LETO V. LJUBLJANA, 12. FEBRUARJA 1927. STEV. 7. NAROČNINA ZA JVGOSLA-VIIO-ČETPTLETNO DIN 15* CELOLETNO DIN 60/ZA* INOZEMSTVO 1E DODATI POŠTNINO/OGLASI PO CENIKV/ POSAMEZNA Jtevilka po din i 50, POŠT. (EK. RA(. 13.188 A /A\ VREDNlfTVO-IN-VPRAVA V-VČITELJiKI‘TISKARNI/ ROKOPISI - SE - NE VRAČAJO/ANONlMNl-DO-. "Pl$l ■ SE ■ NE ■ PRIOBČV -L lElO/POiTNINAPLA-^ XANAV-GOTOVINI TELEFON STEV. MM. Orjunaši! V spomin padlemu bratu Valentinu Žicu, oblastnemu čelniku Dalmatinskih Or,jun, prirede razpuščeni Orjunaši in prijatelii v nedeljo, dne IB. februarja ob 11. uri dopoldne v pravoslavni kapelici v Vojvode Mišiča vojašnici SVEČAN PARASTOS katerega se udeležite vsi polnoštevilno! Obleka civilna z znakom. Po triumfu korupcije. »Za nami potop!« je menda geslo VI. izdaje vlade palamačkega advokata g. Uzunoviča, sedaj več* nega mandatorja za sestavljanje vlad, pod katerim je zapeljan dr* žavni voz v toliko blato, da bo iz s vlečenje istega iz močvare sramot? nih zunanjepolitičnih porazov in popolnega gospodarskega poloma v notranjosti zahteval gigantskih naporov. Višek premišljenega raz* diranja. spoštovanja in ljubezni do zemlje in njenih institucij pa je dosegla VI. vlada nenadomestlji* vega advokata stranke SHS Kuči* cev in Odžakovičev s poslednjim glasovanjem v anketnem odboru, s katerim je faktično zmagala ko* rupcija s pomočjo slovenskih klet rikalcev. Da so glasovali radikali za to, da se izpremeni vse delo anketnega odbora v tragikomično komedijo, je čisto razumljivo. Saj so jih k temu tirali neusmiljeno partijski in osebni interesi, ki so zahtevali zabašurjenje nemorale in korup* cije v njihovi truli partiji. Kakor je sicer i to njihovo postopanje vredno najtežje obsodbe, tako pa ne more najti pošteno pero besede za primerno oceno postopanja cveta slovenskega ljudstva, ki je premišljeno rešil Velizarja, Janjit ča, Stojadinoviča, Rade Pašiča, Nit ko Novakoviča in ostale prvoborit telje državotvorne radikalije pred temeljitim obračunom. Vse izgovarjanje in zavijanje z »veliko zmago SLS v boju zoper korupcijo« ne hasni prav nič, ker zna slovensko ljudstvo navzlic slepi zaupljivosti vendar še raz* likovati noč od dne. Ako so pozat bili gnadljivi gospodje na pretekle dni, »ko so nosili zastavo boja proti nepoštenosti, podkupovanju in korupciji v državi« in ako danes proslavljajo to, kar so še včeraj preklinjal^ pa nj pozabilo sloven* siko ljudstvo na neovrgljivo dog* mo: da se pravi družiti se danes z radikali služiti nepravdi in podaljševati življenje korupciji. Vsa teža položaja je 4. februarja v res* nici ležala na vesoljni SLS, ki pa se je izkazala za prešibko in na ljubo par dni vladanja zatajila vse svoje dosedanje delo in pokazala, da so bile nade v njeno načelnost brezpredmetne. Ako pa je naiv* nost velmož dične SLS tolika, da vidijo v poslednjem glasovanju anketnega odbora »svojo veliko in sijajno zmago«, potem se moramo i mi priključiti onim, ki resno pro* rokujejo njeno bližnjo smrt; ker je več nego gotovo, da se bo do* bro slovensko ljudstvo, s katerim gnadljivi gospodje brijejo tako ne* usmiljeno burke, izkazalo hvaležno za »take največje in najlepše dat rove«. L I SJT E K. Grofica Marica in gledališka kriza. »Vi še niste videli grofice Marice?« »§e ne?« »Vi, nekulturni človek!« Kaj sem hotel! Nerad bi veljal za nekulturnega človeka, ker živimo v časih kulture. V nedeljo popoldne — mislim, da se je igrala šestinpetdeseti — kar ni kulturni škandal za Ljubljano, ker se je igrala drugod po petstokrat — je bila zopet predstava po znižanih ljudskih cenah. V Ljubljani je v nedeljo popoldne dolgčas kakor povsod, zakaj ne bi torej porabil ta čas, da postanem kulturni človek. In sem šel. Naval pred blagajno je bil ogromen. Pobasal sem se med pritiskajočo množico, ki sta jo krotila dva krepka stražnika, da se ni strla v borbi za kulturo. »Razprodano,« je vpil stražnik in odrival mladino, ki je stegovala roke proti blagajni. »Samo lože in prvi sedeži po 35 Din so še,« je vpil drugi. Množica je začela nekoliko popuščati. smo zašli po osemletnem strupe* nem razdiralnem delu separatizma in absolutnega partizanstva. Prigo* vorov proti osnovanju te fronte ne sme biti nikakih. Sedaj gre za interese države, sedanjih in bodo* čih pokolenj, ki ne