Poštnina platana v gotovini.
UOSIO
krat,.
priloo
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna Številka L)in 1’—, na 16 straneh Din 2 —, mesečna naročnina Din 20 —, ca tujino Din 30 —. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. '
Jugoslovan
Rokopisov ne vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, telefon 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621.
St. 136
Ljubljana, sobota, dne 8. novembra 1930
Leto L
Starhemberg grozi z nasilnim prevratom
lfeiniwebr bo šla svojo pol brez ozira na izid volitev - Velik vtis odkritij dr. Deutfscha - Preiskave
se nadaljujejo in so se raztegnile tedi na prišteše dr. Scboberja
Dunaj, 7. novembra, d. Odkritja soc. demokrata dr. Deutscha »o izzvala povsod veliko senzacijo. Današnja »Reichspo&t« skuša globok vtis teh odkritij zabrisati in trdi, da so navedbe dr. Deutscha neistinite. Popoldne je bil izdan celo uradni komunike, ki v preudarjenih sofizmih zavrača pomen dr. Deutschevega govora o oborožitvi republikanskega »Schutzbunda« na Tirolskem. Komunike pravi, da ni bilo z vednostjo takratnega vojnega ministra Vaugoina nikdar izročeno orožje republikanskemu »Schutabundu«. Ni niti govora o kakem sodelovanju vojnega ministra in vojske z republikanskim >Sch ut z bundo m c. Komunike napoveduje, da bo vlada izdala o vsej stvari posebno knjigo, v kateri bodo objavljeni vsi zadevni dokumenti. Dr. Deutsch pa je nasproti
tem trditvam kategorično izjavil, da ne prekliče niti besedice glede svojih trditev in da bo pravočasno objavil vse dokumente, ki se nanašajo na to vprašanje.
Notranji minister Starhemberg je včeraj in danes priredil nebroj volilnih shodov in sestankov, na katerih je ponovil svoje gro žnje napram socijalnim demokratom. V Klosterneuburgu je med drugim dejal: »Akcija proti socijalnim demokratom še ni končana. Začeli smo marksistični bestiji ruvati njene strupene zobe. Naj izpadejo volitve, kakor hočejo, socijalističnega terorja je za vedno konec. Heimvvehr bo vedno na obrambi in ne bo preje nehala, dokler ne pokonča rdeče bestije.«
Hišne preiskave zaradi orožja se še vedno nadaljujejo z največjo strogostjo. Preiskave so sedaj politične oblasti usmerile
proti privatnim osebam, ki so imele kako vodilno mesto v socijalnodemokratični stranki. Danes je trajala dolga hišna preiskava v takozvani »Castiglionijevi palači« na Schvvarzenbergovem trgu, kjer je nameščena mestna zavarovalnica. Policija je preiskala vse prostore od kleti do podstrešja. Našli niso ničesar kompromitujo-čega. Policija je preiskala tudi društvene prostore nemško-demokratskega dijaškega udruženja, ki vodi propagando in agitacijo za dr. Schobrov blok.
Propaganda z letaki, karikaturami in brošurami se je danes še stopnjevala. Vse stranke na Dunaju uporabljajo in izrabljajo najbolj voliilnopropagatorična sredstva. Vladne stranke se poslužujejo nad 2000 avtomobilov. Snoči*je na Ringu med najži-vahnejšo promenado izzval veliko senza-
cijo sprevod z dvema kamelama, ki sta nosili napis: »Le jaz volim sooijalnodemokra-tičnok Sprevod je oblast pozneje prepovedala.
Hišne preiskave so se danes nadaljevale tudi v provinci.
Dunaj, 7. novembra. A A. V Riedu je imel minister pravde Hilber govor, v katerem je naglasil, da po volitvah ne bo več težišč« politike v parlamentu, temveč v Heim-wehru.
Dunaj, 7. novembra. AA. Snoči je šla po ulicah volilna povorka, ki je vodila v sprevodu dve kameli. Na kamelah je bil napis: »Samo jaz bom glasovala za socijalne demokrate.« To ni bilo po okusu policije, ki je kameli zaplenila, povorko po razpršila.
Zunanja politika Bolgarije po poroki kralja Borisa
Svarilo londonskega »Timesa« - Bolgarska vlada 1-0 morala opirali svojo poliliko na
pametne preudarke
London, 7. novembra. »Times« objavlja o poroki bolgarskega kralja Borisa z italijansko princezinjo Giovanno obširen članek, v katerem najprej naglasa, da je poroka kralja Borisa najpomembnejši dogodek na Balkanu od konca vojne sem. Nato se dotika vprašanja kraljeve katoliške poroke z ozirom na dejstvo, da je kralj Boris pravoslavne vere. Se važnejše pa je vprašanje, kakšne vere bo prestolonaslednik, če se bo rodil, kajti bolgarski narod za sedaj ne bo sprejel nikakega drugega tolmačenja ustave razen v smislu, da mora biti vladar Bolgarske pravoslavne vere. Naj bodo kakršnekoli obljube, ki jih je dal kralj Boris papežu — pravi v tem pogledu »Times« —, je zelo verjetno, da bo kralj Boris krstil prvorojenega sina po pravoslavnem obredu. Pri tem se bo mogel izgovarjati s tem, da je vezan po ustavi,
tako da »bo njegova vest razbremenjena«.
Toda najvažnejše vprašanje je — nadaljuje »Times« — ali bi ne znala imeti ta poroka za posledico kakih političnih za-pletljajev. V Beogradu in Parizu da je povzročala zveza bolgarskega kralja z italijansko princezinjo nekako bojazen, kajti Italija si prizadeva že več časa z vsemi močmi, da bi si zagotovila v Sofiji pretežen vpliv. Nedavna poroka kralja Borisa pa pomeni triumf teh prizadevanj. Mnogi Bolgari se tudi veselijo te poroke, češ sedaj bomo imeli nekoga, ki bo stal za nami v našem odporu proti Jugoslaviji.
Bolgarska vlada bi storila prav nadaljuje »Times« —, če bi opirala svojo politiko na preudarke, ki so manj površni nego pravkar omenjeni. V enem pogledu je Bolgarska imela v zadnjih sedmih letih dosledno politiko napram Jugoslaviji. Pa-
metno je bilo, da ni komplicirala svojih že tako kočljivih odnošajev s to državo s tem, da bi bila klicala Italijo na pomoč, dasi bi bila ta poslednja takoj pripravljena jo nuditi. Če so bili odnošaji med obema državama napeti, je Bolgarija rajši računala na skupen nasvet ali skupno posredovanje vseh poglavitnih bivših zavezniških držav. Ni videti razloga, zakaj bi imela bolgarska vlada vsled zveze obeh vladarskih • hiš spremeniti to svoje stališče.
Končno naglasa »Times«, da je dala bolgarska vlada zagotovila in jamstva, da ostane njena politika nespremenjena. Ta zagotovila v Belgradu cenijo in ena izmed prvih brzojavk, ki jih je preiel kralj Boris povodom svoje zaroke, je bila topla in prijateljska brzojavka jugoslovanskega kralja Aleksandra.
Hitler za pofašistenje vse Evrope
Berlin, 7. novembra. AA. Vodja nemških na-cdjonalistov Hitler priobčuje članek, ki v njem odgovarja na predlog francoskega poslanca Her-včja o francosiko-n&mškcin sporazumu. Hitler smatra, da je zveza med Francijo in Nemči'0 nemogoča in da je popolnoma nepotrebna. Tudi proti boljševizmu ta zveza ne bi veliko pomagala, ker ga je mogoče ugnati le s tem, da se vsi evropski narodi pofašistijo.
Mironescu uživa popolno zaupanje svoje stranke
Bukarešta, 7. novembra, n. Izvrševalni odbor nacijonalne kmetske stranke v Erdelju je imel v Cluju sejo pod vodstvom Vajde Voje-voda. O tej seji so izdali tudi uradno poročilo, v katerem izrekajo hvaležnost predsedniku vlade .Juliju Maniu, ki je v dveh najbolj kritičnih letih vodil državne posle. Istočasno pa izražajo zaupanje vladi Mironesca, ki nadaljuje Maniu • jevo politiko in si je postavil nalogo, da spravi državni proračun v prihodnjem letu v ravnotežje. Dalje je v poročilu rečeno, da je treba zmanjšati davčna bremena in da se mora v korist kmetov ustanoviti zavod za poljedelski kredit. Končno vsebuje poročilo poziv na vse pristaše nacijonalne kmetske stranke, da 9. t. m. Proslavijo dveletnico zmage nacijonalno-kmet-®ke stranke.
Položaj v Braziliji
R'o de Janeiro, 7. novembra, n. Novi predsednik Vargas je že začel z reorganizacijo upra-ve; Pogodba s francosko in ameriško vojaško misijo se ne bo obnovila. Bivši predsednik Wa-sbington Luiz je še vedno zaprt v trdnjavi Copacabana, ker še vedno noče podpisati svojega odstopa. Kakor javljajo listi, bodo Luiza prisilno Doslali v inozemstvo, njegovo posestvo pa bo zaplenjeno.
Nov rekord
London, 7. novembra, n. V Corku na Irskem je znani angleški motociklist Wright postavil nov brzinski rekord. Progo 1 km je prevozil z motociklom z brzino 242.6 km na uro. Potolkel je dosedanji svetovni rekord Nemca Hennea.
Položaj v Zedinjenih državah po volitvah
Demokrati in republikanci bodo najbrže imeli enako število mandatov v poslanski zbornici - En glas republikanske večine v senatu
Položaj v senatu je ugodnejši za republikance,, ki so ohranili svojih 48 mandatov, a demokrati so dosegli 46 mandatov in de
Ncw York, 7. novembra, d. Po zadnjih, točnejših volilnih rezultatih se je nekoliko izboljšal položaj republikancev v repre-zentantski zbornici. Število republikanskih mandatov v tej zbornici znaša sedaj 216, a ono demokratov 217. Poljedelsko-delav-ska stranka si je zasigurala 1 mandat. Znan še ni en rezultat iz države Illinois. V orim~-u, da bi ta mandat pr' u. re-nublikancem, bi obe največji stranki > Zedinjenih državah Severne An ":e imeli enako število mandatov, odločujoč bi z'‘j tal rMavski mandat.
lavska stranka 1 mandat. Neznan je rezultat še enega volilnega skrutinija. Republikanci imajo večino v senatu. Zanimivo je, da je v republikanski stranki 15 opozicijo-nalnih poslancev, ki bodo nastopali samostojno in odločevali od trenutka do trenutka. Kakor so newyorški listi izračunali, je bilo v reprezentantsko zbornico izvoljenih 150 »mokrih kandidatov«.
Andija zahteva stalno razorožitve«) komisijo
Važni izpreminjevalni predlogi lorda Cecila h konvenciji
o razorožitvi
London, 7. novembra. AA. Med listinami, ki so bile predložene pripravljalni razorožitveni komisiji Društva narodov v Ženevi, sta tudi dva izvoda predlogov angleške vlade.
V prvem izvodu so 4 izpreminjevalni predlogi k tekstu, ki se bavi z organizacijo in postopkom. Posebno važen je predlog, naj se ustanovi v sedežu Društva narodov permanentna razorožitvena komisija. V tej komisiji bi imela vsaka država članica Društva narodov, nadalje Zedinjene države in sovjetska Rusija po enega zastopnika.
V razgovoru z novinarji je lord Cecil izjavil, da bi bila ta komisija slična komisiji za kolonijalne mandate, ki bi opazovala, kaj se godi, zbirala informacije in poročala Svetu Društva narodov o dvomljivih zadevah.
V tej komisiji ne bi bili samo zastopniki vlad, temveč tudi lahko druge neodvisne osebnosti.
Druga angleška listina predlaga, naj sedanja konvencija dovoli visokim pogodbe' nim strankam, da v primeru organiziranega upora ali splošne revolucije pomnože svoje pomorske, letalske, in kopne bojne sile preko dovoliene mere pod pogoji in z dovoljenjem Sveta Društva narodov.
Cecil je nadalje dejal, da bo stavil še več 'izpreminjevalni!) predlogov, med dru ginii določbo, naj se vključi v razoro/itve-no konvencijo vsebina londonske pomorske pogodbe.
Končno je Cecil zanikal, da namerava angleška delegacija predlagat' naj se razpravlja o pomorskem vpraš ju v pomorskem pododboru.
Predsednik vlade in štirje ministri pridejo jutri v Ljubljano
Beograd, 7. novembra. 1. V nedeljo bodo v Ljubljani minister za gozde in rudnike inž. Dušan Sernec, minister za pravosodje dr. Srskič, minister brez portfelja g. Švegelj in finančni minister dr. šverljuga. Ob istem času prispe v Ljubljano tudi predsednik ministrskega sveta in notranji minister general Peter Živkovič, ki bo v nedeljo izvršil inšpekcijo banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, popoldne pa bo z avtomobilom ..remi na izlet v okolico mesta. V ponedeljek dopoidne bo v banski upravi sprejemal deputaoije iz Ljubljane in okolice. Zvečer bo ministrski predsednik spet odpotoval v Beograd, ostali ministri pa bodo v torek nadaljevali inšpekcijsko potovanje po Dravski banovini.
Položaj MacDonaldove vlade
London, 7. novembra, n. Zdi se, da ao nesoglasja. ki so nastala zaradi gospodarske politike britanskega imperija, poostrila odnošaje tudi med člani vlade. Tako prinaša »Daily Tele-graph« senzacijonalno vest, da je minister Snowden proti kvotnemu sistemu za pšenico, ki ga je predložila vlada. Snowden baje celo preti s svojini odstopom, ako bi se ta sistem sprejel. Po mnenju lista pa MacDonald nikakor ne bo dovolil, da bi Snowden demisijoniral. Dalje izjavlja, da je malo nade za praktični uspeh im-perijalne konference na gospodarskem polju.
Preprečena boljševiška demonstracija v Bolgariji
Sofija, 7. novembra, n. Policija je izvedela, da so boljševiški agenti dobili iz Moskve naročilo, po katerem bi bilo treba dne 14. t. m. to je na obletnico ruske revolucije, po vsej Bolgariji demonstrirati. Proti temu je vse potrebno ukrenje-no, v stanova jih komunistov pa so izvršene hišne preiskave. Zažgali so velikansko število letakov. Vsa zborovanja za danes so odpovedana
Pred novo »revolucijo« v Južni Ameriki
Buenos Aires, 7. novembra. AA Po vestiih iz Montevidea pripravljajo tamkaj revolucijo. Upor naj bi izbruhnil po vsem Uruguaju 10. novembra. Revolucijske čete se zbirajo ob obali.
Pretep v francoskem parlamentu
Pariz, 7. novembra. AA. Med razpravo o zu-nanje-potitiični interpelaciji je bilo več osebnih incidentov. Poslanca Aymard in Leon Bluni sta imela hud beseden boj, ki so ga podpirali njuni številni prijatelji. Naposled je morala nastopiti vojaška garda, ki je poslance ločila in odstranila iz veže. Poslanec BouHlon je ostro napadel stališče vlade.
Polet nemškega letala »Do X«
London, 7. novembra. AA. Polet velikega nemškega zrakoplova »Do X« iz Amsterdama proti Cialshotu na Angleškem je določen začasno za jutri med 9. uro zjutraj in 12. uro opoldne. Končna določitev časa poleta zavisi od vremenskih prilik.
Berlin, 7. novembra, n. Rohrbach Werke so vložili tožbo proti družbi Dornier, češ da je kršila njihove patente pri letalu »Do X«. Družba je obenem dala izjavo, da\ je tožbo vložila iz docela formalnih vzrokov, da bi tako zaščitila svoje pravice.
Koirfalttf z narodom
Trdno stoji samo palača, ki je postavljena na žavo skalo. Prav tako pa je na trdnih temeljili samo ona država, ki jo nosi živa sila naroda. V zgodovini se je ta resnica neštetokrat izkazala in najmočnejša carstva, najsilnejše republike so padle, ko jih ni nosila več žiiva sila naroda. 1 o pa se je dogajalo redno v dveh primerih: ali je usahnila živa sila naroda in je ta vsled degeneracije in moralne propalosti izgubil vso moč, ali pa niso oni, v katerih rokah je bila vsa državna oblast, več imeli kontakta z narodom in zato niso upoštevali narodnih potreb. Narod je zato izgubil smisel za državo, popustil in temelji, na katerih je stala državna stavba, so padli.
Prva naloga vsake vlade je zato, da je v stalnem in živem kontaktu z narodom, da tako ve za vse potrebe naroda in mu more ustreči njegovim željam. Te prve naloge vsake vlade se v posebno odlični meri zaveda vlada generala Živkoviča. S predsednikom vlade na čelu so vsi ministri obiskali vse banovine in v neposrednem kontaktu z narodom razložili svoje poglede na državno delo, a obenem tudi zvedeli od naroda za vse njegove potrebe in bolečine. Takoj po svojem povratku v Beograd pa so ministri na seji ministrskega sveta razpravljali o željah naroda in po možnosti takoj tudi izpolnili te želje.
Zato kontakt z narodom, kakor ga izvajajo ministri vlade generala ZLvkoviča, nima samo velikega idejnega pomena, temveč pred vsem praktičen pomen. Za kar je bilo treba včasih celo vrsto deputacij, intervencij, prošenj in reklamacij, to se sedaj na teh sestankih ministrov z narodom doseže nakrat in skoraj igraje. Odpadlo je nepotrebno pisarenje in državni aparat funkcijo«!ra lažje, ker enostavnejše'.
V tem neposrednem občevanju ministrov z narodom pa je še druga pridobitev. Šele tu med narodom morejo ministri prav spoznati, kakšne uspehe imajo njih ukrepi v realnem življenju. Sele tu med narodom se jasno pokaže, kje je v upravnem aparatu napaka, da se nekateri ukrepi čisto drugače izvajajo, kakor pa so mišljeni. Ti sestanki ministrov z narodom so najboljša in najučinkovitejša korektura za vse delovanje državnega aparata in šele s to korekturo more ta delovati dobro in brezr hibno.
Še večji dobiček od tega neposrednega kontakta ministrov z narodom pa ima narod sam. Tu v živem in direktnem razgovoru s člani kraljevske vlade spozna šele narod za namene in oilje vse vladne politike. Na ta način šele narod dodobra spozna, zakaj nosi temelje državne zgradbe, Id je v prvi vrsti zgrajena zato, da pomaga njemu. In da je temu res tako, spozna, ko pove svoje težnje in želje in ko v kratkem vidi, kako se pričenjajo te Želje izpolnjevati.
Jasno je seveda, da se vse te želje nakrat ne morejo izpolniti, zlasti še, ker so nekatere takšne, da segajo preko moči vlade. Tako vlada tudi pri najboljši volji ne more doseči želje kmetovalca, da bi 'jena. žitu in poljskim pridelkom nakrat poskočila, če pa pada po vsem svetu. Enako ne more vlada kar na mah odpraviti gospodarske krize, ki je posledica tako številnih vzrokov, od katerih so nekateri celo iavendržavni. Nič manj pa tudi ni jasno, da ni mogoče nakrat ustreči vsem željam, ki jih ima katera pokrajina. Deset in desetletja so bile naše pokrajine gospodarsko zanemarjene in zato ni mogoče v par letih popraviti vse zamujeno, zlasti ne po opustošenjih svetovne vojne.
