The Oldest and Most Po-pular Slovene Newspaper in United States of America NajstarejSi in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. Kubanski diktator machado pobegnil z aero-planom. —novi predsednik cespedes odsta vil kongres in razpisal nove volitve. — —ljudstvo POBILO 35 ČLANOV MACHADOVE tajne polictje. 'PRVA Havana, Kuba. — Kuba ima novega predsednika. Četrti je ta predsednik, odkar je dežela dobila svojo neodvisnost, in, kakor večina njegovih prednikov-, •i c tudi on zasedal svoj u-rad potom revolucije. Štiri Predsednike je imela Kuba in enako je imela tudi štiri revolucije. Novi predsednik, Carlos M. de Cespedes, je prišel do tega uradu ravno na svoj Rojstni dan, preteklo soboto. Star je 62 leti. Bil je rojen v Zed. državah. Prejšnji diktatorski predsednik, G. Machado, je moral iti. Trdovratno se je sicer protivil resignaciji, s čimer pa ni dosegel drugega, kakor da se je četa dežela dvignila proti njemu in se mu je končno uprlo še nje-Sovo vojaštvo, s katerim je pre-CeJ let vzdrževal tiransko dikta-turo. Upor je nastal tako nena-0tlta, da ni imel več časa, da bi resigniral. Enostavno JJo/)egniti je moral pred razjarjeno množico. V soboto se je u-ftlaknil na svoje farme, ki leže nekaj milj od tukajšnjega mesta, in od tamkaj je pobegnil z aeroplanom. Kam je odšel, se v nedeljo še ni moglo vedeti. Prva odredba, ki jo je izdal novi predsednik, ko je bil po pobegu prejšnjega zaprisežen, je bil razpust Machadovega kongresa, ki je štel 128 poslancev m 36 senatorjev in ki je bil popolnoma pod Machadovo kontrolo. Sprva se je domnevalo, da bi bilo pravilno, da bi bil Cespedes Zj*prisežen pred kongresom, toda Machadovi nasprotniki so se °dločno protivili, da bi pristaši Prejšnjega predsednika imeli sPloh še kaj opraviti pri novi vtadi. Sicer bi pa tudi ne bilo Mogoče, sklicati kongresa, kajti Večina njega članov se je poskri-ta in pobegnila, boječ se maščevanja ljudstva. Novi predsednik •le nato enostavno objavil, da je! stari kongres razpuščen in je Proglasil nove volitve, ki se bo-do vršile tekom 60 dni. Odstavljeni so bili tudi vsi člani vrhovnega sodišča in delovanje tega ^dišča je začasno prevzel po-Sebni vojaški tribunal. v- Izprememba vlade se je izvrta v znamenju krvave revolu-ClJe; vendar pa se pobijanje ni pršilo brez smotra in cilja. Vsi. r*1 so padli, so bili člani bivšo ^achadijeve teroristične maši-jierije, člani njegove tajne po-Icije, nazvane 'La Porra".*S po-te tajne policije je Ma-nado vzdrževal svojo strahovlado po otoku in dal pobijati Syoje nasprotnike. Svojci ubitih P® teh krvavih činov La Porre niso pozabili. Zaznamovali so si vsak0 osebo, ki je izvršila kak i in v soboto je prišel dan ^računa. Do nedelje zvečer je Pobitih 350 članov te tajne Policije. Množica je opravila z njimi, kjerkoli jih je našla, v Jih domu, v parkih, na cesti. ^den od njih se je skril v rakev nekem pogrebniškem zavodu. Judstvo ga je našlo, izvleklo na Cesto in pobilo. Kljub razburjenosti, ki je vla-ulu ta dan, pa je bilo ljudstvo NAZNANILO NAROČNIKOM ! Zaradi zapovedanega katoliškega praznika Marijinega Vnebovzetja, ki ga obhajamo ■'anes, v torek, bo ta dan delo v naši tiskarni počivalo, vslec! cesar naš list v sredo ne bo izšel. I« Jingeslavife* strašna smrt starega G osfodarja NA štajer-skem. — cigani UGRA bili otroka, mu iztak-nili oči, ZLOMIL! OBE NOGI. - SMRTNA KOSA, nezgode in druge NOVICE iz starega kraja. LETALCI SITVKMLi Slavnostni sprejem vrnivše se letalske armade. Rim, Italija. — S podobno slavo, kakor so nekdaj sprejemali zmagoslavnega Cezarja, kc se je vrnil v Rim, so bili preteklo soboto sprejeti tukaj letalci, ki i so napravili uspešen polet v Ameriko in nazaj. Ogromne množice ljudstva so pričakovale ivračajočo se letalsko armado 24 |aeroplanov. Tudi Mussolini je I bil na licu mesta, ki je pozdravil vrnivše se častnike vsakega posebej s poljubom na lice. -o- BEG PRED OGNJEM St. John's, N. F. — Več vasi ob severnem obrežju Nove Fund-ilandije je prebivalstvo v petek ponoči izpraznilo in v strahu zbežalo s čolni na morje, ko je zapadno od njih divjal silovit gozdni požar, ki je grozil uničiti njih selisča in za beg ni bilo nobene druge poti kakor na morje. -o-- TUDI NEDRŽAVLJNI LAHKO PRODAJAJO PIVO