smejo po krivdi nas in naših političarjev, ki vidijo v zemlji samo objekt za uteševanje poblepa po zlatu in in* stitucijo za vzdrževanje narodnih poslancev in ministrov, pasti pod suženjski igo, pod katerim smo ječali mi do leta 1918. V Jugosla* viji je do vel j dela za vse še tako velike politike in predistinirane voditelje, ki ga morejo opravljati čisto mirno in složno v zavesti, da delajo za spas države. Tako tudi za vzajemno delo šefa samostalmih demokratov Svetozarja Pribičeviča s šefom jugoslovehskih demokra* tov Ljubo Davidovičem. Izkušnje, ki sta si jih stekla v dosedanjem ločenem delu, so pač jasne i za zadnjega političnega diletanta. Lo* čena predstavljata stranko Srbi* jancev in Prečanov z malimi obo* jestranskimi pridatki, združena pa občedržavno stranko, obsegajočo vso državo od Djevdjelija pa do Jesenic, katera bi se po številu mandatov in kroglic lahko upravi* čeno predstavila drugemu ustav* nemu faktorju kot edina legitimi* rana kandidatka za volilno vlado, ki bi prečistila obstoječo megleno politično atmosfero in priborila pri svobodnih volitvah take pozicije, da bi ne mogli v Jugoslaviji nikdar več priti do absolutne vlade pro* S tem glasovanjem pa si je podžagala pustna vlada tisto ve* jico, na kateri ždita v bratskem zagrljaju zelena veja Prlekije in državnik iz Niša. Vprašanje raz* voja bližnjih dogodkov je le še trenutek, ko bo to i s faktom po* trjeno. In tedaj bo stopila na po* vršje zopet uganka, kako najti iz* hod iz slepe ulice in povesti Jugo* slavijo na pota, odgovarjajoča nje* nemu gospodarskemu in geograf* skemu položaju ter silnim žrtvam, katere je doprinesel mirni in de* lavni jugoslovenski narod za svoje osvobojen je. Čas, v katerem živimo, zahteva velikih del, če hočemo spasiti pred propadom s tolikimi krvnimi žrtva* mi priborjeno svobodo in neodvis* nost. In ta velika dela more uspe* šno izvršiti edinole enotna jugo* slovenska fronta, v katere osnova* nju leži danes edina garancija za uspešno izlečenje krize, v katero nonsirani separatisti in notorični uničevalci države. Tej novi udruženi demokratski stranki, ki bi jo tvorile nedvomno najjače osebnosti našega parla* menta, pa bi se gotovo pridružili i oni številni jugoslovensko orien* tirani elementi, ki danes zbog ogabnosti in divjaških metod poli* tične borbe ne marajo poseči v po* litično delo. Da bi med njimi ne bili poslednji i Orjunaši, ki stoje danes v stavu motrenja napram političnemu položaju, ni potreba še posebej podčrtavati. Gorje pa onemu, ki bi iz ma* lenkostnih osebnih ali bežnih tak* tičnih uspehov odrekal sodelova* nje in dobro voljo pri udruževanju obeh demokratskih frakcij. Njet gov odpor bo strl čas in preko njega pojdejo zavedni Jugosloveni, katerim je do spasa države in izt mir jen ja z istomiselnimi brati net primerno več, kakor do tega, da jih bi vodil i v bodoče še kak člot vek, kateremu je bilo Jugoslovent stvo le krinka in osebna ambicija dražja od rešitve države. Ako bi se uprle proti tej združitvi prizat deti frakciji, potem nista obe vredt ni, da še v nadalje obstojata ter ju je potreba brez nadaljnjega zat pustiti, ker sta za razvoj Jugoslat vije škodljivejši, kakor katerakoli najzagrizenejša separatistična g rut pa, in to za to, ker skrunita in ubit jata ugled ter polet oni Ideji, ki more biti edina zvezda vodnica naše mlade države. V tem slučaju pa ne bo preostalo vsem poštenim in pravim Jugoslovenom drugega, kot da pozdravijo in pcdpro brez pri* govorov eventuelni začasni izven* parlamentarni režim z vsemi raz* položljivimi silami ter končno te* meljito obračunajo z vsemi, ki so šarlatanih z oficielnim partijskim Jugoslovenstvom. Dal Bog, da do tega nikdar ne pride in da bodo voditelji in frakcije sami pravot časno razumeli klic časa! A. V. OB 354-LETNICI SMRTI MATIJE GUBCA. Našim kmetom! Nepretrgana veriga krivic in ponižanj je zgodovina našega naroda od dobe, ko je izgubil smisel za skupnost in se pričel deliti na razne »narode«. Od tedaj naprej zaznamujemo same žalostne in nesrečne dogodke. Na 15. februarja pa obhajamo eno najtužnejših obletijic, namreč obletnico smrti kmetskega voditelja Matije Gubca. Dne 15. februrja 1573 je plesala zmage pijana druhal okrog miučeniškega stola vodje kmetov. Imeli so vzrok, da