Vse to je treba upoštevati, ker le potem bo imel sestanek ministrov z' odposlanci ljudstva poln uspeh. Ne zahtevati nakrat preveč, ker potem se dostikrat nič ne doseže, temveč zahtevati to, kar je mogoče in kar je z dobro voljo izvedljivo. Da te pri ministrih vlade generala Živkoviča ne bo manjkalo, je jasno, kakor tudi ni nobenega dvoma, da bodo tudi vsi zastopniki korporacij prišli le z dobro voljo.
Kontakt z narodom, to je zveza naroda z državo, da narod razume vse potrebe države, država pa vse potrebe naroda. Kontakt z narodom je zato najmočnejše zadr-žavno delo in to delo vrši vlada generala Živkoviča sistematično, kar še posebej jamči za uspeh njenega dela.
In v nedeljo bomo tudi Slovenci priče tega zadržavnega dela in zato že danes dobrodošlico g. predsedniku vlade generalu Zivkoviču in vsem gospodom članogi njegove vlade.
Dobrodošli v Sloveniji I
Novi jugoslovanski poslanik v Sofiji
Nastopna avdijenca - Izjava poslanika dr. Vukičeviča novinarjem
Sofija, 7. novembra. AA. Danes je bil novi jugoslovanski poslanik v prvi avdi-jenci pri kralju Borisu. O priliki današnje svečane predaje akreditivov sta se nahajala med spremstvom poslanika kraljevi svetnik Gruer in polkovnik Markov, ki je prideljen kraljevi suiti. Dr. Vukičeviča je spremljalo tudi osobje jugoslovanskega poslaništva. Vojno spremstvo je sestojalo iz prvega eskadrona prvega konjeniškega polka. Avdijenca je trajala tričetrt ure.
Po svečani avdijenci novoimenovanega jugoslovanskega poslanika dr. Vukičeviča v dvoru, kjer je novoimenovani opolnomo-čeni minister kraljevine Jugoslavije predal svoja akreditivna pisma kralju Borisu, ;e g. Vukičevič dal predstavnikom bolgar-
skega tiska sledečo izjavo:
Zelo sem srečen, da je v moji diplomatski karijeri prvo poslaniško mesto Sofija, lepa prestolnica Bolgarije, najbližja soseda moje domovine. Zelo sem zadovoljen z lepim sprejemom s strani službenih krogov. Nadejam se, da mi bo bivanje v Sofiji prijetno posebno še v pogledu na posle, ki me čakajo pri jačanju medsebojnih političnih in gospodarskih interesov obeh držav. Trudil se bom prav posebno, da se dva tako blizu si stoječa naroda čim boljše spoznata in ne bom obžaloval truda, da se ta rezultat čimprej ustvari. Ceneč veliki pomen bolgarskega tiska, upam, da bom našel pri izvrševanju te moje nalog, njegovo dragoceno pon.oč.
Odnosa ji z Nemčijo pred francoskim parlamentom
Vse stranke soglasno za varnost mej in za spoštovanje mirovnih pogodb
Pariz, 7. novembra. AA. Na današnji seji francoske zbornice je demokratski poslanec Pezet poudarjal važnost zbližanja z Nemčijo. Vkljub temu se je energično izjavil proti reviziji mirovnih pogodb in priznal, da ni bila Francija za svoja mirovna stremljenja tako nagrajena, kot bi zaslužila. Izid nemških volitev ne sme vzeti Franciji poguma.
Poslanec demokratske socijalne skupine Dela-Vail je izjavil, da zahtevajo vse stran-
ke zbornice soglasno varnost meja in spoštovanje pogodb. Govornik je nadalje omenil, da so morale francoske čete zasesti Porurje, ker se je Nemčija hotela odtegniti svojim obveznostim. Nemčija je odgovorila na koncesije s strani Francije s paradami Stahlhelma v Koblenzu,dočim noben Francoz ni defiliral 1871. na planoti Maxeville, hoteč Nemčijo izzivati. Govornik je končno zahteval, naj vlada vodi energično politiko.
Ruždi bej o nedavnih sestankih v Ankari
Istočasnost Venizelosovega in Bethlenovega obiska je bila gol slučaj -- Pojasnila turške vlade drugim državam
Beograd, 7. novembra, k. Skozi Beograd je potoval turški zunanji minister Ruždi bej, ki potuje v Ženevo, da se tam z ostalimi člani turške delegacije udeleži pripravljalne konference za razorožitev. V ministrovem spremstvu je njegov šef kabineta Kemal Adži bej. Člani delegacije so: Kevard paša, general Teftik bej, dalje Mahmud bej, poslanec in glavni urednik lista »Miliet< Nedžnet Sadi beg, svetnik političnega oddelka zunanjega ministrstva Asim beg in drugi. Na beograjski postaji so pozdravili turškega zunanjega ministra poslanik Ali Hajdar beg ter drugi člani poslaništva in konzulata. Ruždi bej se je nekaj minut razgovarjal tudi z zastopnikom našega zunanjega ministrstva tajnikom Milanom Stefanovičem, ki ga je prišel pozdravit v imenu ministra dr. Marinkoviča. Ruždi bej je na postaji izjavil nekemu novinarju med drugim to-le: Srečanje grofa Bethlena z Venizelosom v An-
kari,o čemer so tuji listi mnogo pisali, je bil samo srečen slučaj in nič več. Venize-los in Mihalokopulos sta vrnila poset ravno za časa turškega narodnega praznika. Ob istem času je prišel v Ankaro tudi grof Bethlen in se tako slučajno sestal z grškimi državniki.
Pariz, 7. novembra. 1. Poročajo iz Carigrada, da so se diplomatski zastopniki nekaterih držav zanimali pri turški vladi za razgovore, ki so jih imeli njeni člani ob priliki poseta grškega in madjarskega ministrskega predsednika. Turška vlada je smatrala to kot povod, da odredi svojim diplomatskim zastopnikom v Parizu, Londonu, Beogradu in Bukarešti, da dado tamkajšnjim vladam pomirjevalna pojasnila o turško-grškem sporazumu in o turško-madjarskih pogajanjih in da posebej naglasijo, da ni bilo besede o ustvaritvi kakega političnega bloka med Turčijo, Grško in Madjarsko.
Številne konfinacije Jugoslovanov v Italiji
Pisatelj France Bevk posvarjen od goriškega prefekta
Trst, 7. novembra, v. Pred dnevi so bili konfinirani:	upravnik	bivšega dnevnika
>Edinosti< Hinko Pertot za dobo 5 let. Viljem Sfiligoj, brat dr. Sfiligoja, ki je sedaj v ječi v Rimu med obtoženci, ki so bili postavljena pred posebno sodišče za zaščito države, in sicer na tri leta, trgovec Ivan Bole iz Landola pri Postojni na 3 leta, Pa-
hor Drago, ki je bil zaposlen v Tržiču, za dobo 3 let, in Rafael Lipužič, ki je bil za-posled v idrijskih rudnikih, za dobo 1 leta.
Znanega pisatelja Franceta Bevka je go-riška policija posvarila in mu prepovedala vsako občevanje z bivšim poslancem in sedanjim ravnateljem goriškega »Novega lista« dr. Besednjakom.
Deset tisoč porušenih hiš v potresnem ozemlju
Uradni italijanski podatki o razdejanju zadnjih dveh potresov
Rim, 7. novembra, n. Minister za javna dela Crollalanza je predložil načelniku vlade izčrpno poročilo o javnih delih v južni Italiji na ozemlju, ki ga je 23. julija t. 1. razdejal potres. Iz poročila se da razbrati, koliko škode je potres povzročil. V svojem poročilu pravi minister, da gradi država v svoji režiji 3746 stanovanj v 961 hišah. Vse hiše so iz betona in lesa, tako da bodo mogle bolje vzdržati eventualne nove potrese. Od f&h hiš je bilo do sedaj zgrajenih 949 s 3708 stanovanji. Treba je še zgraditi 12 hiš. Država je dala v svoji režiji popraviti 3274 poškodovanih hiš v mestih in 609 po vaseh. 1641 zgradb v me-
Spomenik hvaležnosti do Francije
Pariz, 7. novembra AA. Delegacijo francoskih univerz, ki se udeleže svečane proslave odkritja spomenika hvaležnosti Franciji v Beogradu, sestavljajo med drugimi: kot predsednik delegacije senator in bivši minister prosvete Honorat, rektorja Pinnaud in Coule iz Mont-peliera, dalje prof. in član medicinske akademije Jean Audelein, prof. univerze Coutieres in devet uglednih učenjakov.
Romunija izroči telefon v privatne roke
Bukarešta, 7. novembra, n. Včeraj so ustanovili telefonsko družbo s sedežem v Bukarešti. Za predsednika so postavili Gligorija Filipe-scuja, znanega romunskega fašista. Izjavil je, da bo Morganova finačna skupina z novim letom prevzela eksploatacijo romunskega telefona in pričela takoj graditi kabelj, ki bo vezal državo z inozemstvom.
stih in 275 na deželi so si lastniki sami popravili. Potemtakem je potres poškodoval skupno v mestih 5190 hiš v mestih, 883 pa na deželi. Popraviti je treba še 1849 v mestih, 339 pa na deželi. Nadalje je vlada že odobrila kredit za kritje stroškov vseh teh zgradb in za popravilo hiš v znesku 150,000.000 lir.
Prav tako je vlada votirala za ozemlje v severni Italiji, ki mu je prizadel mnogo škode potres 30. oktobra t. 1. 30,000.000 lir, da se popravijo porušene in narušene hiše. Računajo, da je takšnih hiš okrog 5000.
Sestanek ožjega odbora zveze jugoslovanskih mest
Beograd, 7. novembra. 1. Danes se je sestal ožji odbor zveze mest. V odboru sodelujejo zastopniki mest Beograda, Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Splita. Izdelali so načrt o shemi in pravilniku za budžetiranje mestnih občin. Načrt bodo predložili preko zveze mest posameznim občinskim upravam, da ga proučijo, nakar bo ožji odbor definitivno redigiral shemo in pravilnik o budžetiranju mest. V ožjem odboru je Ljubljano danes zastopal dr. Alojz Rant, finančni referent ljubljanske občine.
Sestanek izvoznih zavodov
Beograd, 7. novembra. 1. 10. in tl. t. m. bo v Beogradu sestanek izvoznih zavodov, katerih zastopniki se bodo domenili o praktičnih ukrepih za raoijonaLizacijo žitnega eksporta. Tega sestanka se bodo udeležila razen delegatov naše države zastopniki Romunije, Madjarske, Poljske in Bolgarske.
Nenavadne izjave v »Vedetti d’ Italia«
Pod tem noslovom poroča »Jugoslovenskl glasnik«: »Vedetta d’Italia« prinaša izjavo neodvisne demokratske stranke v emigraciji, v kateri se pravi, da se samostojni demokrati pridružujejo borbi hrvatskega naroda za samostojnost, da se v borbi proti tiranom v Beogradu pod vodstvom neustrašenih voditeljev Mačka, Pribičeviča, Trumbiča, Paveliča, Košuttfa in Krnjeviča nahajajo vsi pošteni ljudje v deželi, da med mučenikom Svetozarjem Pribičevičem in »izdajalcem« dr. Paveličem ni danes nobene razlike.«
Najboljši odgovor na to izjavo, v kolikor sploh obstoji, so veličastne manifestacije kralju in državi, ki so se vršile na sestankih članov vlade z državljani in kateri sestanki so se te dni vršili po kmetskih krajih.
Imenovanja
Beograd, 7. novembra. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je postavilo za pripravnika pomočnika in referenta pri inšpekciji parnih kotlov pri kraljevi banski upravi Dravske banovine v Ljubljani 1/9 Milutina Debelaka, pomožnega referenta inšpekcije dela pri kraljevski banski upravi v Moravski banovini v Nišu, in sicer po lastni prošnji.
Vprašanja mednarodne trgovske zbornice
Beograd, 7. novembra. AA. Mednarodna trgovska zbornica je poslala ta tri glavna vprašanja vsem narodnim odborom, da na nje odgovore: Gre za sredstva trgovskega posredovanja, to je za potnike, vzorce in tiskano reklamo. Odgovori so potrebni tej zbornici, da more pred Društvom narodov zahtevati ukinitev carinskih formalnosti. Naš narodni odbor te zbornice je prejel ta vprašanja in jih razposlal vsem interesiranim krogom 8 prošnjo, da mu sporoče svoje mišljenje o trgovskih potnikih, blagovnih vzorcih in reklami.
Seja komisije za mednarodni telefonski promet
Beograd, 7. novembra. AA. Mednarodna trgovska zbornica bo imela 6. in 7. decembra zasedanje komisije za mednarodni telefonski promet. Generalno tajništvo te zbornice je povabilo vse narodne odbore, da stavijo konkretne predloge o tem, kako naj se uredi mednarodna telefonska služba.
Prispevki za dom 1 j ubij. profesorskega društva
Beograd, 7. novembra. 1. Ljubljansko profesorsko društvo je na svojem zadnjem kongresu sklenilo, da bo glavna društvena uprava v zvezi z zastopniki sekcijskih uprav določila višino prispevkov društvenih članov za zgradbo doma, ki ga namerava zgraditi društvo, Sim nabere potrebno denarno vsoto. V zvezi s tem važnim vprašanjem je imela glavna uprava danes plenarno sejo in sklenila prispevke urediti na tale način: suplenti bodo plačevali po 3 Din mesečno, profesorji 8. in 7. skupine ter predmetni učitelji po 6 Din, profesorji 5. in 4. skupine po 10 Din, direktorji popolnih gimnazij, inšpektorji in načelniki pri ministrstvih in banskih upravah 8. in 3a skupine pa po 16 Din na mesec. Prispevke bodo začeli zbirati s 1. januarjem prihodnjega leta. Za zgradbo doma ima profesorsko društvo že na razpolago 500.000 Din.
Nesreča zrakoplova »R 101« pred sodiščem
London, 7. novembra. AA. Na današnji razpravi sodišča sta dva francoska vladna strokovnjaka, ki sta preiskala ruševine zrakoplova »R 101«, izjavila, da je bil zrakoplov nepoškodovan, preden je padel na zemljo. Sodišče je danes večinoma razpravljalo o stanju plinskih rezervoarjev in o možnosti, da so bili poškodovani tako, da se zrakoplov ni mogel dvigniti. Pred sod iščem so prečitali pismo polkovnika Richmonda o poškodbah, ki so se pojavile pri zrakoplovu pri njegovi gradnji julija meseca.
1.	julija je letalski poveljnik Irwin poročal, da se zrakoplov zelo težko vodi. Omenil je, da obstoja možnost uhajanja plina. V zvezi s tem poročilom je Richmond pisal majorju Scottu, da je izguba plina zelo velika in zahteva, naj mu poročajo o podrobnostih poškodb, ki jih je našla posadka od časa do časa.
Istotako je pisal tudi Mevade letalskemu ministrstvu o pomanjkljivosti plinskih rezervoarjev in omenil, da puščajo vkljub vatiranju. Mevade je v pismu priporočal, naj se ne dovoli polet zrakoplova, dokler ti nedostatki ne bodo odstranjeni.
Na današnji razpravi je Mevade izjavil, da so bili plinski rezervoarji »R 101« pred poletom v Indijo dovolj vatirani.
Na vprašanje predsednika sira Johna Simona, ali bi izstavil spričevalo o uporabnosti »R 101« za polet pred njegovo zadnjo vožnjo, je Mevade odgovoril: »Menim, da tega nikoli ne bi bil storil!«
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 7. novembra, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Milejše vreme. Osvežujoči znpadnji vetrovi. Mimogrede motnje v §evemih Alpah. Mogoče dež.
Simfonični koncert
Sinoči smo imeli po dolgem Času zopet prvovrsten koncert velikega sloga. Gospa Thierry-Kavčnikova, g. Rupel, člani opernega orkestra in člani Orkestralnega društva Glasbene Matice so nam podali Glazunova koncert za gosli in orkester, pet Mahlerjevih žalnih pesmi »Mrtvi deci« za mezzosopran in orkester ter grandi-jozno četrto simfonijo Čajkovskega. Vse točke je dirigiral ravnatelj opere g. Polič, ki mu gre glavna zasluga, da imamo sploh priliko slišati simfonično glasbo. Razprodana unionska dvorana je dokaz, da so te vrste koncerti pri nas nujno potrebni in žel jeni. Podrobno poročilo sledi.	Slavko	Ostere.
Janei Pohare:
Vprašanje voznega reda
i.
Končno prehajam še k voznemu redu, pri čemer se bom, poznavajo? dobro le potrebe Ljubljane in okolice, omejil le na naše proge — a želim, da se vsaj deloma upošteva izne-šena želja v prihodnjem poletnem voznem redu Pričnem zopet z glavno progo in to z delom proti Zid. Mostu. Sedanje stanje, kar se tiče brzovlakov, ustreza povsem in se bistveno itak ne bi dalo izpremniti z ozirom na mednarodne proge — pač pa je potrebna izprememba voznega reda osebnih vlakov v fem smislu, da se uspostavi status quo — t. j. stanje pred usodno zimo 1928-1929 ter uvede do Zid. Mosta odnosno do Litije še nekaj motornih lokalnih vlakov.
Istočasno naj bi se brzina osebnih vlakov povečala. Jutranji vlak naj bi odhajal ob 5. uri in ne pozneje s takojšnjo zvezo proti Zagrebu, da zamorejo biti potniki vsaj krog pol desete tam. Drugi dopoldanski vlak mogel bi obdržati isti vozni čas, ker ima v Zid. Mostu itak zvezo na brzega proti Zagrebu.
Opoldanski naj bi odhajal zopet krog poldneva brez postanka v Polju. Do Zaloga naj bi za lokalni promet vozil ob 12.20 lokalni vlak, saj je itak vedno prenatrpan. V Zid. Mostu naj bi imel opoldanski vlak zvezo z vlakom, ki bi mesto iz Zid. Mosta vozil iz Celja proti Zagrebu in čigar vozni čas bi se za eno uro preložil od sedanjega, ki vozi iz Zid. Mosta proti Zagrebu, a nima nobene prave zveze.
Večerni osebni vlak naj bi odhajal šele krog sedme ure — brez postanka v Polju in Sevnici in s pospešeno brzino, da bi mogel prispeti, če se mu še skrajša sedanji dolg postanek v Zid. Mostu na nujno potrebni minimum, ob isti uri v Zagreb odnosno Maribor kot doslej.
Ker je pa ravno ta vlak prenatrpan, naj bi v njegovo razbremenitev vozil do Litije even-tuelno do Zid. Mosta lokalni motorni vlak z odhodom ob 18.15. :
Popoldanski osebni vlak naj bi kakor preje odhajal ob 14.20 ter vozil do Celja, kjer naj bi imel zvezo na lokalni motorni vlak Celje -Maribor in obratno pri povratku.
Nočni osebni vlak naj bi odhajal krog ene iz Ljubljane z dohodom pred peto uro v Maribor ter ugodnejšo zvezo v Zid. Mostu proti Zagrebu, kamor bi vlak vozil tudi iz Celja in ne kot doslej iz Zid. Mosta.
S tako ureditvijo bi bilo ustreženo za dogleden čas dejanskim potrebam — a je tudi minimum — mogel bi se eventuelno dodati še kak lokalni motorni vlak na poedinih odsekih te proge.
Isto velja za povratek navedenih vlakov, ki naj bi dohajali slično kot pred redukcijo v 1. 1929 v Ljubljano.
Pripomnil bi še, da naj bi se sezonski brzo-vlak Milnchen-Split izpremenil v stalnega, ker s stalnim porastom tujskega prometa bo tudi dovolj Irekventiran, pa tudi domačim potnikom Je prikladen ter močno razbremeni ostale stalno prenatrpane vlake.