Springfield, 111. — Iz državnega finančnega departmenta je izšla objava, da je iz državnega zakona o prodajanju pijač odstranjena omejitev, po kateri so mogli dobiti licenco za točenje piva samo državljani. Po novi odredbi lahko tudi nedržavljani, ki imajo prvi papir, dobe licenco. Predno pa more kdo dobiti državno licenco za prodajanje pijač, mu mora biti prej podeljena licenca od tistega mesta, kjer živi. Lokalne oblasti imajo namreč nalogo, da preiščejo prosilca in njegove razmere, in te preiskave služijo nato tudi dr-ižavnim oblastem za podlago, pc HITLERJEVE ODREDBE Hitler ima sodnije pod svojim vplivom. — NameraVEiVa od- rodba proti ženskam brez otrok. "••-rl'n, Nemčija. — Viada nazijev je preteklo soboto zopet izdala število novih ukrepov, ki še globlje preustrojujejo Nemčijo v smislu Hitlerjevega programa. Med temi ukrepi je eden, po katerem se morajo sodniki, kadar stopijo v sodišče, pozdra-l viti z nazijskim pozdravom. S tem je podan dokaz, da stoje celo sodišča pod Hitlerjevim vplivom. Kakor poroča neki vladni časopis, se bo v kratkem izdala vladna odredba, da morajo vse jžpnske, ki nimajo otrok, brez o-Izira na to, so li temu same kri-jve, ali ne, plačevati posebni davek, ki se bo uporabil v podporo tistim ženskam, "ki preskrbujejo državo z otroci". Isti list je tudi objavil, da se bo upeljala : nekaka črna lista, na katero bodo prišli vsi tisti, ki ne izvršujejo svoje popolne socijalne dolžnosti napram državi. Prišli bodo na njo tudi tisti, ki se še vedno obračajo za nasvete k judovskim advokatom. --o- pogreb umrle rojakinje Chicago, 111. — Včeraj, v ponedeljek, dopoldne se je iz cerkve Matere Božje, Monticello in North ave., na pokopališče sv. Jožefa pod vodstvom pogrebnega zavoda Louis Žefran vršil pogreb rojakinje Mrs. Fannie Menzel, ki je umrla pretekli petek na svojem domu, 333S W. Pierce ave. Pokojna zapušča moža, hčerko in sina ter enega brata in eno sestro. Doma je bila iz Kamnika. — Večni ji pokoj, j preostalim iskreno sožalje. -o- ogromna udeležba na razstavi Chicago, 111. — Sijajno je bila zastopana država Illinois na svetovni razstavi pretekli petek, ko se je vršil illinoiški dan. U-|deležba ta dan je bila skoraj re'-1 kordna; nad 231,000 oseb je namreč ta dan obiskalo razstavo;1 edino na judovski dan, 3. julija, je bila udeležba večja, namreč 244,000. Na državni dan je Illinois pokazal, da zna pozabiti politične spore, kadar gre za splošen dobrobit države. Na razstavi je bil governer Horner in z njim je stalo ramo ob rami pet bivših governerjev, eden demokrat in štirje republikanci. Pozabila so se ta dan tudi nasprot-'jstva, ki se dostikrat pokažejo i med Chicago in podeželskimi mesti. — Od 13. do 19. avgusta se bo pa na razstavi vršil tako-zvani farmarski teden. Obiskal bo razstavo prihodnji petek tudi poljedelski tajnik iz Washing-tona, H. A. Wallace, ki bo imel svoj govor. v nekem veselem razpoloženju ■ in cela revolucija je imela zna-i čaj nekakšnega karnivala. ŠTEV. (No.) 157. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) LETNIK (VOL.) XLII chicago, ill., torek, 15. avgusta — tuesday, august 15, 1933. M ------------------------------- — • --------r®r---------—..........—.....m, - .......... , w ............. - Amerikanski Slovenec "prva dama" sodeluje KRIŽEM SVETA — Tallinn, Estonija. — Nad tukajšnjo državo je vlada proglasila obsedno stanje in je obenem razpustila vse organi-vc-ije, katerih člani nosijo uni-icrme. Vlada izjavlja, da je bila prisiljena k temu koraku iz povoda, da ohrani javni mir. — Madrid, Španija. — Sin ameriškega preds. Franklin D. j Roosevelt, Jr., ki potuje po tu-kajŠnji državi, je imel pretekii 1 petek daljši razgovor s span- : skm predsednikom Zamora. ' — Hangov, Kitajska. — Vsi poizkusi, da bi se moglo priti na kak način v stik z osmimi Ame- , rikanci, ki so bili 27. junija u-grabljeni od kitajskih uporni- j kov v mestu Juančov, je ostal ; i do zdaj brez 'uspeha. Skupina u- ] grabljenih obstoja iz katoliških ] duhovnikov in šolskih sestra. < — Washington, D.C. — Pra- , vilnik, ki so ga predložili vladi ] izdajatelji časopisov za delav- , stvo v svojih podjetjih, ni spre- ] jemljiv v svoji sedanji obliki. Tako se je izrazil administrator Johnson, ki namerava