se vesele. Za več kot tristo let je bil uničen s tem dnevom vsak odpor proti tlačiteljem. Zavest, da smo bili nekdaj svoboden rod, je začela izginjati in v našo kri je začela počasi prehajati hlapčevska narav,, nezmožna vsakega pokreta, katere pojav in posledice vidimo in čutimo še danes ob vsaki priliki. Svetli lik Matije Gubca in njegovih kmetov-puntarjev je začel počasi bledeti in izginil bi popolnoma, da nam ni novejša doba dala novih ljudi, ki so začutili v sebi kri svojih pradedov in stopili na plan za pravico in svobodo. Ali vkovan v verige hlapčevstva je narod le počasi sprejemal novi nauk prostosti in pravice. Veliki dogodki, ki so se vršili v najnovejšem času pred našimi očmi, niso našli velikih mož. Da je bil cel narod pripravljen — kako vse drugače bi bilo, zakaj videlo se je, kaj in koliko so zmožni narediti oni. v katerih žilah se je začela pretakati zopet uporniška kri Gubčevih borcev. Matija Gubec je bil voditelj. Tudi danes imamo kmetske »voditelje«. Bil je pripravljen na žrtve! Vedel je dobro, kaj ga čaka, a ni krenil z začrtane poti. Tudi današnji »voditelji« so pripravljeni, a ne na žrtve, ampak na ugodne položaje in na izrabljanje zaupanja, ki so ga prejeli od kmeta. Koliko teh »voditeljev« bi bi- lo pripravljenih žrtvovati vsaj eno desetino tega, kar je žrtvoval Matija Gubec? Ni težak odgovor! Kmetje! Ob obletnici smrti Matije Gubca bodite uverjeni. da je slovenski kmet takrat nazadnje izročil svoje zaupanje res vrednemu človeku. Od takrat do danes pa ie bilo še vsako vaše zaupanje grdo izrabljeno v vašo škodo in v korist vaših zaupanja nevrednih voditeljev. In Stare pravde ne boste izbojevali, dokler si ne boste našli pravega voditelja in dokler boste izročali svoje zaupanje hujskačem, ki sl nadevajo ime kmetskih voditeljev. Orjunaši gledamo .s simpatijami na vašo borbo in na našo pomoč lahko vsak hip računate. Podprite nas in vstopite v naše vrste in naša pomoč bo še izdatnejša. Oklenite se našega nauka in naših idej. ker samo v njih je vaš spas. Bodite prepričani, da si z geslom raznih avtonomij in republik ne boste nikdar priborili svojih pravic. Ob obletnici Matije Gubčeve smrti pa je želja Orjunašev. da čimprej izvojujemo našo in vašo skupno Staro pravdo. V. B. Stroji za špičenje svinčnikov. THE REX CO., Ljubljana. Okoli in okoli so stali obupani obrazi z žalostnimi očmi. »En sedež za balkon,« se oglasi neka žena v ozadju, »kdo hoče?« Množica se zavali proti nji. Med tem se mi je posrečilo preriti se do blagajne, da sem ujel še zadnjo vstopnico v tretji vrsti parterja. Nabito polno gledališče je šumelo v nestrpnem pričakovanju. Na dijaškem parterju se gnete mladina prav od najmlajših, ki komaj mole glave preko ograje, do največjih, ki se stegujejo iz živega morja mladih glav in obvladajo na ta način vso okolico. Lože zasedene do zadnjega kotička z družinami — polne odraslih in otrok. Tudi v parterju sedijo ljudje, ki jih srečaš v nedeljo navadilo v predmestnih gostilnah. Matere imajo otroke v naročju in tu in tam še par drugih poleg sebe. Poleg mene sedi branjevka, precej debela žena, brez otroka, poleg nje mlada žena a otrokom, za menoj mož in žena s tremi otroki, in na desno suh gospod, ki si je pripravil kukalo in se že v naprej smeje. Gledališče se stemni, šumeča množica utihne, le tu in tam se sliši vzklik presenečenega otroka. Moram reči, da mi je bilo zelo prijetno sredi te domače množice, bil je to pravi popoldanski teater. Orkester igra ouverturo. Kolikokrat si jo že slišal v kavarnah in drugod. Ko je ouvertura končana, sledi aplavz, ogromen aplavz. Kapelnik se zahvaljuje. »Cernu pravzaprav aplavz?« sem se izpraševal, »saj ni taka velikanska umetnost.