„DOM IN SVET!' 1892, štev. 9. 427 pač tudi dobra »slanina«, ker je lahkoumljiva in ne diši po Nemcih. Str. 18: (črmnico) »je takoj ovaditi županu«, bilo bi bolje »naznaniti«, ker ovadi se navadno le kak zločin, skrivna družba itd.: »Šli so krast, a tovariš jih je ovadil.« — Str. 22: »Prašič je razprostranjen«, bolje »razširjen«. Str. 24: Kokoš se »goli« je pač bolje, nego »brije«, da ni dvoumno. Petelin »si«, (ne »se«) domišljuje. — Str. 25: »Kanja ali mišar meri po dolgem . . . Zgoraj je rjava«. Ce rabimo fem., naj bo tudi beseda ženskega spola na drugem mestu; torej: »Mišar ali kanja . . . zgoraj je rjava«. — Str. 35: Razven kušča-rica ali martinček pravimo tudi gaščarica. — Na več mestih posebno opozarja gospod pisatelj korist krta. Pač res! Trebalo bi, da bi naši poljedelci to spoznali, in bi nam ne bilo več treba srečavati na poljih »krtolovcev«. — Pri mnogih živalih je povedal, kako dihajo (so-pejo), kar je hvalno. Umestno bi bilo, da bi to vedeli tudi o muhi, katero vidimo tolikokrat. Na za- in predprsju (Hinter- und Vorderbrust) ima namreč štiri odprtine. Skozi te odprtine muha diha, in ker so v njih glasotvornice, zato gre sapa skozi nje, in muha brenči, jednako kakor človek, če poje. — Str. 49: V o kom priti je italijanizem; bolje: »upreti, ustaviti se« čemu. Torej: Tej preglavici se človek le upre, če nabira kobilice. — Str. 51: »in jih potem se strupenim ogrizom omami in potem poje« (dvakrat). — Str. 53: »jedača«, morda bi bilo bolje »hrana, živež« etc. — Str. 60. lepo omenja gospod pisatelj božično drevesce. To je sicer popolnoma umestno, vendar bi bilo bolje, da bi se pri nas ta običaj opušč il in rabil sv. Nikolaj, ki je slovansk (a prvi je prišel k nam od Nemcev) in tudi bolj zanimiv in vzbuja pri otrocih večjo radovednost in veselje, nego »Christ-baum«. — Str. 90. je »nogt« mestu »noget«; »nogt« se ne da izreči. — Stran 97. mesto »svečnjak« je pač bolje »svečnik ali svetilnik«. — Primerno bi bilo, da bi se pri premogu nekoliko omenili strupeni vetrovi, o katerih tolikrat čujemo. — Tako smo povedali, kar se nam je zdelo primerno. Citatelj je raz\idel. daje knjiga kaj pripravna in rabna. Napak nismo omenili zato, da bi koga žalili, temveč da bi se v drugem in tretjem delu tudi te odpravile, in bi imeli pred seboj vse delo, katero bomo pozdravili z veseljem. j. z. »Zabavna knjižnica za slovensko mladino.« Ureduje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. I. in II. zvezek v mali osmerki po 40 str. in po 15 kr. zvezek. Ker se je bila vnela zaradi I. zv. nekaka pravda med nekim kritikom in gospodom izdajateljem, zato smo čakali II. zv. Tudi nam je bila došla nekoliko neugodna kritika o I. zv. Zdi se nam, da je stvar prene-znatna, da bi bilo treba o njej toliko pisati. Ne pozabimo nikdar ljubeznive skromnosti, ki diči kakor pisatelja tako i kritika. Knjižici podajata slovenski mladini zabavnega in poučnega blaga: pripovedke in pravljice iz naroda, pa tudi umetne za srce, in nekaj stvarij za um naše dece. Glede na namen teh knjižic nimamo vzroka, da bi ji grajali, pa tudi pohvala sme biti le primerna majhni, večinoma neizvirni vsebini. Oblika je v drugem zvezku skrbnejša, jezik pravilnejši, nego v prvem. V naslednih zvezkih naj gleda gospod izdajatelj, kaj nabira in komu objavlja. Ozirajoč se na prvo, treba, da skrbneje izbira gospod izdajatelj, ozirajoč se na drugo pa, da vse izpusti, kar ni za mladino zanimivo toliko, kolikor za njega samega (n. pr. o Sajnkoviču I. str. 25). Zgodovinskega romana ->Z ognjem in mečem« je izšel pri J. Krajcu v Novem Mestu II. zv. (do str. 302). Poročali bodemo obširneje, ko izidejo še drugi zvezki. Ta zvezek se nam je zdel bolji, nego prvi. Veseli nas, če je naša čisto dobrohotna ocena o prvem zvezku storila, da bodo nasledni trije zvršeni skrbneje in bolje. Dr. Fr. L. RVAŠKO SLOVSTVO. »OJVrazovoj kritici.