II
4
NA
M
3 »kot neo*
:nifl»
er
rti
na
Titi
3
I
ff
Amerikanski
Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
39. ŠTEVILKA.
JOLIET, ILLINOIS, 1. SEPTEMBRA 1911.
LETNIK XX
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA K. S. K. J.
ILt
inofl
ldt II*
do.
Kakor je bilo poročano v štev. 35 Jednotinega glasila, se bode pričelo jednajsto glavno zborovanje K. S. K. Jednote dne 2. okt. 1911.
Na podlagi pravil sem z dovoljenjem večine gl. uradnikov Jednote določil, da se zborovanje vrši v Jolietu, 111., in sicer v Jednotini dvorani. Kraj zborovanja je bil na zadnji konvenciji v Pittsburghu, Pa., določen So. Chicago, 111. Ker mi pa pravila dovoljujejo istega premeniti, če blagor Jednote tako zahteva, sem torej odločil, da se bode zborovalo kakor omenjeno v Jednotini dvorani in sicer iz sledečih vzrokov:
1.)	Vsled dolgotrajnega napadanja na gl. odbor Jednote, da isti nepravilno gospodari in posluje.
2.)	Da bode vsacemu posameznemu delegatu kakor celemu zboru dana prilika, si ogledati Jednotino poslopje.
3.)	Da se bode bratom delegatom mogoče samim prepričati o celem Poslovanju in gospodarstvu sedanjega odbora, in
4.)	Da bode mogoče celej delegaciji predložiti vse knjige in listine v Popoln pregled, ter jim tako dana prilika, soditi po svojem lastnem prepričanju.
Vse cenjene brate delegate in gl. uradnike Jednote prosim, da se zberejo dne 2. okt ob 8. uri zjutraj v Jednotini dvorani. Od tukaj odkorakamo skupaj k sv. maši v cerkev sv. Jožefa, ki se bode darovala ob poludeveti uri. Po sv. maši se podamo skupno zopet v Jednotino dvorano, kjer se prične zborovanje točno ob poludeseti uri dopoldan. Opozarjam torej vse brate gl. uradnike, kakor tudi brate delegate, da se ob pravem času zbero na mestu kakor določeno.
Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
ANTON NEMANICH, gl. predsednik.
ŽELEZNIČARJI PRED STRAJKOM.
• •Saposlenci po delavnicah Harrimano-vih železničnih prog nezadovoljni.
hočejo več plače, manj ur.
Vendar se utegne v zadnjem hipu štrajk preprečiti.
t, i® te
v na-i, ker
h doloma-lisec« strež' i pri'
olieU'1'
Chicago, 111., 31. avg. — Od zaključil posvetovanja med podpredsednico® "Union Pacific"-železnice, Julijem Kruttschnittom, in pooblaščenim ?dborom zaposlencev po delavnicah ^arrimanovih železniških prog, ki se "**8i.danes v'San Franciscu, je odvisno TPrašanje, ali bodo vsi v delavnicah *;arrimanovih prog in onih "Illinois ■"entral"-železnice zaposleni delavci de)o ostavili ali ne. * l5)<'sek unijskih železničarjev, ki je "stajal izključno iz mednarodnih u-radnikov unije, se je včeraj popoludne ur posvetoval s podpredsednikom jHRnois Central"-železnice W. L. arkom in pomožnim glavnim obrat-JH voditeljem iste železnice, T. J.
Na tem posvetovanju se je vahno razpravljalo o štrajku, ki že a'je časa preti. Koncem posvetova-{a je bilo rečeno, da se bodo pogajajo danes nadaljevala. Vkljub vsemu J^krivanju se je vendar dognalo, da .železniški uradniki izjavili unijskim '^ličarjem, da ne bodo ničesar pri-"tfili.
^nijski voditelji so se potem spet ^J^'i v Hotel Mayer, kjer so se med j. , Posvetovali o štrajkovncm vpra-
""»JU.
brzojavk iz San Francisca je raz-. an°, da gospod Kruttschnitt name-. T* izjaviti zaposlencem po delavni-^ ' da ne more biti govora o priporu njihove unije. Kaj se potem ni mogoče naprej povedati, to-jj.^ijski delavci bodo imeli dvoje na Iranje, ali se proglasiti za prema-^> ali zažugani štrajk uresničiti. ^ okrožnici, ki jo je glavni obratni lte'i "Union Pacific"-železnice vče-|/J?ostavil vsem zaposlencem po de-|jj"cah švoje želcznice, je med dru-Hj. rečeno, da je zahteva po višjih d-';.a'> in manj delovnih urah pri se-okolnostih krivična proti želez-družbi.
leta 1906. da je železniška druž-zboljšala plače svojim de-V®®. skupaj za 15 odstotkov, tako ^obivajo delavci "Union Pacific"-in'ce sedaj višje plače, nego oni
pokoli
druge železnice, loj'ovne ure 700 zaposlencev Mis-■ Kansas & Texas-železnice so ^vieraj znižane od 10 na 9.
, Un'iskih krogih se je včeraj go-S»V'0' da
so zaposlenci po delavnicah w^aiu ^s,and"-železnice sklenili za-kcr sc njihova zveza ne pri-

Zmrzal v avgustu.
Zmaga organiziranega delavstva.
Washington, 26. avg. — Unije so bojevale in dobile veliko bitko na Angleškem. Preobjestni železniški uradniki so bili prisiljeni pripoznati jih, in njihova pravica do pripoznanja je ustanovljena.
Nad 100,000 združenih železničarjev je bilo zaštrajkalo predvsem vsled tega, ker se uradniki železniških družb niso hoteli posvetovati z zastopniki njihovih unij. Pogoji poravnave pokažejo, kako popolna je bila zmaga. Na posvetovanju med dvema zastopnikoma štrajkarjev, dvema železniških uradnikov in enim obrtniškega odbora je bilo dogovorjeno, da se vsi štraj-karji in izključeni železničarji spet sprejmejo v službo bržko mogoče brez vsake kazni ali globe; posebni spravni odbori imajo rešiti vsa sedanja raepor-na vprašanja. Če se ti odbori ne sporazumejo, se ima takoj skii.-ati osrednji odbor. Vse odloke bodo vzvratno delujoče do dne te pogodbe, posebno glede plač.
Ponesrečeni rudarji.
Newburyport, Mass., 26. avg. — Palica dinamita, ki je bila pred 15. ali 20. leti puščena v starem srebrnem rudniku Chipman, je povzročila vsled nenadne razstrelbe takojšnjo smrt dveh delavcev in smrtno poškodbo dveh drugih. Eden izmed delavcev je s svojim pikonom slučajno zadel ob di-namitno palico in tako povzročil eksplozijo. V rudniku so predkratkim spet pričeli delati, ko je bil dolgo vrsto let opuščen.
Na cilju.
New York, 25. avg. — Zrakoplovec Harry N. Atwood se je izkrcal ob 2. uri 35 minut popoldne na Governors Islandu. Dejanski čas poleta iz St. Louisa v New York je trajal 28 ur in 31 minut, dočim je zahteval prelet 1,265 milj znašajoče razdalje s pre-stanki med poleti dvanajst dni. Atwood je prvi mož, ki je preletel brez daljšega prestanka tako dolgo razdaljo v zrakoplovu.
Železniška nesreča.
Manchester, N. Y., 25. avg. — Najhujša nesreča v zgodovini "Lehigh Valley"-železnice se je pripetila tu blizu, ko se je brzovlak št. 4, vsled zamude vozeč z nenavadno naglico, prevrnil čez nasip. Usmrčenih je bilo 37 in poškodovanih nad 70 potnikov.
Kaj je bilijon?
Izvozi iz Združenih Držav bodo letos prejkonc presegli mejo dveh bilijonov dolarjev, in niti eden v milijonu ljudi nima pojma, kaj bilijon pome-nja. Milijon sekund je samo enajst dni. Koliko je bilijon sekund? Okrog dvaintrideset let.
V^'Peg, Man., 26. avg. — Tu so •m '5 v pretekli noči zledenele in živo v toplomerih po velikem delu : * pirt.e >n Saška je padlo na 6 do 8 Pod lediščem.
Grozljivo iznenadjenje.
Cl
J^eland, Ohio, 29. avg. — Nc-N)^028 le obiIa nekega brivca v
L* ave•, ko ,e hotel nekemu go"
^ katerega je obril, izročiti znamki s "ritje, da sprejme svoj denar. $ 0Sj ni ganil, in ko je brivec pogledi ^.reje> je videl, da je imel pred ftvcca.
Avstrijski "vojvoda" išče zlata.
St. Louis, Mo., 27. avg. — "Peter Ritter Von Borza, duke of Ropezea", rojen Avstrijec, pride iz Chicage v St. Louis iskat "frau mit das grosse gelt" (I). Pisal je policijskemu načelniku Youngu, da je prejel toliko izpodbud-nih pisem iz St. Louisa od vdov in drugih žensk, da hoče stvar osebno preiskati.
Policijski načelnik pričakuje, da bo "vojvoda Peter" poskušal z javnim sprejemom nadepolnih žen na kakem javnem prostoru tukaj, kakor je poskušal v Lincoln parku, Chicago, meseca aprila, ko je potrkal na osamela ženska srca z oglasom v časopisju.
Malo koruze na Ogrskem.
Budimpešta, 26. avg. — Po cenitvi ogrskega poljedelskega ministra Sere-nyija je letošnji koruzni pridelek na Ogrskem za 30 odstotkov manjši nego lanski
V gledišču zadušenih 27,
Canonsburg, Pa., 27. avg. — Sedemindvajset zadušenih, petindvajset res-sno in trideset laglje ranjenih, to je pregledani imenik žrtev popolnoma neutemeljene panike, do katere je prišlo predsnočjem pri predstavi premičnih slik v canonsburškem opernem gledišču. Strojilo premičnih slik se je nekoliko pokvarilo. Tih šum je bil slišati, na kar je zaklical neki deček "Gori!" in stekel proti tesnemu izhodu. Bolus Dubrowski, inozemski rudar, velikan po postavi, je tudi skočil s svojega sedeža in proti vratom. V tre-notku je pritisnila za njim množica pobesnelih ljudi, ki so se borili med sabo, kajti vsak je hotel prvi dospeti ven. Na gornjem koncu ozkih stopnic, ki so držale na cesto, se je Dubrowski spoteknil, tako da se je zvalil nizdoiu po stopnicah, pri čemer je podrl več drugih ljudi, ki so čakali ob vhodu, da se spuste noter, in kakor bi trenil, se je napravila na vznožju stopnic nerazmotna kopica ljudi, ki so se vsi trudili kakor blazni, da se iz klobka osvobode in spet postavijo na noge.
Canonsburg, Pa., 28. avg. — Po natančni preiskavi canonsburškega opernega gledišča, v katerem je storilo smrt 26 oseb ob paniki zadnjo soboto, je dognano, da lastnik poslopja in po-
TUDI BELGIJA' SE ŽE PRIPRAVLJA.