II.
Oglejmo si sedaj zvezo z Gorenjsko. Tu bi se vozni red osebnih vlakov moral deloma ■povsem izpremeniti. Prvi jutranji vlak odhaja mnogo prekasno — zato naj bi mesto dosedanjega delavskega vlaka do Kranja, odnosno izletniškega ob nedeljah v poletni sezoni vozil redni osebni vlak z odhodom med 5.30—5 50 zjutraj, kar nikakor ni prezgodaj, temveč nasprotno ugodneje. S tem bi se odpomoglo tudi slabim poštnim zvezam, ker bi Gorenjska, zlasti kraji od Kranja naprej, mnogo preje dobili pošto, saj bi bila v Bohinju lahko že pred deveto, dočim je zdaj šele po deseti. Ta vlak bi imel povratek enako kot doslej. Mesto dosedanjega jutranjega vlaka naj bi krog osme vozil nov osebni vlak do Jesenic, ki bi v letni sezoni imel priključek na Kr. goro in Bohinj.
Opoldanski vlak naj bi odhajal šele opoldan in za njim v njegovo razbremenitev eventuelno motorni do Medvod ali Škofje Loke s povratkom pred 14. uro.
Popoldanski vlak naj bi odhajal kot doslej, toda vzpostavi naj se celoletna zveza z Bohinjem in Kranjsko goro, ki je sedaj ni. Lokalni vlak v Kranj in nazaj naj bi ostal, enako večerni ostane kot doslej. Mogel bi se pa uvesti ponoči pred polnočjo lokalni vlak do Tržiča s povratkom pred sedmo uro v Ljubljano. Nanj bi imeli zvezo potniki iz vseh ostalih prog — ter bi bil omogočen še isto noč povratek domov posetnikom gledišč in drugih prireditev: Proti Rakeku bi mogel ostati sedanji vozni red — nekoliko spremenjen ter dopolnjen z uvedbo še enega lokalnega vlaka. Isto bi veljalo za vrhniško in kamniško progo.
Pač pa bi trebalo spremeniti vozni red proti Karlovcu. Jutranji vlak naj bi odhajal pred šesto z dohodom v Karlovac krog desete, da ima še zvezo na vlak iz Zagreba. Mesto seda-njega jutranjega vlaka naj bi odhajal dopoldne lokalni vlak do Novega Mesta krog 10. ure. Nanj bi imeli zvezo Gorenjci in Notranjci ter °ni iz Kamnika in Vrhnike — pa še potniki, ki bi prispeli pred 10 uro s osebnim vlakom iz Zagreba. Opoldne naj bi šel nekoliko po dvanajsti uri s povratkom pred 14. uro lokalni motorni vlak do Grosuplja, eventuelno le do Šmarja.
Dosedanji opoldanski osebni vlak naj bi odhajal nekoliko pred 14. uro, da bi imel nanj zvezo Mariborčan. Popoldan naj bi vozil po-ipešeni osebni vlak, nekdanji polbrzi, na Karlovac krog pol pete, dočim naj ostane večerni
osebni nespremenjen s celoletno zvezo proti Karlovcu.
Vsi vlaki naj bi imeli zvezo tudi proti Kočevju. Obdrži naj se pa lokalni potniški viak Novo Mesto-Karlovac — a preloži vozni čas za eno uro kasneje. S temi konkretnimi predlogi menim, da bi bilo ustreženo povsem dejanskim potrebam, a so tudi minimum, ki naj se ga vzame v poštev pri sestavi poletnega voznega reda na pomlad, ker se veljavni vozni red se-
veda ne more spreminjati. Do spomladi pa je časa dovolj, da se stvar i prouči i pripravi za izvedbo. Posebnih ovir menda ne bi bilo niti glede strojev, niti glede osobja — edini izgovor bi morda utegnila biti nerentabilnost poed* nih vlakov, ki bi pa, ker promet narašča, tudi kmalu odpadla. Ustreženo pa bi bilo potujočemu občinstvu, razbremenjeni bi bili nekateri do slej prenatrpani vlaki in zboljšane zveze. A to je nekaj 1
ni našel svojega klobuka, je stopil pred vrata in dejal, da ne bo smel nihče zapustiti sobe, dokler ne dobi svojega klobuka nazaj. Neki drugi je moral v svoji objestnosti nalašč kljubovati. Vstal je in poizkusil oditi skozi vrata. V tem trenutku se je že zasvetil v njegovih rokah dolg oster kuhinjski nož, s katerim je oči-vidno hotel zabosti svojega nasprotnika. Ker ga je slednji bržčas čvrsto prijel za roko, v kateri je tiščal nož, sta se nekaj časa ruvala, dokler nista padla na tla. V tem sta pritekla dva mlada zastavna fanta, brata Franc in Alojzij D., hoteč rešiti tovariša iz obupnega stanja. Toda zašla sta predaleč. Iz bogsigavedi kakšnega vzroka sta začela obdelovati P. z noži ter mu prizadejala okrog 7 ran v prsa, roke in stegno.
Na lice mesta je bila takoj pozvana orožniška pomoč, ki je uvedla preiskavo ter spravila rabijatna, brezsrčna hudodelca na varno pod ključ.
P. je preiskal domač zdravnik, katerega zdravi za enkrat v domači oskrbi, kasneje bo pa moral bržčas v bolnico.
Sv. Andrej pri Škofji Loki, 7. nov.
Demon alkohol, ki povzroča na našem narodnem telesu toliko hudega in zla, je za žrtev bogatejši. V mirnem zatišju gorske vasice Sv. Andreja je vaščane močno presenetil obupni čin mladeniča, starega okoli 28 let, ki je izvršil samomor zaradi alkohola.
Posestnik Oblak Anton iz Sv. Andreja v občini Zminec se je odpravljal po poslu v bližnji gozd okoli 16. ure popoldne. Medpotoma pa iznenada zavzeti gospodar opazi popolnoma neznanega človeka, moškega najlepših let, ki je nervozno in obupno skakal sem in tje po gozdu. Oblak je v prvem hipu domneval, da ima o-pravka z abnormalnežem. Nesrečnež je ječal od hudih bolečin in prosil pomoči. Nekaj trenutkov nato se je moški zrušil kraj Oblaka na tla. Nesrečnežu domačin ni mogel pomagati. Močan duh po lizolu je izpovedal vse. Mladenič je izvršil samomor z jedko tekočino. Tekom pol ure je bila tragedija mladega življenja končana; nastopila je smrt.
O dogodku so bili takoj obveščeni župan zminške občine g. Bernik Franc iz Bodovelj in orožniki v Škofji Loki, ki so skupno odšli na lice mesta k Sv. Andreju.
Pri osebni preiskavi pokojnika, ki je bil prav čedno opravljen in urejen, so našli poslovilno pismo naslovljeno na Jero P. v Kovarju pri Križah, v katerem se poslavlja obupanec od očeta, matere in ostalih svojcev z ganljivo prošnjo, naj mu prostovoljnega koraka v smrt ne zamerijo. Nesrečni alkohol, ki je zavladal nad njim, je kriv njegovega obupnega koraka. Identiteta samomorilca ni ugotovljena. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico v Škofjo Loko. kjer bo pokopano.
Preprečena velika nesreča
Podivjani konji bi skoro povzročili smrt župnika
Slovengradec, 6. novembra.
Župnik č. g. Treiber Franc iz Št. Miklavža pri Slovenjgradcu se je po opravkih v četrtek 6. t. m. z vozom odpeljal v Slovenjgradec. Nesreča je hotela, da se je njegov konj splašil tik pred trgom. Pri hiši magistra g. Vaupota se je voz preobrnil. Ker je tam kameniti tro-toar, sta padla g. župnik in voznik z vso silo na kamenita tla, podivjani konj pa je z razbitim vozom dirjal dalje in so ga z velikim trudom ustavili in ukrotili.
G. župnik je dobil težke poškodbe na glavi, voznik pa si je najbrže zlomil desno roko. Verjetno je, da imata oba tudi notranje poškodbe. Oba sta bila takoj prepeljana v tukajšnjo bolnico, kjer sta dobila prvo pomoč. Nesreča, ki na čudežen način ni zahtevala smrtne žrtve, je pretresla celo mesto, posebno ker je g. župnik že star nad 70 leti Želimo mu skorajšnjega okrevanja 1
gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBU ANI DRAMA
Začetek ob 20. uri zvečer
Sobota, 8. novembra: »Mladoletje«. Red A.
Nedelja, 9. novembra: Ob 15. uri: »Janezek-Nosanček«, mladinska predstava. Izven. — Ob 20. uri: »Gospa ministrica«:, ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 10. novembra: »Sen kresne noČic Red B.
OPERA
Začetek ob 20. uri zvečer
Sobota, 8. novembra: »Grof Luksemburški*, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 9. novembra: Ob 15. uri: »Madame Butterfly«, ljudska predstava pri znižanih ceftah. Izven. — Ob 20. uri: »Mascota«, pre-mijera. Izven.
Ponedeljek, 10. novembra: Zaprto.
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 8. novembra: »Križni pajek«.
Nedelja, 9. novembra: »Križni pajek«.
MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE.
Sobota, 8. novembra: Ob 20. uri: »Aleksandra*. Ab. A. Kuponi.
Nedelja, 9. novembra: Ob 15. uri: »Sen kresne noči«. Navadne dramske cene. Kuponi. — Ob 20. uri: »Lutka«, premijera.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 10. novembra ob 20. uri: »Aleksandra*. Gostovanje mariborskega gledališča.
Jadranska Straža
(Ob priliki današnjega občnega zbora »Jadranske Straže«)
Rožič Val.:
Ljubljana, 8. novembra.
Morje je neizmerna, neizčrpna zakladnica ma-terijelnega bogastva, pa tudi duševne kulture, zato so se že od pamtiveka trudile vse pomorske države, da bi si pridobile, čeprav s silo, monopol (oblastvo), gospodstvo nad tem gigantskim zakladom.
Je še nerešeno vprašanje, kdo ima večji vpliv na socijalno ekonomijo človeškega rodu: ali morje ali kopno? Res je, da zemlja preskrbuje človeka s hrano in surovinami, toda res je tudi, da i morje nudi človeku neizmerne hrane in zdravja, a nudi mu še več: izdatnih, prostih in cenenih, hitrih potov in cest, občih komunikacijskih zvez, ki omogočujejo brzo in ceneno ra-cijonelno razdelitev kopne hrane! Kje bi ostalo danes bajno bogastvo Indije Koromandije in Amerike ter Avstralije in obratno, ako bi ne bilo neskončne gladine — morske ceste. — Da
— morje in njegova bližina — pa tudi daljina
— daje vsaki državi priliko in sredstva za po-množevanje ljudskega in državnega bogastva in povzdigovanje njene kulture.
Tudi naša lepa domovina — kraljevina Jugoslavija je tako srečna in tudi ponosna, da si je po svojih energičnih zastopnikih na svetovni mirovni konferenci v Parizu — in to po velikih boijh in naporih — osvojila mesto pod svobodnim solncem — na morju na Jadranu I Od vseh Slovanov smo Jugoslovani edini, ki imamo okroglo 1700 km dolgo toplo morsko obal, ki je posebno razvita in členovita ter pripravna za vse faze pomorskega razvoja in gospodarstva. Po podpisu rapalske pogodbe smo od Reke pa do Sv. Iv. Meduanskega (do reke Bojane) samostojni, neodvisni gospodarji na našem Ja-drannl Ali smo pa res tudi dejansko? Nismo li samo čustveni, sentimentalni marinofili — ljubitelji našega morja I Se-li zavedamo dejansko svoje umstvene državne pomorske mentalitete, ali imamo že vsi Jugoslovani svojo čvrsto razvito in ukoreninjeno pomorsko narodno jugoslovansko samozavest? Se-li zavedamo našega največjega skupnega bogastva — posesti Jadranskega morja in njegove gospodarske rentabilnosti? Bojim se, da — nel
In baš zato je nastala v naši državi iz razlogov stvarne, umstvene potrebe, globoke premišljenosti in iz državno življenjskega imperativa pomorsko-narodno-obrambna organizacija:
»Jadranska Straža*, ki je dete razuma, pa tudi duše celokupnega naroda in države, ki po stoletnih borbah iznova stopa na morje in utrjuje svojo pomorsko državno suvereniteto na jadranski obali od Su-šaka do Bojane.
»Čuvajmo naše morje!« in »Svoboda morja« je oni tehtoviti izraz, ki vsebuje in vzdržuje ves ogromen program naše vojne in trgovske mornarice, ki je obenem gospodarski in kulturni program naše nacijonalne države.
Iz vseh teh eminentno važnih razlogov je »Jadranska Straža« prevzela ,za svoj program vzvišeno nalogo, da posploši in popularizira idejo o nujni potrebi čimprejšnje, nujne zgradbe močne vojne in trgovske mornarice in privede vse Jugoslovane do nujno potrebne pomorske državne samozavesti in orijentacije. »Jadranska Straža« propagira nujnost pomorske vojne defenzive na eni strani, a na drugi strani ekonomsko-gospodarsko ofenzivo za ves naš jugoslovanski rod in državo. Morje je prvi pogoj, prva podlaga za uspešen in zdrav razvoj skupnega državnega in narodnega doma. Otresimo se torej zaradi nas samih, zaradi lastnih interesov svoje stare lenivosti, komodnosti, neori-jentiranosti, brezdelnosti, letargije, konservativnosti in pasivnosti!
Pojdimo v praktično življenje — brez vsake sentimentalnosti in lažifrazerstva! »Jadranska Straža* ima čisto narodni jugoslovanski program: narodno obrambni, gospodarski in kul tnrni!
Jugoslovani smo po večini kontinentalno ori-jentirani! Ni čuda, saj tega je krivo nad petsto-letno robstvo pod tujimi vladarji! — Toda sedaj, ko smo v svoji svobodni državi, mora pasti koprena pomorske nezavednosti z naših narodnih oči, mi moramo spregledati in se veseliti lepote .bogastva, čarov in romantike našega Jadrana. Vsak zaveden patriot in Jugoslovan mora postati tudi zaveden pomorski stražar!
Za primer, kako bi Slovenci hitro in uspešno vršili med narodom propagando za pomorstvo in državno pomorsko orijentacijo in naše Jadransko morje, naj povem svoje skromno mnenje:
Družba sv. Mohorja, ki šteje letos že skoro
60.000	članov, naj bi že za prihodnje leto izdala svojim udom kot reden književni dar lepo pisano in slikano knjigo o Jadranskem morju. Za pisatelja, odnosno prispevke ne bo v zadregi, ker ji bo v tem oziru sigurno šel na takojšnjo pomoč Glavni odbor »Jadranske Straže« v Splitu in Oblastni odbor v Ljubljani. Edicija Mohorjeve družbe naj bi bila namenjena v prvi vrsti njenim udom.
Na ta način bi bil celokupni narod hitro, točno in ceno poučen o kulturni važnosti in gospodarski vrednosti našega morja.
Istotako naj bi naklonila Vodnikova družba svojim 20.000 članom knjigo o našem morju. Da bi ne bila v obeh knjigah ena in ista snov in enake slike, naj bi si glavna urednika razdelila snov in slike. Snovi za obe knjigi je že zdaj dosti zbrane po revijah in almanahih »Jadranske Straže«. Treba jo je samo zbrati in lepo urediti. Seveda se lahko napišejo tudi čisto novi članki.
Za šolsko mladino pa naj bi izdala »Šolska Matica «primerno knjižico — pomorsko čitanko za vse osnovne šole. Za vojake pa naj bi ministrstvo za vojno in mornarico izdalo primeren spis.
Ta način prosvetitve naroda o morju se mi zdi najcenejši — pa tudi najuspešnejši. Za posest morja — tako piše pomorski pisatelj H. Werk, so bile pisane najbolj krvave, a tudi najlepše strani človeške zgodovine, in sicer ne samo za pridobivanje morske posesti, ampak tudi za trajno obdržanje.
Obdržati posest pa znači: urediti, organizirati jo, v slučaju potrebe, jo braniti in ubraniti. In posest morja je tesno spojena z njegovo pomor-. sko in kontinentalno obrambo.
Zato čuvajmo, branimo s požrtvovalno ljubeznijo in vztrajnim delom najlepšo punčico naše ljubljene kraljevine Jugoslavije naše prelepo jugoslovansko Jadransko morje, ki je izvor naše moči, našega bogastva in zdravja!
V Lescah grade novo šolo
Lesce, 6. novembra.
Po dolgotrajnem prizadevanju najmerodaj-nejših faktorjev grade v Lescah pri Bledu novo šolo, ki bo prihodnje leto izročena že svojemu namenu. Gre to pred vsem hvala požrtvovalnemu leškemu županu g. Ažmanu, šol. nadzorniku in upravitelju g. Knezu in g. župniku, ki je pravi stavbeni mojster. Ramo ob rami so se oprijeli složnega dela, ne strašeč se velikih materijelnih žrtev in posojila, so letošnjo pomlad oddali gradbena dela domači blejski stavbeni tvrdki Ivan Plemelj, ki je spravila stavbo že pod streho.
Stara leška osnovna šola je v skrajno slabem in zanemarjenem stanju in nikakor ne zadošča sodobnim potrebam narodne šole in duhu časa. Ako navedemo, da poseča to šolo poleg osnovne šolske mladine tudi obrtni naraščaj v obrtno nadaljevalni šoli* ki je v isti stavbi, ter ima za vso učečo se mladino eno učno sobo na razpolago, je jasno, da bi.moralo priti to pereče vprašanje slej ko prej na dnevni red.
Zato je bil že skrajni čas, da se je pričelo z gradnjo nove šole. Za njo se je zanimal tudi ministrski predsednik g. Pera Zivkovič, ki je z zanimanjem pregledoval novo šolo, ob priliki, ko se je mudil na Bledu.
Nova šola, ki dosedaj še ni ometana, ima 4 učne sobe, telovadnico, prostor za gospodinjsko šolo in stanovanje za šol. upravitelja ter učitelje. Krajevnemu šolskemu odboru in vsem o-stalim faktorjem, ki vodijo gradbeno akcijo nove šole, je le čestitati na njihovi odlični kulturni poti.
Demon alkohol
Bled, 6. novembra.
Gradbena tvrdka Slavec zaposluje pri gradnji podaljška Park-hotela in Kazine okoli 170 delavcev, ki so po večini tujci Prekmurci, Štajerci in Ličani. Denar si zaslužijo z največjo težavo, saj le redko komu pride dnevno 50 Din pri 10—12 urnem poslu. Res žalostna in bedna je socijalna slika teh siromakov, ki si pod pezo najtežjih okoliščin krvavo zaslužijo svoj vsakdanji kruh, s čimer povečini podpirajo sebe in svojo rodbino.
V soboto 1. t. m. so imeli plačilni dan, na katerega so čakali z največjo nestrpnostjo. 2e nekaj dni poprej so nekateri hodili k blagajniku, proseč ga za predplačilo. Zmanjkalo jim je denarja za košček kruha. Dobrevoljni blagajnik je vsakomur ustregel, če je le imel na razpolago denar.
V soboto so torej dobili plačilo. Hipoma so bile polne bližnje gostilne, čudno je pač pri naših ljudeh in vražje strastna je razvada, da dajo duška svojemu notranjemu razpoloženju na-ta način, da se opijejo, misleč, da tako najlažje pozabijo na svoje gorje. V opojnem stanju postajajo nekateri rabijatni, prepirljivi, neznosno tečni, da presedajo vsem. Lahkomiselno zapravljajo svoj težko zasluženi denar, ne da bi pomislili, kako se bodo preživljali. Še bed nejša pa postaja socijalna slika, ko se v prepiru in pijanosti začno obdelovati z noži ter ogrožajo sebe in svoje bližnje.
