta Ligo narodov pod svojo "protekcijo" 1 Naj se zgodi prvo ali drugo, naj se krohoče Liga ali Stalin—komična opera bo prve vrste. Umazana politična igra Dve politični "kempi" sta v Združenih drla-vah, iz katerih Je te dni ališati čudno obdotli-tev, da je Franklin D. Roosevelt moralno kriv razbojniškega Stalinovega napada na Finsko. V prvi "kempi" so aullnovcl, v drugI ps bankrotirani republikanski voditelji, med katerimi m najbolj odlikuje senator Vandenberg iz Ml-chlgana In morebitni kandidat sa predsednika v prihodnjem letu. t Bevskanje stallnovcev, ki svojega "prijsts-Ijs" Roooevetta spet tlačijo v Wall street in mod angleške impérialiste. Je kajpada neresno in ametno, toda obdotiltve odgovornih ropubli-kanaklh voditeljev so pa tragična sarukaaost. Republikanci dotže Roosevelt a, da je dal Stalinu korajžo in moč s tem. ker je leta 19SS priznal njegovo vlado, sklenil z nJim trgovinsko in dlplo matično zvezo ter mu po mogel do oborožitve. Ce ne bi bil Roosevelt dal Stalinu tè pomoči, ne bi bilo tdaj sovjetskega napada na Fince In najbrže ne b( bilo evropske vojne. Senator Vandenberg grozi, da bo vprašanje stikov s Rusijo isrsbil v volilni kampanji. Le politični j slovel prve vrste bi poskušali kaj takšnega Roosevelt je Imel naj bol j te na-ko Je priznal Stalinov režim In nI njegova (DaUee Poročilo zastopnika C h ee wick. Pa. — Prod nekaj dnevi sem prejel velifce stenske koledarje 8NPJ, katere sem že razdelil na pristojna mesta. Ker sem jih prejel precej manj ko druga leta, se bodo nekateri morali zadovoljiti z malimi stenskimi koledarji. Sedaj sem v Cheswicku na mojih jesenskih počitnicah, kjer čuvam gospo Klemenčič in gospo Grum. Ker so odšli možje nad srnjake, so mene naprosili, naj čuvam brhke ženice, da jih kdo ne odpelje v Kanado ali v New York. No, žene so mi obljubile okusno brezplačno hrano in pijačo, poleg tega mi pa pomagajo nabirsti stare in nove naročnike. Takoj, ko sem tukaj nastopil dnevno službo, sem dobil štiri stare naročnike in enega nove-ga. Na novo se je naročil na Prosveto Alfons Simončič, ki vodi lepo urejeno gostilno v Spring-dslu. Njegova žena je nemškega rodu, toda zelo prijazna, kakor tudi on. Za kažipotA mi je bila gospa Grum. V nagrado za novo naročnino sem Simončiču dal veliki stenski koledar, ki ga je obesil v gostilniškem prostoru, gospe Grum pa enega, ker me je spremljala na potovanju in pripomogla do boljšega uspeha. Ker še nisem bil zadovoljen z enim novim naročnikom, sem se podal v Verono do Johna Sloaar-ja, ki je ravno zaklal dva velika prašiča, ponovil naročnino, na krvavice pa roe je povabil drugi dan. Na železniškem križišču me dohiti neka prijazna in še mlada vdovica. Prijela me je pod pazduho in tako sva kora-kala skozi Verono do Franka Poroneta, ki je naš dolgoletni naročnik, gostilničar in velik sovražnik zajcev in srnjakov. Ker sem moral oddati še en stenski koledar v klubu v Cheswicku, sem ga poprosil, da me je qdpe-Ijal a svojo "lizo" tja. Ko sva popila par čašlc ječmenovca, je bil že čas, da pri Klomenčičevih nastopim nočno službo kot čuvaj. Gospa Klemenčič je stregla gostom, a Poronotom sva pa čuvala kozarce, da niao bili prazni. Potem je moj šofer odšel nazaj v Verono, da se poslovi od svoje mlade ženice predno se poda nad medvede. » Naš! jAgri se bodo povrnili v desetih dneh in takrat me bo gbspa Klemenčič gotovo odslovi-la iz nočne službe, čeprav me je začasno po hotelsko oblekla. Moj stari klobuk so takoj v fur-nez poslali, mi posadili novega na glavo in ml povedali, da sem zopet lep fant. Koliko je na tem resnice, ne vem, ker se nisem v ogledalo pogledal. Sedaj bodo elevelandski dopisniki zopet lahko rekli, da čitajo le naše pohvale. No, meni je vseeno, samo da Proeveta napreduje z novimi naročniki. Pri tem ml pa pomagajo tisti, ki radi čitajo moje pohvale In imejo radi krvave in mesene klobase. Te pri nas po deželi bolj ljubi-mo, kot pa na primer Cleveland-ske prepire. In ali ni lepše, da se zahvalim mojim dobrotnikom kakor pa, da bi jih kritiziral, kakor Se pere elevelandaka afera? Bratje In sestre, prisadeti in neprizadeti, proeim vas, da zaklju- čite to afero še pred potekom starega leta, da si bomo vsi člani in članice lahko voščili »rečno in veselo novo leto. In tega si ne moremo voščiti, dokler se ta stvar ne zaključi. Prečitam vse sporne dopise in prišel sem do zaključka, da ni mogoče dobiti sodnika, ki bi vaš spor pravično razsodil. Kolikor vas poznam, ste vsi, ki ste prizadeti v tem sporu, polteni na obeh straneh, ne poznam pa vaših notranjih razmer. Vidim pa, da svobodo vsak po svoje brani. In svebo-da pa zahhteva svobodo. To je, kar mi zunanji razumemo in jo bomo tudi podpirali. Ni moj namen, da bi koga užalil. Ker sem kravji pastir, me že od moje mladosti tepejo, tudi visokošolci. Ker nisem imel prilike, da bi se bil v mladosti kaj naučil, se moram učiti pa na stara leta. Ko so me moji starši poslali v šolo, sem bil prvo leto eden prvih učencev, toda zadela