Na slučaj krvavega spopada med Francijo in Nemčijo zaradi Maroka.
v kratkem bode odločitev.
Francoza podpira Anglež, a bojevito Nemčijo pa Avstrija.
Liege, Belgija, 30. avg. — Silno pozornost med prebivavstvom belgijskim, zlasti blizu francoske in nemške meje, so vzbudile vojaške varnostne nared-be, katere je ukrenila belgijska vlada.
Vojaško posvetovanje se je vršilo v vili generallajtnanta Hellebauta, vojnega ministra, in prisotni so bili na istem poveljniki vseh obmejnih trdnjavic in drugi vojaški oblastniki.
Konferenca je bila sklicana v posvetovanje glede odredb, kako ohraniti nevtralnost (nobenostranost) v slučaju vojne med Francijo in Nemčijo, ter kako zabraniti vsak prestop belgijskega ozemlja po kateri izmed vojskujočih velevlasti ali po Veliki Britaniji, ako bi se ta dežela zamotala v vojno.
slovodja gledališča nista nikakor prekršila zakona, ker so bile stopnice in izhodi v redu. Iščeta se dva Italijana, ki sta sedela na galeriji in s klicem "Gori!" povzročila nesrečo.
Strela moti sprevod.
Canonsburg, Pa., 29. avg. — Ko so nesli krsto s truplom Štefana Martio-wicza, ene izmed žrtev nedavne gledališke panike, na pokopališče slovanskih katoličanov, je udarila strela v drevo, pod katerim se je pomikal pogrebni sprevod. Šesteri nosilci mrtvaškega prta so bili pobiti na tla. John Hodič, tast ponesrečenca, se je onesvestil in pogrebne spremljevalce je obšla zona. Krsta je padla v blato, kjer je obležala, dokler se ni družba spet oddehnila od svoje groze. Hodič ni bil resno poškodovan.
Doslej se ni ničesar odkrilo glede sklepov na posvetovanju.
Veliko vojaško delavnost je bilo o-paziti zadnja dva dni. Velike zaloge granat za obmejne trdnjavice in pušk-nih nabojev se je odposlalo, kakor tudi artiljerijskih baterij in brzostrelnih topov, da se ojačijo vojaške straže na vseh potih, ki drže do nemške meje.
Posebna poučila so bila baje poslana poveljnikom čet glede razstreljevanja mostov in razdevanja železnic, če izbruhne vojna.
Bruselj, 30. avg.—Dva posebna vlaka s 60. poljskimi topovi, 12. Hotch-kiss-topi in petimi vagonskimi nakladi streliva sta dospela v Namur, 36 milj jugozapadno od Bruslja, in sicer iz Antwerpa. *
Vlada je razdelila, kakor je videti, armado v mnogoštevilne nove oddelke ter posebno ojačila vzhodne po-sa^ke,- ■
Vznemirljive govorice glede možnosti vojne med Francijo in Nemčijo se raznašajo. Mnogi belgijski časopisi
Sv. Oče spet zdrav.
Rim, 27. avg. — Papež je služil jutr-njo mašo in se podal pozneje v vatikanske vrtove, kjer je sprejel kot prvega obiskalca, ki ne pripada njegovemu ožjemu krogu, kardinala Arco-verda de Albuquerque, nadškofa rioja-neirskega, ki se je poslovil od njega pred svojim odhodom v Ameriko. Papež je bil videti popolnoma ozdravljen in je kazal živahno zanimanje za položaj v nadškofiji Rio Janeiro. Koncem avdijence jfe podelil cerkvam južnoameriškim svoj apostolski blagoslov
potrjujejo, da je francoski vojni minister Adolphe Messimy opozoril belgijsko vlado na slabo in zanemarjeno deželno obrambo belgijsko ob nemški meji.
Izumiranje Indijancev.
Ko so se Evropci izprva naselili na ozemlju, sedaj zvanem Združene Države, so Indijanci šteli okoli 1,000,000. Leta 1885. so šteli samo eno tretjino milijona, 350,000. Sedaj štejejo samo 300,000. Sicer pa so se spojevali ali mešali z belokožci v veliki meri, zlasti v Oklahomi.
V skrbeh za cesarja.
Dunaj, 26. avg. — Po brzojavnem poročilu iz Ischla je bilo tamošnje pre bivavstvo nekaj časa v največji skrbi za cesarja Franca Jožefa, ki biva čez poletje v idilskem zdravilišču. Vladar se je bil s spremstvom podal na lov v Zinniško lovišče, ko je naenkrat nastala strašna nevihta. V curkih je lilo z neba, in udeleženci lova, s sivolasim vladarjem na čelu, so imeli prestati največje težave. Cesar je prednjačil vsem z dobrim zgledom in potrpežljivo vztrajal v groznem vremenu več ur, dokler se niso hudourni oblaki spet razpršili. V Ischlu, kjer je vsakdo vedel, da je cesar šel na lov, je vladala medtem največja osuplost. Čimveč časa je prohajalo, ne da bi dospela kaka vest o lovski družbi, tembolj se je občinstvo razburjalo, in izrekala se je skoro splošna bojazen, da se je moralo cesarju kaj primeriti. Tem ne-izmernejše je bilo veselje, ko se je kar najhitreje raznesla vest, da se cesar s svojim spremstvom vrača čil in vesel ter da je vse neprilike grdega vremena izvrstno prestal. Prebivavci so se brž razpostavili po cestah ischlskih v špa-lir in so sprejeli cesarja s šumnimi pozdravi.
MoStvo rešeno.
Dunaj, 29. avg. — Vsi ladjelomci prevozne ladje "Zeged" so rešeni, kakor poroča brzojavka iz vojne luke puljske.
Pomožna ladja c. in kr. vojne mornarice je bila obsedela na skali sv. Marka v Jadranskem morju, strašilu vseh pomorščakov, in že je bil v Pulju in tukajšnjih mornarskih krogih zavladal strah glede usode 600 glav broje-čega moštva na krovu "Zegeda". Hitra pomoč pa je omogočila rešitev vsega moštva. Ladje ne bo mogoče rešiti.
Vsenemci bojaieljni.
Berlin, 30. avg. — Člani vsenemške zveze (Alldeutsche Vereinigung) so imeli tu mnogoštevilno obiskan shod in so sprejeli sklep, v katerem se zahteva ali popolno priznanje algeciraške pogodbe od strani Francije, ali pa nem ška pridobitev slienih pravic v zapad-' nem Maroku, kakor jih zahteva Francija v drugih maroških okoliših. Sklep tudi obsoja v ostrih besedah vmešavanje tretje velevlasti.
V poluradnem članku v "Lokal-anzeigeru" se tudi odločno protestira proti temu, kar se naziva neopravičeno in preteče obnašanje Velike Britanije. Vendar izjavlja list, da Nemčija ni gojila nikdar želje, ustanoviti se v Maroku, ter namigava, da bi izdelava podrobnosti pogodbe zahtevala dolgo časa, celo ko bi bili francoski predlogi, ki se v kratkem predlože, za Nemčijo
sprejemljivi.
Avstrija služi Nemčiji.
Dunaj, 28. avg. — Veliko pozornost vzbuja Nemčiji silno prijazen, polura-den članek, objavljen v tukajšnjem "Fremden-Blattu". Z uradom vnanjih zadev v najtesnejši zvezi stoječi dnevnik pozdravlja najtopleje rusko-nem-ško pogodbo, katere vsebina je bila te dni razglašena. Podčrtujoč važndst sporazumljenja med Rusijo in Nemčijo, vkljub odsvetu od strani Francije, poudarja "Fremden-BIatt" obenem, da bo imela Nemčija od pogodbe posebno korist. Kajti njen težavni položaj v maroškem vprašanju da se s tem bistveno olajša. Izjavo poluradnega glasila smatrajo za potrditev nedavnega članka v dnevniku "Reichspost", ki je v tesni zvezi z nadvojvodo-presto-lonaslednikom Franc Ferdinandom; v dotičnem članku je bilo Avstro-Ogr-sko označeno ot najzvestejši prijatelj Nemčije.
Nemci vohajo vohune.
Kiel, Nemčija, 29. avg. — Tukajšnja pristanska policija je prijela dva Anglež^ in enega Danca kot sumljiva ogleduštva. Jetniki, ki so več dni v motornem čolnu križem brodarili po kielskem zalivu, so zatrjevali svojo nedolžnost, in ko so bili ostro zaslišani, so bili iz zapora izpuščeni.
— Rojaki, naročajte in priporočajte naš list svojim znancem in prijateljem ker "A. S." je edini slov. katoliški list v Ameriki, ki naj bi zahajal v vsako slov. hišo v Ameriki Le $1 na leto.
DNE 4. SEPT. V SHEBOYGAN!
Blagoslovljenje nove slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda.
Sheboygan, Wis., 29. avgusta 1911.— Blagoslovljenje naše cerkve sv. Cirila in Metoda se bode vršilo med velikimi slovesnostmi na Delavski praznik (Labor dav) ob poludesetih. Tem potom se naznanja domačim društvom, da naj se zbero polnoštevilno v cerkveni dvorani točno ob poludevetih. Od tam odkorakajo skupno do pošte, kjer med sviranjem godbe slovesno sprejmejo društvo "Luč Slovencev" iz Port Washington-a in druge rojake in rojakinje, ki nas počaste ta dan s svojim prihodom. Veseli nas, da se rojaki v bližnjih naselbinah tako zanimajo za naš napredek in njih udeležba bo gotovo velika, posebno iz Milwaukee, Port Washington, Grafton, Lake Church in Plymouth. — Po vsprejemu se vrši parada društev do mestnega parka in po osmi cesti nazaj do cerkve.
Blagoslovljenje cerkve se prične s procesijo ministrantov in čč. gg. duhovnov s škofom okoli cerkve. Po dokončani procesiji zunaj in znotraj cerkve se slovesno prične pontifikalna sv. maša, kjer bode kakih 20 čč. gg. duhovnov pričujočih. Slavnosten govor bode imel Rev. Anton Sojar, župnik sv. Štefana iz Chicage.
Ob dveh popoludne so slovesne pete litanije in blagoslovljenje farnih pa-tronov sv. Cirila in Metoda.
Rev. Jakob Černe.
Franc Ferdinand ljubi Nemčijo.
Dunaj, 29. avg.—Dunajska "Reichspost", glasilo nadvojvode-prestolona-slednika Franca Ferdinanda, ki je že ponovno izrazilo njegovo zvezi zvesto zadržanje, ostro protestira proti objavi sovražnosti angleškega poslanika Cartwrighta v dunajski "Neue Freie Presse". Dnevnik "Reichspost" piše, da za svoje dolžnosti vneto avstrijsko časopisje posebno v sedanjem času ne sme služiti na to, da prevzema pri napadih angleške diplomacije proti za-vezni Nemčiji ulogo sekundanta (dvo-bojnega druga). Nemčija da se pa naj ne razburja. Avstrija da je in os^ne zvesta zvezi. (Op. ur. Radovedni smo na slovanski odmev v avstrijskem državnem zboru.)