« Napisao dr. Mi-livoj Šrepel. V Zagrebu 1892. Lična knjižica, obsezajoča 51 stranij, pred-očuje nam Stanka Vraza kot kritika. Rečeni pisatelj, »Slovencem uskok«, znan je dobro tudi med Slovenci. Kdo ne pozna člankov gospoda A. Fekonje o Stanku Vrazu ilircu in ilirizmu? In večini slovenskih razumnikov tudi ni tajna izdaja »Djela Stanka Vraza Hrvatske Matice«. Vendar naj vsak rad seže po Šrepelovi knjižici, kadar mu pride pod roko. Zakaj izvrstni mladi hrvaški učenjak razjasnjuje marsikatero temno stran ter iz listov St. Vraza, katere je sam pisal ali so mu jih pisali drugi učenjaki, podaje ne samo delovanje Vrazovo, ampak tudi nekih drugih ilircev. Tako pa se Gaj čisto v drugi luči kaže občinstvu v »Vrazovoj kritici«, kakor ga navadno poznavamo iz drugih njegovih življenje-piseev. Sam Šafafik piše (str. 5.): »U Gaja ja samo toga ne hvalim, što za dobri cilj i zla sredstva upotrebljava.« Mlada še je bila tedaj književnost hrvaška, kadar je nastopil Vraz-kritik. Zato je pa tudi marsikatero grenko okusil. Leta 1848. ustanovi St. Vraz list »Kolo«. Gaju seveda ni to bila voda na njegov mlin. Bal se je »konkurence« »Danici« in je deloval zoper Vrazovo »Kolo« s svojimi privrženci, da se ne morejo opravičiti. Neki dijak je celo napadel na ulici Vraza, rekoč, »da »Kolo« namjerava svu literarnu vlast usurpirati. vriedjajuči domorodce« (str. 4.1. Kajpada tega se ni preplašil Stanko, marveč pridno brazdil po začeti ledini. »Kolo« je imelo pri prvi knjigi 600, pri drugi komaj še "200 naročnikov. Vraz je bil pa po poklicu književnik, izobražen kakor nobeden njegovih vrstnikov za ilirizma v vseh evropskih literaturah in zato je lahko vihtel uma svetli meč ne glede ne na desno, ne na levo. Iv. Ku-kuljeviču je oponosil, da njegov jezik ni naroden (str. 38.). Ravno tako je tudi odkritosrčno povedal Vnkotinovicu in Suboticu. kar se tiče drame. Posebno so se Vrazove misli razločevale od drugih ilircev glede na dubrovsko slovstvo. Zakaj imenovana književnost je bila bližja romanskemu duhu. nego slovanskemu. Pravo merilo za pesništvo je narodna pesem, katero je dobro poznaval St. Vraz, kakor malo kdo, ker je bil tudi rojen v takem kraju, kjer se mnogo 428 Slovstvo. prepeva. Mnogo se tudi bavi knjižica s pravopisom, kateri že dandanes ni popolnoma utrjen. in še vedno je vojska med etimologi in fonetiki! Vraz je naposled zapisal mnogo narodnih pesmij in je bil prednik v tej reči Kuhacu. Fr. S. Lekše. Češko slovstvo. O vychovani a vyu6ovani hlucho- nemych.< Učitelum, duchovnim, kand. učite-stvi, bohoslovcum a vsem pfatelum hluchone-mych podava Karel Huleš, učitel na obecne škole v C. Budejovicih. Nakladem vlastnim. 1891. 8°. Str. 95. — Priporočamo to knjigo vsem, ki se žele poučiti, kako treba ravnati z gluhonemimi učenci. Dobiva se delce pri pisatelju. Dr. Fr. L. »Ceske album« izdaje Jos. Vilimkova tiskarna. Ceske album je zbirka slik zaslužnih pisateljev, učenjakov, mož in žen čeških. Snopič 17. in 18. prinašata podobe in življenjepise Vi-tezslava Halka in Jos. Kaj. Tyla. Vsaka slika posebej stane s poštnino vred 45 kr. »Sebrane spisy Alojzija Jiraska.« 12. zvezek obsega drugi del povestij in slik iz življenja: »Z malych cest, Host, Gardista, Kra-janka, V pekle, O lovu in Tčevska hranice«. Veliki, narodni in kulturni pomen Alojzija Jiraska v češki literaturi je že tudi častitim či-tateljem »Dom in Svet«-a dobro znan, ki so večkrat kratko oceno njegovih spisov brali — življenjepis pa v »Spomeniku slovanske vzajemnosti« iz 1. 