predloži-ti različne izpremembe. --o- SMRTNA KOSA MED ROJAKI V Terre Haute, Ind. je po več letih mučne bolezni preminul rojak Matija Hvalica, star 48 let. Rojen je bil v Srednjem na Primorskem. — Smrtno se je ponesrečil v Osage, W. Va., 51 letni Jos. Ravnikar. Našli so ga mrtvega pod mostom, ki vodi k Ceplin Mine. Doma je bil iz Mo-1 ravč. — Nenavaden način smrtne nesreče je zadel rojaka F. Skantela v Mullan, Idaho. Ponoči je prišel pozno domov in ko je hotel v svoji sobi zapreti okno, je pri tem zdrobil šipo ter se tako usodno porezal, da je po par minutah izkrvavel. -o- DRUGGAN DOBI NOVO "STANOVANJE" Washington, D. C. — Chica-ški gangster Terry Druggan, o katerem se je nedavno poročalo, da si je znal jetniške paznike v tukajšnji federalni ječi pridobiti, da so mu dovolili razne predpra-vice, med temi to, da je lahko vsak dan hodil nemoteno iz ječe ,v mesto in se tam sestajal z neko svojo prijateljico, bo v kratkem dobil novo prebivališče, j Prestavljen bo namreč v federalno ječo v Atlanta, kjer je že zaprt drugi prosluli gangster, namreč Al Capone. -o- VZOREN PATRI JOT New York, N. Y. — K. Ma-rarnapuš, ki je na Third ave. lastnik nekega krojaškega podjetja, je razobesil modrega orla ne samo na svoja okna in stene, marveč dal si ga je tetovirati tudi na svoja prsa, in ob vsaki priliki rad pokaže to sliko svojim 1 odjemalcem in prijateljem. Huda nesreča 77 letnega po- , sestnika Ptuj, 23. julija. — Grozna smrtna nesreča se je včeraj dogodila v Dornavi pri Ptuju. Proti večeru je 77-letni posest nik Blaž Prosenjak vodil po dvorišču poldrugo leto staro žrebe. Vajeti si je navezal na levo roko, misleč, da bo tako žrebe laglje obvladal. Žrebe.se' je pa nenadoma nečesa prestrašilo in zdirjalo, kakor pobesnelo. Starec je pri tem padel in se nikakor ni mogel več dvignili. V divjem diru ga je preplašena žival vlačila cele četrt ure Dkoli po dvorišču. Domači, ki jo prihiteli, so z veliko težavo i'jel} besnečo žival in rešili go ipodarja — toda prepozno. Ubogega starčka ni bilo več nogoče prepoznati, tako je bil /es zbit po celem telesu in obit s krvjo, glava na več krajih trebita, nos zlomljen in s telesa mu je na več kraj h viselo neso in koža kar v celih kosih. Tudo razmesarjenega Prose-ijaka so prenesli še v sobo, ni k* ■+,, in nsušpvflli kaj mogoče, ker takega ne bo nikoli več videl. Saj ne potrošiš tolikih svot, kakor nekateri upijejo. Za male cente vstopnine ti je na razpolago toliko, da bi lahko ogledoval nekaj dni. Sedaj je ravno' pravi čas, ko ni ne prevroče, ne prehladno. Torej, ves Eveleth pokoncu in pobegnite se doli do Chicage. Z Dva druga sta še pod bondom veseljem bom brala, ko boste. in na prostem. Seveda zato, ker poročali, da ste bili zadovoljni ,imata denar za odvetnike in z razstavo in z ogledom milijonskega mesta. Pa tudi vrček .mestnem koritu in osuševali blagajno. Eden teh je zadnji mesec še celo nevarno obstrelil svojega tajnika in potem še sebi pognal kroglo v glavo ter se tako preselil na drugi svet. Ti možje so olajšali mestno blagajno za tisoče in tisoče in te tisoče bodo morali' seveda nadomestiti davkoplačevalci. piva vam bo' teknil, prav gotovo. Kakor ste videli morda v oglasu, lahko prinesete "pel-ce" s seboj in vam natočijo pivo v pelco, prav kakor je bilo nekdanje čase. — Sicer pa moram enkrat končati ta moj dopis, da ne bo prišel v koš. Rečem pa še to, da kdor pride na svetovano razstavo, naj si ne pozabi ogledat prostore Amerikanskega Slovenca. Prav radi vam jih bodo pokazali in kateri še ni naročnik, si naj ob terj priliki naroči tudi Amerikanske ga Slovenca, prav gotovo m,u ne bo žal za to. Ce bo konečno to moje pismo res katerega vzdignilo, da pride v Chicago za Labor Day, dam na znanje, da bom jaz tam že v sobpto pred tem praznikom. Lahko mi kateri znancev piše in se potem skupaj s6stanemo. Prav rada drugič zato, ker sta ogoljufala naše mesto za težke tisočake. Delavske razmere se nekoliko izboljšujejo in se skoro že kar vidi, da se obrača na bolje, čeprav bolj počasi. Pred nekaj tedni je naš go-verner Schmedeman prerokoval, da bo v teku 60 dni vsak dobil delo. Mož se je nekoliko zmotil. Mislim, da bo preteklo še več kakor 60 dni, predno bo delo za vse bezposelne, kateri brez dela posedajo po