me je kazen božja. Pojavil se je v šoli božji namestnik, neki ka-planček, in po mojih plečih so začeli padati težki udarci, k|te-rih pa moje šibko telesce nI moglo prenesti. Vzel sem si svobodo, katero še danes ljubim in jo bom podpiral, dokler bom živ. Kruh si pa služim že od osmega leta. Služim si ga še danes, ker ne verjamem, da mi ga bo dal ljubi Bog. Nekateri mi .danes očitajo, da sem nevernik in da nisem sposoben, da bi vodil kakšno politiko ali im?l govore po naselbinah in ljudi podučeval, koliko milijonov dobička narede kapitalisti, bin vse take očitke in kritike moram mirno požirati. Če bi jih ne, bi se pojavila cela vrsta dopisnikov, češ jaz sem toliko in toliko napravil za to ali ono jednoto in jaz ne bom trpel, da bi mi ti ali oni kaj očital. Jaz hočem biti edini poštenjak med vsemi in jih bom že sfiksal! ... In tako so nekateri spori radi vere in §yo-bode. - ,.; ; V Cleveland sem prišel £4. aprila 1902 z 10 osebami. Z mojimi sopotniki vred smo se zdum-pali na 62. cesti in St. Clair ave. Seveda smo bili vsi grinarji. Ob 5. popoldne nas je sprejela na hrano in stanovanje neka že$a, dasi sta imela dva moja sopotnika tudi žene s seboj. Toda nič zato, saj lahko stlačimo 20 ljudi v moj haus, je rekla. Brž stopijo k nekemu sarinarju po postelje, katere so stlačili po tri v eno sobo, Uko da nisi mogel nikamor stopiti. Tudi za našo prtljago ni bilo prostora. Nas grinarje so takoj podučili, da je v Ameriki vsega zadosti in da moramo najmanj tri mesece počivati, dele potem bomo lahko začeli delati, ako bomo delo dobili. Jaz zvite Žene nisem poslušal, da bi počival tri mesece. Prinesel sem bil toliko denarja s seboj, da bi se bil lahko vrnil nazaj v Jeaenice k Martinovi peči, kjer sem bil za icarja. No, v soboto sem prišel na St. Clair, v ponde-ljek sem pa že začel delati v tako svafii "angleški dratovni" (American Steel & Wire Co.). Ko pridem zvečer z dela domov, me je moja nova gospodinja pričela zmerjati s "prokletim griner-jem" in podobnimi izrezi. Po- kazati so nam takoj tudi cerkev sv. Vida, župnišče rev. Hribarja in trgovino Toneta Grdine, kakor tudi našteli salune. Vsega tega pa moja skupina ni dolgo poslušala, ker smo se kmalu preselili v mesto Lorain, O., kjer so bili bolj izobraženi ljudje kakor pa okrog cerkve sv. Vida. Ker br. Milan Medvešek prosi, da bi zunanji dopisniki počakali, dokler nas on ne poduči, kaj in kako je v Clevelandu, bom upošteval njegovo prošnjo. Ampak prosim, da tudi vi upoštevate mojo prošnjo in se v Clevelandu poravnate pred novim letom. • Tudi kravji pastirji imamo nekaj poštenja in zmožnosti za presojanje o veri in svobodi. Nikdo pa ni brez greha. Mnogo Me bomo še učili, toda najboljša šola so osebne izkušnje in pa ljubezen do svojega bližnjega. Anton Zidanlek, zastopnik. ' Iz južnega Illinoisu West Frankfort, III.—Tukaj je 26. novembra umrl za srčno hibo Joe Tominšek, sin ugledne in daleč na okrog poznane družine Franka in Anne Tominšek. Pokojni zapušča starše, dva brata in dve aestri, Bil je mirne narave in zelo priljubljen med Slovenci, kakor tudi med drugimi narodi. Pokojni je spadal ItSS-PZ. Da je on imel mnogo prijateljev, se je pokazalo pri pogrebu ob veliki udeležbi občinstve. Družini Tominšek izrekamo naše jožalJe! V West Frankfortu je bolj in bolj dolgočasno. Mladina pas zapušča. Ko dosežejo starost 18 let, gredo za delom kjerkoli ga dobe. Mladina si rada privošči "good time," radi tega si pa jkrbno iščejo dela. Ako fantje ne morejo dobiti privatne zapo-jlitve, se vpišejo v CCC. Tukaj se pa Rooseveltu nudi prostovoljna armada in ni dvoma, da jih bo izvežbal za vojaško službo. Roosevelt—ameriški kapitalizem—se pripravlja za vojno, S katero državo in odkod preti nevarnost Ameriki, tega predsednik ne pojasni. Ogromna mili-turistična mašina lahko postavi diktatorja Združenim državam. Je pa tudi to: kadar bo John Buli zacvilil, takrat bo Roosevelt pognel svojo armado Angliji na pomoč. Zopet se bo mlada Kri prelivala za ameriški kapitalizem in angleški imperializem. Vojni hujskači kriče: pomagajmo demokratičnim državam, obvaruj mo demokracijo. Njim je toliko za demokracijo kakor meni za Hitlerjevo diktaturo. Kapitalizmu je le za ogromne pro-fite, ki jih grmadi na račun vojne. Zanj je le taka demokracija, ki se izraža v $$$. Ameriški kapitalizem še ni imel toliko oblasti kakor jo ima danes. Na primer, danes lahko zastavka 1,000,000 delavcev, kar je ogromna masa, toda kompani-je se ne bodo podale njih zahtevam. Pripomoček kompanijam so tudi korumpirahi unijski voditelji, ki se pustijo podkupiti od njih. Tudi pogodbe danes pe držijo več. Cesto so unijske pogodbe danes slične kakor na primer Hitlerjevi in Stalinovi pakti. |V okraju Franklinu v južnem Illinoisu so nekatere premogovne kompani je že pričele delati sedem ur in pol dnevno. Delam pri projektu WPA 300 čevljev od rova 18 Pea body Coal Co. Jaz sam vidim, da majna dviga premog sedem ur in pol na šiht. Neki delavec, uposlen