Ples prepovedan na Kranjskem.
Dunaj, 26. avg. — Glasne pritožbe spremljajo čin drja. Jegliča, nadškofa (!) ljubljanskega, ki je izdal pastirsko pismo, v katerem prepoveduje- vsem krčmarjem dovoljevati, da se igra plesna godba na njihovih posestvih. Za preziranje njegove odredbe določa nadškof (pravše: knezoškof) gotove kazni. V župnijah, kjer se igra plesna godba, se ne bo dovoljevala godba pri cerkvenih službah. Množice bodo "molčeče". V romarskih krajih, kjer krčmarji dovoljujejo plesno godbo v svojih gostinskih sobah, se ne bodo vršile službe božje. Močno odposlanstvo krčmarjev se odpošlje do vlade, da protestirajo proti nadškofovemu pismu. ___
Mornarica pohvaljena.
Dunaj, 28. avg. — Iz vojne luke Pu-lja je nadvojvoda-prestolonaslednik Franc Ferdinand izdal dnevno povelje, v katerem silno hvali delo avstro-ogr-ske mornarice. Nadvojvoda se je v novejšem času pri vajah vojne mornarice, katerih se je dejansko udeleževal lahko prepričal na svoje oči o bojni sposobnosti vojnih ladij, zanesljivosti voditeljev in pripravnosti moštva. O-menjeno dnevno povelje je vsled tega tehten dokaz za to, da je moral izid vojnih vaj prestolonaslednika popolnoma zadovoljiti.
Poneveril $500,000.
Berlin, 29. avg. — Paul Kwiet in Martin Gans, predstojnika tvrdke Kwiet & Gans, tukajšnje zasebne banke, sta bila tukaj prijeta pod obtožbo, da sta $500,000 od denarja, vloženega v njuni banki, poneverila, kakor trdi policija.
Kolera na Hrvaškem in Štajerskem.
Dunaj, 28. avg. — Kolera se razširja, po novejših poročilih, po Hrva škem in Tirolskem. Gre sicer vedno samo za posamne slučaje, ampak po ročila o takih dohajajo tako pogosto-ma, da morajo vznemirjati ljudi. Obla stva napenjajo vse moči, da se kuga omeji, ki je prišla čez italijansko mejo. —
V zvezi s to brzojavko je zanimiva tudi naslednja: Dunaj, 14. avgusta. Semkaj se iz Florence poroča, da je laška vlada časopisju najstrožje prepovedala en sam slučaj kolere naznaniti. Zlasti so okužena mesta Livorno, Nea polj in Palermo. Livornsko kopališče je zaprto, en del mesta policijsko zaprt in nobeden ne sme vanj razun bratje Misericordije, ki opravljajo sanitetno službo. Veselični vlaki so prepovedani. Vsak dan oboli na koleri 50 do 80 oseb, polovica jih umre. V Palermu je vsak dan okoli 100 smrtnih slučajev. Tudi v Benetkah-je kolera.
ŽENSKA "VOJNA" NA FRANCOSKEM.
Francoska vlada morala poslati dva škadrona konjištva v okraj upora.
zaradi silne draginje.
Ženske marširajo od vasi do vasi in podirajo prodajalnice.
Pariz, 30. avg. — V mestih in krajih, ležečih v severni Franciji, korakajo sedaj ženske v mnogoštevilnih, do 2000 glav broječih izprevodih po ulicah, tako protestiraje proti draginji živil. V trgih Lille, Cambrai, Douai, Valenciennes, Bethune, Lens in mnogih manjših krajih je tako brezvladje, da maloštevilna policija ne more braniti trgovcev z živežem pred uničevalnostjo demonstrantinj.
V nekaterih okrajih hodijo demon-strantke od vasi do vasi, napadajoč in pokončavajoč vmes ležeče mlekarne in zelenjake, s čimer hočejo izraziti svoje ogorčenje proti visokim cenam za živila. V vsaki vasi se pridružujejo obhodu nove odpornice, tako da iz-prevod neprestano narašča. Tupatam prihaja do spopada med demonstrant-kami in kmeti, katerih lastnina je v nevarnosti; ti so oboroženi z vilami.
Pariz, 30. avg. — "Vojna" proti visokim cenam za živila se nadaljuje z nezmanjšano silo. Vlada je vsled tega odposlala dva škadrona konjikov v Valenciennes s poveljem, zatreti vse nemire. Trgovci pričenjajo vdajati se zahtevam demonstrantinj. Mnogi so se že izrekli voljne, znižati svoje cene, kakor zahtevano. V kraju Fresnes, blizu Valenciennesa, je množica žensk naskočila neko kmetijo. Posestnik, ki je bil bolan na srcu, se je vsled strahu zgrudil mrtev.
Saint Quentin, department Aisne, 30. avg. — 1500 žensk iz tukajšnjega predmestja Isle, je prikorakalo v St. Quentin in oplenilo 80 prodajalnic, ki so bila v njih na prodaj živila. Policija je končno razgnala izgrednice.
Pariz, 30. avg. — Agitacija proti visokim cenam za živila se nadaljuje, in izgredi večjega obsega so se vršili v 12. večjih krajih severne Francije.
Železniška nesreča na Ogrskem.
Budimpešta, 26. avg. — O usodepol-ni železniški nesreči, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev, se brzojavlja iz Košic. Od tamkaj odišli brzovlak se je pri Georgenbergu zaletel v oseben vlak, in sicer s tako silo, da se je več vagonov popolnoma strlo. Šest žensk je bilo na mestu usmrčenih. Dvajset oseb je bilo težko poškodovanih, dočim jih je mnogo utrpelo laglje poškodbe. Na licu mesta so se do-igravali presunljivi prizori. Zdravniška pomoč je dospela kar najhitreje.
Zakonski parček ločen.
Kaj se utegne pripetiti novoporo-čencem tudi v Chicagi, evo dokaza iz chicaških dnevnikov i dne 30. avgusta, ki poročajo:
Josip R. iz Jolieta in njegova mlada soproga sta bila ločena snoči v Hotelu La Salle. Njemu je bila dana soba v prvem nadstropju, dočim je bila njegova žena poslana v štirinajsto nadstropje z njeno tovarišico, gdčno. Ati-čiko M.
"Midva sva prav poročena," je rekel mladi mož klerku Earl Thorntonu, "samo prtljage nimava."
"Biti morata v ločenih sobah, dokler ne dokažeta, da sta poročena," je bila zadnja beseda klerkova.
"Ampak jaz hočem biti s svojo ženo. Kaj naj storim?" je vprašal R.
"Well," je rekel Thornton, "lahko ji pošljete pismo, ali jo pokličete po hišnem telefonu."
Tri ure pozneje se je pomožni manager Huichins domislil na ženitbeno izpričevalo in na vprašanje je mlada žena pokazala isto. Potem je bila dana nji in njenemu soprogu skupna soba. • _
Potreba hrane.
Hrana je zdravilo, na katero se lahko vedno zanašaš. Bržko pripravite bolnika do tega, da sprejema in dodobra prebavlja zadostno množino tečne hrane, izgine njegova bolezen in njegova moč še hitro povrne. Zato je hranitev eden prvih pogojev uspešnega zdravljenja. Da dobite slast do jedi, uživajte predvsem Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vani očisti ustroj, ga izpodbudi k delu in okrepi za prebavo. Telo bo potem rado sprejemalo dovolj hrane in jo pretvarjalo v novo, obilno kri, katera bo razdeljevala živilo vsem delcem telesnim. Neprebavnost, razdražljivost, glavobol, bolečino v želodcu ali drob-ju, zapeko z vsemi svojimi neprijetnimi posledicami, motenim spanjem, ble-dostjo, izgubo odločnosti, brž prežene to zdravilo, ki je izdelano iz čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Joliet, 111., 30. avg. — Prihodnji ponedeljek, dne 4. septembra, bomo obhajali Delavski dan, kakor običajno vsako leto prvi ponedeljek meseca kimavca. V Jolietu se bo vršila tem po-
da bi bil človek najrajši skočil v vodo, danes je že mrzlo, da bi skoraj zlezel v kožuh. Tudi slana je že "pala", da bi bila pobrala same buče, da niso
vodom velika parada, katere se bodo udeležili poleg organiziranega delav stva tudi mestni uslužbenci raznih področij. Delavcu pristoja prva čast tej deželi, zato se Delavskega dne vsakdo veseli. Organiziranim delavcem je pa ta dan odpočitka in veselja za jedno dan resnega premišljanja, kako priti mirnim potom do lepše bodočnosti, ko bo vladala vsepovsod pravica in resnica, ko bo prvi gospod na vsem svetu delavec, naj$i že dela z roko ali glavo, tu ali tam, samo da resnično dela v prid človeški družbi. Vsem de lavcem slava!
—	Vpisovanje v našo župnijsko šo lo sv. Jožefa se prične v petek, dne 1 septembra. Šolske dece je toliko, da je g. župnik v resnih skrbeh zaradi prostorov. Lepo znamenje napredka v naši naselbini!
—	Poštna hranilnica v Jolietu bode otvorjena, kakor smo že poročali, dne 15. septembra t. 1. Poštar Clyne je že ukrenil vse potrebno, da se bo vršilo vlaganje denarja že prvi dan v najlep šem redu. Kakor oddelek za denarne nakaznice, bo tudi urad poštne hranilnice odprt vsak dan, izvzemši nedelje, od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer, tako da bo imel vsakdo čas za vlaganje najsi dela podnevi ali ponoči. Od začetka se bo vlagalo samo v poštnem uradu, pozneje pa tudi v njegovih po družnicah po mestu. Vlagala bo lahko vsaka oseba v starosti nad 10 let; najmanjši vložek bo znašal $1, a nihče ne bo mogel vložiti več nego $500 v enem mesecu. O hranilnih listih in znamkah prihodnjič.
—	Gospa Lottie Križan, roj Pavlin, soproga mladega a vrlo naprednega gostilničarja v Ottawi, 111., je bivala te dni v tem mestu pri svojih starših na počitnicah, s svojim čvrstim sinčkom. V njeno čast so priredili prijatelji in prijateljice spoštovane rodbine imeniten piknik zadnjo nedeljo v hosti pod Troyem.
—	Na tisoče ljudi je v nedeljo in prejšnja dva dni v Dellwood parku občudovalo dva drzna zrakoplovca, ki sta vzbujala predzadnji teden v Chi-cagi na aviatiškem tekmovanju največjo pozornost. Irec John J. Frisbie
ki ubov. Gotovo! Tudi mi katoličan želimo miru in bomo vneti za skupne veselice, če se bodo prirejale po bra-tovsko. Da bi pa plesali po sociali stovski godbi, tega še ne bo izlepa!