« Tudi kapelnik jc bil menda tega mnenja, a kaj se hoče, če je publika hvaležna. Sicer pa, kaj je umetnost? Morda je tudi to neke vrste umetnost — napisati grofico Marico, ki jo igrajo pri razprodanih gledališčih na sto in stokrat po velikih in malih mestih, pri kulturnih in nekulturnih narodih. Igra se začne. Po gledališču vlada sveta tišina. Vse gleda, posluša, uživa. Teater, živ teater. Ples deklic ugaja posebno otrokom. Ko odhajajo, sledi navdušeno ploskanje. To se ponavlja po vsaki plesni sceni. Publika že ve, kaj sledi. Nekateri so vse to že videli po večkrat. Povhe, Poličeva, Peček. Ples. dovtipi, smeh, Z dovtipi je pri nas težava, ker je ta madžarski miljč nam nekoliko tuj. Vendar se zdi. da je komika v tisti madžarsko-jugosloven-ski-slovenščini še najbolj posrečena in odgovarja nekako hrvatski šaljivi kajkavščini. In nazadnje Janko s svojim drastičnim humorjem. »Cirkus« piše kritik. »Užitek« odgovarja publika. Nehote Sem premišljeval o tem, zakaj moramo igrati to madžarsko opereto, kjer so nam tipi in dovtipi tako tuji. »Ker ni slovenske,« odgovarja uprava gledališča. »A zakaj je ni?« vprašuje publika. »Ker ie nihče ne napiše,« odgovarja intendant. »A zakaj ne?« — »Ker je ne zna.« — »Ne, ker je ne sme.« — >Zakai ne sme?« — »Ker to ni umetnost!« — »Zakai pa igrate, če ni umetnost?« — »Ker polni hišo; sai veste, da imamo gledališko krizo.« — »Zakaj je kriza?« — »Ker ni zanimanja za teater.« —- »Saj je; poglejte to publiko.« — »Na to se ne smemo ozirati.« — »A, na kaj?« — »Gledališče mora služiti umetnosti.« — Itd. »A. kaj bi se zgodilo, ko bi kdo napisal dobro slovensko “opereto,« se oglasi z druge galerije. »Biti ali ne biti, to je vprašanje, je rekel Hamlet.« — »Biti ali ne biti, to je vprašanje, kadar je človek žejen in so po vsej državi' volitve,« pravi Janko. Jasno je, da brez te vrste umetnosti teater ne izhaja, ako hoče k sebi privabiti široke vrste ljudstva. Zato se nam ni treba sramovati, ker je tako tudi pri drugih, boli kulturnih narodih. Smeh in zabava sta gotovo — posebno danes — prav tako važna življenska potreba, kakor resnost in modrost. Vprašanje je le, ali ne bi ravno zato bilo treba nekaj bolj domačega, jugoslovenskega. hrvaškega ali srbskega, saj smešnega je v naši ljubi SHS dovolj in bi morda tudi v takih komadih začeli najprej spoznavati sami sebe. Gledališče pa bi bilo gotovo polno hvaležne publike. _________________________ L. Pismo iz fronte. Prijatelj, ki je bil za časa vojne pri cenzuri, mi je izročil sledeče vojaška pismo, ki ga je napisal naj-brže kak Bosanac. Gotovo je šlo mnogo takih in podobnih pisem s fronte in morebiti se jih je še kaj ohranilo. Tudi to se mi zdi vredno, da se otme pozabi. Značilno je, da v njem ni niti besede o vojni, nič baharije o junaštvu, nič frontne proze — sama poezija srca, izražena v priprosti pesmi, ki kaže, kako živi narodna pesem v duši naroda i,n oblikuje njegove misli. Bog ve, kje je danes ta Bosanec, ali ie srečno prestal svojg tuge i nevolje« in se vrnil k svoji Janji. Ali ga je mor- Boj proti slovanski tiskani besedi. Pisali smo o članku, ki je izšel proti slovanskim listom v Italiji v glasilu tržaškega fašja »Popolo di Trieste«, kateremu načeljuje sam pokrajinski tajnik poslanec Bar* duzzi §koro istočasno je Izšel ali* cen članek v goriškem fašističnem glasilu; »Voce di Gorizia«, le da je bil v nekoliko bolj dostojni obliki. Tudi ne zahteva, naj se odpravi slovanski tisk, temveč zeli, naj prevzame fašistovska stranka slo? vanski tisk v svoje roke in naj tako s pridom pospeši penetracijo med slovansko ljudstvo. Člankar očita pred vsem Italijanom, da so sicer veliko govorili m da še vedno govorijo o veliki nalogi, ki jo je prevzemala nova goriška pokrajina in z njo Gorica sama, namreč nalogo, čimpreje raz* naroditi slovansko ljudstvo, da se Je pa dosedaj le malo ali nič što* bilo. Radi tega se je on lotil dela in prinaša v svojem članku razne na* črte. Temu primerno skuša naj* prej pojasniti življenske razmere in običaje Slovencev na Goriškem. Gospodarsko plat prepušča dru* gim v proučevanje, on sam se ne čuti na tem polju domačega, zato pa se s tem večjo vnemo briga za duševrte in moralne potrebe tega ljudstva. Seveda presoja te zahteve sa* mo po tem, kar Si sme naš narod pod sedanjim terorjem tsploh še privoščiti. Šole nima več, slaven* ske prireditve so skoro vse prepo* vedane, cek) društveno delovanje je ali docela onemogočeno ali silno otežkočeno. Radi tega pride član* kar do pravilnega zaključka, da so moralne in duševne zahteve ljud* stva dokaj omejene, 'toda kljub tej omejenosti se ne sipejo zane* marjati. Kmet in trgovec se po končanem dnevnem delu nekoliko razvedri s Čitanjem in s kramlja* njem o prečitanerti, Čtivo mu je navadno: mali gospodarski lističi, kjer se govori o kmetskih in trgov* skih vprašanjih, politični list z dnevnimi novicami (tudi tu velja več mala kronika kakor velika po* litika in gospodarstvo), kak me* sečnik ali polmesečnik, ki prinaša kako povestico, ki se odigra v de* lokrogu čitatelja, koledar v obliki almanaha z najbolj potrebnimi praktičnimi navodili za razne posle, z vremenskim prorokova* njem za posamezne letne dobe in mesece, s seznamom sejmov itd., še kaka knjižica ali kak poljuben roman. Vsa ta mala literatura se pre* skrbuje ,sedaj v veliki meri od slo* venskih tiskarn v Trstu in Gorici, katere (vsaj tako pravijo in jim lahko verjamemo) imajo s tem naj* večji dobiček. 