parkih dan za dnem. — Kljub temu, da je že več tisočev dobilo delo, ima County of Milwaukee, za oskrbovati 23.000 družin in več tisoč samskih. Meseca marca letos jih je bilo za oskrbovati 31.000 družin in 6.000 samskih, ki so bili na Out Door Relief. Iz teh številk se lahko že spozna, da so se časi že nekoliko izboljšali in da še ni za obupati. Marsikje se že vidi na oknu prilepljen plavi orel, pod njim pa napis "We do our part." Kadar se bodo ti orli pokazali na vseh tovarnah, tedaj se bo že nekaj napravilo za delavca. Teh orlov se pa delodajalci boje in če le morejo jih odrivajo od svojih tovarn-Pa ti so prileteli iz Washingto-na in so tako vsiljivi, da so se še naši "basi" z njimi se spri' jaznili in jih prilepljajo na "ofice," da jih mimo idoči lahko vidijo. "Basi" že vedo, da so ti plavi orli vsiljivi in je boljše, da se z njimi spoprijaznijo, dokler ni prepozno. Marsikateremu delavcu je ta orel prinesel zadovoljnost v hišo in mnogim bo še v pomoč v teh kritičnih časih. Da so ti orli začeli letati od tovarne do tovarne i11 od delavnice do delavnice, je zasluga našega predsednik Roosevelta, katerega naj B"jf ohrani še mnof6: ifrV ptr#* revnega delavca. Upati sme«10' da pod njegovim vodstvom ne bomo propadli, ampak se otresli prejšnjega blata in korupcij-- Pozdrav čitateljem. W. G. Raly PODRUŽICA ŠTEV. 9, SŽZ Detroit, Mich* Članicam naše podružnice se naznanja, da bomo imele na Veliki Šmaren 15. augusta "card and bjutneo party" v naši cerkveni dvorani. To bo priredila Mrs. Martin Ferderbar za korist SŽZ. Ste prav uljudno vabljene vse članice, vaše družine, prijatelji in prijateljice-Prav lepe nagrade boste tart dobili. Servirala se bo dobra večerja in hladno pivo. Vstopnina bo samo 25c. — Da bi nas bilo vsaj toliko, kolikor nas je bilo na zadnjem pikniku. Članice se še posebej prosijo, da se udeležijo seje v pone' deljek večer 14. augusta za omenjeni party, vsaj tiste, katere živite blizu. Marie Maierle, predsednica "TARZAN IN ZLATI LEV' (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Zamorski glavar Luvini je pripeljal svoje napadalec po drugi strani, da bi napadel iz zasede in tako presenetil. Toda, ko so zagledali, da so Wazirci pridno pripravljali svoje pozicije za o-brambo so začeli silno kričati in nastal je tak krik in vik, da se ni čulo ničesar drugega v do-tične ti taborišču. Med tem vikom in krikom je skočil z drevesa, pod katerim sta se nahajale Flora in Ivana beli orjak. "John!" vzklikne Lady Greystoke Ivana-"Hvala Bogu, da si Ti!" — Beli orjak, ki je bil podoben Tarzanu je dal znamenje s prstom, naj bodo tiho. Nato je naglo zgrabil Floro Hawks: "Tebe je, ki Te hočem," na to jo dvigne in naloži na svoje rame. Predno se je Lady Greystoke zavedla kaj je, je beli orjak skočil preko ograje taborišča in zginil z Floro v črno noč, v džunglo. . . Lady Greystoke, Ivana, je ostala sama vsa razočarana, pač ni vedela, da istočasno nekdo operira po džungli, ki se predstavlja za pravega Tarzana, to je bil Španec Esteban, ki ga je Flora privedla iz Londona z namenom da doseže oparsko zlato, kar ji pa ni uspelo. Bridko je zajokala in se vsedla pod drevesom ter potopila svoj obraz v dlani svojih rok. Premišljevala je, kako je mogoče, da bi Tarzan, kaj takega naredil. . . Ko jc Ivana tako sedela žalostna in potrta pod drevesom, so dospeli do nje Luvini in njegovi zamorci. Boj med Wazirci in Askeri, ki jih je vodil Luvini se je končal z pepalno zmago Wazireev. Kraški, Florin ljubljenec je bil prvi, ki ie zaznal, da Flore ne Lady Greystoke ni več med njimi. Ko so Wazirci zaznali, da jim izginila njih gospodarica so se razsrdili in takoj šli na zasledovanje za Askeri. . . DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 3.00............Din 130 •Za $ 5.00............Din 220 Za §10.00............Din 470 Za $10.80 ............Din 500 Za $20.00............Din 960 Za $21.00............Din 1000 Za $50.00............Din 2440 Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite....$ 5.75 Za $10.00 pošljite....$10.85 Za $15.00 pošljite—.$16.60 ■U $20.00 pošljite.—$21.00 Za $25.00 pošljite....$26.00 'U $40.00 pošljite—$41.25 'U $50.00 pošljite—.$51-50 Naročnina: U cclo leto _________________________________$5.00 Za pol leta_________2.50 Za četrt leta _______...