Prav izvrstno smo se zabavali, ko smo obhajali ženitovanje gdčne. Ne-žike Justin, ki se je poročila z g. W. C. Johansom. On ni bil katoliške ve re in se je dal tu krstiti, potem sta si pa obljubila v tukajšnji cerkvi večno zvestobo. Lepa in srečna nevesta je hčerka tukajšnjega slovenskega salu-narja gosp. M. Justina in gospe Neže Justin, ki sta bila prva slovenska naseljenca v Oregon City ter sta vsled svoje prijaznosti in poštenosti na dobrem glasu pri vseh narodih.
Ker se je moj dopis že precej zavlekel, pa se bojim, da bi ne romal v koš, naj pa zadostuje za danes. Pozdravljam vse čitatelje in čitateljice A. Slovenca!	Prijatelj Am. SI.
priklenjene na "Strike" za nosove. Pravil .mi je nekdo, da mu je pobrala "slana" celo melone iz "štrikov", se-
veda, lupine je pustila za plotom
Tukaj se bode pridelalo letos precej vina. Vsa trta, gozdna kakor domača, je obrodila izvanredno dobro. Trgatev se je pričela že pretečeni teden. Naši slovenski farmarji se pričenjajo čimdalje bolj pečati zraven druzega navadnega kmetovalstva tudi s sadje-rejo, kar bode njim tudi čimdalje v večjo korist. Trta, jabolka in slive navadno dobro obrode pri nas.
Kar se tiče farmarskega dela, pride sedaj turšica na vrsto. Turšica je obrodila po večjem prvovrstno dobro, le tu in tam je katero posmodila prezgodnja slana. Pozni krompir bode tudi dobro napravil. Nekateri so že pričeli s kopanjem in ga prodajajo po dolarju bušel, kar je zelo redko dobra cena za krompir tukaj. Mlat se še vedno nadaljuje in bode trajala še kake tri tedne.
naj krepko napreduje. Želimo mu mnogo uspeha in kličemo krepki "Na zdar"!
IZJAVA.
Pretečeno nedeljo je obiskal svoje domače Andrej Peternell. Gospod Pe-ternell je uposlen že več let v zelo | napredujočem mestu Albany, Minn., kot glavni "kasir" ali blagajnik v banki. Postavil si je predkratkim svojo hišo in zašumelo je tudi takoj potem, da misli dobiti "varhinjo" za njo. Da to šumenje ni bilo prazno, se je pokazalo sedaj, ko je vabil gosp. Peternell svoje sorodnike in prijatelje na ženitnino. Gosp. Peternell je sin Lene in Gregorja Peternell, ki je sedaj mislim najstarejša družina te naselbine. Rojen je bil tukaj, a ogledal si ie_Pred Par leti rojstni dom svojih sta-rišev in še več druzih zanimivih krajev "stare domovine". Na njegov novi dom spremljala ga bodo naša dobra voščila. Obilo sreče!
So. Chicago, III., 29. avg. — V nedeljo, dne 27. avgusta 1911, bil je slavnosten dan za tukajšnje naše žensko društvo Marije Čistega Spočetja št. 80. K. S. K. J., kateri nam bo za vse-lej v spominu: blagoslovljenje naše nove bandere!
Na imenovani dan je bilo vreme krasno lepo. Točno ob 1. uri popoldne so se razna društva, kakor tudi naše društvo Marije Čistega Spočetja st. 80. K. S. K. J., skupaj zbrala na Columbus Square, 92. ulice in So. Chicago ave., od koder so korporativno odkorakala proti našej cerkvi sv. Jurija. Spored je bil: na čelu glavni maršal Frank Gorenc na konju; za njim je igrala naša domača slovenska godba koračnice; za godbo nastopili so naši vrli sobrati Vitezi društva sv Florjana št. 44. K. S. K. J. pod vodstvom prvega viteza Frank Medosha za vitezi sv. Florijana nastopili so ponosno v vrsto naši sobrati "Sokoli", člani Hrvatskega "Sokola" v So. Chicago; za njimi so se uvrstili člani društva sv. Petra in Pavla št. 101. N. H
Z.; potem za njimi se je uvrstilo društvo sv. Jurija št. 22. J. S. K. J.; p0-v tem pa slovaško žensko društvo sv. j Matere Božje; za njimi pa naše do-Imače žensko društvo Marije Čistega Spočetja št. 80. K. S. K. J. Naposled I so se pa peljali v odprtih kočijah sle-. deči: v prvi in drugi Mrs. Rozalija 1 Gradišar kot mati bandere, v sprem-^ stvu malih lepo belooblečenih in ovenčanih tovarišič, gospic Minnie in Ana Kučič, Ana Černe, Mary Sebohar, Ana Mertič, Mary Link, Rosie Šeme, Rosie | Gradišar. V tretji kočiji so se peljali botri, John Kučič in njegova soproga Uršula Kučič, s krasno novo bandero, vse lepo okinčano; potem za botri so se peljali tovariši in tovarišice bandc-ra, John Struna z gospodično An-*-Hočevar, John Dolinšek z gospodično Mary Sebohar, Frank Relt z gospodično Amalijo Munih. Prisedši pred cerkev sv. Jurija, so se društva ustavila in so razprostrla vrste, na čast drugo drugemu. V cerkev so prvi stopili M rs. Rozalija Gradišar kot mati bandere z malimi tovarišicami, za njimi botri John in Uršula Kučič z novo bandero, potem tovariši in tovarišice nove bandere, za njima pa po vrstah razna druga društva; naposled so prikorakali Vitezi sv. Florijana z odprtimi sabljami na čast ter se razpostavili pred oltarjem zraven matere, botrov j I in tovarišev okoli nove bandere. Nato so zadoneli po cerkvi močni glas or- | gelj in krasni glasovi pevcev v po-: zdrav novi banderi. Zatem stopi naš častiti g. župnik Alojz Kraschowitz v svečeniški obleki pred oltar s strežaji vred in tam blagoslovi novo bandero društva Marije Čistega Spočetja št. 80. K. S. K. J. Po obredih blagoslov-
Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem opustil Frank Sakser Co. in to vsled postavne odredbe od dne 21. julija t. 1., katera prepoveduje družbam, katere so bile po 1. 1850 inkorporirane in niso strogo na bančni podlagi, delati denarne kupčije. Frank Sakser Co. ni bila nič drugega, nego jaz sam; sam sem bil za vse odgovoren in jamčil z vsem premakljivim in nepremakljivim premoženjem; nihče ni vplačal v Co. niti centa in ga tudi nima terjati. Od sedaj naprej se bode glasil naslov le FRANK SAKSER in sem isto tako SAM ZA VSE ODGOVOREN in postavil postavno jamščino; najboljša jamščina proti cenjenim rojakom pa je MOJE 18LETNO POŠTENO POSTOPANJE IN RAVNANJE. Dosedaj še ni nihče zgubil ne pri Frank Sakser Co., niti pri Frank Sakserju niti rudečega centa in zagotavljam Vam, čast. rojaki, da tudi v bodoče nihče ne bode zgubil centa. Moje vsestranske kupčije so tako solidno urejene, da lahko pošteno živim in delam in mi ni potreba niti imeti slabih namer. Kdor je z menoj v poslednjih 18. letih posloval, ve, s komur je imel opraviti in se še vedno rad name obrača; to vsestransko zaupanje pa znam tudi visoko ceniti in mi niti na um ne pride, da bi dobrega rojaka kedaj za kak cent oškodoval.
Na zavistno opravljanje in obrekovanje od par lopovov pa nimam odgovora, ker znano je vsakemu, da kdor krade, tudi laže, ali obratno.
Priporočam se vsem cenjenim rojakom tudi v bodoče za polno zaupanje. Z velespoštovanjem New York, N. Y., 21. avgusta 1911 Frank Sakser.
^niaminiiniiiinnimiiiimiiniimiiiniiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiinB
S A. NEMANICH, pred..	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag. j


GLAVNICA $50,000.00.
U.tan. in inkorp. leta 1910
Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul
S
m
S
Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga s	Zdravilno Grenko Vino.
nillllllllllMIlllllllllllllHimilHBlIHlill!! IIIIIIHIIIIIIIIII|||||||Hlg
wmwMwuwMvwvwvt
Oscar J. Stephen
Bobe 201 lil 202 Barber bid* JOLIET. ILLINOIS
uavwi d ^fOTAH
j, Kupuje in prodaja
■ * ti mestu m na deželi jt Zavaruje hiše in pohitova pro-% ti ognju, nevihti ali -*ruK po tkodbi
/Cava, jje m življenje orot) nezgodam in bole im
Izdeluje vsakovrstna v notarsko oko spadajoča pisanja
Govori nemiko in angleško.
| Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za j starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
I	3%—tri od sto—3%
^ na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa 6 pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod
II	nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.

The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KEIXY, pred..
C HAS. G. PEARCE, kaiir
V delavnici, na farmi, v rudnikih.
Nezgode in poškodbe se pogosto dogajajo na farmi, v delavnici ali rudniku in dostikrat po-, vzročajo veliko trpljenja, nadlogo in izgubo časa, ako vam ni pri roki
Severovo Gothardsko Olje
Takojšnji nadevek tega mazila pomenja dobrodošlo olajšbo bolniku.
Priporočljivo tudi za
REVMATIZEM, NEVRALGIJO, LEDVENO BOL, ODRGE, BOL V HRBTU, ŽIVE RANE, OKORELOST, KRČE, OTEKLINE, IN VSE POVRŠNE BOLESTI.
Cena, 50c steklenica.
Brockway, Minn., 22. avg. — Vele-cenjeno uredništvo: — Prosim za mal prostorček v tem listu.
Tukaj imamo sedaj lepo vreme. Žita so sedaj spravljena in druga kmetska dela prihajajo na vrsto. Sedaj bode I kmalu turšica za sekanje.
Na praznik Marijinega Vnebovzetja smo imeli prvo mašo ob polosmih in I drugo ob desetih. Daroval jo je naš preč. g. škof Jakob Trobec. Asistira-la sta domači g. župnik in g. Ivan Oman. Ravno ta dan pa nas je obiskal Rev. Ignacij Tomazin, ki je nekdaj tu bival kot dušni pastir.
Gospa Jožefa Papenfus je zadnja dva tedna bila tukaj, kjer je obiskala svoje domače, stariše, brate in sestre.
S pozdravom na vse rojake sklepam za danes.	John Poglajen.