pri tej družbi, pa mi je povedal, da rudarji ni- majo nobenega odmora v rovu in da največkrat delajo po osem ur. dasi plačo prejemajo vsi le za sedem ur dela. To je največja skebarija pod solncem in— pod zemljo. Povoda za podaljšanje delovnika ni v Illinoisu. Maj ne slabo obratujejo: po tri dni na teden. To je velika sramota za UMWA. Za ubogega delavca je danes povsod slabo. Tudi pri WPA ni več tako kakor je bilo od začetka. Danes mora delavec veliko več dela storiti, in to za manjšo plačo. Odkar je kongres podaljšal delo na 130 ur na mesec, imamo tudi slabše delovne pogoje. Demokratska politika je postala precej stroga. Ako kritiziraš te politike, hitro dobiš transfer k slabšemu projektu, rado se pa tudi zgodi, da dobiš "403," potom pa si pahnjen med največje reveže. Kot sem že omenil, delam v bližini Peabodyjeve maj ne. Na troke nakladamo odpadke iz rudnika : kamenje, pomešano s premogom in prahom, s katerim po-sipljejo ceste» To delo pa ni lahko ne prijetno: gori plin in premog in se tAko kadi, da včasih drug drugegA ne vidimo, smrdi PA tAko po plinu, da se človeku kar v želodcu dviga. Pri vsakem troku je nas pet nakladal-cev. Naložiti moramo 20 trokov po štiri tone na dan; ker je pa mokro, se lahko računa, da vsak delavec naloži po 30 ton na osfem ur za skromno plačo $2.96. Pritoževati se ne smeš. Boss se je izrazil, da je najlepše, da delamo in držimo jezike za zobmi. Taka je demokratska politika. Bossi se lahko strinjajo s to politiko, ker ne delajo nič, njih mesečna plača pa je $74. Prišle bodo predsedniške volitve, ki niso več daleč. Gotovo bo še katera druga stranka na volilni listi, poleg demokratske in republikanske. Ko bi bilo ljudstvo pametno, bi enkrat za vselej po-metlo z republikanci in demokrati in izvolilo socialdemokra-tiče zastopnike v postavodaje. Ampak to se prav gotovo še ne bo zgodilo, ker je med maso še preveč nezavednega delavstva. Vreme imamo tukaj prav ugodno. Včasih dobimo malo roso dežja, ne toliko, da bi mogli vode nastreči y strešne vodnjake in jo ljudem že primanjkuje. Kdor ima še kakšno desetico v žepu, mu ni treba piti vode, ker tukaj je pivo zelo poceni: kozarec 30 unč stane 10c, poln galon pa 50c. Ali ni poceni! Jerry Zortz, 313. Para Ik II. H. vo, és et Mmmémré OU Co. v h*r mh^h Chryslerjev Ura j k in drugo Detroit.—Delavci pri Chrysler ju lahko s ponosom slavijo svojo težko borbo in zmago. Vsa reakcija se je združila in ves kapitalistični aparat se je zarotil in na vse kriplje deloval, da bi porazil avtne delavce pri tej družbi v zadnji stavki. Posluiili so se najbolj grde in lažnjive propagande, da bi s pomočjo mestne in državne vlade razbili solidarnost delavcev. Najostudnejšo propagando proti štrajkarjem sta vodila "father" Coughlin in njegov fašistični drug F. J. Smith. Vodila sta jo po radiu in s prirejanjem shodov. Vse so poskusili, da izvabijo in preslepijo dolavce, da zavržejo unijo in se vrnejo na delo. Časopisje je z velikimi naslovi pisalo o velikih izgubah delavcev in korporacije; slednja da ima $112,000,000 materialne škode, delavci pa da so izgubili $16,-000,000 na plačah. Toda vsa ta gonja in ostudna propaganda ni mogla preslepiti delavcev in zrušiti njih solidarnosti. Ostali so trdni in vztrajali v boju, ki je trajal 54 dni. Zmagali so in doeegli velike pridobitve, iti sicer ne samo za delavce pri Chrysler ju, marveč v vsej svtni industriji. Avtna unija UAW (CIO) je pokazala, da je trdnjava v Detroitu, katere ni mogoče premagati. Vse avtne kompenije so napeto gledale in te J. ko ¿skale rezultata. Vse te tudf-pomagale financirati ta boj, da raabljejo UAW Za enkrat kapital in umazana propaganda nista zmagala. Zmagal je razum in nqUdarnoet delavcev. Cas prihaja, ko pride tudi Fordova trdnjave na vrsto. In za ta boj se Ford že dobro pripfBvljs s tem. da je v avoje tovarne nagnal le lepo število črneev in "Hill BilUjev" z juga. Ta maaa je Jeko nazadnjaška in se protlvl vsaki delavski uniji. Tudi pri Chryslerjevi družbi so (Dalje aa 1 PETEKJ, DECEMBRA Nimajo pojma o živčni vojn v "živčni vojni", ki drži v fchu V80 Ev, se .lilijo kakor pravljica glaaovi 0 I^deU blaženem pozabljenju in nenavadnem / dušju kradejo soncu svoja leta mZj , £40» raj je po Geninovi knjigi Jfil c "Malajci so veliki otroci, ki ljubijo J sonce," pravi pi^telj. "Ugaja jim ¿iL i" ure na tleh in gledati v palme P? I štejejo kokosove orehe, njih naštevanje J kaka pojoča melodija, ki z zadovoljil gotavlja, koliko sadov je dala zemla^ Mnogo je palm, še več orehov. Kaj S Malajcu palače, ko pa lahko prebije lrl južne noči pod toplim zavetjem palm' £ naj se trudi in dela, če mu pa Uko rekoč »„ sadje do ust. Palma ne zahteva od njega! benega dela, nobenega gnojenja in nege preskrbi narava sama. Otočani lahko lenu njo vse leto, palma donosi sad in ga nudil dem. Nekaj doUrjev pospravi Mala i J svoje orehe in dolar je zanj že celo preme nje! Za stotinko dolarja si lahko kupi cel ženj banan, zemlja mu rodi riž, dovolj