II To je zadeva, ki stoji v ospredju ne samo avstrijskega parlamenta, marveč tudi vsega našega javnega zanimanja. V parlamentu je prišlo v tej zadevi do ustanovitve pododseka v ustavnem odseku. Ustavni odsek je namreč dne 11. julija sklenil, izvoliti pododsek 15 članov za preureditev ustave. V lem so poleg sedanjega načelnika in zapisnikarja še 4 Nemci, 2 Čeha, 2 Poljaka in po 1 Slovenec, Hrvat, Rusin, Rumun in Italijan. Nemške stranke se s tem odsekom ne morejo prav sprijazniti, ker imajo v njem samo 4 zastopnike; zato skušajo razpravo o tem vprašanju v odseku zavleči. Čehi so glede na nameravano preuredituv ustave sklenili, da se morajo, preden zavzamejo stališče, posvetovati z merodajnimi činitelji v Pragi, zlasti s češkim narodnim svetom v Jugoslovani postopajo sporazumno s Čehi in Rusini. V sredo, 11. juljja, se je vršilo posvetovanje zastopnikov Čehov, Jugoslovanov, Rusinov in tirolskih Italijanov, na katerem se je doseglo soglasje nazorov v vseh aktuelnih vprašanjih. K predlogu za izvolitev pododseka v ustavnem odseku je govoril zanemive besede poslancc dr. Rybaf. Rekel je: Gre za zgradbo v najvišje;n pomenu, ne za kako krparijo. Hočemo temeljito revizijo, novo zgradbo. Okrožja pridejo nazadnje na vrsto Pred leti bi nas kaj takega zadovoljilo, danes nam to več ne zadošča. Ne ustavimo se niti pred deželnimi mejami, niti pred dualizmom. Na jugu nimamo pietete do takozvanih zgodovinskopolitičnih individualitet, provincialnega patriotizma ne poznamo. Naše deželne meje so se prerninjale tudi po večkrat vsako stoletje. Drugačna pa je reč s starodavnimi državnimi tvorbami, kakor je češko kraljestvo ali Tirolsko, ki se ponašajo s staroslavno vgodovino. DežeMe naj se le razdele, ali pri tem naj se ozira na etnografične meje, ter deli zložijo po svojetn narodnostnem značaju. Neraci pravijo, da bi bilo to rszdrtje države. Nasprotno je res: to pomenja le zložitev tega, kar tiče skupaj, ter spojitev vsega v eno veliko celoto. Temeljita revizija ustave bi bila potrebna še iz dveh razlogov. Stališče Bosne in Hercegovine še do danes ni dovolj jasno. Parlament do danes še ni vzel na vednost aneksije Hercegovine Bosnp. Tu imamo trializem. Bosanci niso državljani, marveč le deželani. Ako ne uredimo teh razmer, ostane Bosna nevarna točka E'rope. Z iztrebljenjem in uničenjem prebivalstva ne rešimo bosanskega problema. Drug razlog za korenito premembo ustave tiči v — dualizmu, ki ga moramo smatrati za največjo nesrečo monarhije. V vsej zgodovini ni bila narejena večja hiba kakor lcta 1877. Iz enotne monarhije sta nastali dve državi, ki sta dcbili zadnji čas svoj izraz v različnih grbih. Kljub geslu Binseparabiliter ac itidivisibiliter", ki ga nosi ta grb, smo od dne do dne bolj — separirani in dividirani. Zato pogrešamo v tej monarhiji enotno državne volje: imamo ogrsko državno voljo in — morda avstrijsko državno voljp, ne pa enotne volje celotne monathije, kakor je to na Nemškem. Delegacije nam to jasno kažejo. In ako pravi Tisza, da se je dualizem obnesel, tedaj moram reči, da se je res obnesel, toda le za Madžare. Zato moramo rušiti temelje dualizma. Želimo pač, da bodi Avstrija silneja, To se pa zgodi le po tem potu, kakoršen Vam mi nakazujemo. Ako se to ne posreči, potem se narodnostni boji razvnamejo tem hujše in potem se ne bote smeli čuditi, ako se prijavljajo glasovi, da pride rešitev — od zunaj. Mi tega ne želimo, pričakujemo pa, da pride rešitev iz te države, kar bo pač odvisno od preudarnosti in treznosti, s katero naj se motrijo naše načelne narodnostne zahteve.