___________________ 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_____$6.00 Za pol leta_______3.00 Za četrt leta__________1.75 Subscription: For one year .................................$5.00 For half a year _________________________ 2.50 For three months ______________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___________$6.00 For half a year____3.00 For three months___________1.75 (73) John JericH iwi»t»* va. /wi,— —- tis Torek, 15. avgusta 1933. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 -""""■'V"""--1 Tvoj nedeljski tovariš. | -J TEDENSKI KOLEDAR 21 Pondeljek — Sv. Ivana Šantalska. 22 Torek — Sedem Veselj Marijin. 23 Sreda. — Sv. Filip Benicij. 24 Četrtek — Sv. Jernej, apostol. 25 Petek — Sv. Ludvig, kralj. 26 Sobota — Sv. Zeferin, papež. 27 Nedelja — Sv. Jožef K alasanski. LETA LS K i ZAKONSKI PAR PRI PREDSEDNIKU Pred izboljšanjem tržaških | razmer iz raznih namigov se vodne trdneje sklepa, da se pripravljajo za Trst važno izprapembe. Stvar je nekako v zve^i z vi' o-ko politiko, s paktom štirih podonavskim aranžmanom. V kratkim utegne iziti naixdba c raztegnitvi carinske svobode na vso tržaško občino, morda tudi na ves pas od Milj do Tržiča. Tržičami upajo na znatno iz boljšanje življenjskih pogoj a v. Laški pregovor pravi: Co so rože, bodo evele. . . Veliko transportno podji»: Adriatica, ki njena palača . toji pred bivšim Nar. domom, se jc združilo s firmo Innoceir-o M,anglili iz Milana. Nekatere bivše uslužbence, ki so mestj penizije uživali milostno - podporo, je nova direkcija obvestila zelo lakonično,. da je pod pore konec. SIROM JUGOSLAVIJE Po sedmih mesecih na jeder. Že lansko leto pred zimo, je izginil od doma 36 letni dela-' vec Jože Mežnar v Skrnom pri Šoštanj^'. — Ko je nedavno! delavec Gerlovšek v takoime novanf šentferjai.ski planini klestil drevje, je na neki bukvi opazil obešenca, katerega so domači po obleki spoznali zv. Jožeta Mežnarja. -o-- Beda Od bede in onemoglosti se jo [ pred kratkim zgrudil pod že-j lezniškim viaduktom na poti i:. Celja proti Zavodni, in nezavesten obležal, 28 letni brezposelni avtomehanik Julij Pun-garšek, ki ni dalje časa ničesar zaužil. --o--- Odlikovani S srebrno kolajno so bili odlikovani od krajevnega odbora Rdečega križa v Slovenjegrad cu Dr. Marko Pohar. društveni predsednik, Leopold Kopač prvi podpredsednik in društveni tajnik Ivo Kvac. ——o- Radi noža — cmrt V Stročji vasi pri Ljutomeru je prišlo pred neko gostilno med dvema fantoma iz Globoke do prepira. Miril ju je slu-žitelj davčne uprave v L'.vdo-meru, neki Kristl, ki se je na hajal z njima. Eden fantov jo pa Kristla zabodel z nožem v desno nogo. Nastalo jo'zastru o-Ijenje, kateremu je Kristl podlegel. Angleški letalec Mollison ir> njegova, žena, Amy Johnson, ki sta preletela Atlantik, a sta ?e ponesrečila v Connecticut, Hyde Parku, N. Y. 3ta obiskala predsednika Roosevelta na njegovem letovišču V Gorelo je V Ravnah pri Šoštanju je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Plazla, p. d. Ledenika. Zgoreli so tudi pridelki, krma in poljsko orodje. -o- dRITE "amer. SLOVENCA"! Pozor potniki 'a posetniki svetovne ransfavc ip irugi rojaki v Chicagi in okolici! Sporočam, da imam na razpolago ■'sak čas čiste hotelske sebe s kopalnicami in vsemi ucloh-'~itmi po mei-ni ceni. Domača kuhinja preskrbuje goste z okusnimi jedili. RUDOLF ŠROIF HOTEL IN SLOVENSKA GOSTILNA SVEŽE PIVO VEDNO NA ČEPU. 2047 West 21st Street, CHICAGO, ILL. Tel. Canal 5512. Slika kaže prizor, ko je letalca J. Matterna po njegovm prihodu v New York pozdravil tamkajšnji župan J. F. O'Brien. BREMEN • EUROPA Bremerhavenu jamči zelo Izborne železniške zveze tudi POSEBNI VLAK ob parniku r.dobno potovanje v LJUBLJANO. __ iz Cherbourga. — Ali potujte z ekspresnim parnikom COLUMBUS. Za podrotmostf vprašajte kateregakoli lokamega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL. Društvo 'SV. JERONIMA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence ju Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Clan ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj so ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob i, uri popoldne v lastnem prostoru Odbor za leto 