zanl vso družino ..." Malajci so najbolj nedelavno ljudstvo svetu. Prav nič niso častilakomni. Priroil zadovoljnost jih ščiti pred lastnostmi ki zahtevamo od vrlih ljudi. In ko nima'ničel leže spat in zaspi. ■ Težko je tem ljudem kaj dopovedati ^ hovi neizurjeni možgani sploh ne »prejem nobene misli. So dobrohotni, če bi pa moi kaj napraviti ali izvršiti kak ukaz, kratko« ne razumejo ničesar. Slednjič se človek ni liča in napravi najraje vse sam, da se ne in vznemirja zaradi lenuhov. Malajci ne poznajo prepirov. Med seboj! kakor velika družina, katere člani slepo poi šajo najstarejšega. V Soerabiji je povozil šofer dečka. Rj noge dečka so prišle pod voz. Nesreča se primerila pred hišo staršev. Ženske so m ščale, nato je bilo vse tiho. Oče je prifel 1 iz koče. Potegnili so dozdevno mrtvega de izpod avta, oče ga je odnesel v hišo. Nob beseda, noben pogled. Ljudje so bili zbi okrog avtomobila. Šofer je vso zadevo po nil: deček je pritekel iz hiše naravnost avto. Ludje so poslušali šoferja in se mi odstranili brez vsakega očitka. Prišel je lajski policist,-bos, s krivo sabljo ob boku. si znal pomagati. Tekel je v kočo, pa nazt avtu in spet v kočo. Tudi z njegovih ust bilo očitka. V družini se je zgodila nean le na to so mislili. Da bi kdo mislil na kril ne. Nekoč sta trčila skupaj dva malajska k< sarja. Z vso silo. Ko sta se končno z v naporom pobrala, sta se približala drug < gemu, se režala v obraz zadovoljno, sre< Nobeden se ni vprašal, kdo je zakrivil new To se je primerilo v velikem mestu, kjer I več ljudje tako brezbrižni. Malajska ravnodušnost in hladnokrvi pripravi Evropca večkrat do obupa. Sle< ne more razumeti, kako morejo biti ti otoi tako ravnodušni, ko sredi njihove rev&ine stavljajo tujci krasne palače in izmozgav njihovo domovino. Samo kak filozof se m vprašati, ali bi ne bilo bolje odpovedati se v vrlin, če bi mogel biti človek prav tako «re in z nasmehom na obrazu preštevati, na hr ležeč kokosove orehe pod toplim soncem jul ga neba . . . Neenakomerni človek I Ameriški antropolog prof. van Dušen je m podrobneje preiskal znano dejstvo, da je do na svojih obeh straneh, levi in desni, neena merno zgrajen. Znano je že od davna, da obe polovici človeškega obraza večinoma rai no razviti, da stoji nos pogostoma poševno Po ameriškem raziskovalcu pa sta sploh i polovici telesa le v zelo redkih primerih ena merni.» Udje desne strani so večji in močni nego udje leve strani. Samo med 18 i« 1700 dijakov, ki jih je prof. van Dušen prej dal, je našel, da je bila desna roke enako veli kakor leva. harmonični" ljudje predata* jo tedaj le neznatno manjšino. Desna roka samo večja in bolj mišičasta nego leva. temi je obsežnejša tudi desna dlan. Prad dvajaatuni lati (Iz Prosvete, 8. decembre 191^) Domače vesti. Poročila iz vseh nasi*i nsi bin na polju premoga se glase, ds se darji dobro drže v stavki. Delavske vesti Lewis in Green sta kompromis vlade za končanje rudarske iz inozemstva. Jugoslavija je ^ % Italiji. Razširja se vest, ds nsm^» ■ nunzio s svojimi pustolovci prskorsi.t. fi*> Sovjetska Rusija. Sedmi kongres rus i vjetov je priporočil vladi, naj ------ Le^in in Trocki vodita kongres. (Dalje Is prea keleee.) __ ^ krivda, če je Stalin prav 'T" tud. Hitler in drugi diktatorji. odgovoren ta početje privatnih smer - pital is to v. ki so prodajali monbo^^ kdor ga je hotel kupiti. Cenhna^ voli tki bankrotirane! drugegs pnp» boj, bodo le bolj demonstriral. -propalosL zasmehovan od vaeh. Lojzek ai skoraj ni upal nikomur več po-jfledaU v oči. Vrh vsega tega j« bil siromak in Ae nezakonski. Ederjevi ao vedeli, da šiba novo mašo poje, pa ao Lojseka tepli veekdar. ob vsaki priliki in vsi: kmetica, njena mati in njena hčerka. Tepli pa g» niso samo s ¿ibo, ampak z vsem, kar jim je prišlo pod roke. Saj je bil nezakonski, premalo uren, ni vedel moliti in posteljo—-slamo, na kateri je ležal—je močil. Lojzek je seveda kričal, in to kričanje ao slišali tudi sosedje. Sredi letoi-nje zime je prišlo tudi materi na uho, kako se Lojseku hudo *odi. Takoj se je napravila ter odšla z obupanim srcem v Jur-jevski dpi. Vzela je otroka ter ga prihodnji dan odpeljala k zdravniku dr. Turšiču v Maribor. Mali .siromaček je res imel vee polno ran in podplutb po telescu. Rane so bile sicer lažje, vse skupaj pa so dale poškodbo težjega značaja. Kmetica je izjavila pri zaslišanju, da pač ni kriva. Ona je vzela otroka za svojega ter ga tudi tepla, ker ni vedel moliti in ker ni držal vode. Siba poje novo mašo ter ozdravi 99 bolezni. Julija Ederjeva je bila zaradi takega nečloveškega ravnanja z malim Lojzkom obsojena na dva meseca zapora, pogojno za dobo treh let, nadalje pa mora plačati stroške zdravljenja in odškodnino za bolečine, ki jih je moral prestati fantek. ©i fthwmfc* Naroftna jtofyorni Ir&mU »SS74S So. Levedala Ave. Chkaga, IMMs ovice starega kraja Uboj med godbo in plenom Na Murskem polju se kar vrste fantovski pretepi. Vzroki teh pretepov eo* stara