2e iz tega razloga, da izhajajo te knjige iz slovenskih tiskarn, ne bo nihče skušal zani* kati, da italijanstvo s tem sicer morda ničesar ne izgubi, da pa s tem ničesar ne pridobi. In izostali dobiček je že sam na sebi izguba. Mislimo torej, da se za dobro in solidno narodno propagando, ki naj se vrši z malimi sredstvi, ne bi smeli zanemarjati te skromne poti ljudske izobrazbe. Radi tega se jih moramo poprijeti in razvijati tudi mi v primerni obliki in postaviti tako podjetje na resno podlago iz* datne propagande italijanske ideje med obmejno prebivalstvo. Izdajajmo mi politični list, mali gospodarski list, revijo, alma* nah, poljudno knjigo za Slovence. Nadomeščajmo mi rahlo, toda go* sto omrežje publikacij, ki skrbijo za dušno izobrazbo ljudstva in ki imajo precejšnjo moralno in vzgoj* no vrednost z drugo, kjer naj ne manjka italijanski duh, ki bo po svoji skoro tritisočletni sili ne* dvomno znal iztrebiti -popolnoma surove duševne pojave misli, ki je šele v povojih. Pripomnimo samo to. Člankar je čisto nepoučen o razmerah v Primorju, sicer bi mu morali biti znani ponesrečeni poizkusi njego* vih prednikov. Naj le vpraša slav* nega kavalirja Bandellija in Peter* nellija in presojal bo tudi on vpra* šanje z drugega stališča. R. A. REISS: Mladim Orjunašem! Poznani švicarski publicist In veliki prijatelj našega naroda, profesor lausanske univerze g., dr. R. A. Reiss, ki je prebil rame ob rami z našim narodom vso veličino albanske tragedije in bil za zasluge v prid naše vojske odlikovan z činom rezervnega kapetana, je vstopil v krog sotrudnikov orjunaških listov in napisal sledeči članek: Naprosili ste me, da pričnem $ sodelovanjem v orjtjnaških listih. Z veseljem sprejemam to vaše vabilo, ker poznam mnoge izmed vas, kot prave rodoljube i« verne čuvarje zapuščine in spominov vaših padlih narodnih junakov, ki so se žrtvovali za osvobojenje. Najti temo za moj prvi članek v vaših listih mi ni bik) težko. V vaši organizaciji je veliko članov še mladina, ki predstavlja bodočnost zemlje. Zato tudi ne more starejši človek, kakor sem jaz, ki sem videl vašo divno omladino Velike borbe, danes tako razredčeno pri omrtvelosti, v katero so zašli po slabih povojnih zgledih. Moj nasvet je čisto preprost in razumljiv. Dajte jim vi zgled, kako živi omladinec pošteno, preprosto, dostojno in delavno življenje polno ljubezni do domovine. Nisem eden onih, ki verujejo v potrebo krute strogosti, ki preoblikuje svet v hišo smrti in pušča odprta vrata vsakemu licemerstvu. Želim pa, da bodi mladina vesela ali dostojna in ponosna. Zabavajte in radujte se, smejte se, krepite vaša mlada telesa, ki morajo biti močna in zdrava, da bodo v korist vaši Domovini. Zabavajte pa se iskreno in ne begajte za prazno slavo in ne udajajte se sebičnim nagonom ter želji po okoriščevanju osebnih računov. Kaj iščete na plesiščih, kjer se zvijate v deliričnih krčih po zgledu prostih Zamorcev. Ali ni v narodnem kolu, pri katerem plešejo deklice brez šminke in hermafroditskih glav in katerim je edini okras po solncu opaljena koža, tisočkrat več lepote in zdravja, kakor v vseh čarlstonih divjih črncev? Gojite nogomet! To je zdrava igra, a ne gojite ga iz koristoljubja. Vzbudite zopet zanimanje za lepe izlete v naravo, kjer pride mlad človek v dotiko z njo in kjer se njegovo telo in duh osveži s solncem ter otrese pisarniškega in šolskega prahu. — Pijte vino, naj govore o njem kar hočejo izvestni banalni absti-nentje, dalo vam je zdravje in moč da ste postali svobodni. Spominjajte se svojih slavnih mrtvih, ker kult teh mrtvih je osvobodil vašo zemljo. Stremite za tem da