V neki tukajšnji • gostilni so se zbrali delavci ter so jeli popivati. Dolgo časa so sedeli; naposled vstane približno 87-letni P. Josip. Ker
nran
JUGOSLOVAN
■ ■ 11 ■ II—' n IIMMUIIII ■
Dnevne vcsii
belja zametana s snegom, kri je na nekaterih mestih zaradi zametov visok do 2 m, sicer je pa približno 80 om snega. Prehod preko prelaza z avtomobilom je tudi z verigami nemogoč. Isto velja za Podkorensko sedlo, kjer je 20 do 30 cm snega in za Jezersko, kjer je 15. do 20 om snega. Ljubelj in Jezersko sta pro-gilašena tudi na avstrijski strani kot neprehodna. Prehodnost vseh treh gorenjskih prehodov je pričakovati le v primeru južnega vremena, in to šele v 14 dneh. Zaradi nezanesljivosti vremena je pa priporočati prehod v Avstrijo le preko Dravograda, Homca in St. Il|ja, eventualno preko Rateč in Trbiža.
— Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in Skrobijeno perilo v najlepšo izvršitev. 660
— 142 Nazarencev pred sodiščem. V Pančevu je stalo pred sodniki te dni 142 Nazarencev, ki so bili obtoženi po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. V svojem verskem fanatizmu so se upirali oblastem ln se shajali na skrivoma. Bili so obsojeni na denarne kazni.
X TVRDKA
^ julio meiniA
D. D.
podružnica Šelenburgova ulica 3
vljudno vabi na današnjo poskusno kuhanje čaja!
*
Vsakdo dobro došel!
— Vreme. Po večtedenskih deževnih in oblačnih dnevih je včeraj prvikrat posijalo poznojesensko solnce. Včeraj je nastopilo, kakor je to dunajska meteorološka postaja napovedala, milejše vreme, zjutraj megleno. Barometer gre še vedno kvišku. V Dravski banovimi se je barometer včeraj dvignil za 4-8 m,m, po drugih krajh države pa od 3 4 do 5-5 mm. Včerajšnje vremensko stanje je bilo ob 7. naslednje: Ljubljana barometer 763-8, temperatura 7, veter seveirozapadnik z brzino 7 km na uro, zjutraj megleno, dežja padlo do 7. nad 6 mm, najvišja temperatura 14, najnižja 6 C. Maribor 761-9, temperatura 4, mimo, jasno. Zagreb: 763-2, temperatura 14, mimo. Barometersko stanje drugod: Bograd 762-6. Skoplje 763-3. Sarajevo 764-4. Mostar 764. Split 764-6. Podgorica 767-4. Vis 764-8. Termometer je včeraj ob 7. kazal: Beograd 13. Skoplje 3. Sarajevo 12. Mostar 14. Split 17. Podgorica in Vis 13.
— Smrt matere francoskega konzula v Ljubljani. Konzul francoske republike v Ljubljani g. M. Emanuel Neuville je prejel včeraj brzojavko, da mu je umrla mati vdova Neuville. TJ mrla je v četrtek dne 6. novembra v Ver saillesu. Žalujočim naše iskreno sožalje! Pokojnica naj v miru počival
— Spomenik kralja Petra v Beogradu. V Beogradu je spomenik kralju Petru Osvoboditelju zagotovljen s posebnim zakonom. Doslej bo zbrali za spomenik že okoli 10 milijonov dinarjev. Predpriprave za zidanje spomenika se že vrše. Zediniti pa se merodajni ljudje ne morejo glede prostora, kjer naj bi spomenik stal.
— Odlikovanje staroste JGZ g. Josip Turka.
Glavni odbor Zveze avstrijskih gasilskih društev na Dunaju je imenoval starosto JGZ gosp. Jostipa Turka za častnega člana Zveze ter mu podelil krasno diplomo s častnim gasilskim znakom. Starosta JGZ g. Turk se je prejšnji mesec udeležil z nekaterimi delegati JGZ mednarodnega gasilskega kongresa, ki je letos zboroval na Dunaju in katerega so se uedležiili zastopniki gasilskih korporacij iz vseh evropskih držav.
— Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana
vabi vsa prostovoljna gasilna društva gasilskih čup: ljubljanske, borovniške, ižanske, kamniške, kranjske, savske in vrhniške k slavnostnem spre jemu gospoda man i si rskega predsednika, generala Petra Živkoviea ter ostalih gg. ministrov v nedeljo 9. novembra t. 1. Zbirališče ob 3/i na 9 zjutraj pred Mestnim domom v slavnostnem kroju s čepico.
— Imenovanja v sodnijski službi. V področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani so postavljeni za sodnijske pripravnike diplomirani pravniki Josip Polec, Bogdan Jereb, Viktor . Svetel in Ivan Vrančiž.
— Iz sodnopisarniške službe. Jetniški paznik pri okrožnem sodišču v Marboru Kušar Maks je premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljani. Za jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Mariboru je postavljen Horžen Ivan, doslej dodeljen sodnemu stolu v Zagrebu.
— Milijonska ustanova. V Denveru v Ameriki živeči Jugoslovan bankir Lazarev čukovič je povečal ustanovo, glasečo se na ime njegovih staršev od 3 na 5 milijonov Din. Odslej bo dobivalo podpore 43 dijakov iz te ustanove.
— Izdaja novega vinskega zakona. Državna tiskarna je izdala po dva dinarja izvod tekst novega vinskega zakona. Po določbah zakona o vinu morajo vse prodajalne vina imeti po en izvod tega zakona na vidnem mestu.
— Polovična vožnja na kongres strojnikov. Minister za promet je dovolil polovično vožnjo vsem strojnikom in mašinistom ter onim, ki so pri parnih kotlih, če se žele udeležiti strokovnega kongresa, ki bo 30. novembra in 1. decembra t. 1. v Beogradu.
— Takse za ruinunski potniški vizum. Ministrstvo zunanjih zadev se je pogodilo z rumun-skim poslaništvom v Beogradu o višini taks za redna viza. Po tem dogovoru bodo poslej naši potniki v Uurnunijo plačali takse 11 zlatih frankov za potni vizum, uva zlata franka pa za tranzitni vizum čez Rumunijo.
— Izkoriščanje gozdov. Na vprašanje direkcij za gozdove o načinu izkoriščanja s postranskih gozdnih pridelkov je ministrstvo za gozdove in rudnike odgovorilo, da je to vprašanje re-ieno v navodilih o izvajanju zakona o gozdovih za gozdne uprave. Zakon o gozdovih določa v teh odredbah, da se postranski pridelki smejo dodajati brezplačno razen paše in podobnih stvari, ki so regulirane s posebnim zakonom. Kar se tiče dajanja kamenja za popravljanje državnih in samoupravnih cest, opozarja ministrstvo, da se ravna po odredbah čl. 42 zakona o gozdovih.
— Gostovanje družine Soče. Drevi ob 20. uri gostuje v Borovnici v Sokolskem domu družina Soča s Strindbergovim »Očetom«. Jutri se ista igra ponovi v Gor. Logatcu v Sokolskem domu ob 15 30. uri. Pred igro pri obeh predstavah kratka uvodna beseda, ki jo govori pesnik Kragelj. Režijo vodi Košuta.
— Donava narašča. Iz Vukovara poročajo, da Donava hitro narašča. Doslej še ni prestopila bregov. Oblasti so ukrenile vse, da preprečijo poplave. — Po zadnjih poročilih iz Zagreba Sava pada. Poplavljeni pa so nekateri kraji ob progi Zidani most—Zagreb.
— Fordovo letalo v Beogradu. V četrtek dopoldne je v Beogradu pristalo veliko Fordovo letalo za potnike. S tem letalom so dosegli rekord hitrosti za potniška letala 264 km na uro. Z letalom so se pripeljali ameriški novinarji.
— Ugodnosti pri predpisovanju zgradarine in pri plačevanju davkov. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša po razpisu ministrstva financ, oddelka za davke z dne 28. oktobra t. 1. št. 80.536 sledeče: Davčne uprave, ki niso še ugotovile rejonske linije mest, trgov in vasi z nad 5.000 prebivalci, nadalje vasi, kjer je sedež sreskega načelstva, ter letovišč in kopališč, morajo to storiti najkesneje do 15. novembra t. 1. Čim bo ta linija ugotovljena, a najdalje do konca novembra t. 1., se mora za one kmetijske zgradbe, ki izpadejo iz te linije, odpisati zgradarina. Istočasno se mora po tabeli izvršiti in popraviti odmera zgradarine za zgradbe poljedelcev in majhnih obrtnikov v rejonski liniji po vaseh z manj nego 5000 prebivalci in po krajih izven rejonske linije mest, trgov, kopališč in letovišč. Finančne direkcije lahko naknadno po preteku pritožbenega roka obravnavajo pritožbe proti zgradarini a najkesneje do konca meseca novembra t. 1., kolikor
je petit pritožbe popolnoma osnovan. V krajih, kjer je letos letina popolnoma odpovedala, smejo finančne direkcije odgoditi na konkretne prošnje plačilo letošnjega davka do konca novembra 1931. Davčnim zavezancem pa, ki so še v zaostanku z dohodnino, smejo finančne direkcije dovoliti na podlagi posebnih prošenj odplačevanje teh zaostankov v letnih obrokih do konca leta 1935. Podrobna navodila lahko dobe stranke pri pristojnih davčnih upravah.
— Uprava Penzijskega fonda Advokatske komore nas prosi za objavo tega popravka: Z ozirom na poročilo o občnem zboru Penzijskega fonda Advokatske komore v Ljubljani v vašem cenj. listu z dne 7. novembra 1930, št. 135 vas vljudno prosimo, da sprejemete sledeči popravek:. Vsi predlogi upravnega odbora so bili s potrebno dvotretjinsko večino na občnem zboru dne 4. t. m. sprejeti ter je bil posebno tudi § 4. točka 3 sprejet v stilizaciji, kakor ga je sprejela zagrebška zbornica na svojem zadnjem občnem zboru. Sklepanje o ostalih predlogih torej ni bilo odloženo. Usojamo si pripomniti, da v vašem poročilu imenovani gg. advokati niso posezali v debato glede izpremembe § 2., temveč glede § 4. točka 3 in je bila končno sprejeta goriomenjena kompromisna formulacija predloga.
— Ameriški arheologi pridejo tudi v Ljubljano. V Beogradu se mudijo ameriški arheologi Fewkes, Movius in Ehrish. Ogledali so si tamošnji muzej. Mudijo se že dva tedna v Jugoslaviji in proučujejo teren za arheološka izkopavanja, katera prično prihodnjo spomlad. Iz Beograda bodo odpotovali v Sarajevo, odtod pa v 'Ljubljano. Imena ameriških arheologov je »Politika« objavila etimološko v latinici, in ne v cirilici in fonetično, kakor dosledno piše tujke. Tudi to je svojevrsten dogodek.
	Odvetnik
	Dr. STARE EMIL
	se Je preselil s svojo pisarno v
	Ljubljani iz Tavčarjeve ul. 4
	v Pražakovo ul. 15
	(palača Pokoj, zavoda na Miklošičevi
	cesti - vhod iz Pražakove ulice). 734
— Kožni sojem v Ljubljani. Tradiioijonalni sejem in dražba kož divjadi se vrši zopet prvi ponedeljek po Sv. Neži, t. j. dne 26. januarja 1031. v Ljubljani v prostorih velesejma. To organizirano prodajo lovskega pridelka izvede »Divja koža«, ki je vnovčevanje kož uredila po vzorcu modernih svetovnih trgov in dosegla velik ugled pri svetovnih trgovcih. Lovoi, zbirajte kože divjadi, da jih čimveč prinesete oziroma pošljete na naš skupni sejem. Opozarjamo vas pa tudi, da kožuhovino dobro pripravite. Vsako leto imate priliko videti, kako ceno doseže lepo posušena kožuhovina, Če je tudi drugače v kakovosti morda nekoliko slabša, dočiin mnogo sicer najboljših, toda slabo prikrojenih kož divjadi nihče noče kupiti. Kože po&illjajte na naslov »Divja koža« Ljubljana, velesejem«, v večjih množinah po železnici, v manjših pa po pošli. Če vam navodila in pogoji sodelovanja niso morda še znani, obrnite se z dopisnico na ta naslov, ki vam jnh bo takoj poslal.
Oglejte si
bogato zalogo kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane v raznih kvalitetah in barvah pri tvrdki z železnino	103
STANKO FLORJANČIČ Ljubljana	Sv. Petra cesta 35.
— Marica Lubejeva v zvočnem lilmu. V filmu »Pesmi je konec«, ki ga predvajajo te dni v Zagrebu, ima manjšo vlogo tudi naša operetna pevka Marica Lubejeva. Poje pesem »Ljubezen je kakor zvočni film«. Komponiral jo je Robert Stolz, ki je tudi priznal, da je Lubejeva najbolje	zapela	od vseh,	ki sodelujejo v	filmu.
Tudi	režiser	filma jo	je zelo pohvalil	in zdi
se, da bo kmalu dobila večjo vlogo v zvočnem filmu.
—	Pojasnilo zadruge	dimnikarjev. Glede na
našo	vest iz	Beograda	5. novembra, ki	se tiče
dopolnitve pravilnika o opravljanju dimnikarske obrti, nam izjavljata zadrugi dimnikarjev v Ljubljani in Mariboru, da velja pravilnik o opravljanju dimnikarske obrti iz leta 1926, v katerem je ministrstvo trgovine in industrije dopolnilo čl. 7., le za kraje, kjer še niso imeli zakonitih predpisov o opravljanju dimnikarske obrti; ta pravilnik v območju Dravske banovine ne velja, ker v tem pogledu obstojajo že od prej zakoniti predpisi, izdani na osnovi pri nas veljavnega obrtnega reda in požarno-poli-cijskih redov. O tem obveščamo javnost, da ne bo nesporazumljenj.
— Društva in prošnje za oprostitev veselične banovinske takse. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razglaša: Nekatera društva vlagajo prošnje, da bi jih kr. banska uprava oprostila plačila banovinske takse n« plesne prireditve, katerih čisti dobiček je določen za kulturne, humanitarne in druge ob-čekoristne namene. Ker uredba o banovinskih davščinah ne določa nikakih oprostitev, se vsi prireditelji opozarjajo, naj takih prošenj ne vlagajo, ker jim kr. banska uprava ne bo mogla ugoditi.
— Avtomobilski promet . preko gorenjskih prelazov nemogoč. »Automobilski klulbc obvešča: Po uradnih podatkih je cesta preko Lju-
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem s 1. novembrom 1930
oboril na DunajsLi c. 9 svoj lasini
ZOBMI ATELJE
Priporoča se
JOŽE KAVČIČ
Loncesijonirani zobotehnik
Sprejema od 8. do 12. in od 2. do 6. ure. Po želji tudi izven ur.
CjubljamaL
Sobota, 8. novembra 1930, Bogomir. Pravoslavni: 26. oktobra, Mitrov dan.
Nočno službo imata lekarni P i c c o 1 i na Dunajski cesti in B a k a r 8 i č na Sv. Jakoba trgu. *
■ Kakor vsako leto, tako se vrši tudi letos dne 1. decembra koncert novinarskega udruženja, nakar že sedaj opozarjamo vsa druStva.
■ Vsa pevska društva ljubljanska in iz bližnje okolice pozivamo, da se udeleže v nedeljo 9. novembra sprejema ministrske^, predsednika in njegove vlade. V ta namen se zbero moški zbori točno ob 9. uri dopoldne v pevski dvorani Glasbene Matice, kjer bo kratka vaja, ženski zbori pa ob pol 10. url pred poslopjem Glasbene Matice v Vegovi ulici, odkoder odkorakajo vsi skupaj na glavni kolodvor. Društva naj prineso 8 seboj svoje zastave. V interesu dostojnega nastopa, naj se vsi zbori drže točno gornjih navodil. Uprava Hubadove župe J. P. S.
■ Redna skupščina SSLU se bo vršila v petek 21. t m- ob pol 15. uri v zbornični dvorani univerze. — Predsedstvo.
■ Udruženjc jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana priredi za svoje člane in njih goste ogled gradnje palače Pokojninskega zavoda na vogalu Dunajske ceste in Gajeve ulice pod strokovnim vodstvom gg. inž. Dimnika in stavbenika Briclja. Sestanek udeležencev v soboto 8. novembra ob 15. pred vhodom na imenovano stavbičše v Gajevi ulici.
■» Jadranska straža« na srednji tehnični šo-
li.	Na pobudo ministra za ' govino in industrijo se je ustanovila dijaška podružnica Jadranske straže na tehnični srednji šoli v Ljubljani. V četrtek 6. t. m. so se zbrali vsi učenci in učenke v telovadnici, kjer jim je profesor Val. Rožič razložil pomen in naloge Jadranske straže za obrambo našega morja. Dijaki so soglasno in navdušeno sklenili, da ustanove podružnico Jadranske straže, katere pokrovitelj je Nj. Vis. prestolonaslednik Peter.
■ Ljubljanska drama vprizori danes 8. t. m. Leonid Andrejevo dramo »Mladoletje« v režiji g. ravnatelja Golie. Zasedba ista kakor pri premijeri. V posameznih slikah poije zbor razne, najbolj znane ruske pesmi in narodne popevke. Predstava se vrši za abonma reda A. — Druga
mladinska predstava letošnje sezone bo v nedeljo, dne 9. t. m. popoldne ob 15. uri v ljubljanski drami. Vprizori se priljubljena in izredno ljubka mladinska igra Janezek-Nosanček. Cene znižane. — Gospa ministrica, komedija Branislava Nušiča, ki je pri premijeri in reprizi dosegla popoln uspeh ter izvrstno zabavala občinstvo, se ponovi v ljubljanski drami v nedeljo, dne 9. t. m. ob 20. uri, zri znižanih cenah.
■ Zadnji nastop gospe Balatkove v ljubljanski opereti. Nocoj (sobota 8. t. m.) se poje opereta »Grof Luxemburški«. Ob tej priliki se poslovi od občinstva in kolegov znana igralka gospa Vera Danilova-Balatkova. Predstava je izven abonmana, pri znižanih, ljudskih cenah. — V nedeljo 9. t. m. popoldne ob 15. uri priljubljena Čajkovskega opera »Evgenij Onjegin«. Naslovno partijo poje g. Primožič, v važnejših vlogah nastopijo Majdičeva, Gostič in drugi. Dirigent g. Štritof. Predstava je izven, cene ljudske. — Zvečer ob 20. uri je premijera operete »La Mascotte« (Angel sreče). Delo so naštudirali: dirigent Sritof, režiser g. Kreft in plesni mojster g. Golovin. Načrte za kostume je skiciral g. Uljaniščev, modele za girls in toalete princese in vojvodinje je izdelal atelje »Miss« (Gospa Spinčič, Mestni trg), vse otalo pa gledališka krojačnica pod vodtvom g. Polaka. Opozarjamo na to zanimivo predstavo, ki bo vsekakor dogodek v letošnji sezoni. Predstava se vrši kot izven abonmana. Cene običajne.