sovraštva in alkohol. Niso se še polegle govorice o uboju v Bučečovcih pred dvema mesecema, ko je znova razburil nov uboj Mursko polje, posebno pa križevsko občino. V Logarovcih v Vezrelovi gostilni je bila 5. nov. zabava. Igra» la je godba, ljudje pa so plesali in peli. Med razigranimi plesalci je bil tudi 24 letni zidar Franc Jureš iz Logarovcev, znan raz-boritež in alkoholik. Vinjen je pričel izzivati. Nastal je splošen pretep, ki se je nadaljeval na cesti. V metežu pa je Jureša nekdo z nožem zabodel od zadaj v hrbet pod levo lopatico. Jureš se je sesedel in na mestu izkrvavel. Tudi mnogi drugi so odnesli iz tega vrveža večje ali manjše poškodbe, SOCIALNI PROBLEM PODEŽELJA: NEZAKONSKI OTROCI Nezakonski otrok—to je socialni problem našega podeželja, ki že desetletja in desetletja kriči ter terja rešitve. Največ teh še vedno zaznamovanih otrok na podeželju imajo kočarji in težaki, oni, ki še sebe ne morejo pošteno obleči, pa vendar terja življenje svoje od njih. Tudi mali Lojzek je bil nezakonski. Rodila ga je delavka Marija Temnikarjeva v Hrastju pri Limbušu. Pri polni mizi ni nikoli sedela z njim, Lojzek je večkrat kričal, da je lačen, maja lani pa se je znašla Temnikarjeva na cesti—brez stanovanja. Nikoli se ne bi mogla ločiti od otroka, preveč rada ga je imela, Lojzek je šel že v peto leto. Zdaj, ko je bila brez strehe, si pa res ni vedela več pomagati. Zato je storila, kar mati vedno težko stori: dala je otroka v rejo. Sicer pa, saj bo tako hlapec, potlej pa j* vseeno, ali bo začel hlapčevati nekaj let preje ali pa pozneje. Otrok jo star Že pet let ter ne bo docela v reji, lahko bo že kaj malega pomatgal. Tako se je potem zgodilo, da je odšel lani junija 6-letni Lojzek k posestnici Julijam Ederje-vi v M&lno v Jurjevski dol pri Sv. Lenartu. Kmetija je bila precejšnja, in mati je upala, da njen otrok ne bo kruha stradal. Rejenca pa na kmetiji niso pe-stovali. Otrok je bil star ie pet let. Pridno so ga pošiljali po kmetiji in hiši sem in tja, enkrat kmetica, drugič njena mati, tretjič njena hčerka, Lojzek pa je imel mlade noge in je tekal. Tekal pa je tudi za svinja mi, za teleti, kravami in perutnino, ki je ni bilo malo. Imel je mlade noge, vendar pa «e vse premalo urne. In še nekaj so vedeli pri Ederjevih: da človek ne živi samo od dela, ampak tudi od molitve. Mali Lojzek pa ni vedel dobro ne očenaša, ne božjih zapovedi, kaj še vero in resnico. Skratka bil Je kakor mlad "teliček". Poleg tega pa ga je tlačila majhna telesna napaka, ki je malemu grenila sleherno uro življenja. Lojzek ni mogel ponoči zadrževati vode. Za mlado življenje pri tuji hiši je bila to strašna stvar — bil je .........»U a II1S St. ( Ur*laM. Otto „ISI a. U•»*•!• At«.. I Hi.M«. UIlMta . mt a m««huu a»«.. < hi*«««. iih»*« ml? a. uwmkw Am.. ( m.**,. IIUMto III a PtMStS a»*.. ( ui.mw Mill.. iii. ,,,«..ISl? a TramUII A»*.. Ilkm iii. ...t...l«M a. UwUrS a**, tor«»». Ill KUHAJTE CEZ PRAZNIKE Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s 2. strani.) poskusili s to metodo in klicali črnce in jih uposlili kot skebe med stavko. Črnci bi bili radi šli skebat, toda imeli so strah pred piketi, katerih je bilo vedno par tisoč pred Dodgevo tovarno. Pri zbiranju teh skebov se je najbolj odlikoval Homer Martin, ki je 26. novembra najel svoje skebske pristaše in jih poslal, da so šli od hiše do hiše in nagovarjali črnce, naj pridejo na delo, katerega bo vsakdo dobil. In 27. nov. se je zbralo pred Dodgevo tovarno nad 4000 štrajkarjev na piketni straši. Pred vhodom tovarne je bilo nad 1000 mož policije. In od vsega tega prizadevanja H. Martina, Coughllna in Smitha je prišlo na skebsko delo le 206 črncev, med katerimi je bilo 18 takih, ki niso še ni-kdar delali pri Chryslerju in zo jih domov poslali. S to umazano propagando po radiu in časopisju, z zbiranjem skebov od hiše do hiše so imeli namen, da povzročijo rabuko in pretep pred tovarno, da bi dobili pretvezo, da bi governor Dickenson poslal državno milico, z njo razpršil pikete in razbil stavko. Vse to se je izjalovilo, ker so u-nijski voditelji imeli nad poslopjem Čez cesto pred vhodom Dod-geve tovarne zvočnik, skozi katerega so urgirali in nagovarjali stavkarje, naj bodo mirni In naj pustijo skebe v tovarno, ker ti ljudje niso zmožni za delo in kompanija ne bo dobila nobene produkcije. Vse je bilo mirno. In ko ni bilo mogoče stavkerjev nahujskatl na boj ln pretep, je kompanija sprevidela, da je za-man vse prizadevanje, da bi zdrobila njih solidarnost. Uvidela je, da ni druge poti, kot da se poda in podpiše pogodbo z avtno unijo CIO, če hoče, da bo produ-cirala avte za trg. Po 'dolgoletnih izkušnjah in proiskuftnjah Jo Felicite Ksliniek tvojo veliko Kuharico vnovič epopolnila in predelala. Ta izdaja Jo eodaj osma, kar pomeni za slovenske razmero ve* kakor lo tako gostobesedna reklama, * Vsaka gospodinja, ki ss seveda evoje odgovornosti za sdravo In pravilne prehrano drnžine, el mora te knjigo omisliti. Vsaka gospodinja ee mora namreš prlnčltl umetnosti, kako bo etojlm domelfim nndlla zdravo hrane v potrebni Izbiri la msnjsvi, Vsaka gospodinja bo hotela tndt evoje goste Iznensdltl e posebno Izbranimi jedili Za vee to jI bo najboljša vodnica la učiteljica ts *T/W!N«ICA KUHARICA Naročite pri t w —' KNJICJUNI: ftNENK MlitflM ttMMIff 216 Wost f 8th Street New York» N. V. ■ usarnniTirs irt rrrr-r »* sa vasi ^p» ^ klavca, ke nakladajo bombaž na tovorni parslk v New PETEK, 8. DECF.Vfp Trikrat na Jan— za bodoča leta! Xzrzxrztrrrx '"........... "■••■.......... ■"■'■■.............. NOČ PO IZDAJI LlAM &FLAHERTY ROMAN Poslovenil OTON ŽUPANČIČ i*""«............s..........................