1033: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstao, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabano, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94. Strabane, Pa. * 4» HJ? 4» 4* ♦ « «f» 1$. <$• if <*> Rev. J. C. Smoley: ENAJSTA NEDELJ A PO BINKOŠTIH. Vesel je bil berač, ki nam ga kaže nedeljski evangelij. Bil je mutast in gluh. Pripeljali so ga k Gospodu, da bi ga ozdravil. Gospod pa je položil svoje prste v njegova usesa, dotaknil se njegovega jezika in rekel: "Efeta, odpri se!" Jezik je bil razvezan, odprta so bila njegova ušesa, govoril je prav. Prav govoriti, je naša dolžnost. Bog nam je dal dar jezika, da ga rabimo za dober namen. O vseh ljudeh tega trditi ne mo-remo. Koliko se greši z jezikom! Koliko laži, koliko obrekovanj, koliko častikraje, koliko krivih priseg! Obrekovanje je velik greh, in sicer sam na sebi, v svojih posledicah, se težko popravi. , Kaj pa je pravzaprav obrekovanje? Obrekovati se pravi, pripovedovati o človeku, ki ni navzoč, nekaj slabega, kar ni res. Obrekovanje je torej nekaj drugega kakor častikraja. Oastikra-ja je pripovedovanje napake, ki so resnične. Pa tudi resničnih napak svojga bližnjega ne smemo objavljati, razun ce je potreba, na primer pred sodiščem, ali pa da preprečimo kako zlo. Obrekovanje je greh sam na sebi. Kdor obrekuje,^ greši proti resnici. Ce raznašaš o bližnjem stvari, ki niso resnične, la-žeš. Laž je pa hudičev greh, prvi lažnik na svetu je bil hudit. Kdor obrekuje, greši proti pravičnosti, ker pripravi bližnjega ob njegovo dobro ime. Si torej tat, če obrekuješ. "Boljše dobro ime, ko največje bogastvo", pravi sv. Duh. Berač, ki nima vinarja, ima vse, kar ima, ima dobro ime; vzemi mu to, pa si mu vzel vse. Kdor obrekuje, greši proti ljubezni napram bližnjemu. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe," o sebi ne boto pripovedovali ničesar slabega, tudi če bi bila resnica, toliko manj smemo govoriti kaj takega o bližnjem. Obrekovanje je torej velik greh, dasi se razlikuje v tem, koga obrekujem, kdo obrekuje, pred kom se obrekuje in kako škodo | "upravi obrekovanje, koliko ljudi je slišalo obrekovanje. Obrekovanje je velik greh radi posledic. Koliko sovraštev, koliko prepirov, koliko pobojev in tudi umorov nastane ravno radi ^rekovanja. Otrok sliši obrekovati svoje starše, izgubi spoštovanje do njih. Obrekujejo obrtnika, trgovca, in ta ima izgubo v svoji obrti in trgovini. Obrekujejo župnika, škodujejo tako celi ^Pniji. Tako so delali že farizeji: Obrekujmo ga, s pomočjo Belzebuba izganja hudiče, hoteli so ljudi od Kristusa odvrniti; Vdari pastirja, pa se bodo ovce razpršile. Škoda, ki jo napravi obrekovanje, se težko popravi. Če komu kaj ukrademo, mu moramo to vrniti. In kdor obrekuje, mora to obrekovanje popraviti, laž preklicati, škodo, ki je nastala,) Popraviti. Kako težko je to. Lahko se obrekuje, pa težko pre-j kliče. Pogosto pa človek niti volje nima, da bi vse to popravil. | Češ, kaj bodo ljudje rekli o meni, če bom obrekovanje preklical? In če ne prekliče, nobenega odpuščanja tega greha. Varujte torej svoj jezik, da se bo tudi o vas lahko reklo, kar Pravi evangelij o današnjem gluho-mutcu: In je govoril prav. KAJ VE POVEDATI 0 RAZMERAH V STAREM KRAJU FATHER SMOLEY? (Dalje) 17. Kaj mislite v splošnem, ] U diktature kmalu konec, ali i Mislijo z njo še naprej nadalje- ) vati ? j — "Tam so vedno in vedno -uPali, da bo diktature konec, u- -P&jo še vedno. Vlada, oziroma J režim sam ne ve, kako si poma- 1 iz zagate, v katero je za- ' Vabili so Korošca in Spaha 1 ^ davno v vlado, pa sta oba od-^onila iz gotovih vzrokov. Tudi p« Mačka so vprašali že ko je v zaporu, če bi vstopil v vla-c'°> on pa je rekel, da mora ljudstvo prej s plebiscitom odločiti ^ naj ostane Jugoslavija še l'*djevina, aii naj postane republika. Občno mnenje je, da dr-kralja samo še vojaštvo, oz. ytl'°go organizirana žandarmeri-ju> a se bo kralj moral končno 0 umakniti. Saj je javna taj-da spravljata kralj in kra-. Ca denar v inozemstvo in da 30 neki dvorni dami, ki je hotela opraviti dva milijona dinarjev J^ko meje, finančen organ na ■i* konfisciral ves denar." "Kake so razmere med u0onlavijo in I tulijo? n na videzno 'prijaz- • Saj ste čitali, kako je v Ri-,u jugoslovanski zunanji mini-j.