se dvignete z lastnimi sredstvi in lastno silo in ne z miloščino kake politične grupe. Vedite, da obstoja za rodoljuba samo ena partija in to je — domovina. Bodite tolerantni. Nemogoče je. da bi bili vsi ljudje istega mišljenja. Eni vidijo rešitev vprašanja v enem načinu, drugi v drugem. Vendar to ne preprečuje, da se iskreni rodoljubi najdejo na isti poti, kadar je ogrožen interes njihove zemlje. Vsi se bodo žrtvovali, kot so se žrtvovali na Jadru in Ceru, na Kolubari in Kajmakčalanu na Dobrom polju in pri pohodu skozi Albanijo. Ne iščite sreče v denarju, ker v njem ne boste našli drugega, nego strahovito suženjstvo in žig sramote, če je Še pridobljen na nepošten način. Ne bodite lutke mode, ker to ni dostojno za naslednike takih mrtvih, kakršni so vaši. Razum vašo hotenje in ponosno voljo izkazati se. Verujte pa mi, da se vam mnogo bolj prilegajo narodne noše in vaš orju-naški kroj, kakor pa najmodernejši krojaški izdelki. Pred nedavnim časom sem bil v malem mestecu Su-madije pri odkritju spomenika padlim. Z veseljem sem opazil tedaj, da je bila večina meščanov in visoko-šolcev, ki so prisostvovali svečanosti oblečenih v narodne noše. Končno delajte in ustvarjajte s pomočjo vaših mišic in vašega duha. In evo vam potem primere, kako treba delati uspešno za svoj narod in srečo velike ujedinjene domovine. Dopisi. delu, pisati drugega, nego o nalogah porajajoče se nove mlade mladine. Današnja mladina, Bogu bodi položeno, ni več ona mladina, kakršna bi morala biti, niti enaka oni, ki je komaj pred desetimi leti polagala temelje današnji kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kot sen njenih pradedov. Kako mislim iu sodim o tej novi omladini, sem že povedal na drugih mestih. Na te moje izjave se spričo tega ne mislim povračati. Dovolj je le, če konstatiram, da se zelo bojim, da bo vaša s tolikimi žrtvami in po tolikem prelivanju krvi stvorjena domovina podlegla v prvem bližnjem trenutku opasnosti, ki se povsem gotovo bliža, ako ne boste zamenjati vi omladinci — člani rodoljubnih organizacij sedanje onila-dine, površnih in lenih šimigeneracij. Vprašujete rtie, kaj vam je potreba storiti, da odvrnete pretečo nevarnost in da se vaši mladi nezavedni tovariši zbude Iz sedanje Poljanska dolina. Že zadnjič smo omenili naše strašno razorane ceste, ki smo jih popravili za silo. Spričo nastopa hinavskih trgovcev z lahkovernostjo slovenskega ljudstva pa smo močno radovedni, da li bodo ti našli za nas kako pomoč in skušali reparirati po povodnji razrušene ceste vsaj toliko, da bodo približno iste kakovosti, kakor pred poplavo. Da nas naši narodni očetje ne razumejo še nekako razumemo. Nikakor pa ne moremo zapopasti apatije vojaških krogov, ki se gotovo pri pogledu na naše razdrapane ceste spominjajo na one žalostne čase, ko je zavoljo nemarnosti pri popravljanju cest Ljurn-Kula-Debar bila leta 1915. izgubljena vsa krvavo plačana srbska artilerija in komora. Zanašanje na jutri nas je stalo že dovelj in bojimo se močno, da nas bo ponovno i v pogledu poljanskih razrušenih komunikacij. Kranj. Vprašanje prestavitve dekanije iz našega starodavnega mesta iri postopanje z g. dekanom Koblarjem je danes tema. o kateri govori te dni sleherni Kranjčan brez ozira na svetovno naziranje. Orjunaši se v verske stvari nikdar načelno ne vmešavamo, vendar mislimo to pot, da se je Prevzvišeni, ki je pritrjeval 31. decembra govoru kanonika Na-dralia, »da je želeti le, da bi se soglasje s škofom nikjer ne krhalo,« močno poinotil, ko je podpisal akt o prenosu dekanije v Cerklje. Šikaniranje poštenih in dobrih svečenikov še ni nikoli koristilo božji stvari in tudi to pot ne bo. Zgledov za to je imel g. knezoškof v svojem škofo-vanju že dovelj. ko mu je pri njegovih akcijah pomagala celo državna da zadela krogla in njegova »ran-ka« hrani njegovo pismo, da ga včasih pogleda in se spomni onih lepih težkih časov. Daleč 9e že nam zdi vse to in pozabljamo na težke čase, zato ne znamo ceniti sedanjih. Počasi bodo izginili vojni spomini, a naša dolžnost bi bila, da bi jih zbirali. V njih bi videli svojo pravo podobo, kakor vidimo v tem pismu sliko vrlega Bosanca. Evo sjednem po jelu zelenu, uzmem pero u ruku trudenu, da ti napišem par ljubeznih reči da mi manje moje