■ Društvo Soča v Ljubljani vabi vse člane iz mesta in okolice k slavnostnem sprejemu predsednika vlade generala Petra Zivkoviča in ostalih gg. ministrov v nedeljo 9. novembra. Zbirališče ob pol 10. uri zjutraj pred kavarno Evropa. Vsak udeleženec naj prinese seboj svoj znak.	Predsedništvo.
■ Živahno življenje v Trgovskem domu. Te dni se je že pričelo živahno življenje v novo zgrajenem Trgovskem domu ob Simon Gregorčičevi ulici. Mnoge trgovske korporacije, organizacije in društva so se vselile v svoje nove prostore, ki so najmoderneje udobno opremljeni. V lepem pritličju Trgovskega doma na Simon Gregorčičevo ulico so uradni prostori Zveze trgovskih gremijev, dalje gremija ljubljanskih trgovcev in gremija trgovcev za ljubljansko okolico. Vse je solidno in praktično urejeno. Gremiji imajo tudi lepo sejno dvorano. — Dalje se je začela seliti v Trgovski dom tudi Ljubljanska borza za blago in vrednosti, ki ima posebne za borzo primerno urejene urade.
V Trgovski dom so se že preselila tudi razna druga trgovska društva, tako Trgovsko podporno in bolniško društvo »Merkur«, Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«, Društvo indu-strijcev in veletrgovcev In še druge organizacije. Svečana otvoritev Trgovskega doma bo prve dni decembra.
■ Življenje In umiranje v Ljubljani. V mesecu oktobru je bilo rojenih 198, od teh 101 moških in 97 žensk. Med rojenimi je bilo mrtvorojenih: 4 moški in 5 žensk, torej skupaj 9.
V oktobru je umrlo v Ljubljani 112 oseb, med temi 62 moških in 50 žensk. Domačinov je umrlo 52, in sicer 23 moških in 29 žensk, a tujcev 60, med temi 39 moških in 21 žensk.
■ Ljudska univerza za vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi za obrtniške vajence v pondeljek, dne 10. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu (vhod iz Streliške ulice) poučno predavanje o temi »Primitiven človek kot obrtnik«". Na predavanje so vabljeni tudi obrtniški mojstri. Vstopnine ni.
■ Kontrola živil v Ljubljani. Mestno tržno nadzorstvo je v oktobru pregledalo na trgu in po raznih prodajalnah nekatera živila. V 117 primerih je vzelo vzorce živil (mleko, mlečni izdelki in drugo). Te vzorce je tržno nadzorstvo poslalo v natančno kemično analizo Državnemu higijenskemu zavodu. Ta je pri 12 vzorcih ugotovil neporabnost živil ali njih ponarejenost. Dotične stranke bodo strogo kaznovane in bodo morale plačati tudi stroške kemične analize.
■ Spor med delavci. V vinotoču za Bežigradom so pili nekateri delavci, ki so bili zaposleni pri neki stavbi. Med pijačo so se v vinotoču nekateri sporekli. Ko so odhajali iz vinotoča, je na cesti neki delavec z nožem oklal sobo-slikarskega pomočnika, 29-letnega Drago H., stanujočega v Veliki čolnarski ulici. Z nožem ga je sunil v čelo, da je dobil prav veliko rano ter je začel močno krvaveti. Pomočnika je njegov tovariš odvedel peš do Slona, kjer mu je mahoma postalo slabo. Poklicali so rešilni avto, ki je poškodovanca odpeljal v javno bolnico.
■ Motociklistična nesreča. Iz Velikih Lašč je včeraj prišel v ljubljansko javno bolnico nad-preglednik finančne kontrole Vinko Kordiš. Ta se je z motociklom v četrtek popoldne vozil po državni cesti proti Velikim Laščam. Ker je bila cesta zaradi deževja spolzka, se je motorno kolo spodrsnilo in prevrnilo. Pri padcu je Vinko Kordiš dobil težje poškodbe na glavi in levi roki.
■ Aretacije. Včeraj je policija aretirala nekega mladeniča zaradi ponarejanja legitimacij, dalje več beračev in nekega delavca zaradi težke telesne poškodbe.
■ Drobiž policijske kronike. Policijski upravi je bila včeraj prijavljena manjša tatvina, dalje težka telesna poškodba, poškodba tuje lastnine, 1 slučaj kaljenja nočnega miru, prestopek obrtnega reda, prekršek naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 6 prekrškov avto-predpisov in 5 prekrškov cestnopolicijskega reda. — Na Sv. Jerneja cesti stanujočemu mesarju Antonu Sagmeistru je neznan tat odpeljal 400 Din vredno cizo. Drugače včeraj ni bilo prijavljenih nikakih drugih tatvin. Kam je tat cizo odpeljal, še ni dognano.
Sobota, 8. novembra 1930. a
Mapibop
m Odlikovanje. Z redom Jugoslovanske krone V. vrste je odlikovan tukajšnji trgovec in rezervni kapetan g. Anton 1 o n č i č.
m Razstava cerkvenih obložil. Jutri ob 11. uri dopoldne otvorijo v samostanu Šolskih sester v Strossmayerjevi ulici razstavo v Mariboru izgotovljenih cerkvenih oblačil.
m Smrtna kosa. V noči od četrtka na petek je na svojem posestvu pri Rošpohu umrl v visoki starosti 91 let bivši trgovec in znana osebnost starega Maribora g. Silvester Fontana. Pogreb pokojnega bo jutri v nedeljo ob 15. uri na pokopališču na Pobrežju.
m Za mlade telovadce. Telovadba otrok do sedmega leta je vsak pondeljek in v sredo ob 15-45. uri v telovadnici šole v Cankarjevi ulici.
m Iz Jugoslovanske Matice. Na izrednem občnem zboru podružnice Jugoslovanske Matice v Mariboru izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: predsednik prof. Robert Kenda, podpredsednik Jože Mohorko tajnik Anton Brand-ner, blagajnik Lojze Doležal; odborniki prof. Jan Šedivy, Ivan Perhavc, Adalbert Koruza, Janko Furlan, Stanko Detela, Ivan Hochmiiller, Ivan Kramer, Ferdo Karis, Peter Maroh in Josip Bratoš, pregledovalca računov prof. Matija Dolenc in prof. Karel Prijatelj. Člane in prijatelje Jugoslovanske Matice obveščamo, da bo podružnica koncem tega meseca skupno s sre-sko organizacijo Narodne Obrane najela lokal, kamor se bodo lahko obračali v društvenih zadevah. Tudi se bo potem pričelo intenzivnejše delovanje. Do tedaj pa naj se člani obračajo na predsednika ali tajnika podružnice. Na svoji četrtkovi seji je odbor med drugim odobril tudi spomenico glede Koroške, ki se bo izročila g. ministrskemu predsedniku.
m Nove telefonske relacije. V četrtek je bila otvorjena telefonska zveza Maribor s Holandijo. Navaden pogovor stane 93 35 Din.
m Harastovičevo gostovanje v opereti. V opereti »Lutka«, v nedeljo 9. t. m. zvečer bo po daljšem presledku gostoval bivši član mariborskega gledališča g. Anton Harastovič.
m Borza dela v Mariboru išče 3 krojače, 4 čevljarje, 2 mizarja, 1 brusača, 1 sodarja, 1 fotografa, 3 delavce, več vajencev raznih strok, 3 šivilje, 3 pletilje in vzgojiteljico, ki igra klavir in zna francosko.
m Tombole aerokluba. Tukajšnji aeroklub bo prirejal odslej tombole vsako nedeljo od 10. do
12.	ure in od 14 do 16. ure na Trgu svobode, ob slabem vremenu pa na verandi pivovarne Union. Da se poveča zanimanje in bo čim več oseb med dobitniki, bodo odslej vsakokrat po trije dobitki, in sicer za 3 številke v vrsti (terna) 10%, za 4 v vrsti (kvaterna) pa 40% od iznosa za prodane listke.
m Um se je omračil v petek zjutraj 18-letni, na Tržaški cesti stanujoči Milici Kenetovi. Rešilni avto jo je prepeljal na kolodvor, od koder so jo odpeljali v umobolnico na Studenec pri Ljubljani.
Celje
• Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju bo imelo svoj občni zbor v nedeljo 9. novembra ob 9. uri dopoldan v salonu hotela »Evrope«. Na dnevnem redu bo razgovor o važ nih stanovskih zadevah.
• Predavanje o Koroški. V ponedeljek 10. t. m. predava v veliki dvorani Ljudske posojilnice g. univ. prof. dr. Lambert Ehrlich iz Ljubljane o »Desetlenici koroškega plebiscita«. Kakor znano, je predavatelj sam sodeloval pri reševanju Koroške na mirovni konferenci v Parizu.
• Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 10. t. m ob 20. uri bo predavala v trgovski šoli ga. Co-peland, lektorica angleščine na ljubljanski univerzi o »Britanskih pokrajinah«. Predavanje spremljajo številne skioptične slike.
• Plesne vaje trgovskih nameščencev se bodo odslej vršile redno vsako soboto v mali dvorani Celjskega doma. Prihajajte točno!
• Prvenstvena tekma. V nedeljo 9. t. m. se vrši prvenstvena tekma med SK Šoštanj ter SK Celje. Tekma bo na Glaziji in se prične že ob 14.
• Jarek med novo porodišnico in javno bolnico je uprava bolnice zasula, da pridobi s tem na svetu. Proti temu so se posestniki na Ipavčevi ulici pritožili na kr. bansko upravo, ker je jarek služil za odtok vode, ki sedaj ob poplavah nima kam odteči. V ponedeljek 17. novembra bo glede tega komisijonelna obravnava na licu mesta.
• Izgubo in najdbe. Na Dečkovem trgu je bilo izgubljenih 350 Din. Na nekem podstrešju Za kresijo je bila najdena rjava usnjena denarnica, ki jo je kak tat zavrgel. V denarnici je bilo mnogo plačanih računov na ime Jožef Jesenik, Jezerce pri Šmartnem.
Krško
Plaz zemlje v dolžini 20 metrov je spolzel na »bčinsku pot na Rantovcu, ki pelje proti Senu-san>; zajezil je Drenovški potok, nakar je voda udrla v gornjem delu po poti, tako da je prevoz ,n sploh promet na Krško nemogoč. Občina je takoj ukrenila potrebno, da se pot čimprej uredi. Po
neprestanem deževju je Savu zopet narasla *a dober meter. Škode hvalabogu pri nas radi letošnjih poplav ni bilo znatnejše, ker je struiia toliko globoka in obširna, da prestopi bregove n °k narastu vode 2 do 3 metrov.
, Duvica se je pojavila ponovno v krški okolici in v mestu. Na osnovni šoli v Krškem so radi desinfekciranja šolskih prostorov zaprli za nekaj dni 4. in 5. razred.
Kmetovalci tarnajo, da jim deževje silno onemogoča jesensko spravljanje pridelkov ter je ponekod ostalo do danes celo korenje ter nekaj tudi repe še na njivah, doeim velja za jesenski posevek pšenice ljudski rek »Pšenica v blato, klaije * zlato«.
■IU (JO S
Laško
Samomor. V bližnji vasi Tremerje sta šla dva fanta v Goterjevi ali Joškovi hosti gobe nabirat. Otroka sta se pa nemalo prestrašila, ko sta našla v sredo v hosti kakih 40 let starega obešenca, ki je pa našim ljudem nepoznan. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Laško. Kakor se sliši, je samomorilec pred par dnevi še v Resnikovi gostilni popival in je kak brezposelni.
Pobegnil. Pri nas se mnogo govori o tem, da je te dni neznano kam pobegnil slikar in pleskar F. Pf. Zapustil je ženo, otroke in nad
40.000	Din dolga. Pobrisal jo je pa kar z avtomobilom, ki ga seveda tudi še ni plačal.
Otvoritev nove gostilne. Te dni je prevzel staroznano gostilno »Bast« pri cerkvi mesarski mojster g. Anton Stopar in jo prekrstil na ime »Pri lovcu«.
Kamnik
Umesten razglas. Ker je v naši okolici veliko neobdelane zemlje, zlasti zanemarjenih travnikov in pašnikov, zaraščenih s plevelom in grmovjem, od katerega lastniki nimajo ni-kake koristi, pač pa škodo in ker tako zanemarjena zemljišča pospešujejo razvoj raznih rastlinskih bolezni in škodljivcev ter kažejo mimo vozečim se tujcem sliko zaostalosti in nekulturnosti, poziva mestno županstvo vse posestnike, da sedaj, ko ni važnih del na polju, očistijo svoja zemljišča grmovja in plevela zlasti ob železniški progi in ob cestah. Županstvo bo na podlagi zakona o »zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev« kaznovalo vse one, ki se ne bodo odzvali pozivu, z denarno globo.
Iz davčne uprave. Davčna uprava opozarja vse davkoplačevalce, da poteče rok za vplačilo davkov 15. novembra. Ker se sedaj ne bo nio-glo dovoliti vplačevanje davkov v obrokih, naj jih vsakdo poravna pravočasno, da ne bo imel potem sitnosti z eksekucijami.
Skioptično predavanje. V ponedeljek 10. t. m. ob 20. uri zvečer bo v Kamniškem domu skioptično predavanje o poletu Zeppelina okrog • sveta. Predaval bo g. profesor dr. V. Bohinjc iz Ljubljane. Predprodaja vstopnic v trafiki Bremšak na Šutni.
Plesna šola se otvori danes ob 20. uri v dvorani Narodne čitalnice.
Škofja Loka
Izseljevanje v tujino. Samo iz škofjeloškega okraja je odpotovalo letos že 44 mladeničev, ki si iščejo kruha v tujini. Odšli so v francoske premogovnike.
Nova cesta. Z zgraditvijo vojašnice je naslala potreba po ugodnejši dovozni cesti ob pokopališču. Z deli, ki so bila že par mesecev prekinjena, so pričeli poslednje čase iznova. Cesta bo vezala Plevno s Staro Loko; širšemu prometu pa kljub renoviranju ne bo prikladna, ker -bo spodnji del dokaj ožji od sredine. S pridom se uporablja za temelje skalovje iz Kamenitni-ka, ki je last mestne občine škofjeloške.
Statistika deške šole. škofjeloško deško šolo s 6 razredi, 3 vzporednicami in dvema oddelkoma gorske šole je posečalo 305 dečkov in 29 deklic; skupno 334 otrok. Po uspehih je bilo 28 odličnih, 79 prav dobrih, 167 dobrih in 60 nezadostnih. Šolo je zapustilo 11 otrok. Po narodnosti je 332 .Jugoslovanov in 2 Nemca; po veri 331 rim.-katolikov, 1 pravoslaven, 2 evan-gelika. Deška šola je med prastarimi prosvetnimi ustanovami škofjeloškega okraja. Ustanovljena je bila leta 1627.
Cestni prelazi. Bila je že opetovano odjaznih strani izražena želja, naj bi se preko važnejših križišč mestnih ulic v Škofji Loki napravili dovolj široki cestni prelazi za pešce. Bližapio se zimi in neprijetna naloga ob prestopanju preko snega in blata bo zopet tu. Prelazi naj se na-rede za prvo silo pri sodlščnem poslopju, pri kavarni, preko glavne ceste na pokopališko pot, ob pričetku in koncu Spodnjega trga.
Tržič
Murtinovo gos priredi Sokolsko društvo v nedeljo, dne 9. t. m. v svoji telovadnici. Je to tradicijonelna veselica, ki se vrši vsako leto ob tem času. Pričetek ob 6. uri zvečer. Svira jazz-band »Sloga« iz Ljubljane. Za debelo gos in pristni cviček bo preskrbljeno.
Nov sneg je ponovno zapadel po naših planinah na veliko veselje smučarjev, ki že prav pridno obiskujejo naše gorske postojanke. Prinesel je občuten mraz, pa tudi lepo vreme, ki smo si ga prav želeli po teh neprijetnih deževnih dnevih. Ljubeljski prelaz je za avtomobilski promet že zaprt, ker so snežene lavine že toliko zaprle pot, da je vsak prevoz nemogoč.
Na meščansko šolo je bil premeščen g. strokovni učitelj Oman, znani nogometaš. Upamo, da se bo udejstvoval tudi pri domačemu športnemu društvu, ki rabi dobrih trenerjev.
Na novo šolo v Lom je bil začasno premeščen g. učitelj Kompoš, dosedanja g. učiteljica Grom pa zopet nazaj v Tržič, ker ji gorski zrak ni prijal.
Trbovlje
Ženske naj bi pomagale? Shod, ki ga je sklicala v Delavskem domu tukajšnja Zveza rudarjev Jugoslavije, je bil namenjen vprašanju razmerja žene in družine do strokovne organizacije. Na tem shodu, ki se ga je udeležilo okrog 100 oseb, od tega nad polovico žensk, je govoril centralni tajnik ZRJ g. Jurij Arh iz Zagorja. Govornik je kritiziral apatijo delavstva do strokovne organizacije. Delavec mora postati zopet borben in dolžnost žene je, da ga k temu pripravi. Strokovne organizacije so one, ki so v dol;;o-trajnih borbah dosegle današnje soeijalne pridobitve. Sklicatelji ge dobro zavedajo, da imajo ženske odločilno besedo, v kateri trgovini ali kon-zumu'naj se nakupujejo življenske potrebščine.
Samaritanski tečaj rudniškega gasilnega in reševalnega društva. Marljivi rudniški gasilci so priredili dvamesečni samaritanski tečaj, ki se vrši v rudniškem gasilskem domu. Predavanja, ki st bodo vršila vsak torek od 18. do 19. ure, so pričela 4. novembra. Teoretično in praktično poučuje društveni zdravnik g. dr. Hugo Baumgarten. la samaritanski tečaj, ki se vrši letos prvič pod okriljem rudniškega gasilnega in reševalnega društva, je namenjen predvsem ženskam, ki se jih je a-redno veliko prijavilo, kar dokazuje, da prebi-
LA) V AN
valstvo pravilno pojmuje in ceni človekoljub a stremljenja naših gasilcev in reševalcev, da pomagajo hlžnjemu v sili. Novi rešilni avto, ki *a je gasilno društvo lani nabavilo, vrši res pravo samaritansko službo. Marsikdo sc ima razen našim požrtvovalnim zdravnikom tudi reševalnemu oddelku zahvaliti, da mu je bilo življenje ohranjeno. Zato je temvečjega pomena samaritanski tečaj, ki ima strokovno izvežbati čimvečje število prebivalstva rudarskih revirjev o prvi pomoči v nezgodah, ki so pri nas prav pogoste. V samaritanski službi izurjene osebe bodo vsekakor v podporo reševalnemu oddelku, s katerim bodo lahko delovale roko v roki v prvi sili. Vodstvo rudniškega gasilnega in reševalnega društva, zlaiti pa društveni zdravnik g. dr. Hugo Baumgarten zasluži za tozadevno inicijativnost in trud vse priznanje.
Zagorje
Ptice lovijo. Peter K. Pavel in Alojzij R. in Jože S. so si poželeli lepih ptic; neko popoldne so šli vsi skupaj v gozd nad rudniško kolonijo in so vzeli s 6eboj tri kletke s ptički. Kletke so nastavili pod drevesa, a po bližnjih drevesih so nastavili po vejah limanice. Ptički v kletkah naj bi zvabili s svojim petjem druge ptice v bližino, ki naj bi se potem vjele v zanjke. Pa jih je pri tem nečednem pobIu zalotilo orožništvo, ki je dalo že vjetim pticam svobodo, zato pa lio vtaknilo nepridiprave v kletko.
Plesna šola. Sokol otvori v nedeljo 9. t. m. ob
8.	uri zvečer v dvorani Sokolskega doma plesno šolo.