^1" Jevtie kadil Mussolinija. Ko na Kranjskem ali Hrvaškem Voril take besede, bi ga takoj posadili na gorko. Razmere so bile pa jako napete meseca februarja in se je govorilo ne samo po Jugoslaviji, marveč tudi po Avstriji, ki je poslala polno vojaštva do Karavank, da izbruhne vojna. Pa je kar čez noč vse potihnilo. Glavni vzrok je bil pa bržkone, da ni bilo 'pare' v Beogradu, pa tudi ne dosti 'centesi-mov' v Rimu." SPREJEM PONESREČENEGA LETALCA 19. Je li pričakovati vojne mecl Italijo in Jugoslavijo? — "Odgovor na to imate pa že v gornjem odgovoru. Sovraštvo med Jugoslavijo in Italijo ne bo nikoli prenehalo." 20. Kakšne razmere so na Hrvatskem ? — "Iste kot v Sloveniji." 21. Se odnošaji Hrvatske napram Beogradu izboljšujejo? — "Ne, in se pod sedanjim režimom tudi ne bodo." 22. Je li kako upanje, da se izravnajo spori med Hrvati in Srbi? — "Težko. To veste vi v Ameriki ravno tako dobro, kakor vedo ti doma." 23. Kakšne so gospodarske razmere v starem kraju? — "Te so seveda slabe, kakoi povsod po svetu. Dela ni, zaslužka ni, kmet ne dobi skoro ničesar za svoje pridelke, davki o-gromni, rubežen za rubežnijo; 'bilo bi lahko bolje, ko bi ne po-|žrli kanoni in vojaštvo skoro tri I četrtine davkov." 24. Kako poslujejo sedaj tam banke in posojilnice? — "Banke rade jemljejo denar, dobi se pa od vloženega denarja menda samo po 200 Din mesečno. O tem ne moreni več povedati, ker nisem imel z bankami ničesar opraviti." 25. Je li mogoče poslati kake večje svote denarja iz Jugoslavije v inozemstvo? — "Ne! Ako predložite račun iz inozemstva, potem se menda lahko nekaj plača. Na potovanje v inozemstvo pa ni nikomur dovoljeno vzeti več, kakor menda 2000 Din s seboj in to mora vzeti v inozemski valuti, dinarje mora pustiti doma. 26. Kako je zdaj s kmeti, h izhajajo v svojem? — "S kmeti je slabo. Preberite odgovor na vprašanje štev 23." 27. Kakšne so v Jugoslaviji delavske razmere? Kakšne sc zdaj tam delavske plače? — "Delavske razmere splošne slabe. Plače po tovarnah do 4( I Din dnevno." I 28. Kakšne so zdaj tamka. | cene življenjskim potrebščinam | kot mesu, vinu, pivu, kruhu, mo ki, žitu itd.? — "Življenjske potrebščini so jako nizke. Kilo dobrega go vejega mesa 10 Din, telečje svinjske nekako 12 Din za kili (kila je 2Vi funta). Pivo je razmeroma drago, vino, če ga kupite preko ceste na dom, liter cvička po 6 Din, v gostilni 10 Din Štajerska vina so nekoliko dražja, dalmatinska tudi poceni. 29. Je li kaj upanja na izhod iz gospodarske krize v starem kraju? — "Za enkrat NE! Če bodo znižali izdatke za vojaštvo, topove, se bodo znižali davki in se -1 bo ta prihranek lahko porabil za izboljšanje gospodarskih razmer. Pri sedanjih razmerah v Evropi, kaj takega ni pričakovati kljub vsem 'paktom' in 'miroljubnim' izjavam." 30. Kaj ljudstvo vobče sodi o sedanjem režimu? — "Ljudstvo ga kratkomalo preklinja, izvzemši gotovih ko-ritarjev in parasitov. (Dalje prih.) n- IZ NEODREŠENE DOMOVINE Italijanska kultura ,( Letos je minilo 60 let, odkar je prišel pesnik Simon Gregor čič za kaplana v Rihenberk. V 1 spomin na njegovo bivanje in f delovaaije je bila vzidan na ka- ' planiji spominska plošča. Le- 1 tos na Vidov dan 28. junija je J prišla v Rihenberk četa 22 oro- ' žnikofv1 in detektivov. Župan-podesta je ukazal delavcem * raizbiti in odstraniti Gregorčičevo ploščo. "Delo" se je iz- ' vršilo pod varstvom bajonetov. -Na začudene poglede in vpra- 1 šanja je podesta odgovarjal, da 1 je to naredil na ukaz perfektu- 1 re iz Gorice. Ljudstvo je svojemu ogoreju dalo duška tako, da so zvečer zagoreli po bližnjih vaseh kresovi in pokale ročne granate. Opričniki so šli i lovit, a niso nič ujeli. I Tam okoli praznika presv. : Rešnjega Telesa so v Ajdovšči- J: ni aretirali več oseb radi nekih j' protilaških letakov. Porabili so , jto priliko in zaprli tjudi cerkvenega organista, to pa le z namenom, da preprečijo ali ote«! ižijo slovensko petje pri procesiji. Po procesiji so pa organi sta koj poslali iz Gorice domov. Radi eksplozije pri gradnji utrdb več mrtvih Zagrebške "Novosti" U. julija poročajo s Sušaka: V zad-jnjem času se opaža na griču Sv. Katarine nad Reko velika agilnost Italijanov. Neprestano je slišati pokanje min in ropo-,tanje