Brockway, Minn. — Kako hitro se spremeni vreme! Pred par dnevi vroče,
Oregon City, Ore., 19. avg. — Prosim, gospod urednik, da sprejmete teh par vrstic v priljubljeni list Amer. Slovenec, ki je med tukajšnjimi rojaki dober prijatelj. Imamo pa tudi tukaj par svobodomiselcev ali socijalistov, ki se sami tako nazivajo, ki pa o soci-I jaliznju niti pojma nimajo. Seveda bi tudi radi videli, da bi "fano nosili", pa se zavedni rojaki ne zmenijo zanje, ker jih predobro poznajo. Njihova izobrazba in "kunšt" obstaja samo v tem da vpijejo čez "farje" in po strani gledajo vse tiste, ki hodijo v cerkev ali citajo Am. SI. Zraven pa pridno agitirajo za svoja chicaška lista, od katerih pa nima delavec nobenega poduka, kako bi si zboljšal svoj težavni stan. Kaj pomaga samo vpitje in zabavljanje čez kapitaliste, ko se nam s tem prav nič ne zboljša delavski položaj! Res je, da se mora v tej pasji vročini človeku smiliti delavec, ki dela deset ur na solncu, pa za dva dolarja: toda kaj hočem, ko pa druzega nisem zmožen, zato se moram s tem zadovoljiti, dokler ne napočijo boljši časi. — Pravijo tudi, da potrebujejo mirnega razvoja podpornih društev in i
Čitajte kaj mislijo drugi o njem:
"Severovo Gothardsko Olje se je izkazalo kot velika olajsba v mojem slučaju in je pomagalo tudi mnogim mojim tovarišem v naši delavnici."—Geo. Mertus, Kipling, O.
"Ako ne bi stalno imeli Severovega Gothardskega Olja na nasi farm, bi imeli več trpljenja, izgube časa in stro-skov. — M. Votruba, Hay Springs, Neb.
"Severovo Gothardsko Olje smatram za najdragocenejše mazilo za rudarje, ki so žrtve revmatizma in tudi izpostavljeni poškodbam vsak hip." — Bartol Hribar, Wick Haven, Pa.
Kadar opazite
kake znake
ŽOLČNICE,
LENIH JETER, ZAPEKE,
TEŽKE PREBAVE, PEŠANJA MOČI,
pomnite, da učinkuje in povrača zdravje
Severov
Zivljenski balzam.
Cena: 75c stcklica.
Kdor se pritožuje
da ga nadleguje
KAŠELJ,
HRIPAVOST, NADUHA,
OSLOVSKI KAŠELJ, TEŽEK DIH,
BOLNO GRLO,
dajte mu uživati
Severov
Balzam za pljuča.
Cena: 25c in SOc.
Severova Zdravila lahko dobite v svoji najbližji lekarni. Povejte mu razločno, da želite samo Severovih in ne vzemite nobenih drugih. — Naša zdravila imajo navode tiskane v vaši materinščini. Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co. cem" "™s
I0WA
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
s svojim biplanom ali dvokrilnikom je izvrsten zrakoplovec, ampak Francoz Rene Simon s svojim monoplanom ali enokrilnikom je pa uprav čudovit letalec po zraku, tako da je svetoslavni Alfred Moisant govoril pač resnico, ko ga je imenoval najdrznejšega zrakoplovca na svetu. To vam je dečko, ta Francoz! Na vse mogoče načine je švigal po zraku in frčal semtertja na-vzgori in navzdolu kakor kak orel ali, lepše rečeno, sokol.
—	Usodepolno eksplozijo v tovarni Illinois Steel-kompanije dne 18. avgusta, ki je zahtevala tri človeške žrtve, je povzroaila nemarnost višjih nadzornikov tovarniških, kakor je dognala preiskava.
—	"The Joliet Justice" se imenuje novi tednik, ki izhaja vsako soboto z velezanimivo vsebino. Predvsem odkriva in ostro šiba raznoteri "graft" ali grabež v mestni upravi. Kar trže jo se ljudje za novi list, ki stane samo en dolar na leto, ali 3c št.
—	Krasno vreme imamo, samo nekoliko prehladno za to letno dobo.
— Ali je Joliet najbolj nezdravo mesto v državi Illinois? Po nekem poročilu državnega zdravstvenega odseka za leto 1910. je bila razmera po-miranja v Jolietu višja, nego v kateremkoli drugem mestu v državi s pre-bivavstvom nad 5,000; na drugem mestu je Ottawa in na tretjem Elgin. V skoro vsakem slučaju je razmera po-miranja za moške večja, nego ona za ženske, samo v Bloomingtonu in Ottawi je umrlo lani več žensk nego moških. V Jolietu je lani umrlo 397 moških in 283 žensk, skupaj 680; razmera pomiranja je bila na 1,000 prebivavcev 19.61, dočim je bila n. pr. v Chicagi 15.19 in v DeKalbu 10.24.
— Pisma na pošti koncem zadnjega ! tedna so imeli: Brožman Andrej, Ju-1' tarič Ana.	;
l Ker si je izbral gosp. Peternell Nem _ ko za ženo, to me privede spregovoriti _ tudi par besedi o dopisu, ki ga je pisal , ne vem kedo, od našega kraja in naših j fantov v predzadnji štev. A. S.
Dopis je bil drugače O. K. in le žal nam je, da ni ostal oni "Mihec" malo i več časa med nami, da bi bil videl i razmere sam. Da slovenski fantje za-i metujejo slovenska dekleta, to je enkrat preveč rečeno. Naša slovenska dekleta so res prava dekleta, na katera smo smelo ponosni, toda malo jih je. V par letih bode jih več. Zraven pa je še. en vzrok, zakaj si gre tu in tam , kateri fant iskat družice drugam. Ne- '< kateri tukajšnji starši ne dajo svo- j jim dekletom dosti priložnosti se iz- , učiti malo več kot pa se ravno potrebuje za silo. Vsak si išče žene, kate- , ra mu bode res prava družica. Ako J je fant farmar, išče si dekleta, ki tudi ) kaj razume o tem. Ako pa je učitelj, , išče si dekleta, ki ve kaj o tem. Vsa- , kdo govori najrajši o tem, kar ga naj- j bolj zanima. Ako pa govori, hoče tu- , di, da ga poslušalec razume in čuti z njim. Kako pa bi bilo, ko bi prišel mož j domov po šoli ter bi ženi pravil o ma-1 s tematiki ali geografiji, ona pa bi ga L debelo gledala in bi mu na vse njego- U ve demonstracije odgovorila le: "Kaaj, č kapaj to? A'jto dober za jest?" Pri- L meriti bi se znalo, ko bi mož govoril L z velikim zanimanjem o fiziki, bi ga d zena sla tožit pred sodnijo, da se ji je S moz izneveril ter da ljubi drugo, nam- 1 rec neko "Fiziko".	•
Pisalec nikakor ne misli reči s tem da so naša dekleta zabita, neučena itd' Vse znajo angleški, nekatera tudi nem ški govoriti, brati in pisati, in to zraven svojega matemega jezika. Toda. da bi bilo v njih prid, ako bi nekatere vstopile v kako višjo katoliško šolo, to pa je tudi umevno. Veste, ljudje morajo biti vseh sort. Da bi le več deklet nasledovalo Anici Slamnik, ki se poda prihodnji teden v Milwaukee, kjer vstopi v šolo pri sestrah Notre Dame.
Nenavadno dobre volje pohajata na-1 ša dva rojaka gg. Jaka Justin in Louis ! Peternell. Na natančnejše poizvedovanje zvedelo se je, da se je ustanovil pri g. Justinu fantič, pri g. Pcternellu pa deklica. Častitamo!	X.
-	ljenja bandere je naš g. župnik pozdravil vsa pričujoča društva; posebno
i, je društvu Marije Čistega Spočetja I. razkladal v svojem ganljivem govoru n pomen nove bandere in je članicam j
-	priporočal, da ne zapustijo pota, kate-i. rega jim nova bandera predstavlja, e Konečno so bile sv. litanije in blago-3 slov z Najsvetejšim. Po dokončanem
-	cerkvenem obredu se društva po vr-
-	stah razpostavijo od cerkvenih vrat do s vhoda v Lakeside grove, tako da so še , eno čast izkazali novej banderi.
21 Hvala in čast kličemo v imenu dru- I stva Marije Čistega Spočetja št. 80. K.
-	S. K. J. vsem pričujočim društvom, I i kakor tudi g. župniku za njegovo po- I
-	zdravilo in govor v cerkvi. Nadalje I I se zahvaljujemo materi in botrom, ka- I
kor tudi tovarišem in tovarišicam ban- I dere, in sploh vsem udeležencem na I zabavi v Lakeside grove, kateri so I nam pripomogli, da se je zabava dobro I I obnesla. Živeli! Zabava je bila pri- I rejena v korist imenovanega društva I Marije Čistega Spočetja št. 80. K. S. I K. J. Tam so bili razni govori in po- I zdravi. Tudi na novo bandero niso I pričujoči bili pozabili, tako da so jo I obdarili z lepo svoto denarja, posebno I pa mati, boter in botra, tovariši in to- I varišice. Zabave je bilo za vse do- I volj, in končalo se je v najlepšem redu. I Se enkrat hvala vsem pričujočim ter I Vas pozdravljamo, kakor tudi vse čla- I ne in članice K. S. K. J. V imenu dru- I štva Marije Čistega Spočetja št 80. I K. S. K. J.	I
Katarina Jakovčič, predsednica. I Margareta Stanko, tajnica.
Prvi slovenski Orel v Ameriki.
Pod tem naslovom poroča ljubljanski "Slovenec" z dne 8. julija t. 1. sle-	I deče: V Clevelandu so ustanovili za-	I vedni katoliški slovenski mladeniči te-	I I lovadno društvo Orel po zgledu slo-	I venskih Orlov v domovini. Telovad-	I cev ima prvi slovenski Orel v Ameriki	I že 30 rednih ter tudi več podpornih	I članov. Slovenski Orel v Clevelandu	I

—	Iz Amerike na južni kolodvor v Ljubljani se je pripeljalo dne 6. avgu-
. sta 22 Slovencev, 25 Hrvatov in 32 Macedoncev.
—	Mokronog pogorel. Zadnji petek so donesli chicaški listi naslednjo brzojavko: Dunaj, 24. avgusta. Huda požarna katastrofa je zadela občino Mokronog na Dolenjskem. Nič manj nego stoinpetdeset hiš je do tal zgorelo. Vsled močne sape in nedostat-nih gasilnih priprav so se plameni razširjali z največjo naglico. Požar so roogli omejiti šele, ko je dospelo od-zunaj več požarnih bramb. Ker šteje občina samo okrog 2500 prebivavcev, je soprizadet velik odstotni postavek Prebivavstva. Na stotine ljudi je brez strehe in začasno navezan na dobrodelno ljubezen do bližnjega. Škodo, ki jo je napravil ogromni ogenj, cenijo na dva milijona kron.
—	Suša. "Dolenjske Novice" z dne K), avgusta poročajo: Suša dela velikansko škodo po polju in drugod. Studenci vsihajo, po kapnicah in lužah zmanjkuje vode. Trava vsiha, sploh Pa trpe vsi sadeži. Sadno drevje bledi kakor jeseni. Kjer je malo zemlje, se škoda toliko bolj pozna. Kako le-Po je kazala letina, sedaj pa tak preobrat! Najhuje so prizadeti kraji, kjer 5e malo vode. Tam trpe ljudje in ži-■vina. Po naših kamnitih krajih se taka suša vse huje občuti kakor drugod. Hvala Bogu, da se je žito dobro sprano. Vsi drugi sadeži pa trpe veliko škodo. Repna setev ne bo za nič, aj-dina malo prida! Setev repe se je morala sploh pretrgati, ker je zemlja pre-suha.