Jesenice
Jesenice rastejo. Od leta do leta po vojni rastejo pri nas hiše kakor gobe. Vsak, kdor le more, si postavlja svoj hram z zavestjo: »Moj dom je moj grad!« Mesto gre le v dolžino in tako nastaja »dolga vas*. Meje med Jesenicami in Javornikom ne vidiš, če je ne veš. Vmes je nastala nova vas. Tudi na griču med ljubljansko železnico se dvigajo hiše. Gradi se mnogo v smeri proti Hrušici. Vasica Plavž, ki spada zdaj pod mesto, bo v kratkem zvezana z njim. Stanovanjska kriza je skoro rešena. Grade se seveda eno- ali dvostanovanjske hiše in vile.
V sredini mesta pa so velike stavbe, kot Sokolski dom, Krekov dom, osnovna šola, poslopje za pisarne KID. Dobili bomb tudi carinarnico; v načrtu je tudi nova kavarna ge. Čopove, ki naj bi stala nasproti carinarnice.
Zelo umestno in potrebno bi bilo, če bi si na Jesenicah omislili javna stranišča. Povdarjamo, da so Jesenice mesto, kjer je velik tujski promet. Ne samo radi tujcev, tudi radi nas samih. Higijena pred vsem!
Cerknica
Električna razsvetljava bi bila našemu sodišču nujno potrebna. To občuti posebno oni, ki ima v njcin opraviti v večernih urah. Zdaj že zgo.ljj nastopi trdna tema. Uraduje se do 6. ure zvečer. Gospodarski odbor trga, čigar last je stavba, se je sicer že lani bavil s tem vprašanjem, toda brez' uspeha. Na sodišču še vedno gori petrolejke, vse na okoli se pa bohoti moderna Ilič elektrika. Električna razsvetljava je namreč v pritličju in v drugem nadstropju poslopja že napelja-ia. Stroški razsvetljave še v prvo nadstropje bi bili vsled tega zelo malenkostni. Želimo, da odbor ta nedostatek v kratkem odpravi, saj s tem n j bo samo zvišana vrednost poslopja, ampak b > dvignjen tudi ponos našega trga.
Rečica ob Savinji
Sejem. Običajni Lenartov živinski in kramarski sejem se je letos bolj slabo obnesel.
Sokol. Kakor se sliši, se namerava ustanoviti pri nas Sokol, kakor v večini krajev po Savinjski dolini. Upamo, da se bo ta misel uresničila, spj imamo učiteljstvo, ki bo delalo za razvoj Sokola. Pozdravljamo načrt in želimo, da se čim preje uresniči!
Šmartno pri Litiji
Iznenadili smo se. V petek je pripeljal skozi Šmartno krasen poštni voz iz Litije proti Sv. Križu, in zopet s parom konj kakor nekdaj. Sedaj vidimo, da naš apel v »Jugoslovanu« ni bil zaman. Tudi poštna zveza z litijskimi vlaki je ugodna.
Pevsko društvo »Zvon« sodeluje polnoštevilno v nedeljo 9. t. m. v Trbovljah.
Stavbno gibanje. Novo hišo je zgradil na periferiji šmartna proti Kostrelnici g. Tine Blaj. Hiša, ki je podobna vili, bo v kras okolici. Stavbna dela vodi litijska tvrdka Gorenc.
Martinov letni sejm se vrši letos v ponedeljek po sv. Martinu.
Cestno srezko načelstvo je te dni temeljito posulo z gramozom cesto skozi Šmartno proti Črnem potoku in Kostrelnici. Vprašanje je, kdaj nas zveže nova cesta iz Zatične, ki je do meje cestnega okraja že več let gotova, a za promet zaprta.
Dolenjske Toplice
Tukajšnje sokolsko društvo je v torek 28. oktobra na primeren način proslavilo čehoslovaški praznik. Društveni starosta br. Gregorc je v slavnostnem govoru omenjal slavno zgodovino bratskega češkoslovaškega naroda ter pomen praznika, ki ga tudi Jugoslovani smatramo za svoj praznik. Po govoru je pevski zbor zapel Kje doni je moj, Hej Slovani in Lepa naša domovina.
Žalostni praznik Vseh vernih duš dan je bil pravi jesenski dan, meglen in deževen. Kljub te mu je bilo pokopališče, ki ima krasno lego, lepo ovenčano in okrašeno. Po žalnem cerkvenem opravilu je združen pevski zbor prav lepo zapel par žalostink — nagrobnic. Tudi petero vojaških grobov, ki bi ostali sicer zapuščeni, je okrasila šolska mladina pod vodstvom učiteljstva.
Ogenj v dimniku. V ponedeljek 3. t. m. so se vnele saje v dimniku restavracije g. Milana Zupanca »Pri mostu«. Nevarnost je bila tem Večja ker je iz gostilniške sobe napeljana cev v dimnik in je pri tej odprtini uhajal plamen v sobo ter je že pričela goreti kredenca. K sreči je bilo to popoldne, ker če bi se to pripetilo ponoči, bi bil neizogiben.
Blagoslovitev motorne brizgalne. Prihodnjo nedeljo 9. t. m. se vrši v Toplicah slavnostna blagoslovitev nove motorne brizgalne tukajšnjega gasilnega društva. Pričakovati je, da bo slavnostno prireditev posetilo več bližnjih okoliških društev in prijateljev gasilstva, zlasti še ker je topliško gasilno društvo eno najstarejših v tukajšnjem okraju.
Stran 5
Poslovilo konzula dr. Resla
»Težka je ura ločitve, toda sveta dolžnost me kliče zopet v domovino. Ne morem ver jeti, da sem bil že pet let deležen vašega dela, da sem obenem deležen vaših simpa ti J. Videl sem uspehe vaših stremljenj in predvsem vaše velike ljubezni do nše drža ve, domovine, naroda In njegovim reprezen tantom. Za ta globoki bratski čut se vam i: srca zahvaljujem in čutim, da danes ni trebs več izgovarjati gesla zvestoba za zvestobo, tem več samo zvestoba tudi brez računa revanže Naše sorodstvo, krvno in jezikovno, naša sorod nost mišljenja, naše kulturno zbliževanje in on veliki koridor bratske ljubezni so jamstvo sve tle bodočnosti, katero sem videl graditi z delon možgan in čuta. Ne bom pozabil nikdar na lep čas svojega delovanja v prekrasni Sloveniji kjer sem bil konzul ne samo z razumom, am pak tudi s srcem. Zahvaljujem se vam za tc duševno in čustveno obogatenje in v bodočih mojih stremljenjih vam bom vedno bliži, vaše mu delu pa navdušen brat.«
Nenavaden incident v Wolfovi ulici
S skrhanim pipcem je neki delavec urezal \ vrat inž. kandidata
Bilo je kmalu po polnoči ob uri duhov. Veseli gostje so zapuščali krčme. Inž. kandidat P. K. je bil tudi dobro razpoložen. Prišel je iz Krapeževe kleti in kako je prišel v Wol-fovo ulico in kaj se je tam ž njim zgodilo, sam dobro ne ve. Ranjen je padel na tla. Dvignili so ga člani neke družbe, ki je za njim prišla ter ga odvedli na reševalno postajo, od koder so ga odpeljali z rešilnim avtom v javno bolnico. Tu so mu zdravniki za vratom izprali in obvezali. Danes zjutraj pa je že zapustil javno bolnico.
Kmalu po tem incidentu v Wolfovi ulici je policijski stražnik prijel nekega delavca leta 1905. v Kranju rojenega Blaža C., ki je usodni trenotek korakal po VVolfovi ulici z nekim znancem. Oba sta bila nekoliko vinjena. Na stražnici je Blaž priznal, da je s svojim nebrušenim »šklocom« zamahnil proti nekemu človeku, ker so ga baje izzivali. Pri njem so našli pipec, toda nekateri trde, da je premeteni Blaž vrgel nož, s katerim je zamahnil proti P., v Ljubljanico, kajti dogodek se je odigral na vogalu Sve tinove trgovine. Povedal je tudi v svoj zagovor, da je zato sunil, ker mu je P. prisolil klofuto Pravil je tudi, da je v Wolfovi ulici naletel na neko družbo, ki se je prepirala in da ga je nekdo dvakrat udaril po glavi. Koliko je te zagovor resničen, bodo pač nepristranske priče pojasnile. Blažev znanec jo je bil poprej odku ril z bojišča. Neka priča pravi, da je videl kako je bil P. napaden in da je obležal na tlel v krvi.
Blaža so začasno pridržali v policijskem za poru. Ali je bila rana težjega značaja, bodo ugo tovili zdravniki. Rana je bila približno 2 cm dolga in 1 cm globoka. Poldetu je zato težko, ker se je odpravljal te dni v inozemstvo, da nadaljuje tam študij.
Sokolstvo
Sokolska župa Ljubljana
Sprejema g. predsednika vlade Pero Živkoviča se udeleži Sokolstvo v kroju. — Zbirališče ob 9*30 na telovadišču Sokola I. na Taboru. Zdravo!	Župna	uprava.
Sokol v Zg. šiški. Naša želja, imeti lastne društvo, se je izpolnila. Trudu pripravljalnega odbora, s predsednikom br. Poharcem na čelu se imamo zahvaliti, da je bratska župna upra va odobrila ustanovitev društva v Zg. Šiški Ustanovna skupščina se vrša že to nedeljo 9 t. m. ob pol treh popoldne v dvorani Narod prosvetnega društva Vodnik pri Kameniti mizi Za člane je udeležba strogo obvezna, ostale prijatelje pa iskreno vabimo. Radi bi v naši sredi tudi pozdravili zastopnike ljubljanskih in okoliških društev. — Zdravo!
"Radio
Ljubljana, sobota, 8. novembra: 12.15 Plošče (mešani program). 12.45 Dnevne vesti. 13.0<i Čas, plošče, borza. 17.30 Plošče. 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (Rapalski zaliv). 18.30 Radio orkester: Hawai jazz. 19.30 Ga. Hrovat: V stoletju tehnike, filmska kultura. 20.30 Prenos iz Beograda, opera. 22.30 Časovna napoved In poročila, plošče.
Ljubljana, nedelja, 9. novembra: 9.30 prenos cerkvene glasbe. 10.00 versko predavanje g Jagodica. 10.20 Groga in drug. Murnikov ro man čita g. Novak. 10.45 šah. 11.00 koncert ra dio orkestra. 12.00 Tedenski pregled. 15/M kmetijsko predavanje. 15.20 radio orkester
17.00.	Kje je meja? Veseloigra. Ljudski oder
18.00 samospevi ge. Bemot-Golobove, za ten poje Mirko Premelč svoje šlagerje. ‘22.00 po ročila in lahka glasba. 23.00 napoved programa
Zagreb, sobota, 8. novembra:	13.30 Novice
17.00 Koncert Radio kvarteta. 18.30 Novice. 19.4< Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere i* B»o grada, vmes novice in vreme.
Beograd, sobota, 8. novembra: 17.05 Otroška ura. 17.3« Plošče. 19.30 Razvoj srbske literature (S. Kordič). 20.00 Prenos iz gledališča, nate balalajka koncert.
1
TERPENTINOV ZIAT0R0B
Zlflfogeg^fcgpcnfincve milo vavuje veiše perilo
Zatirajmo češpljevega kaparja ali ščiiasto uš
Mesečnik »Sadjar in vrtnarc je že mnogokrat opozarjal na tega škodljivca, ki ogroža naše češpljeve nasade, ter dajal navodila za njega uspešno zatiranje, poslednjič prav Izčrpno v svoji letošnji septemberski številki. Baš tudi v Dravski banovini so brez malega vsi slivnjaki močno napadeni po češpljevem kaparju ali ščitasti uši, bolj y pregostih in zanemarjenih kot v preredkih in dobro negovanih nasadih. Žalosten je pogled na gajasto-črno drevje, ki se naglo suši in umira. Kapar se kaj rad naseli na mladem češpljevju in pre-uniči razmeroma v malo letih. Škodljivca tu ne bomo opisovali, marveč hočemo podati le nekoliko prikrojeno kratko navodilo za njega zimsko zatiranje iz navedenega strokovnega glasila. Za to delo je ravno zdaj pravi čas.
Jesensko okapanje z gnojenjem pod kapom krone krepi drevo, škodljivca pa ne odpravi. Jeseni je treba drevje očistiti mahu in lišajev, porezati ali gladko odžagati suhe veje In vrh sploh primerno razredčiti. Pomrlo drevje posekamo, nepotrebne grmiče iz korenin čedno »trebimo. Vse odstranjene drevesne dele je treba zbrati in sežgati.
Razen tega je zelo priporočljivo limsko škropljenje, ko drevje počiva, z razredčenim arborinom. Arborin je drevesni karbolinej in ga imajo v zalogi tudi razne kmetijske organizacije. Delo gre najboljše od rok s posebno drevesno škropilnico, ki daleč nese, ali pa tudi z dobro vinogradsko škropilnico s podaljšano škropilno cevjo posebno pri višjih drevesih. Drugače si moramo pomagati z lestvijo ali s kakim drugim stojalom. Škropilnico moramo vselej hitro izprazniti in koj nato dobro izprati.
Arborin razredčimo tako-le: 1 del arborina na 12 do 14 delov vode, torej n. pr. 5 kg arborina na kakih 60 do 70 litrov vode. S to mešanico poškropimo drevje v zimskem času dvakrat: prvič, ko listje odpade, to je oktobra ali začetkom novembra, drugič pa, preden začne češpljevje brsteti, to je marca, a vselej ob lepih dneh, ko ne zmrzuje. V navedenih časih so kaparji na potovanju — lezejo po drevju — in najbolj občutljivi, pozimi so pa v skrivališčih in jim ne pridemo zlahka prav do živega. Poškropiti moramo vse dele drevesa. Ker vse zalege le ne moremo naenkrat zatreti, je treba to delo v naslednjih letih ponavljati toliko časa, da je drevo čisto.
Torej čiščenje in okopavanje z gnojenjem ter jesensko in pomladno škropljenje češpljevja z razredčenim arborinom so neobhodno potrebna dela za uspešno zatiranje kaparja. — A. Ž.
Gospodarske vesti
X Problemi Narodne banke. Uprav« Narodne banke je pričela intenzivno proučevati vprašanje otvarjanja novih podružnic v banovinskih sedežih. Pri prihodnji seji, ki se bo vršila koncem tega meseca se bo tudi podrobneje proučevalo vprašanje novega zakona o Narodni banki, ki je Je izgotovljen in je bil predložen finančnemu mini-Btrrstvu. Nadalje se bodo pretresali projekti pravilnika o delu banke in njenih podružnic, o zavarovanju uradništva, o delu tvomice novčanic In tako dalje.
X Ugodno višanje vlog v naših denarnih zavodih. Skupno stanje vlog vseh denarnih zavodov v Jugoslaviji, tako državnih, samoupravnih in privatnih je znašalo 31. marca 1929 10.581,000.000 dinarjev, 30. junija 1929 10.976,000.000, 31. marca 1930 12.236,000.000, 30.junija 1930 12.238,000.000. Iz teh podatkov razvidimo, da vloge v naših denarnih zavodih stalno polagoma napredujejo, Ker povišanje od 30. junija pa do 31. decembra 1929 prihaja v glavnem od kapitaliziranja obresti. Zanimiva in razveseljiva je činjenica, da vloge v Dravski banovini rastejo z znatno hitrejšim tempom, kakor pa v drugih predelih naše države.
X Plemensko govedo montafonske pasme na zagrebškem velesejmu. Upraviteljstvo Meinlo-vega veleposestva »Freudenau« v Apačah je razstavilo na letošnjem zagrebškem velesejmu prvovrstno zbirko deloma brejih telic, ki so vzbujale s svojo izenačeno obliko in barvo splošno pozornost. Kakor je bilo razvidno iz predloženih izkazov, ima to govedo prvovrstni rodovnik, saj so dale njih matere na leto povprečno 4.047 kg mleka. Ocenjevalna komisija je priznala upraviteljstvu poleg premij tudi »zlato kolajno«. Vso kolekcijo je kupila na priporočilo vseučiliščnega profesorja g. dr. S. Ul-mansky-a uprava državnega veleposestva Belje
Borzna poročila
dne 7. novembra 1930 Devizna tržišča.
Ljubljana, 7. novembra. Amsterdam 22*705— 12.765, Berlin 1346, Bruselj 7*874, Budimpešta 9 885, Curih 1094 40—1097 40, Dunaj 7 9563, Lon-don 274 33, Newyork 56 265—56 465, Pari* 220 81 —222 81, Prag« 167 06-167 86, Trst 294 57—296 57.
Zagreb, 7. novembra. Amsterdam 22*735 bi., Dunaj 79413—79713, Berlin 13 445—13 475, Bru •elj 787'40 bi., Budimpešta 987—990, London 273*93—274*73, Milan 294*50—296*50, Newyork ček 56'265—56‘465, Pariz 220 81-222 81, Praga 167*06 —167 86, Curih 1094‘40—1097'40.
Beograd, 7. novembra. Berlin 13'4450—134750, Bruselj 785*90—788*90, Curih 109440—1097 10, Dunaj 79417—797'17, London 273 93—27413, Nev york 56'26—56'46, Pariz 22081—22181, Praga 167*06—167 R6.
Dunaj, 7. novembra, d. Amsterdam 285 57, Beo-gradl2'5775, Berlin- 169 40, Bruselj 99 06, Budimpešta 124*22, Bukarešta 4*215, Kopenhagen 189*85, London 34'4975, Madrid 80'80, Milan 3716, New-york 710, Pariz 27 895, Praga 21'055, Sofija 5145, Stockholm 190'40, Varšava 79*56, Curih 137*83.
Curih, 7. novembra. Beograd 9*1280, Pariz 20*24, London 25*0325, Newyork 515*25, Bruselj 71*56, Milan 26*97, Madrid 58*20, Amsterdam 207*45, Berlin 122*83, Dunaj 72*56, Sofija 3*73, Pragu 15*28, Varšava 57*75, Budimpešta 90*20.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 7. novembra. Državni papirji: 1% inv. pos. 85—«7 (87*85), vojna škoda ar. 429*50-431 (430*50), vojn« škod« dec. 429*50—130*50, vojna škoda februar 424 bi., 4% agr. obv. 54 bi., 7% Bler. pos. 81*50—82 (81*50—81*75), 8% Bler. pos. 91—92*25, 7% pos. hipot. 80*50—81*25. _ — Banke: Hrvatska 50 «L, Praštediona 925—927*50, Udružena banka 191—193, Ljubljanska kreditna banka 122 d., Medjunarodna banka 67 d., Narodna banka 8050—8150. — Industrija: šečerana Osijek 296—298, Trboveljska 374—377, Slavonija 200 d„ Vevče 124 d.
Beograd, 7. novembra. 1% inv. pos. 85—87, 7% Blaire 80*50-81, Rdeči križ 22—25, Narodna bank« 8130.
Dunaj, 7. novembra, d. Bankverein 17*10, Kreditni zavod 46*90, Dunav-Sava-Adria 11*35, Prioritete 87*89, Trbovlje 46*55, Leykam 3*90. Notacija naSih državnih papirjev v inozemstvu. London, 7. novembra. 7% Blaire 79*75—80 50. Newyork, 7. novembra. 8% Blaire 91—92 ?•>, K Blaire 80—80*75, 7% pos. drž. Hip. banke 79*75—80.
Žitna tržišča.