1886., str, 269. - Zakladove živnostenskeho malif-Stvi pisma« podaje jako nazorno celo vrsto različnih črk, katere so ljudje rabili v poprejšnjih stoletjih. Celo delo bode obsegalo te-le vrste pisem: V prvem snopiču: »Latinsko«; v drugem: »Črke okrogle«; v tretjem: »Pismo italsko in rimsko«; v četrtem: »Rimsko moderno pismo«; v petem: »Pismo renaissansko«; dalje v sedmem: »Pismo starogotično«; v osmem: »Go-tično pismo moderno in mali švabah«; v devetem: »Veliki švabah in frakturo«; v desetem: »Inicijalke češke in francoske.« Cena 2 gld. in 50 krajcarjev. Delo to spisuje in izdaja Al. Studnička, ravnatelj c. kr. državne rokodelske šole v Ja-romefi. Delo je jako pomenljivo. »Hudebni album.« Upravil Zdenek Fi-b i c h. Beletristično prilogo: »U klaviru« upravlja Jaroslav Kvapil. »Hudebni album« prinaša domače češke skladbe za glasovir. Ime Fibich je prav dobro znano vsem skladateljem in vsem, ki se za godbo zanimajo, zato ga ni treba hvaliti in priporočati. Obseg: »Serenada« (prof. H. Trnečka), »Mazurka« (Hartela), »Etuda« (D-mol Knittla), »Capriccionetto« (Sukova), Malotov»List z knihy života« itd. Od novega leta izhaja izvrstno urejevan nov pedagogijski list: »Vychovatel«, ki ga zalaga društvo »Vlast«, a urejuje gosp. Fr. Pohunek. Izhaja trikrat na mesec na celi poli in stane na leto 3 gld. Jako ga priporočamo. Fr. L-r. Poljsko slovstvo. »Katalog wydawnictw Akademii Umiejetnošci w Krakowie 1873—1891« uložyl Maurycy Stankiewicz. Krakow. Nakl. Akademii Umiejetnošci. 1891. — S tem naslovom je izšel zapisnik vseh del, katera je izdala doslej znanstvena akademija v Krakovu. Zlasti omenjamo ta zapisnik zato, ker ne naznanja samo stereotipno izdanih del z njih ceno, ampak označuje vsebino posameznih knjig. Zato ima nekako knjigopisno lice. Največji del obsega redno izhajajoče zvezke, v katerih so bili natisnjeni znanstveni sestavki prvih poljskih pisateljev. Naznanjena je vsebina več letnikov; seveda olajšuje to posebno tujemu bralcu pregled in porabo. Znanstvene snovi v izdanjih akademije so tako razdeljene: 1. jezikovni del, 2. zgodo-vinsko-modroslovni del, 3. matematično-prirodo-znanski del. Razven tega izhaja v mesečnih obrokih »Anzeiger der Ak. der "VVissenschaften in Krakau« z zapisniki sej, izdanimi v francoskem ali nemškem jeziku. Večja dela se izdajajo še posebej. Jezikoslovni in zgodovinsko-modroslovni del (deloma tudi tretji) se pečata zlasti s poljskimi razmerami; zato se mora vsak raziskovalec poljskega slovstva, jezika, zgodovine obrniti do teh izdanj. Spisov o drugih slovanskih narodih je malo, tako da dela, ki se pečajo z drugimi slovanskimi vprašanji, lahko naštejemo tukaj: Pe-trow Aleksander: »Glasoslovje dolnjelužičan-skega jezika« (Rozprawy« T. II. 1875.); Hanuš Jan.: »O nosnih samoglasnikih pri Pomorjanih in Kašubih« (»Rozprawy« T. VIII. 1880); Hanuš Jan.: »O litoslovanski dobi v primeru z indoevropstvom« (»Rozprawy« T. XI. 1886.); Zawilinski Roman: »O tako zvanih slovanskih runah« (»Archivum« T. V. 1886 ) in nekaj manjših spisov. — Starinoslovski, geologijski, narodopisni, zvezdoslovski spisi itd. se ozirajo tudi večinoma le na gališko ozemlje. p. Polanskij. LOVENCI IN RUSKO SLOVSTVO. V almanahu C/LaBHHCKaa My3a« (Slavjan-skaja Muza) CIIB. 1891, katerega je izdajal Uma-nov-Kaplunovskij, izšlo je mnogo pesmij drugih slovanskih pesnikov v ruskem prevodu. Iz slovenščine je prevedenih šest pesmij S. Gregorčiča, jedna Prešernova in dve slovenski narodni. — V mesečnih izdanjih lista » OziaBjiHCKoe 06o3piirie« (»Slavjanskoje Obozrenije«), katerega urejuje A. Budilovič, je na str. 606. kratek življenjepis slovenskega pisatelja Franca Cegnarja. — Letnik 1892. istega lista je prinesel na str. 201. pregled slovenskega slovstva 1. 1891. (»063opi. OTioBiiHCKOH .iHTepaTvpBi 3a 1891. ro^t.) V nekaterih zvezkih so tudi dopisi iz slovenske zemlje, kateri govore o sedanjem narodnem in političnem položaju. — Naj omenimo tukaj delo, ki zanima jednako vse Slovane, t. j.: »OiepKii