—	Letošnja glavna skupščina družbe I K SV' širila >n Metoda bo v nedeljo, dne ■gj septembra v Tržiču.
—	Slovenski Orli med Cehi. Dne 12. avgusta se je odpeljalo 12 slovenskih Orlov z zastavo S. K. S. Z. na češki katoliški shod v Olomuc. Na Dunaju so
jim pridružile deputacije slovenskih katoliških akademičnih društev "Danice", "Zarje" in "Dana".
—	Brigadne in divizijske vaje se vr-še od 28. avgusta do 4. septembra med Planino, Grosupljem, Litijo, Trebnjem, Zagradcem, Velikimi Poljanami 'n Ložem.
—• "Ljudski oder". Dne 10. avgusta je v Ljubljani S. K. S. Z. prvič odprla hram svoje Talije, prvo in pravo slovensko ljudsko gledišče, in sicer v preurejenih prostorih starega 'Strelišča'. Prva predstava je bila samo nekaka k, demonstracija odra, scenerije, razsvetli 'iave itd., ki je vse baje prvovrstno. 'Ljudski oder" ima namen, zanesti zanimanje za gledališko umetnost v najtrše sloje slov. ljudstva, povzdigniti na umetniško višino slovensko dile-tantsko gledališko delovanje po vseh slovenskih pokrajinah. "Ljudski oder" 'ma biti krona gledališkega gibanja po s'ov. izobraževalnih društvih, po selih, mestih in trgih od Drave do Jadranskega morja. "Slovenska krščansko-s<>cialna zveza" je ustvarila z njim naj-'ePši cvet svojemu širokemu kulturnemu delu. Sedaj ima slovenska Talija tfi stalne umetniške hrame, v katerih Se bo gojila dramatična umetnost v slovenskem jeziku; poleg tržaškega kar dvoje ljubljanskih gledališč. Pač 'eP napredek!
—Velika poletna veselica v Postojn-sk' jami se je vršila dne 15. avgusta '911. V čarobno razsvetljenem podzemeljskem svetu je igralo več godb, Plesaželjni gostje so se veselo vrteli v Prostornih dvoranah. C. kr. jamska p°šta je uradovala in za telesni blagor udeležencev sta skrbeli jamska resta-Vracija in kavarna. Posebni vlaki so v°zili po znižanih cenah v Postojno.
Tujski promet v Ljubljani. Me-Sc5a julija je prišlo v Ljubljano 6880 tujcev — 1000 več nego meseca junija ln 1006 več kakor lani meseca julija.
. Kočevski nemški krščanski so-c»alci so propadli pri občinskih voli-vah v občinah Sele in Srednja vas, ki So Ju doslej imeli v rokah. Ljudje več ne vidijo razlike med nemškim nacio-"alceni in nemškim krščanskim socialen.
Požar. Iz Št. Lambcrta pri Litiji Poroča: Dne 2. avgusta t. 1. je počela prodajalna Franc Zeleznika. K Sreči so ogenj udušili, drugače bi pogorel ves Št. Lambert z župniščem in V h	Komaj smo se od tega stra-
in u malo oddahnili, kar je dne 8. avgu-
v * Pogorelo v pol ure oddaljeni vasi , ani pet posestnikov, in sicer po-r°'noma s stanovanji in gospodarski-j 1 Poslopji. Zgorela sta dva otroka nekaj živine in prešičev. Pogorele naslednje hiše: Tomeljeva, kjer se e vnel0, ko je gospodinja zakurila peč kruh, dalje Ipavčeva, Koroščeva, . j"ažnikova in Komarinova. Štirje so v."1 zavarovani za male svote, eden pa c"to nič.
j/- Iz Ajdovca pri Žužembergu. Dne • • avgusta t. 1. ob 1. uri popoldne se £e]stremnilo nebo, od vzhoda se je za-°.fariti, grometi je začelo in bli-
ieir. SC usula se ,e Ploha' mcd dež" ^ 1 Pa gosta toča debela kot oreh.
^ smo prvi trenotek, da ne bo do-
skodovala, a pokazalo se je, da je
razcefrala zelo koruzo in ajdo v Me-lem, Srednjem in Velikem Lipovcu, v Borštu pa je oklestila tudi nove trtne nasade v vinogradih, ki leže proti severu. Mali in Srednji Lipovčanje so bili že lani prizadeti od toče. Kupovati so morali žito, ker niso lansko leto nič pridelali, letošnji pridelek jim je pa tudi poškodovan. Pričakovali so koruze iz državne podpore, pa samo ti vaščanje niso prišli še na vrsto iz neznanega vzroka. Ljudje močno občutijo revščino, ker jih prizadeva nesreča za nesrečo. Suša je pri nas tolika, da že veliko let ni bilo tolike. Pošla je voda po lužah in vodnjakih; trpimo ljudje in živina. Do deset kilometrov daleč že vozijo vodo iz Krke.
—	Huda ura v Kočevju. 10. avgusta popoldne se je nad Kočevjem vzdignil hud vihar, ki je vzburkal Rinžo in pri-podil oblake, polne toče. Kot orehi debela toča je v par minutah poljske pridelke in sadje pobila, potolkla proti severu ležeča okna in razbila opeko, zlasti pri sirotišnici, bolnici in gimnaziji, ubila je tudi mnogo tičev in druge živali, kokoši in konje do krvi ranila. Pokrajina, je bila kakor z ledom posuta, žetev je uničena.
—	Na Klancu pri Kranju je dne 14. avg. zjutraj ob štirih pogorela hiša krojača Janeza Cebulja. Bila je vsa lesena. K sreči ni bilo vetra in hiša je 9tala na koncu vasi.
—	Strela je udarila dne 12. avg. popoldne v Dvoru pri Polhovem Gradcu v Kalarjev nov skedenj, ki je do tal pogorel.
—	K požaru na Kalu pri Ambrusu je pripomniti še sledeče: Ogenj je zanetil neki deček s cigareto, ki jo je kadil na kozolcu. Grozen je pogled na pogorišče. Skoro cela vas je popolnoma uničena. Pogorelcem niti toliko ni ostalo, da bi se mogli par dni preživiti in so res usmiljenja vredni. Da bi jih ne podpirali okoličani vsak po svoji moči, bi morali umreti lakote in žeje; kajti vode je vsled suše in požara popolnoma zmanjkalo. Da se je vendar posrečilo peterim posestnikom rešiti domovje, je edino zasluga požarne brambe v Ambrusu.
—	Predsedstvo deželne zveze za tujski promet na Kranjskem je prevzel g. dvorni svetnik Fran pl. Šuklje, deželni glavar vojvodine Kranjske.
—	Hotel "Evropa" na Bledu je kupila gospa Ivanka Kokalj iz Kranja.
—	Prememba posesti v Novem mestu. Bobnarjevo kovačijo blizu mostu v Kandiji je kupil kovaški mojster Gorupič. — Hišo poleg Goleševe na Florijanskem trgu je kupil monter g. Preželj.
—	Duhovske spremembe. Imenovani čč. gg.: Fran Zega iz začasnega pokoja kot župni upravitelj na Goro pri Idriji. — Janez Sever iz Mirne Peči kot kapelan v Preserje. — V Mirno Peč novomašnik Fr. Lončar. — V Toplice novomašnik Fran Hočevar. — K sv. Križu pri Litiji Ivan Kmet. —
V	Polom župnik Ivan Nemanjič. — V Črnomelj župnik-vikarij p. Kazimir Kosobud. — V Ljubljano v Križanke p. Rajko Kubinek.
—	Novi župniki. Umeščeni so bili 1. avgusta: č. g. Andrej Krajec na župnijo Kranjska gora; č. g. Jožef Logar na župnijo Žiri; č. g. Anton Papež na župnijo Vrhpolje pri Vipavi.
—	Slovenska zdravnica ga. dr. Ele-onora Jenko, omožena dr. Grojer, ki je kakor smo javili, nedavno poleg zdravniškega doktorata dobila tudi filozofski doktorat, je dobila dovoljenje izvrševati zdravniško prakso na Primorskem in Kranjskem. Ga. doktorica biva sedaj v Matuljah pri Trstu.
V	kratkem se za nekaj časa poda na kliniko prof. Otta v Peterburg. Ga. zdravnica je hčerka ljubljanskega zdravnika g. dr. L. Jenka in njegove občespoštovane ge. Terezine Jenko. Slovenci se tako tudi že ponašamo z zdravnico, ponosni pa so posebno Ljubljančani na to, da je prva slovenska zdravnica hčerka bele Ljubljane.
—	Iz deželnega odbora. V okrajni cestni odbor trebanjski sta imenovana Franc Slak v Knežji vasi in Fr. Bizjak na Skovcu. — Za sekundarija v deželni bolnišnici je imenovan dr. Fran Primšar. Izstopi iz deželne službe dr. Obrad Maksimovič. — Akadcmičnemu kiparju Iv. Urbaniji na Dunaju se dovoli podpora, da vlije v mavec svoj umotvor "Dobrotna moč". — Za napravo občinske poti Stara vas—Tro-ščine se dovoli podpora 2000 kron. — Po toči prizadetim vinogradnikom na Dolenjskem se dovoli podpora za nakup modre galice.
—Kako se Hudniku godi v mariborski kaznilnici. Poroča se, da dr. Hud-nik mora sam ribati svojo celico. Začetkoma se je temu delu upiral, sedaj mu pa že gre izpod rok. Vadi se tudi na pisalni stroj. Češto na glas govori sam s seboj in če se ga vpraša, zakaj govori, pravi, da to dela zato, da ne pozabi govoriti. Tisti, ki so ga videli, pravijo, da očividno hujša. Na sprehodu po dvorišču sta Hudnik in Jošt drug za drugim, a nič ne govorita.
—	Smrtna kosa. V Novem mestu je umrl dne 5. avg. kavarnar na velikem trgu g. Avgust Žgur po dolgi mučni bolezni. Svojemu članu je zadnjo čast
skazal korporativno z zastavo "Sokol", po deputaciji pa požarna bramba in veteransko društvo. Meščanska godba je svirala žalostinke. — V Ljubljani so umrli: Angela Podjed, posestniko-va žena, 29 let stara; Jernej Velkavrh, delavec v tobačni tovarni, 42; Neža Mivšek, tesarjeva hči, 21; Erward Po-čedenšek, železniški revizor v pok., 70; Frančiška Grošelj, služkinja, 28; Filip Oprešnik, občinski ubožec, 34; Marija Košnjak, dekla, 50; Fran Poljanec, delavec, 38; Pavel Vajde, delavec, 68; Frančiška Japelj, žena krojaškega pomočnika, 25; sestra Alfonza Vabič, usmiljenka, 48; Ivana Rebolj, tovarniška delavka, 42; Valentin Bovha, gostilniški hlapec, 49; Josip Makovec, rudar v pok., 59; Antonija Čeme, zaseb-nica, Julijana Knez, gostilničarka, 24; Fran Gliha, kramar in posestnik, 33; Helena Čertalič, čevljarjeva žena, 55; Ivan Anžič, tesarski delovodja, 54.