N« ljubljanskem tržišču tendenca neenakomerna, promet: 1 vagon pšenice, 3 vagone koruze.
Novi Sad, 7. novembra. Pšenica: slav. 77/78 kg 125—1271/«, ostala neizpremenjena. Vse ostalo ne-izpremenjeno. Promet: pšenica 13 vagonov, oves 1 vagon, koruza 20 vagonov, moka 6 vagonov, otrobi 6 vagonov. Tendenca: neizpremenjena.
Sombor, 7. novembra. Pšenica: baška potiska 140—145, baška okolic« Sombor 127 M!—132 i-j, gornjebaška 79/80 kg in ban. Bega šlep 79 kg 137^—142*4, sremska 78/79 kg 127‘/*-132K, slavonska 78 kg 125—130, banat. Bega kanal 79/80 kg in ban. Dunav šlep 79 kg 135—140. — Oves: baški 132«—137K, sremski, slavonski 135—140. Ječmen, fižol in otrobi neizpremenjeni. — Koruza: bačka, sremska stara 92«—79^, baška, stara Dunav šlep 971/*—102«, baška nova posušena 77 H—82«, baška nova garant. 60—65, baška nova
december, januar 65—70. — Moka: Og, Ogg 245— 255, 2. 215—225, 5.190—200, ostala neizpremenjena. Tendenca mlačna. Promet 348 vagonov.
Budimpešta, 7. novembra. Tendenca prijazna, promet miren. — Pšenica: marec 15*36—15*41 (15*38—15*39), maj 15*45—15*51, (15*50—15*51). — Rž: marec 8*54—8*57 (8*57—8*58). — Koruza: maj 11*63—11*78	(11*76—11*77), transit maj
9*55—9*58.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca mlačna, promet: 2 vagona bukovih drv, 1 vagon remeljnov.
Spori
ODLOČITEV V DRŽAVNEM PRVENSTVU V Ljubljani odpade za jutri določena atrakcija Ilirija : Primorje, ker je Ilirija sklenila, da se ne udeleži pokalnega tekmovanja. Vrši se edino še nedoigrani del tekme Grafika : Jadran, ki je bila prejšnjo nedeljo v 12. minut drugega polčasa prekinjena.
Glavno zanimanje je osredotočeno na državno prvenstvo. Jutri se bo odločilo, kdo bo prvak. Tudi v Ljubljani vlada veliko zanimanje. Prijavljenih je že precejšnje število gledalcev, ki se bodo peljali v Zagreb, kjer se srečata naj-večja favorita Concordia in BSK. Za nobno tekmo še ni bilo takega povpraševanja po vstopnicah in so že danes vsi prostori razprodani. Pričakovati je rekordnega obiska, ki bo najbrže presegel število 15.000, kar bi bil dosedaj največji obisk, ki ga je kedaj zaznamovala kaka nogometna tekma v Jugoslaviji.
Vsi večji tu- in inozemski časopisi so najavili svoje posebne poročevalce.
Letošnje državno prvenstvo presega po zanimivosti in nejasnosti v vprašanju prvaka vsa dosedanja tekmovanja. Slučaj je nanesel, da pade odločitev šele v zadnjem kolu in imajo kar štirje klubi možnost, da si pribore državno prvenstvo. Z ozirom na enakovrednost vseh moštev je vsaka prognoza odveč, počakati moramo rezultate.
MARIBORSKI ŠPORT	?
Tekme za pokal LNP Jutri se odigra v Mariboru prvo kolo nogometnih tekem za pokal LNP. Ob 13*15 se srečata
S. K. železničar : S. K. Svoboda
Železničar je pri tej tekmi siguren zmagovalec, vendar ne bo imel baš lahkega stališča, kajti Svo-
Vsa pleskarska in ličarska dela
izvršujem po najsolidnejših cenah Jvan @enus«i
pleskar in li(«
LJUBLJAIA, Igriška ulica štev. 10
ta.
Ta. £nJ&-AuImO* /oU^CU
56
Ot. #vauUrZ*Ac
Jv*.
<&&-vvv
Turisti in potniki!
Ne drenjajte se pri kolodvorski blagajni, temveč nabavite si vozne listke za isto ceno pri tvrdki
„PUTNIK" .
nasproti kolodvora (Hotel Miklič)
Izredna prodaja
RAZNIH MOŠKIH IN DEŠKIH OBLEK, SUKNJIČEV RAGLANOV, MANUFAKTURE, GALANTERIJE ITD
na Gosposvetski cesti štev. 8
(poleg mesarije Slamič)
Cene skoraj polovične!	Ne	samudite ugodne prilike!
Samo, dokler traja zaloga. Pričetek prodaje v poned. 8. t. m.
9tev. 3839.
742
Razglas
V založbi ministrstva s« šume in rudnike je izšl« knjig« Sumanki zakoni i predpisi I. DEO Zakon o šumoma
ki sta jo opremil« s komentarjem, uredbami in s pravilniki gg. univ. profesor dr. Josip Bal en in drž. svetnik dr. Stevan Sagadin. Knjiga vsebuje avtentičen tekst zakona s vsemi uredbami, pravilniki, odloki in formularji, ki so v zvezi s tem zakonom; nadalje natančen komentar, ▼ katerem so pojasnjene vse intendje, ki so vodile ne samo ministrstvo za šume in rudnike, temveč tudi vrhovni zakonodavni svet pri sestavi tega važnega narodno-gospodarskega sakona.
Delo vsebuje 320 tiskanih strani velikega formata ter j« tiskano v latinici.
Cena elegantne v platno vezane knjige znaša 100 Din po komadu (obenem ■ poštnino) ter «• lahko naroči pri direkciji šum v Ljubljani.
DIREKCIJA SUM V LJUBLJANI, dne 5. novembra 1930.
Glej, glej, saj resi
V prvi strokovni delavnici bo ne popravljajo snežni čevlji samo v črni barvi, ampak tudi v ijavl. — Avgust Skof, Boritnikov trg. Letos znatno znižane cene.
Zračno
- stanovanje
2 sobi in kuhinja s pritiklinami, elektriko, vodovodom In vrtom i Ježici 91, poleg avtopost. „Ruski Car takoj odda Dobnikar Ivan. *	745
boda bo skušala doseči časten rezultat, da vsuj nekoliko popravi poraz pri prvenstvenih tekma!u
Ob 15. uri se spoprimete stara rivala
ISSK. Maribor : S. K. Rapid
Kdo izmed obeh protivnikov se bo placiral v finale, je še negotova stvar. Več izgledov ima sicer Maribor, ki bo topot nastopil kompleten, s Korenom II. v golu, vendar tudi Rapid lahko preseneti, posebno v sedanji, na novo pregrupi-rani postavi. Sigurno pa je, da bosta obe moštvi napeli vse sile, da izvojujeta zmago. Pričakovati je torej zanimive in ogorčene borbe.
Obe tekmi se o'digrata na igrišču S. K. Rapida.
Finale med zmagovalcema se bo odigral i. novembra na igrišču »Maribora«.
Za jutri napovedana mladinska tekma med Železničarjem in Rapidom za pokal M. O. je bila preložena na 23. november.
Nogometna tekma v Zagorju. V nedeljo popoldne ob 14. na igrišču S. K. Zagorje nogometna tekma med Rudarjem iz Hrastnika iii S. K. Zagorjem. Vršila se	bo	ie	ob lepem	vremenu. Dobro bi bilo, če bi	se	ob	tej priliki	zbi-
rali prostovoljni prispevki, da bi se naš klub tudi gmotno nekoliko podprl.
Skok v višino 2'30 m. V belgijskem Kongu so dosegli zamorci plemena Vatusi naravnost neverjetne rezultate v skoku v višino. Skoki pa so bili izvedeni spričo najstrožje športne kontrole in moramo verjeti v njih pravilnost. Več zamorcev je z lahkoto preskočilo višino	2	m.	Najboljši rezultat je dosegel Kanjamuhanga,	ki	je sigurno	pre-
skočil 2*30 m, pri višini 2*40 m pa ni dosti manjkalo, da ni prešel preko late. Ti uspehi daleč presegajo svetovni rekord Amerikanca Osborni 2*03 m, potrdijo pa poročila velikega vojvode Mecklenburškega, ki je že pred leti poročal o neverjetnih zmožnostih zamorskih skakačev. Evropa takrat ni verjela in je smatrala poročila kot pretirana. Danes pa je vsak dvom neopravičen, kajti skakanju so prisostvovale najodličnejše in najverodostojnejše osebnosti v športu.
Sadno drevje:
jabolka, hruške, slive, črešnje, orehe itd. dobite pri drevesnici Josip Rosen-berger, Maribor, Tržaška cesta št. 64 Brzojavi: Rosenberg, Maribor, Telefon interurban 2301 — Zahtevajte ceniki
Le 6 NOVEMBRE 1980 est dčcčdee h VERSAILLES (France)
MHIflE m ranit
mfere de M. Emmanuel NEUVILLE,
Consul de France & LJUBLJANA.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
IT. No. 92.662.
Razpust društva.
Društvo: Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Sv. Duhu pri Krškem je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1980.
Po odredbi v. d. bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare, 1. r.
II.	No. 31.657.
Razpust društva.
Društvo: Podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda v Ižakovcih je razpuščeno, ker ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V Ljubljani, dne 30. oktobra 1930.
Po odredbi v. d. bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare, 1. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
AV 273/80-13.
2694-3-1
Oklic,
■ katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Koršič Karel, trgovec iz Maribora, je umrl dne 14. 6. 1930.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 19. novembra 1930 ob 10. url v sobi št. 8 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, k) niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 29. oktobra 1930.
•
P 92/30-2.	2699
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Radovljici z dne 31. julija 1930., opr. štev. L 9/30—8, je bila P d k o n Tončka, roj. Ribndikair, stanujoča na BI. Dobravi št. 79, zaradi umobolnosti omejeno preklicana.
Za oskrbnika-poinočnika je bil postavljen mož P i k o n Jožef, tovarniški delavec na BI. Dobravi št. 79.
Okrajno sodišče v Radovljici odd. I.,
26.	oktobra 1930.
E 611/80	*	2608
Preklic.
V izvršilni stvari zahtevajoče stranke Rode Valentina, posestnika in lesnega trgovca v Stari Vrhniki 41, zcrper zavezano stranko P o v -I e Vinka, posestnika v Selu 15, radi 45-000 dinarjev s prip. se na 10. novembra 1930. ob
9.	uri določeni dražbeni narok prekliče.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 4. novembra 1930.
E 668/30-10.
Dražbeni oklic.
2697.
kolarnico in hlevom, 1 vinogradniško, 2 njivskima, 2 travniškima in 1 pašniško parcelo, zemljiška knjiga Drenovec, vi. SL 41.
Cenilna vrednost: 22.258.50 Din; vrednost pritikline 2.160 Din; najmanši ponudek: 14.439 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Brežice, odd. II., dne 28. oktobra 1930.
Konkurzni razglasi
Dne 31. decembra 1930. ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 12 dražba nepremičnin: Hiša št. 36 v Drenovcu z vinsko kletjo,
2700
S 6/30—107.
736 Sklic zbora upnikov.
Konkurzna zadeva prot. tvrdke Gričar & Mejač v Ljubljani.
Sklicuje se zbor upnikov na dan
2 9. novembra 1930. ob 10. uri pri deželnem sodišču soba št. 132 v Ljubljani.
Dnevni red: Sklepanje o prezadolžemkinem predlogu na prisadno poravnavo.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. novembra 1930.
S 6/30—108.	*	2701
737 Naknadni ugotovitveni narok.
V konkurzni zadevi tvrdke Gričar & Mejač v Ljubljani, Šelenburgova uMca, se odredi naknadni ugotovitveni narok na
15. novembra 1930. ob 10. uri v sobi št. 132 deželnega sodišča.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
27.	oktobra 1930.
S 8/30-7.	*	2696
788	Sklep.
Prezadolženec: Ribič Rudolf, trgovec v Ptuju.
Prisilna poravnava, sklenjena dne 18. oktobra 1930 pri okrajnem sodišču v Ptuju med prezadolžencem in njegovimi upniki, se potrdi v smislu § 164. konk. zak.
Po tej poravnavi plača prezadolženec upnikom III. razreda 15*/» kvoto, plačljivo v 60 dneh po pravomočnosti poravnave. Kot porok in plačnik je pristopil k poravnavi g. Dasch Ernst, hišni pos. v Ptuju.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III. dne 23. oktobra 1920.
S 3/28-508	*	2671
739	Sklep.
V konkurzni zadevi Kajfež Antona iz Kočevja se določa za likvidovanje tn ustanovitev vrste naknadno zglašene in onih terjatev, ki bi se morda še zglasile do ugotovitvenega naroka, na 24. novembra 1930. ob 10. uri 15 minut pri okrajnem sodišču v Ribnici v sobi št. 7.
Okrajno sodišče v Ribnici, odd. 1., dne 3. novembra 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
6t. 9902/11.	2684-2-1
Razpis.
Direkcija dri rudnika v Velenju razpisuje za na dati 9. dece mbra 1 930. ob 11. u r i nabavo:
500 m gumijevega kablja 8X2'5 mms,
4 komade razdelita ih baterij za razsvetljavo (Liohverteilungiskasten).
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 4. novembra 1930.
6t. 9906/11..	2682—2—1
Razpis.
Direkcija drž. rudnika v Veienju razpisuje za na dan 2. d ec e m b ra 1930. ob 11. uri nabavo:
3000 kg bencina.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 30. oktobra 1930
2687
Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje > dne 81. oktobra 1930.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga ......	287,035.798-65
Posojila .  ........................ 1.561,390.965-27
Račun za odkup kronskih nov-
čanic............................... 929,330.645-35
Račun začasne zamene . . .	148,275.675-33
Dolg države....................... 2.997,155.034"—
Vrednost državnih domen, zastavljenih zaizdanjenovčanic 2.138,377.163-— Saldo raznih računov ....	841,577.238-46
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano
Rezervni fond....................
Novčanice v obtoku . . . . Državni račun začasne zamene Terjatve države po raznih računih ...........................
Razne obveznosti.................
Terjtve države za zastavljene
domene.........................
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde . . . .
8.903,142.520 08
80,000.000 — 12,863.683-99 5.571,880.015--148,275.675-33
58,636.470-10
860,053.642-64
2.138,377.163--
83,055.870-—
8.903,142.520-06
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic 5M % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastavo 7% na leto.
•
Št. 6130/1. H. F./30.	2695
Razpis.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani odda na osnovi pravilnika za zdravniško službo bolniškega fonda za državno prometno osebje in pravilnika o ureditvi centralnih ambulant za specijalno zdravljenje službo zdravnika za fizikalno zdravljenje in elektroterapijo v podružnici Centralne ambulante v Mariboru, Frankopanova ulica.
Ordinacije se bodo vršile 3krat na teden po 2 uri in mora prosilec dokazati specijalno iz-vežbanost in prakso v tej panogi zdravljenja.
Vsa ostala pojasnila daje podpisana uprava med uradnimi urami.
Kolkovano in pravilno z dokumenti opremljeno prošnjo je treba vložiti do 20. novembra t. 1. pri podpisani upravi.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri Direkeiji drž. železnic.
V Ljubljani, 6. novembra 1930.
Št. 493/80.
2648-8-8
Razpis.
Z odobritvijo kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 15 oktobra
1930.,	VI No. 21820, razpisuje uprava Banovinske ženske bolnice v Ljubljani po zakonu o drž. računovodstvu (čl. 86—105, oddelek B, pogodbe in nabave)
I.	javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 9. decembra 1980 ob 11. uri v pisarni utprave Banovinske ženske bolnice v Ljubljani za:
1. dobavo in montažo kompletne vzddave sterilizacijske naprave in
2. opremo operacijskih prostorov.
Podrobnejša pojasnila in podatke ter dražbe-
ne in dobavne pogoje dobe interesenti ob uradnih urah pri upravi Banovinske ženske bolnice.
Uprava Banovinske ženske bolnice v Ljubljani,
dne 8. novembra 1930.
o
Štev. 1678-1930.	2688-3-2
Razpis.
Po naročilu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 24. oktobra
1930.,	VI. No. 20.787 razpisuje uprava banovinske bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Stu-denec v Ljubljani po zakonu o državnem računovodstvu (člen 86—105, oddelek B, pogodbe in nabave) pismeno ofertalno licitacijo, na dan 10. decembra 1930. ob 11. ari in sicer za dobavo 700 kocev.
Licitacija se vrši v ravnateljski pisarni banovinske bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip 52.
Podrobnejša pojasnila dobe interesenti ob uradnih urah pri upravi bolnice, kjer si lahko ogledajo tudi vzorec za koce, ki jih je dobaviti.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 dinarjev, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije med 10. in 11. uro dražbeni komisiji, če jib ne dopošljejo prej pravočasno po pošti.
Ponudbe morajo biti v zapečatenem ovitku (kuverti) z oznako: »Ponudba za dobavo 700 kocev ponudnika N. N.«
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da so mu dobavni pogoji v celoti znani in da nanje pristaja.
Obenem s ponudbo, toda v posebni kuverti, je treba predložiti dražbeni pomisiji:
1. potrdilo o položeni kavciji,
2. potrdilo o plačanih davkih za tekoče trimesečje,
3. potrdilo o dražbeni sposobnosti.
Vsak ponudnik mora pravočasno položiti kavcijo, jugoslovanski državljani 5%, inozemci 10% ponujene vsote. Kavcijo je treba položiti v gotovini ali v vrednostnih papirjih po členu 88. zakona o državnem računovodstvu, in sicer pri Hipotekarni banki, davčnem oblastvu ali pa pri upravi bolnice, pri poslednji najkesneje do
10.	ure na dan licitacije.
Licitacijska komisija in nadzorna oblast ni vezana na najnižjo ponudbo.
V Ljubljani, dne 3. novembra 1930.
Uprava banovinske bolnice za duševne bolezm Ljubljana-Studenec.
Razne objave
Poziv upnikom.
2690—8—2
Gospodarska zadruga v Gornji Radgona, r. z. z o. z., je po skiepu občnega zbora z dne 15. oktobra 1930. prešJa v likvidacijo in se razdružd.
Eventualni upniki naj prijavijo svoje terjatve do 31. decembra 1930.
Likvidatorji.
2693-8-1
Poziv upnikom!
Kovinarska nabavna zadruga v Lescah, r. z. z o. z. v likvidaciji, poziva morebitne upnike v smislu § 40. z. z., da ji čimpreje prijavijo svoje terjatve.
Ivan Kapus,
kovač na Posavcu, p. Podnart, likvidator.
2702
Objava.
(zgubil sem orožni list štev. 103, ki mi je bi: izdan od Breškega načelnika v Mariboru, desni breg, dne 6. marca 1929. Proglašam ga za neveljavnega.
Repolusk Miha, s. r.
27
Conan Doyle:
težnji csvefa
(1» angleščina prevedel e avtorjevim dovoljenjem Iv. Uulatek.)
>Dva tisoč dolarjev v zlatu in pet tisoč v bankovcih.«
>To bo zadostovalo. Jaz imam približno tudi toliko. Podvizati se moramo skozi gorovje proti mestu Carson. Najbolje je, ako zbudite Lucijo. Zelo dobro je, da posli ne spe tukaj v hiši.«
Medtem ko je Ferrier odšel, da pripravi hčer na odhod, je Jefferson Hope zložil ves živež, ki ga je našel, v majhen sveženj in napolnil lončen vrč z vodo; iz lastnega izkustva je vedel, da je bilo v gorah malo studencev in ti so bili vrhu tega še zelo oddaljeni drug od drugega. Komaj je dovršil Bvoje priprave, se je vrnil oče s hčerjo, pripravljen za odhod. Pozdrav med ljubimcema je bil presrčen toda kratek, kajti minute so bile dragocene in mnogo je bilo treba še ukreniti.