■■■■...... !....... "Ampak/' J« dejal Gypo, "aaj aam ve*, kako je bilo s isvrlevalnim odborom. Poslali ao moža, da bi U obvestil. Tega jim ie ne zamerim ne, da ao dali v novine pismo, čel da niso imeli s 11 raj kom prav nič opraviti Saj klepetalo bi se tako in tako, pa komu je tega mar? Ampak Bog mi je priča, toliko da me nieo pihnili, ko sem jim prišel poročat. Zapovednik Gallagher je hotel po vsej sili poslati po ljudi, ki naj bi bili tudi tebe pihnili, ali več drugih ga je pregovorilo, da je odnehal. Mene ao pa le brcnili is organizacije kakor tebe, Frankie, čeprav vel, da s tistim strelom nisem imel nič. In, vidiš—1" "Da bi te --" Je McPhillip Jesno udaril po mizi; a zopet ga Je popadel kašelj. Gypo Je to presti ter je nadaljeval "Policija me je prijela, ali najti niao mogli nobenega dokaza, in tako so me strašansko pre-mlatili Ur me vrgli na piano. Od tedaj ae po-tikam napol sestradan okrog, da me še pes ne povoha!" "Kaj mi Je mar, kaj je z isvrševalnim odborom?" je zarentačll McPhillip, ko je prišel do aape. "Ne maram slišati o izvrševalnem odboru ali o revolucionarskih organizacijah, vrag jih poberi vse skupaj. To bi rad slišal, kako je očetu in meUri. Kaj je s njim«, Gypo?" Qypo Je nsšobil mesnato spodnjo ustnico Ur debelo strmel v McPhillipa. V mračnih vdolbinah njegovih oči kakor da Je počival otožen izraz—a kdo bi to vedel? Obras mu je bil Uko •urov in trd, da je bilo to, kar bi pomenilo pri kom drugem otožnoat, pri njem nemara samo začudenje. Zdaj šele je zapazil bledico na Mc-Phillipovem obrazu, suličavo rdečico, njegov hudi kaielj, njegove aunkoviU kretnje Ur očitno groso v njegovih očeh, ki so bile sicer Uko neustrašene. "Frankie," je vzkliknil Gypo s svojim globokim, saUglim, brezatrastnim glasom: "saj si bolan. Človek boiji, saj si kakor živ mrlič." McPhillip se je zdrsnil Ur se nemirno ozrl, kakor bi pričakoval, da zagleda za sabo smrt, pripravljeno planiti nanj. "Prlgrisni," Je nadaljeval Gypo, "pogrelo U bo.M Hkrati je zopet začel sam hlastno jesti, ka-kor velika, močns žival, ki se vrže na edini dnevni obrok svoje hrane. Velike rdeče roke s krnastimi prsti so držale vilice in nož tako trdo, da je pretil« Umu krhkemu orodju nevar-noet, kskor dragocenostim v slonovem rilcu. McPhillip se povabilu ni odtval. Nekaj hipov ja s namrienim čelom Jesno gledsl jedi, kakor da sa skuša domisliti, kaj je to in čemu Je to, nato je sopet (spregovoril: "Saj vem, Gypo, da bom kmalu umrl, zato sem prišel sem. Jetiko imam." Gypo se Je sge-nil. Tisti trenuUk ga je preblisnils blazns, neznanska miael. "Prišel sem, da bi dobil od matere kaj denarja. In videti sem jo hoUl, preden umrem. Moj Bog, atrašno je bilo, Gypo, vso simo Um sunaj v hribih, noč in dan s pl-Itolo v rokah, ko U preplhava vso noč veUr in tuli kakor JaU vragov in govori vsaka sapa s človeškim glasom, ti pa lešil ln posluiat, Moj tof —> Zopet je sskailjal, da je moral prenehati. Gypo ga ni poalušal. Niti besede nI čul. Neznanska misel ss mu splasila v glavo, kakor se priklati neokretna sverins is divjine v obljuden kraj, kjer so majhni otroci sami. Ni slišal McPhillipovih besed niti njegovega kašlja-nja, čeprav se je strahotna misel tikala Mc- "Pa sem si dejal, da bi prav tako lahko poskusil priti v mesto, kakor da ležim tam sunaj, napol krepan od mrasa in atradeža in tega kal-Ija. In tako sem prišel In najprej poiskal Ube, Gypo, da bi isvedel vsaj trohico, kaj se godi. Ali so Jim ssstražill hišo?" "Vraga ao saatražili," Je naglo odgovoril Gy po. nato se je stresel in isUgnil s lahnim vzklikom desnico proti Philllpu. Oči so mu bile Iju-te. usU široko odprts, kakor človaku. ki sagle-da duha. Gypo js v mislih gledal tistega pošastnega vokodlaka. ki so mu je plazil po možganih. McPhillip se je sklonil čez mizo. Oči so se mu polagoma zožile v divje srep pogled. Uitni-ce so se mu skrivile, čelo sgubenčilo. Začel ae "Kaj Je, Gypo?" js siknil. "Povej mi. Gypo, čs ns Nsglo je zgenll zapestje tiste roke, ki je tiščsls pištolo. "Policijs Je zs menoj. Gypo, kmslu bom umrl, In tako mi js ksj mslo msr, ksko porabim Uh petindvajaet krogel, ki jih imam še. Napilii sem jim glavice. d« bodo vrUle čedne luknje. Eno imsm tudi z«se VztrepeUl je kskor ob misli ns nežno veselje. Neto se Je grozeče namršil Ur napol