vrtalnih strojev. Zdi se, da je že vsa gora povsem prevrtana z raznimi podzemskimi hodniki, galerijami in kaverna-, mi. V zadnjem času je bilo videti, da so Italijani vozili na Sv. Katarino topništvo najtež-! jega kalibra. To so ljudje opa-izili kljub temu, da so Italijani zgradili visoke zidove za markiranje:, da sc ne bi z Reke, Trsa-ta in s Sušaka videlo, ka j počno. Vsak čas je na našo stran slišati močno pokanje min, s katerimi razstreljujejo hrib. Do se- daj so našteli že več tisoč takih [eksplozij. Ponoči je vsako noč slišati zamolklo bobnenje vrtal- | 'nih strojev, ki vrtajo stene, ] Kljub vsej tajnosti, v katero i zavijajo Italijani svoje početje, -prodre vendar v javnost mno- ; go podrobnosti. Tako je v noči : od četrtka na petek v preteklem tednu prišlo do ha'de eksplozije, pri kateri je bilo večje število delavcev in vojakov ubitih, še več pa ranjenih. Kaj je ekspoldiralo, ni znano, ven-J: dar so ljudje opazili, da so v' petek zjutraj nosili precej časa na nosilnicah delavce in vojake iz rovov. Utrdbe grade še naprej Zagrebški "Jutarnji list" z dne 19 julija poroča s Sušaka:r Vojaške gradnje, ki jih Italija- 1 ni že nekaj mesecev vrše na I j mejnem sektorju Reke, še niso • .končane. Še zmerom je slišati i vsako noč pokanje min in zamolkel ropot vrtalnih strojev. Pa ne samo v sektorju, vzdolž !vse meje gori do Idrije utrjuje-je Italijani z mrzlično naglico mejo. Povsod grade moderne podzemne utrdbe s kavernami Ljudje, ki prihajajo čez mejo iz obmejnih krajev, pripovedujejo, da so v zadnjem času pri u-trjevanju idrijske okolice podvojili tempo. Idrija je važno središče za ta mejni odsek in jo Italijani z naglico izpreminjajo v to-i rišče za vojne operacije. Tudi tam je slišati ponoči neprestano pokanje min in brnenje vrtalnih strojev. Promet je v tem : predelu strogo prepovedan in se nihče brez posebne izkazni- - ce ne sme približati temu sek-. torju. Zaprli so celo nekaj voz-■ nih cest. Kogar najdejo v bližini tega predela, ga najstrež- i je kaznujejo. Ker idrijski vodo- - vod ne zadošča, da bi napajal • številne bataljone vojske, so . brž zgradili novega. --o- Najzanimivejše vesti »o » Arr.er. Slovencu: eitait« K» I | Vse pride v dan | Nekoč pozimi je bi| v Ljublj-ni odnesen dvema delavcema kovčeg z vso obleko in nekaj tisočaki prihranka. Sedaj šele so izsledili pravega krivca, ki ja neki 24 letni mesarski pomočnik Josip Mevlje ig Loke na Krasu. Dobili so ga na ta način, ker je imel na sebi ukradeno srajco. Nesreča aH zločin i V ptujsko bolnico so pripeljali nezavestnega nekega Franceta Karo iz Brezovca pri Sv. Barbari v Halozah, radi globoke rane na levi strani prsi Ranjenec ne more poja s iti, ali se je zgodila nesreča, ali ga je kdo napadel. ------d..... Nesreča mladeniča Na domžalskem kolodvoru je postal žrtev nesreče komaj 20-letni Albin Grošelj, doma iz Presa ja pri Lp'kovici. Smrt ga je dohitela ko je šel kosit, kakor mu je ukazal gospodar. Na poti preko kolodvora ga jo zadela lokomotiva, ki mu je odrezala obe nogi, eno roko in 'smrtno ranila na glavi. — Eni pravijo, da je prostovoljno sko-Jčil pod lokomotivo. ---o- V duševni zmedenosti V veliki duševni zmedenosti se je v Ljubljani zastrupila s plinom natakarica 24-letna Marija Vovkova, rojena v Dobrem-| polju. Našli f'o jo za točilno mizo mrtvo, poleg odtrgane plinske svetilke. Gospodar izjavlja, j da je bilr. izredro vestna in pri-• dna, marljiva in poštena. Vez ga je pritisnil V ljubljansko bolnico so pp-i peljali 22-letnega hlapca Franca Matičiča, ki se je na Rakeku nevarno ponc Teči!. Na cesti, ga je hudo pritisnil voz gramoza in mu prizadejal nevarne notranje poškodbe. --o-- Strela ufcila seljaka V okolici Osjeka sta pod nekim drevesom vedrila med nevihto seljak Andrija Pavko-vič in njegova žena. Strelu, ki je udarila v drevo, je kmeta na mestu ubila, ženo pa samo omamila. 7 dni do JUGOSLAVIJE z najhitrejšimi parniki na svetu Društvo Ip sv. Jožefa ŠT. 169. K. S. K. J.. CLEVELAND, (Collimvcod) O. Di-uštvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v SSov. Domu ob 7:30. Ako še uistč član tega največje;;;! druitva v naselbini, se vas opozarja, da sc takoj vpišete dokler niste Sa prestari. V društvo Se sprejemajo moški in ženski v • :;:w