»Neutegoma moramo odriniti,« je rekel Jefferson Hope z zamolklim, toda odločnim glasom kakor človek, ki pozna velik obseg nevarnosti, a si je ojeklenil srce Zflnjo. »Vhodi spredaj in zadaj so zastraženi, ako pa smo oprezni, se lahko splazimo skozi stransko okno in Preko polja. Ko dospemo na cesto, smo samo dve milji od klanca, kjer nas čakajo konji. Ko se zdani, moramo biti ie daleč v gorah.«
>Kaj pa, ako nas ustavijo?« je vprašal Ferrier.
Hope je udaril po kopitu samokresa, ki mu je štrlel Izpod suknje. »Ako pa jih je preveč za nas, vzamemo dva, tri seboj,« je rekel z grozečim nasmehom.
Pogasnili so vse luči v hiši in iz temnega okna se je Ferrier pozorno oziral po polju, ki je bilo njegovo, ki ga je pa sedaj nameraval za večno zapustiti. Dolgo časa ai je zbiral poguma za to žrtev, toda misel »a čast in
srečo svoje hčere je premagala vsako obžalovanje zavoljo izgubljenega premoženja. Sumeče drevje in širno, mirno žitno polje, vse je bilo tako pokojno, tako srečno, da je bilo težko ohraniti se pri zavesti, da je v vsem tem prežal duh umora. Toda bledi in neomajni obraz mladega lovca je pričal, da je ob svojemu prihodu videl dovolj. In to ga je spoprijaznilo z nujnostjo odhoda.
Ferrier je nosil vrečico z zlatom in bankovci, Jefferson Hope neznatno zalogo živeža in vodo, Lucija pa majhen sveženj z nekaterimi svojimi bolj dragocenimi stvarmi. Počasi in skrbno so odprli okno ter čakali, dokler ni temen oblak nekoliko zatemnil noči; nato pa so drug za drugim zlezli v mali vrt. S pridržano sapo in s sključenimi telesi so se plazili preko njega, došli do plota in stopali ob njem dalje, dokler niso skozi neko odprtino v njem prišli na žitno polje. Toliko, da so dospeli do semkaj, je mladi lovec zgrabil svoja spremljevalca za roko in ju potegnil v senco, kjer so tiho in trepetaje obležali.
Dobro je bilo, da je življenje v preriji naredilo Jeffersonov sluh oster kakor risov. Komaj so se ustavili, so nekoliko korakov proč naekrat začuli otožno skovikanje gorske sove, kateremu je takoj odgovorilo drugo skovikanje v majhni daljavi. V istem trenutku se je iz odprtine, skozi katero so pravkar prišli begunci, prikazala nerazločna postava, ki je ponovila otožno znamenje, nakar se je iz teme prikazal še en človek.
»Jutri o polnoči,« je dejal prvi, ki je bil po vsej priliki višji. »Kadar se whip-poor-will (kričeča pod-hujka) trikrat oglasi.«
»Dobro,« je odvrnil drugi. »Ali naj povem bratu Drebberju?«
»Sporoči mu in po njem ostalim. Devet proti se dem!«
»Sedem proti pet!« je odgovoril drugi in postavi sta odhiteli vsaka na svojo stran. Poslednje besede so bile očividno geslo in protigeslo. Kakor hitro so njihovi ko-
raki utihnili v daljavi, je Jefferson Hope skočil na noge, peljal oba z največjo naglico preko polja in podpiral dekle, kadar je pešalo.
»Naprej! Naprej!« je zahropel od časa do časa. »Srečno smo prišli skozi vrste njihovih straž. Sedaj je neodvisno od hitrosti!«
Ko so bili na veliki cesti, so hitro napredovali. Samo enkrat jim je prišel nekdo naproti; pa so smuknili na polje in se tako izognili nevarnosti, da bi jih bil spoznal. Cez nekaj časa je lovec zavil na ozko, razdrapano stezo, ki se je vila v gore. Dva temna, razklana vrhunca sta se v temi dvigala nad njimi, soteska med njima pa je bila Eagle Kanon, kjer so jih čakali konji. Z nezmotljivo samozavestjo je Jefferson Hope vodil svoja tovariša med velikimi skalami in ob strugi posušenega hudournika, dokler niso dospeli do samotnega od skalovja obdanega kraja, kjer so bile zveste živali privezane. Deklico je po sadil na mulo, starega Ferrierja na enega konja, Jefferson Hope pa je vodil drugega po strmi, nevarni stezi.
Na eni strani se je dvigala kakih tisoč čevljev visoka, črna, preteča skala, na razdrapani površini polna bazaltnih stebrov, ki so bili podobni rebrom mogočne okamenele živali. Na drugi strani je divje skalovje in kamenje onemogočalo vsako hojo. Vmes pa se je vila vijugasta steza, ki je bila tupatam tako ozka, da so morali jezditi zapored in tako skalovita, da so samo izurjeni jezdeci mogli jahati po njej. Vzlic vsem nevarnostim in težavam pa so bili begunci veseli, saj je vsak korak povečal razdaljo med njimi in med strahovitim samosilni-štvom, pred katerim so bežali.
Kmalu pa so spoznali, da so bili še vedno v območju sodne oblasti svetnikov. Dospeli so do najbolj divjega in najbolj pustega dela klanca, ko je dekle prestrašeno vzkliknilo in pokazalo kvišku. Na neki skali, raz katere je bil razgled čez vso stezo, je stal samoten stražnik. Videl jih je, čim so oni njega ugledali in njegov vojaški klic: »Kdo prihaja?« se je razlegal po tihem klancu.
rnulUUSKU IUMUU Lil mciailjc uvuIU
lika nam kaže letalo za metanje bomb, ki leti lahko po 100 kilometrov na uro in ki nosi seboj 20 bomb s strupenimi plini. Na sprednjem delu ima znak (»pikov as«), ki kaze, kateremu oddelku letalo pripada.
Velik promeini načrt
Velika mednarodna avtomobilska cesta od Calais-a do Carigrada. — Za
nažrt se zanimajo Angleži
Kar so imeli že stari fiiimljani, tega mi še vedno nimamo: velike enotne ceste preko cele Evrope. Stani Rimljani so si to »šalo« lahko privoščili, kajti oni so že imeli svojo Panevro-po, ma pa smo še precej daleč od tega oilja. Zato pa pomeni že to velik napredek, da so se začeli jako resni ljudje zavzemati za gradnjo velike avtomobilske ceste preko cele Evrope.
To misel so prvu sprožili Angleži in na poziv angleške «Automobile Association« je letos zborovala v Carigradu »Alliance International de Touriisme«. N« tem zborovanju so angleški zastopniki razvijali svoj načrt. Posamezni govorniki so ugotavljali, da traja vožnja z avtomobilom preko Evrope dandanes v praksi še vedno nekaj tednov, da, skoraj petkrat tako dolgo kakor z železnioo.
Vzroki so: neenake ceste, po katerih se mestoma komaj pelješ naprej; signali in razna svarilna znamenja so povsod drugačna; postopanje pri prehodu raznih mej je večinoma silno zamudno; mnogo oeet je iz vojaških ozirov zaprtih; potem pa povsod primanjkuje bencinskih postaj in dobrih hotelov. Koliko toliko ugodne so razmere še v Nemčiji, v Avstriji in na Ogrskem, v drugih deželah pa je precej slabše.
Zato pa se je treba vendar že enkrat odločiti za gradnjo vsaj ene dobre in enotne avtomobilske ceste preko oele Evrope. Ta cesta naj hi po angleškem predlogu peljala od mesta Calais v Lruselj, Lišge (Liittich), Koblenz, Wiesbaden, Frankfurt, Wiirzburg, Nilmberg, Regenburg, Passau, Linz, Dunaj, Budimpešta, Beograd, Sofija, Plovdiv, Jedrenje in v Carigrad.
Ta velika cesta naj bi bila zgrajena po primeru drugih veliki avtomobilskih cest n. pr. one, ki pelje iz Londona v Edinburgh na Škot-
sko, ali pa tiste, ki veže Newyork s San Fran-oiscom (»Lincolnova cesta«).
Stroške za cesto naj bi nosile posamezne države, skozi katere bi cesta šla. Cesta bi merila približno 3000 kilometrov. Od te daljave je ena tretjina že gotova, ker so nekatere od dosedanjih cest že v jako dobrem stamju. Popravila pa so vedno in povsod potrebna. Pred vsem pa bi bilo treba skrbeti za sledeče:
1. Popravilo in razširjenje sedanjih cest, kjer je to potrebno;
2. Vsa cesta bi morala biti tlakovana in prevlečena s sredstvom proti prahu;
3. Odstranitev vseh nevarnih ovinkov in strmcev, čeprav jih je nekaj tisoč;
4. Enotnost signalov in varnostnih naprav;
5. Enotno postopanje pri pregledovanje potnih listov pri prestopu mej;
6. Izpopolnitev hotelov ob celi cesti.
Za mednaarodni promet pa bi bilo treba izdati »vodiče«, ki bi potnike opozarjali na zanimivosti in znamenitosti raznih krajev.
Ta predlog je bil na zborovanju navdušeno sprejet. Zastopnki raznih avtomobilskih društev pa »o prevzeli nalogo, da bodo za to stvar zainteresrali tudi svoje vlade.
Vse delo bi se dalo izvršiti v 4—5 letih. Predlog pa gre še dalje in pravi, »da bi morala postati avtomobilska cesta Calais—Carigrad hrbtenica velikega sistema avtomobilskih cest, ki bi preprezale vso Evropo.
Avtomobilska cesta prelco cele Evrope bi se imenovala »A I-cesta«, kateri bi se v kratkem pridružila še velika avtomobilska cesta Pariz-Beograd. Tretja velika avtomobilska cesta pa bi šla od Varšave do Budimpešte, kjer bi se združila z »A I-oeslo«. Ogrodje sistema avto-n Miških cest od severa na jug pa naj bi tvorila velika avtomobilska cesta od Berlina do Dunaja.
Nemški poslanik v Londonu von Neuratli Te dni je prišel v London novi nemški poslanik von Neurath s svojo soprogo, da nastopi svojo službo. Slika nam kaže njegov prihod na liverpoolskem kolodvoru v Londonu.
Verski obredi so zelo svečani in sijajni, posebno sijatjno pa opravljajo službo božjo v glav
cerkvi v Londonu.
Eden najodličnejših članov te sekte je lord Percy, ki je bil v zadnjem konservativnem ministrstvu minister zn prosveto. Pa tudi lordov stric, vojvoda Northumberland, redno obiskuje službo božjo v »apostolski« cerkvi. Voj-vodova rodbina spada namreč med ustanovitelje »apostolske« sekte.
»Apostolska« sekta je tako obogatela, ker je vsak njen pristaš oziroma vernik zavezan dajati na leto za verske namene vsaj eno desetino svojega letnega dohodka. S tem denarjem krijejo stroške za krajevne cerkvene potrebe, prebitke pa oddajajo centralni organizaciji, ki jih nalaga v banko. Ti fondi so v teku let silno narastli, a točno nihče ne ve, kako veliko je to premoženje. Samo približno ga cenijo, kakor rečeno, na 30 milijonov funtov šterlin-gov. Toliko denarja pa se je nabralo zato, ker »apostolska« sekta nii pošiljala nikdar nikamor nobenih misijonarjev, pa tudi nobene propagande ni delala za sebe.
Če pa bi »apostolska« sekta res prenehala obstojati, računajo njeni pristaši z možnostjo, da bi bilo najbolje, če bi vse ogromno premoženje porabili za ustanovitev raznih dobrodelnih ustanov.
Povodenj v Mali Aziji
Velika povodenj v Mali Aziji je napravila največ škode v velikem trgovskem mestu Smirna. V mestu je vtonilo 68 ljudi, pa tudi več hiš je voda porušila.
Davek na letala
Doslej letala še niso bila nikjer obdavčena, ker se je morata letalska industrija itak povsod borili z velikimi denarnimi težavami. Letalci so plačevali pristojbine samo na letališčih, toda te pristojbine »o določali po medsebojnih dogovorih. Mehikanska državna uprava pa je ta princip sedaj opustila in predsednik vlade je podpisal odlok, po katerem mora vsako tuje letalo, ki pristane v Mehiki, plačevati za vsak dan, ki ga prebije v Mehiki, po 20 pesov davka. Z novim davkom bodo udarjeni v prvi vrsti ameriški letalci, Mehikanci pa nameravajo dohodke od tega davka porabiti za podporo domačega letalstva.
»Prerok« pred sodiščem
Te dni je stal pred sodiščem »prerok« Josip Weissenberg, ki se je moral zagovarjati zaradi mažastva.
Weissenberg je namreč poglavar neke verske sekte, ki jo je sam ustanovil. Njegova »vera« je zmes prav čudaških fantazij, tako da je skoraj neverjetno, da so se še našli lju-
dje, ki so nasedali Weissenbergovim traparijam. Sekta je štela nad 100.000 (!) pristašev, a največ jih je bilo med njimi bolnikov, ki so iskali v tej sekti zdravja.
VVeissemberg je zdravil ljudi s svojimi molitvami, potem pa z belim sirom. Kogar so bolele oči, ta si je moral polagati na oči košček belega sira, drugi so pa polagali sir tja, kjer jih je pač bolelo. Nesreča pa je hotela, da je ne' ' bolnik, ki ga je Weissenberg zdravil s rom, oslepel, neki drugi bolnik je pa umrl. Zato je morala v Weissenbergovo početje vendar enkrat poseči javna oblast. »Prorok« je dobil za svoje mazaštvo 6 mesecev zapora.
Ta proces pa kaže, da se da na račun raznih bedakov in lahkovernežev še vedno jako dobro in udobno živeti.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaam Oglašale vedno v »fugoslo-vanu«! Imeli boste us peh!
ywwvwwyyvyyyyyvvyv
Sinclair? Ccjvis
Napetost, 8 katero je kulturni svet pričakoval odločitve o letošnji Noblovi nagradi za književnost, je na koncu nekam presenetljivo presekala vest, da je nagrada podeljena ameriškemu pisatelju Sinclairju Levvisu, avtorju slovitega romana Babritt, ki je menda v Evropi še bolj popularen kakor v Ameriki. Toda čas je vsekakor že bil, da se tudi z najvišjega kritičnega foruma duhovne Evrope izreče priznanje gigantskemu delu, ki ga je v zadnjih desetletjih ameriška književnost v najtežjih razmerah
opravila v neenakem boju s hidromoderne tehnike in najbrezobzirnejšega profita za zmago človeka in za zmago duha. Kakor vse kaže, so v Ameriki stvari še vedno tako, da je književnost iz družbe, iz javnosti in iz bon-tona in morale še vedno kakor pregnana. Književnost je pač iskanje najtežjih resnic, spojene s srčno krvjo, resnice so na svetu težke in nedobre in dvakrat težka in nedobra mora biti resnica Amerike. In zato so vsi veliki iskalci resnice izgnanci v Ameriki, zato je padel Jack London, ta največji, najresničnejši, najdrznejši človek, kar jih je rodila ameriška moderna literatura, zato so tako izolirani in osamljeni, tako pre-
ganjani in napadani od Ku-Klux-Klan in plenjeni od ameriške policije Upton Sinclair, The-odore Dreiser in Sinclair Lewis. In prav zato je tudi Evropa, ta ponosna, dobra, pozabljena pastorka današnjega sveta, njihova dela tako vihamo prižela na svoje srce Sinclair Levvis je iz te vrste modemih bojevitih ameriških pisateljev menda še najprodir-nejši in najbolj zmagovit. Upton Sinclair je vrasel v ostro opredeljenega socialističnega ideologa — njegova dela osvajajo bolj po tej svoji miselnosti kakor pa po literarnih kvalitetah, veljava njegovega glasu se je tako zožila na sam svoj krog. Dreiser ni mnogo manj pogumen in oster od njega, tudi on si je že upal napasti s strupenim ofožjem samo ameriško justico (Amerikanska tragedija). Sinclair Levvis pa ni šel tako daleč, on ni maral vsega tvegati na eno samo kocko, ot ‘al je rajši lepo doma za lasnika malega meščanstva, iz katerega je. inclair Levvis ni šel pisat težkih obtožb, ni si zastavljal kakih socialnih koncepcij, on je svoje
fiero priostril samo z malo satire in ironije in e šel pisat romane iz malega in velikega ameriškega sveta, ki so kakor sijajno uspele, z veščo roko retušnrane fotografije mest in ljudi današnje Amerike. Pa prav zaradi tega, ker je tako malo popadljiv in — kakor bi morda kdo dejal — tako breztendenčen, tako veren slikar miljejev in ljudi, so njegovi romani ameriški družbi tako naravno prišli do živega. — B a b b i 11, ta podoba malega, ubogega, zmagujočega malomeščanskega ameriškega filistra, je že zdavnaj postala vnebovpijoče ogledalo vsega , kar je smešno in nizko v ameriškem domačem življenju. V njegovih romanih je pravzaprav malo poezije — nekaj čudnega je, kako je vsa ta današnja . kvišku stremeča ameriška literatura stvarna, hladna, nesentimen-talna, kako je izgnala iz sebe čuvstvo in srce. V svoja zadnja dela je vložil tudi že dokaj manj moči nego v B a b b i 11 ali pa v Dr. med. Arovvsmith v Glavni cesti itd. Toda vkljub vsemu: njegovo delo je ob Uptor.u Sinclairju, Dreiserju in drugih ustvarilo tisti široki, svobodni duhovni svet, v katerem je dovolj solnca in zraka, da se bo mogla razcvesti tudi sama neposredna, resnična umetnost, ki je z deli mladega Dos Passossa že tudi potrkala na vrata.	Fri.
»Apostolska« cerkev v Angliji
Na Angleškem so približno pred 100 leti ustanovili posebno versko sekto, ki so jo imenovali »apostolsko«. Tej verski sekti pa grozi sedaj nevarnost, da je bo konec, ker je pomrlo že vseh 12 »apostolov«, ki so od začetka sekte pa do danes bili načelniki in voditelji te sekte. Nevarnost pa, ki preti »aipostolski« sekti na Angleškem, je izvala zlasti med angleškim visokim plemstvom veliko pozornost, kajti tej sekti pripadajo zelo odlični lorda, med drugim svetom pa vzbuja pozornost vprašanje, kaj se bo zgodilo e premoženjem sekte. To premoženje je prav znatno in ga cenijo na 30 milijonov funtov (okoli 8 in pol milijarde dinarjev).
Sekta ima eno veliko cerkev v Londonu na Gordon-square, poleg tega pa še precej manjših cerkvic in kapelic. V vseh cerkvah še vedno redno opravljajo službo božjo. Toda kljub temu je sekta obsojena na propast, ker ni nikogar več, ki bi posvečeval nove duhovnike. Zadnji »apostol« je namreč že umrl pred 29 leti, zadnji »hrhangelj« pa, ki je še predstavljal in varoval staro tradicijo, je pa lani umrl.
12 »apostolov«, ki so ustanovili »apostolsko« versko sekto, je sestavilo tudi verski obrednik.
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihšlek. - Urednik Janez Debevec. - Za inseratni del odgovarja Avgust Knzman. - Vsi v Ljubljani