srce ječi. I sve tuge moje i ne volje sječaju se Janje Tebe. Da je pero kolik Sarajevo, list papira kolik Bosna silna, crna tinta kolik voda Drina, koja valja na hiljadu klada, ne bi Tebi ja opisao jada — Ti si ranko meni na pameti, kad se mladjan dragi tebe sjeti. (Kad se sjetim tvoje kose vranje, nije ovde više za me stanje) (znadeš ranko kako one bole). Znaš li, zlato, kako srce boli, kad se dvoje u ljubavi vole. srce gori, srceb oli, al sam dušo sad u nevolji. — Zgodim Te je majka porodila i te meni mladnom poklonila. Lepa moja pitoma jabuka. znaš Ti, ranko, šta si govorila, kad sam k Tebi mladoi dolazio, pa smo mladi pod javorom bili i o svojoj brigi govorili? Oj prokleta brda i doline, što su mi Te, srečo, zaklonile, meni moje srce ne da mira več se hvatim tinte i papira, jer mi moje srce ne da mira. Draga moja zaljubljena, krat mog srca usadena, a sad ruža stade cvati, neinoj, draga, drugam vjere dati. Na stolu mi sjajna lampa gori, za Toborn me moje srce boli. Kad u večer devet sati. ja se spuštam trudan spati, opet uzmem tinte i papira. jer mi moje srce ne da mira. Sad se sunce oko gore kreče naša ljubav povenuti .neče, Evo ima dva mjeseca dana, da ja odoh z vaših strana, Mili bože i nediljo mlada. Što mi radi mila moja draga? 11 se nada il na polju radi. il se seče ili bere cveče, još su lipše u jesen devojke. odgovori meni moje cveče. jer me srce u nazadak meče, ne boj mi se, moj rumeni cvetu, ja te miadu ostaviti neču. Pismo pišem, srcem dišem. i za tobom ja nadišem. Dosad nišam vesel bio. odkar sam se narodio. Pred kučom ti ta zelena jela. i ti draga budi mi vesela, z bogom, diko, z bogom Janje z bogom moje milovanje. pred kučom Ti zelen bor. želim brzi odgovor. Mrzla voda iz kamena curi ranko moja s pismom mi se žuri. Puška puče, vatra sinu. ode pismo u mašinu. zvoni zvono, mašine se kreče pozdravi mi milo moje cveče. KARO-Čevlji priznano najboljši! MARIBOR, Koroška cesta 19. oblast, česar danes ne more pričakovati, ko v Jugoslaviji ne vladajo več razmere, kakor v ranjki zaščitnici sv. katoliške cerkve, za katero so se toliko eksponirala razna c. kr. apostolska veličanstva. Ako bo imel kdo škodo sedaj pri celi nepotrebni kranjski aferi, potem bo to samo cerkev, ki spričo raznih nepobitnih okoliščin pač ne more zatajiti pravega vzroka nerazumljivega akta proti g. dekanu Koblerju in poštenim ter resnično katoliškim Kranjčanom!! Pro fide je tehten razlog! Mora pa biti podprt z dokazi in ne samo z namigavanji. Zagorje. Že zadnjič ste omenili redukcije pri T. P. D. v našem rudniku, kjer je bilo vrženih na cesto 147 delavcev in delavk. Redukcije so vzbudile silno ogorčenje, ki pa ne najde duška, ker je delavstvo čisto zlomljeno. Poleg redukcij, pri katerih je prizadeta skoro sleherna družina, se nam obeta še dvakratni tedenski počitek. Delavstvo je že sedaj izročeno najhujši bedi. Kako bo stanje po teh redukcijah in prisilnih počitkih, ni težko predvidevati. Ljudje stradajo in kolnejo ter se pripravljajo na izseljevanje v nemilo tujino, ki pa ima žalibože več kruha, kakor domovina. Najtežje so bili udarjeni zopet Orjunaši. ki so v tej nesrečni zemlji menda res proles sine madre, kakor je dejal nek ugleden gospod od T. P. D. Prizanesli niso niti vestnemu bratu Prosencu, ki so ga hoteli prestaviti z intrigami iz Trbovelj. Kakor ljubimo Orjunaši to zemljo in priznavamo resnično težki položaj v katerem se nahaja danes vse naše gospodarstvo, tako pa se bomo z vsemi sredstvi branili proti eventuelnim nadaljnjim premišljenim persekueijam, pri katerih bomo za-mogli konstatirati, da so nastale zavoljo orjunaškega naziranja preganjanca. Orjunaši ne grozimo niti ne frazarimo, vendar smo že in bomo še dokazali, da znamo nositi glave po-koncu i v trpljenju in urah, ko je legla nad našo domovino dolga hi temna noč. Litija. Pred nedavnim nas je zapustil br. France Urek, ki je odšel na novo službeno mesto v območje Su-botiške železniške direkcije. Njegov odhod je tako razveselil naše slove-noborce, da so dali temu veselju duška s kratko notico v »Slovencu«, da za bratom Urekom, bivšim predsednikom Orjune ne bo nihče žaloval. Kakor smo načelni nasprotniki osebnega napadanja, tako pa moramo milo za drago vreči kamen, ki ga je vrgla pobožna roka za poštenjakom bratom Urekom, nazaj v krog iz katerega je priletel.. So ljudje v Litiji, ki se čutijo poklicanim sedati na sodne stole in samozvano deliti po svojih nazorih pravico ter presojati karakter posameznikov, najsi bi morali v prvi vrsti potrkati na svpja dična katoliška prsa ter reči: »Priznavam, grešil sem!