poUgnil pištolo iz žepa. Glas mu je bil skoraj neslišen. "Povej mi po pravici, kako stvari stoje, nič ne golomiŠi, če ne, U pihnem." - Strmel je v Gypa, z roko Je oklepal pištolo, desni laket držal trdo pokoncu, pripravljen, z enim samim gibom potogniti orožje in ustreliti. Gypo mu je gledal v oči brez vsakega vznemirjenja, atrahu aH presenečenja. Z nohtom desnega kazalca si je bezal vlakno od mesa izmed zob. Brbnil je z ustnicami, nato skomiznil z rameni. Pošast mu je nenadoma izginila iz glave, in sam ni vedel, kako in kaj Je z njo. "Nikar ne govori Uko z menoj," je zamrmral leno. "Samo zato ti nisem maral nič povedati, ker se mi ni hoUlo ..." Zopet mu je prišla pošast v miali, stresnil se je Ur prenehal. Toda skoraj takoj nato je nadaljeval a priailjeno krepkim glasom. Začel se je sr«mov«ti tisU pošasti, kakor da se je vdal njenemu strašnemu navdihu, čeprav ga sploh niti razumel ni. "Nikar ne misli, da U hočem pehniti v nesrečo. Verjemi mi, da ne vem, ali je tvojega oče-U hiša pod stražo ali ni. Po navadi motovilim okrog TitUtreeU, štiriinštrideseti šUvilki pa se nisem približal od tisU noči, ko aem šel tja s tvojim sporočilom in mi je tvoj sUri dejal, naj mu nikoli več ne prestopim praga. Nemara da je Um straža, nemara da je ni. Ampak, če bi ti rekel, da je ni, pa bi šel ti tja, in bi U zasačili, saj veš —" "Kaj meniš, Gypo," je zagrčal s sumom McPhillip. 'Prav čisto nič," se je Gypo široko zasmejal. "Ampak to je samo, ker si mi tako z jasnega planil, da sam prav ne vem, kaj govoričim. Poglej, zadnjega pol leU sem ves ma-tast, ko se klatim tod okrog, pa ga nimam tovariša, ki bi mi hoUl dati šest penijev, da bi se kam zaklonil, pa če bi od mraza umiral na O'Connellovl cesti, in le z ozeblo nogo. Ti so—" "Strela, puati sebe in ozebline, pa zini kaj pravega." "Tak nikar ne kipi, Frankie. Saj sem ti že hoUl povedati. Saj mi je bilo že na jeziku. Ondan so me usUvili na cesti in na dolgo in na liroko govorili o Ubi. Za peUmi so ti, tisto Je že res, tisto. Seržant McCartney in še neki možak iz Silga sU bila Um. Tisti deUktivski seržant McCartney ti je pravo seme. Hu, to je falot, to ae lahko brez ovinkov pove. Prisegal Je vpričo mene, da U hoče dobiti živega ali mrtvega. 'Meni U posel ne bi bogvekako dišal,' sem mu dejal, prav Ukisto, pa me je U-ko osorno pogledal, da bi človeka kar podrlo." "Da me hoče dobiti, je dejal r Je sanjavo zamrmral McPhillip. Bilo je, kakor da mu je misel nenadno vsplavala »tran, in da je izgubil zanimanje sa okolico. Oči so se mu zastrmele v mizo, nekako za čevelj na desno stran. Gypo je nemirno pogledal na točko, kamor je McPhillip upiral oči. Pa ni videl ničesar. Ozrl se je zopet nazaj McPhlllipu v obraz Ur nagubal čelo. Nato se je odhrknil Ur začel Iz-nova hlaatno jesti, Pihal Je v jed, da bi jo ohladil, ko jo je vtikal med čeljusti. Vse to s hrupom. McPhillip je dolgo strmel v mizo. Desnica se mu Je nervozno igrala s kopitom od pištole. Levica mu Je trkala po mizi. Nato se mu je užgala v očeh zagonetna iskra. Na vsem lepem se je zasmejal. Bil je zagoneUn smeh. Gypo se je zdrsnil. "Kaj je, Frankie?" je vprašal s prestrašenim glasom. "Nič, nič," Je rakel McPhillip Ur se stresel. "Daj mi kaj jesti." Požrešno se Je lotil jedi. rabeč saklepček sa vilice in nož. 2e dolgo ni jedel. Nič ni okušal, kar golUl je na vse preUge. Tudi Gypo je jedel, vmes pa je ves čas gledal McPhillipa. Vaelej, kadar so mu drobne, begajoče oči ujele McPhillipove oči, so se mu zožile Ur dobile Jako oster izraz. Nato si je poUgnil z jezikom okoli diesen Ur naglas cmok-nll.* Naposled Je McPhillip dojedel. Obrisal ai Ja zaklepnl nožič ob hlače Ur ga spravil v žep. ■ *Gypo," Je reka! počasi, "ali atražijo polipi našo hišo na TitUtreetu, kjer živi moj stari?'* (Dalje prihodnjič.) William Sorter, uradnik fede ralnega justičnega departmenU. ) jel snažiti, vmes pa buditi To-I neU in Ulreka. Ulrek kar ni mogel iz postelje. Ko sU Lojze ¡in Tone že odšls in so tudi že vsi prodajalci bili pokonci, je tudi Ulrek vsUl in se nerodno kretal po posUlji, vedno Uko, da je vsem kazal hrbet. Kmalu so bili v trgovini »brani vsi, tudi šef je bil že prišel, le Ulreka še ni Kje pa je Ulrek?" se je nejevoljno zadri šef; zakaj tega, da bi kdo prihajal poaneje v trgovino kakor on sam, ni prenesel. "Pojdi ga takoj iskat", je velel Lojzu. Ko je Lojze stopil v sobo, je Ulrek ves prestrašen sUl ob postelji. Naglo se je obrnil v kot in se spustil v krčevit jok. Lojze i ga je sočutno in prijateljsko to-I osUlih koruznih žgancev, ki »ta lažH. menil je da ga je zgrabilo jih potem z lesenim« žlicama po- domotožje. ulrek se je končno lovHa iz latvice in nekam PO^H okrenil, Lojze pa je prestrašen no pojedle. Preden sta stopil« odafrpčil. ven v temo, je mati izpulila še ^^ V0lj0t j^j ^ 8| oko brlečo trako iz špranje v mizi in i2biir ga je vpraš«l m s etra-| jo vrgla v škaf z vodo. hom nepremično zri v prazno o- Ko sU prišla v dolino, na ©e- česno votlino, kakor