—	Utonila. Dne 7. avgusta je v blejskem jezeru utonil mesar in občinski odbornik Janez Vari iz Krope, star šele 28 let. — Utonil je dne 13. avgusta popoldne v Ljubljanici 661etni Janez Čepon, kravar, uslužben pri go-spej Z. Petričevi na Verdu pri Vrhniki.
—	Zopet žrtev žganja. Valentin Kokalj, dninar iz Sneberjev, se je šel dne 13. avgusta popoldne kopat v Savo, in sicer v hlačah in srajci. Ker je bil kakor po navadi vinjen, je utonil.
—	Iz Krope, 14. avg.: Franc Eržen ni umrl naravne smrti, kakor se je poročalo. Komisija je konstatirala, da je bil zastrupljen. Zastrupil pa ga je^ njegov zmešani prijatelj Vincenc Smre kar, ker je primešal strupa med vodo, ki jo je umrli Franc Eržen pil. Zakaj je to storil svojemu prijatelju, se ne ve. Da ga je zastrupil, so sklepali ljudje iz tega, ker je Franc Eržen tako hitro umrl, ker je njegova smrt tega tako razburila in ker je isti nosil, pre-dno se je ustrelil v eni roki steklenico s strupom, v drugi pa revolver. — Samomorilec Vincenc Smrekar se je tudi najbrž najprvo zastrupil, potem šele ustrelil. Zmešan je bil okoli pol leta.
_Nesreča. V noči od 6. na 7. avgusta se je smrtno ponesrečil kmet F. Štiglic p. d. Šentej v Radmirju. Imel je navado, da je spal na kozolcu. Ko je v nedeljo zvečer trezen šel na ležišče, je pustil lestvo h kozolcu pnslo-njeno. Ponoči pa mu je nek vasovalec lestvo odnesel. V jutro ponedeljek so našli Šentej a pod kozolcem ubitega. Ko je v jutru mislil po lestvi splezati s kozolca, ista ni bila prislo-njena, padel je v globočino ter se ubil.
—	Nezgode. Jernej Šina, dninar v Smedniku pri Raki, se je peljal 27. julija na vozu vrh sena. Omahnil pa je tako nesrečno, da je z voza zdrknil uprav na glavo. Prepeljali so ga v kandijsko bolnico, kjer pa je še isti dan umrl. — Jožef Drčar, posestnik v Šmarjeti, se je ponesrečil pri zvonje-nju. Padel mu je namreč kos železa, ki je bil privezan na jarem radi ravnotežja, na glavo, ranil na temenu in zapustil podplutbo pri desnem očesu.
poginil v plamenih. Zavarovalnina pokrije komaj četrti del škode.
—	Kozje. Pogorela je v bližini neka hiša in gospodarsko poslopje. Zgoreli sta gospodinja in njena hči, ki sta sredi ognja hiteli v hišo, da bi rešili obleko.
—	Prebrisan sovražnik os. Dne 28. julija si je pripravljal prevžitkar Andrej Peček v Dramljah pred hišo obed. Pri tem so ga pa nadlegovale ose tako vztrajno, da je sklenil. maščevati se. In res je po kosilu šel nad nje. Našel je po kapom velik ovsinjek. Kaj si zmisli modra glavica? Vzame kidov-ne vile, posmodi suho cunjo z ognjem, jo vtakne na vile in hajdi nad ovsinje gnezdo. Samo rahlo se je doteknil izhoda pri gnezdu in že so začele ose stokati, kajti vnelo se je gnezdo s sa-tovjem, a vnela se je tudi slamnata streha. Seveda je v taki suši zgorela cela kočica. Neprevidni Peček ima znatno škodo, ker je le deloma zavarovan, če bo zavarovanje sploh veljalo.
—	Nov uspeh Slovencev na Spodnjem Štajerskem. Maribor, 14. avgusta: Pri volitvah v okrajni zastop mariborski so dobili Slovenci v kuriji ve-leposestva 1 zastopnika. Nemci so jih dobili 8. Slovenci so letos sploh prvikrat nastopili in vefeposestvo naskočili ter takoj dosegli lep vspeh. Dočim so Nemci dobili 108 glasov, so jih Slovenci 100. To je velika moralna zmaga. Spodnještajersko slovenstvo se čedalje bolj okreplja.
—	"Smrt slovenskemu obrtništvu." Med raznimi nemškimi naklepi na spodnještajersko slovenstvo zavzema odlično mesto klic: smrt slovenskemu obrtništvu. Narodni nasprotnik le predobro ve, da je za njegove trhle trdnjave po spodnještajerskih mestih in trgih najnevarnejši zaveden slovenski trgovec in obrtnik, zato bi rad že v kali udušil vsako gibanje, ki stremi po okrepljenju slovenskega, obrtništva, ker upa, da si tako zasigura pozicijo za vse čase. Ampak spodnještajerski Slovenci so se začeli resnično zavedati in stopajo na stražo!
—	Maribor ima 12,000 Slovencev. V Lipskem je izšel nek Mayerjev vodnik za alpiniste pod naslovom "Deutsche Alpen." V njem se bere v popisu mesta Maribor, da ima isto 31,000 prebivalcev, izmed katerih je 12,000 Slovencev!
—	Predprodaja hmelja. V Savinjski dolini vre med hmeljarji. Razlog je letošnja neugodna predprodaja hmelja. Predprodali so mešetarjem hmelj po 2 K, sredi avgusta pa je bila njegova cena 6 K. Vsled tega izgubi Savinjska dolina blizu poldrugi milijon kron.
—Štetje sadnega drevja. Po naročilu vlade in deželnega odbora se bode na Štajerskem vršilo letos štetje sadnega drevja. Štele se bodo tudi vrste sadja. Izvršili bodo to štetje deželni vi-norejski funkcionarji.
—	V Petrovčah, starodavni slovenski romarski cerkvi, se bo obhajalo 10. septembra veliko mladeniško slavlje. Ob tej priliki bo tudi zlet "Orlov" v Petrovče. Zborovala pa bo, kakor se poroča tam tudi Zveza slovenskih mla-deničev.
—	Ormož. Pogorel je posestnik Fr. Luči v Adrijancih. Poleg hiše in gospodarskega poslopja je zgorel posestnik sam in njegov petletni sinček. Živino so deloma rešili. En bik je
—	C. kr. nesramnež. Uradnik c. kr. okrajnega sodišča Pliberk je imel neverjetno predrznost, da je kmetu, ki je zahteval slovenski društveni dekret, rekel: "Ako hočete imeti vse slovensko, pojdite na Kranjsko!" Tako torej!! Ali niso bivali na Koroškem Slovenci pred Nemci?!
—	Iz Roža. V štev. 212. od 2. avgusta "Grazer Tagblatta" vzdihuje znani pangerman iz Svetne vasi, češ, ves Rož se bo v slovenstvu potopil, in kliče na pomoč vsa nemška obrambna
društva, oblasti, učitelje in vse h.....
Kaj pa misli ta izdajalska duša? Kdaj pa je bil neki Rož nemški?
—	Ogenj. Pri Mariji na Žili je v noči od 5. do 6. avgusta zgorela drvarnica in streha vile finančnega nad-paznika Budja.
—	Vrba. Vlom. V Vrbi pri Vrb-skem jezeru je, kakor se poroča, udri roparski vlomilec v neko vilo in pokradel vrednosti za 4270 K. Oškodovanec je polkovni zdravnik dr. Karol Zborovič. Žendarmeriji se je posrečilo dobiti v roke dokaj sumljivo osebo.
—	Kolera. V Trstu so umrle glasom poročila z dne 10. avgusta tekom 24 ur štiri osebe za azijatsko kolero. Tudi je bilo konštatiranih nekaj novih nevarnih slučajev kolere.
—	Radi preteče kolere prepovedano romanje na Sv. Goro. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici je prepovedalo iz zdravstvenih ozirov običajno romanje na Sv. Goro pri Gorici in na Grad bli-
zu Mirna o priliki Marijinih praznikov dne 15. avgusta in 8. septembra t. 1., ker preti nevarnost, da bi se zanesla v Trstu obstoječa kolera po romarjih v ta okraj in nadalje tudi v drugo pokrajino.
—	Gorica. Vožnja v laškem električnem tramvajskem vozu v Gorici se vrši tako-le: Sprevodnik gre k slovenskemu potniku: "In dove la va, sig-nor?" — Potnik: "Na postajo, in koliko se plača?" — Sprevodnik: "Dieci centesimi." Potnik plača ter mu da še napitnino. — Sprevodnik: "Grazie, signor!" Sprevodnik gre k nemškemu potniku: "In dove la va, signor?" —Potnik: "Bahnhof, wie viel zahlt man?" — Sprevodnik: "Zehn Heller", ter se spusti ž njim v pogovor, kolikor zna. — Da, sprevodnikom so prepovedali s Slovencem slovensko govoriti", a z Nemcem pa ne. Ubogo italijanstvo Gorice, na kako slabih nogah si že! Torej Nemce tujce postrežejo v njihovem jeziku, a Slovencem domačinom pa nočejo bržkone, ker jih mislijo s tem potujčiti, poitalijančiti. In kako se bo to bridko maščevalo, tega sami Italijani ne vedo.
—	Žrtev solnčarice. Za solnčarico je umrl v Ročinjn na Goriškem 351etni kmet Andrej Stanič.
—	Pastor se je zastrupil. V Gorici se je zastrupil z lizolom protestantski pastor Breitenauer.
—	Suša v Istri. Z dne 10. avgusta se poroča: Tudi v Istri vlada že več časa velika vročina in vsled tega velika suša. V nekaterih krajih ni bilo več mesecev niti kaplje dežja. Najstarejši ljudje ne pomnijo take vročine in take suše kakor je letos. Živina silno trpi vsled pomanjkanja vode, v mnogih krajih so studenci popolnoma vsahnili. Vsi poljski pridelki so skoraj popolnoma uničeni. Bati se je, da zavlada letos v Istri glad.
—	Dva spomenika se postavita na Zrinjevcu v Zagrebu in sicer eden Ivanu Kukuljeviču-Sakcinskemu, zgodovinarju, in drugi pesniku Ivanu Mažu-raniču. Oba spomenika je izklesal kipar profesor umetniške šole Rudolf Valdec.
—	Nov dalmatinski parnik. Z Dubrovnika poročajo: Semkaj je prispel novi parnik "Izgled" dubrovniškega parobrodarja Ivo Rašiča. Parnik so zgradili v Newcastlu in je velik 7600 ton, je torej eden največjih trgovskih parnikov monarhije.