« Ljudje, ki so bili pred vojno »oduševljeni Sokoli«, ko je stala v znamenju pozitivnega narodnega dela skoro vsa Litija v narodno naprednem taboru, danes pač nimajo moralne pravice farizejih nad človekom, ki je imel samo to napako, da je ostal zvest svojim načelom in da ni zamenjal sokolskega prapora za bandero kake bratovščine bogudo-padljivih katoliških mladeničev, tako kakor premenja človek pb tednu perilo. Brat Urek je bil Jugosloven in Orjunaš ter nacionalist od prve ure svojega dela, katerega družina korenini globoko v naši zemlji. Blagi »Slovenčev« dopisnik pa ve dobro, da se z njim more identificirati ime družine, ki je bila v predvojnih letih vse preje nego slovenoborska. Brat France je kot pravi državljan odšel prostovoljno na novo mesto v subotiško direkcijo, da s pozitivnim delom pomaga pri urejevanju kaotičnih prilik na železnici. O dozdevnem piscu omenjene »Slovenčeve« notice pa vemo samo to, da le poklicno županuje in prakticira pri prihajanju in odhajanju vlakov z Litijske postaje, da pa še daleko tako pozitivno ne dela za državo, kakor njemu tolikanj neljubi brat Urek. Prekmurje. Mestna Orjuna v Dolnji Lendavi je priredila dne 5. t. m. veselico, ki je uspela res ne* pričakovano dobro. Poleg nasto* pov domačega pevskega zbora »Škrjanca«, pri katerem sodelujejo domači obrtniški vajenci in odde* lek četnikov iz Benice, nas je po* sebno navdušil bratski sokolski kvartet iz Ormoža. Občinstvo je prirejalo prave ovacije našim so* sedom iz Prlekije. Saj lahko trdi* mo, da je to pot po dolgem od* moru cula naša publika lepo petje. Upoštevajoč bolezen, gripo, ki je obiskala gotovo že nad polovico pevcev, poleg tega še neprilike in nesreče, ki so zadele posameznike, lahko rečemo, da sta vendar do* segla pevovodji domačih zborov gg. učitelja Seči in Tomažič zado* voljiv uspeh. Tudi br. Spanovič in njegov drug iz Varaždina je žel pohvalo za lepo deklamacijo. — Nad vse pohvalno se moramo iz* reči o dobro igrani »Popolni ženi«, ki je nudila dovolj užitka gledal* cem. Vidi se, kaj zmore dobra vo* Ija in znanje. Režiser igre, g. Mar* ko Krajnc, sreski tajnik, ki je po tridesetih letih, odkar je zapustil ljubljansko gledališče, zopet na* stopil, je pokazal, da ga še ni za* pustila ljubezen do naše Talije. Upajmo, da nam tudi v naprej še koristi s svojim znanjem. Med gosti so nas posebno raz* veselili naši bratje iz Čakovca, Varaždina in Sv. Bolfenka. Enako smo veseli in hvaležni vsem go* spodom, ki so sodelovali, četudi kot nečlani naše organizacije. Naši takozvani »prišleki« so nas razve* selili s polnoštevilnim obiskom, ako izvzamemo opravičeno bolne ali inače zadržane. Razen par do* mačih trgovcev in privatnikov ni* smo opazili nestrpnih Madžarov — madžarpnov in naših nemškutarjev, kar samo z velikim zadovoljstvom konstatiramo! Prireditev sama pa je dokazala, da Orjuna uživa v Lendavi nedvomno globoke sim* patije. Rakek. Na Rakeku so se vršile preteklo nedetoo občinske volitve, ki so pokazale obmejnim bogživarjem in nemškutarskim, kakor tudi radi-kalskim pobratimom, komu občani zaupajo gospodarstvo občine. Rezultat volitev je bil za demokratsko listo zelo časten. SDS je dobila 10 mandatov, SLS 5 in še celo dva ra-dičevca sta priplavala do svojih mandatov. Lahko bi mi rakovški Or-junaši malo posvetili tem radičev-skim kandidatom, vendar smo upoštevali to, da je nosilec liste mg®" kar, ki rad menja svoje " mnenje in ki se je sam izrazil. oa ra-dičevec še nikoli ni bil in da nikoli ne bo. — Dalje je prispela na Rakek neka natakarica, ki se je usidrala pri g. Domicelju. Kakor razvidimo iz njenega govorjenja, ji nlc kai ne dopadejo orjunaški znaki. Iako na primer je rekla enemu naših članov: rio nr;i ip. škoda da nosi oriunašk1 da da ga je škoda, da nosi orjuna znak. Gospodično opozarjamo, se nahaja na orjunaškem Rakeku da bo s tovrstnim postopanjem P slabo uspela. Nacionalisti i Kupuite prlJ^SO^h. ki inserirain