da mu bo sto, d« sU mogla vštric hoditi, ta dala odgovor n« vprašanje, i je mati napeljevala pogovor zdaj „Ne iagubW gem ^ je bito na to, zdaj na ono reč, tod« na I ra2umeti iz ihtn- "Ne morem ga vsak ogovor je dobila od vase L^j včeraj 2Večer mi je is rok vstopljenega Ulreka kaj kratek 1 ^^ m tla » .odgovor; «pit je hotel biti sam ^ je ^^ ^umel s seboj in s svojo veliko skrbjo MoJčc { ob ^ Potem je I Mat* se je zato moral« vdata ^ ^ ^^ aH ni mo&u tja do Lorda padlo med raztrgane pod- ni bil še J^J^^SS^ Noe, tod« ni ga bHo nikjer, mnogo velik h hiš, o kakršnih ee Nft ^^j^o prigovarjanje mu še sanjalo ni, kakor njive tt-1 je ulwk ^ premi_ roke cesto so mu pregnale skrb. L t[ % ^^ ^ v trgovino. Resnosti svoje poti ae je zave- ^ adaj> ko je w obupan, «trdo del spet, ko sta že bila pred tr- Lpačenog« obraza dol po stopni-govino in mu je štora mati sa-|rnH {ti ko hndn vsak čas vsi v čela dajati poguma: ponoči pri taval domov na Vrši-nje. Potrkal je na okno in na materino vprašanje, kdo je, odvrnil, ko da bi vedel, kako težkih štiri in dvajset ur je preživel« brez njega: "Sem že tukaj, mati." In mati je bil« bolj vesela, kakor če bi bil kdaj na kateri ko- čah in ko bodo vsak čas vsi v .U T ^ . hiši zvedeli sa njegovo grdo hi- "Le dobro se drži in lepo odgo-l^ j€ v ^ji duši prvikrat ob-varjaj, če bodo kaj vpraševaJi." I toževal očeU, ki mu je bil v pi-Pri jel« g« je za roko in ga bolj j«noeti izbil oko. D«, zdaj in ni-vlekla ko vodila v trgovino. Pro- koli več. Saj bo »pet našel tisti dajnlci, v«janci in trgovec so za- košček porcelana, ki se mu pra-čudeni glodali dvojico, zlasti u- vi oko in ki tako lepo zakrije pornega fanta, ki ee Je bal priti grdo očetovo dela Saj bo epet v trgovino. || vse dobro. Nič več ee ne bo tre- "No, zdaj sem g« p« pripelja-1 ba hudovati na očeU. Te lepe milo, kakor smo se domenili," je sli so ga potolažile, d« Je prišel dejala trgovcu. I v trgovino že čisto miren. Vai, Trgovec ae je bil spomnil do- trgovec, njegova žen a in proda-govora, premeril in presodil je falci so Zbegani pogledali Ulre-fanta od glave do nog, če bo, po- ka; niao vedeli, ali naj gteda o Um p« mu je dej«l: v mimo za prevaro odpuščanj« 1 SJbošpriden in ubogljiv, bo napis tvoje firmo. ljufcki U]rekov obpMek. Ulrek je ULRIH UNFBR staj ves miren in gledal goepo- — «li ne ba'to imenitno, kaj ? I darja, kakor d« bi -bil gluh. Nje-Ulrek se ni ganil. Tega, kar govo oko je bilo mirno, podoba mu je bil trgovec tako lepo obe- je bila, da bolj ko uho čaka n« tal, ni razumel; samo gledal ga odločilne besede, je, gledal, kakor d« bi bil gluh. "Lojze, pelji g« v hlev, odpni Ko sU se trgovec in meti še I ta živino pa ženite past. Naj pa-pogovorila o učni dobi in o dru- se, z« pastirj« bo že dober. Po-gem, je mati odšla. Vso pot do kaži mu, kje sme pasti, do kam doma so ji tako prijetno zvenele sme živina," je naročil Lojsu, k v duši trgovčeve besede, d« se I je prijel Ulreka za rokav in ga za bo ime njenega vnuka Ulrek« vedno odpeljal i« trgovine. N« nekoč kot trgovska firma pona-|p«ši mu je razkazal meje, vmes šalo n« kateri kočevskih hiš. Ul- pa «a je tolaHl in mu- dopovedo-rek pa je moral Ukoj za prodaj- val, da bo njemu vse bolje na pano mizo, kjer mu je sUrejši var li kakor pa vajencem v trgovi-jenec Tone nanosil kup mil« n« ni. N«ročil mu je še, vcem dogovoril«, ds mu g« bo pripelj«)« In potem bo osUls soms. čisto a«m«, brea Ulrek«. Ni as Is danilo, ko sU vaUls. Zavrela js robidovc«. nsauls vaaj peščico mrzlih, od večerje I Ko je Loj se razne sel vse osna žene čevlje po hiši, je še sam legel in ni več nilil v Ulreka. Kma-ki, ko je ugaal lluč, ft j« Ulrek | Ueten obrnil v |M>stelji, počel nekaj a rokami, pri čemer mu je nekaj trdega psdlo n« tl«.<*jse je U- Folk Songf amd M koj vedel, kaj je to bilo. 1 — - - - - — Tudi j «s sem kil Uk, ko sem prišel v trgovini si je mislil. Prvi t «is» bi bilnojedel vso rosine. rožič% fige in Sladkor, v vaškem žepa aem imel kaj. Oez WWAB, |MgLOIsf%at. teden dni pa « Uk6 bolan, kaj v je pač šček nladl ga hotel Uw«l izki bH UH vsega in ¡■H , Nc^ tebi Uhrek, pmM ko-1 tis, prav ko si uaU. ai jo pajel še dovolj šknr-ki so Šli prejšnji in jim jih zato j priletelo na a M»10 vC Tri Automatičen .. .hiter ... čist. i .varčen! 0 Za najsrečnejši Božič dajte materi priložnost kuhati s elektriko. Hitrost, čistoba in brezskrbnost ji bo prihranilo mnogo deja ... da ji več časa za druge stvari. Hrano skuha boljše. Jed bo bolj okusna— bolj užitna za celo družino—ker je hrana skuhana v lastnih naravnih šokih. o Električni štedilniki se prodajajo pri raz-prodajalcih električnih naprav, v prodajalnah železnin, pohištva, veletrgovinah in Commonwealth Edison Company. Lojaa v postelji, je aleati is nje, wrr CHRISTMAS StALS PtOflTBTA. «UPI, StS7 g« Uoašals Aes* UalsvHa lešnft Is gfe »Hp«le k SmU rsttaat .. (¡i g)«................................... O••••••••••••«••••••••••••••••••••••***** * Cl II...... K...... g...... ..........