—	Prodaja posestva Schaumburg-Lippe v Virovitici je zopet iia dnevnem redu; poročalo se'je, da je ham-burško delniško društvo za eksploati-ranje lesa kupilo to ogromno posestvo za 42 in pol milijona kron. "N. P.
Journal" je pa na to pisal, da temu ni tako, marveč da si je lani "Ogrska banka za parcelacijo in kolonizacijo" pridobila opcijsko pravico in da sedaj njeni strokovnjaki proučujejo vrednost tamošnjih gozdov. Ni torej izključeno, da velikansko posestvo preide ▼ mažarske roke.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
če boi lcnpoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi c*> nami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki i» trdi les, late, cederne stebre, desk is iinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s* pri nas in oglej si našo zalogo I Mi t» bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON 8TS.
Ustaaevljsna x*7i.
The "Will County Rational Bank
Of Jottst, Illinois.
Prej
raznovrstne denarne Ser po4ilj* denar na vse del« srsta
Capital in preostanek fyxmos.sa
C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Jos. Zelnikar gostilničar
200 Jackson St,	Joliet, I1L
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI I
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, New York, N. Y,
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O
Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO
brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani.
MENJA DENARJE po dnevnem kurzu.
PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za
vsako prekomorsko
družbo po izvirnih cenah.
Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko:
82 Cortlandt St., New Vork.
Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na:
frank: sakser.
Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor.
^mmmm^mm^mmmm
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči yf 1	(Ji
račun ter je obrestuje po čistih J&.S2	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem	kurzu.
DelniSka glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.

iiiiiinnimm»imm»n»i«»n""""""""""""""
IZ STARE DOMOVINE.
KOROŠKO.
HRVATSKO.
PRIMORSKO.
KRANJSKO.
ŠTAJARSKO
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEHSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 509.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slo venian Catholic Newspaper in Ame rica. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111
Advertising rates sent on application
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
{TRADES ji^BEi J COUNCIL >
	CERKVENI	KOLEDAR.
3.	sept. Nedelja	Sabina, d. m.
4.	" Pondeljek	Rozalija, dev.
5.	Torek	Lavrencij, Just.
6.	" Sreda	Hermogen, muč.
7.	" Četrtek	Albin, škof.
8.	" Petek	Rojstvo Mar. D.
9.	" Sobota	Korbinijan, šk.
POZIV VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM.
Iz Celovca na Koroškem smo prejeli pod gorenjim naslovom sledeči sestavek:
Na tisoč in tisoč rojakov je zapustilo svoj slovenski dom in se podalo čez široko morje. Tok naseljevanja v Ameriko se še ni ustavil. Mnogi so našli tam novo domovino. Suha statistika dokazuje, da je sedaj nad sto-tisoč Slovencev na amerikanskih tleh. Vez s slovenskim domom pa ni pretrgana. Vezeta nas jezik in srce.
V starem kraju se obrača mnogo družin proti Ameriki, ker imajo onkraj morja enega ali drugega izmed svojih, večinoma pa tudi "Amerikanci" niso zabili kraja, kjer je tekla zibelka njih mladosti.
Za Ameriko se je pa začel zanimati ves svet. Dasi amerikanska omika ni golo zlato, je vendar velikanski prido-bitek človeškega duha in občudovanja vredna.
Sodim pa, da mnogo naših ameri kanskih rojakov Ameriko premalo po zna, dasi bivajo tam morda že mnogo let. Na Slovenskem pa so sodbe o Ameriki mnogokrat več ko krivične.
Ali ni umestno, da skušamo spoznavanje nove domovine bolj razširiti in krivične sodbe razpršiti? Le po tem potu se bomo eden drugemu zopet približali in bo postala vez med staro in novo domovino kljub daljavi krepkej-ša!
To je bil moj namen, ko sem se leta 1909 prvokrat podal v Ameriko.
Prepotoval sem veliko deželo od Atlantika do, Pacifika. Občudoval sem divne prizore amerikanske prirode. Opazoval sem delovanje in stremljenja krepkega, bistrega naroda. Videl sem pa tudi, kako naši rojaki tam živijo, stopil v dotiko z možmi, ki sto jijo v amerikansko-slovenski javnosti v ospredju. Ko sem prišel drugič, sem imel še več priložnosti opazovati in se vglobiti v vso amerikansko javnost, v politična, socialna in gospodarska vprašanja.
Vse to sem zbral v enotno skupino in dal spisu naslovno ime: "Amerika in Amerikanci".
Poleg rojakov v Ameriki me je pri tem podpirala naša Družba sv. Mohorja, ki je prvotno nameravala spis izdati v dveh zvekih svojim udom.
Oblika knjigi bi morala ostati revna, ker se na eno knjigo ne more preveč potrositi.
Da se pa Amerikancem poda knjiga, ki je tudi po zunanjosti vredna njih nove, res krasne domovine, v to svrho se je osnoval v Celovcu poseben odbor, ki je stopil pred slovensko in slo-
vensko-amerikansko javnost s pozivom majhne prispevke v obliki posojil pokritje prvih stroškov. Ta poziv glasi:
Velečastiti, blagorodni gospod!
V	zadnjih desetletjih se obračajo oči milijonov ljudi na Ameriko. Nastalo je pravo preseljevanje narodov. Trume evropejskih naseljencev štejejo na milijone. Tudi naših slovenskih rojakov se je podalo veliko število čez morje. Skoraj ni slovenske vasi, kjer bi ne poznali "Amerikancev".
V	Ameriki se je pa sčasoma razvila tudi na poseben način sila človeškega duha na političnem, gospodarskem in socialnem polju. Smelo smemo govoriti o novi "amerikanski" omiki.
Ni treba poudarjati, da se ves ostali svet zanima za Ameriko. Odločil sejn se, da opišem dobre in slabe strani dežele, katera je stotisočerim našim slovenskim rojakom postala druga, "nova" domovina, kjer je torej kos naše lastne zgodovine. Nihče naj se ne boji, da bi spis morda razširil rano, katero brezdvomno vsekava zlasti slovan skim narodom beseda Amerika. Po slanec g. dr. Jan. Krek, pripoznan stro kovnjak na polju narodnega gospodarstva, je pregledal del spisa ter mi pisal: "Smer Vašega spisa mi je vzeta iz duše. Rohnenje proti izseljevanju je budalost, dokler ne ustanovimo do. ma boljših pogojev za obstanek."
Spis obsega popis Severne Amerike in njenih prirodnih krasot, kratko zgodovino Zedinjenih držav, verske, politične, socialne in gospodarske razme re, dalje pregled naseljevanja, pred vsem slovenskega, in zgodovino slovenskih naselbin. Pri nabiranju gradiva je sodelovalo več amerikanskih rojakov.
Sprva je nameravala spis izdati Družba sv. Mohorja, ki je tudi pisatelja gmotno podpirala. Kot darilo bi pa prišla knjiga predraga in bi bilo škoda, ako bi se našim Amerikancem opis njih nove domovine podaril v na vadni revni obliki. Knjiga v dovršeni obliki, s potrebnimi slikami pa stane mnogo in vsi stroški za približno 2000 iztisov so preračunjeni na 18 — 20,000 kron. Iztis bi torej stal 10 kron, oz. $2.50 za Ameriko, v primernih platnicah vezan.
Da se omogoči v tiskarskem oziru dovršena izdaja spisa, v to svrho se je osnoval odbor. Ta hoče delo gmotno podpirati in vzbujati zanimanje širših krogov za to na našem književnem polju novo knjigo.
Odbor hoče zbirati prispevke za prve stroške v obliki posojil po 50 kron. Vplačevanje teh prispevkov je gmotna podpora podjetja, a ne morda kako darilo, temveč le posojilo, ki se bo morda prav dobro obrestilo. Ako se namreč posreči, da se proda nekaj čez 2000 iztisov knjige, se bo prispevek plačal vsakemu s 5 odst. nazaj. Le v slučaju, da število prodanih izvodov ne doseže številke 2000, se bo vrnil prispevek brez obresti.
Če se pa posreči prodati n. pr. 3000 izvodov, dobijo udeležniki približno 50 odst. obresti, torej skupaj 75 kron nazaj, ako nočejo ugoditi prošnji, da se v tem slučaju prebitek obrne za Narodne dome" na Koroškem. Tako se intenzivnejše zanimanje za knjigo in primerna agitacija lahko vsakemu tudi nekoliko poplača. Vse druge pravice si pridržuje pisatelj. Število takih prispevkov je omejeno. Spis bo izšel v teku enega leta, in se bodo prispevki vrnili, kadar bo prodano 3000 izvodov, najmanj pa v teku dveh let od dne plačila. Ker je upati, da bo spis o "novi domovini" pri naših vrlih "Amerikancih" našel prisrčen in navdušen sprejem, je uspeh podjetja za-siguran.
Prispevki naj se blagovolijo takoj poslati na naslov: Msgr. Val. Podgorc, Celovec, Austria, potom priložene položnice, nakar se pošlje za prispevek primerno potrdilo.
Jurij Trunk.
Za odbor: Janez Widowitz,
kn.-šk. kancelar.
-Monsignor Val. Podgorc,
tajnik Družbe sv. Mohorja.
Franc Ks. Meško,
pisatelj.
Na amerikanske slovenske duhovnike sem pa poslal še posebno prošnjo za sodelovanje pri. nabiranju gradiva za zgodovino slovenskih naselbin, ki se glasi:
Velečastiti gospod!
Dragi rojak!
Poleg prošnje, s katero pride do Vas odbor za spis "Amerika in Amerikanci", si usojam Vas še posebno naprositi za podporo.
Upam, da se zavzamete za spis, ki naj bi bil kos tudi Vašega življenja. Pričakujem, da ne samo Vi dovolite majhen prispevek 10 dolarjev, temveč da opozorite na to še Vaše znance in premožnejše rodoljube v Vaši naselbini. Ta posojila blagovolite poslati takoj na naslov: Rev. Jos. Tomsic, Forest City, Pa., ali pa na tvrdko: Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Prispevek ni darilo, temveč le podpora za prve stroške. Odbor jamči, da se vsa svota gotovo vrne, in če stori vsak rodoljub nekaj za spis, da se proda 3000 izvodov, bo še nekaj obresti.
Prosim pa Vašega sodelovanja tudi pri nabiranju gradiva za zgodovino amerikanskega slovenstva. Knjiga naj bi bila zrcalo vseh, ki so prišli v Ameriko, in vsega, kar so Slovenci storili.
Morda se odločite, da spišete zgodovino kake Vam znane naselbine ali kjer delujete*. Spis bi se v knjigi objavil pod Vašim imenom. Enako bi bilo z životof>isom kakega Slovenca-
naseljenca, ki je bolj globoko posege v zgodovino svojih rojakov.
Vsekako pa Vas prosim za Vat "curriculum vitae" z zanesljivimi podatki o rojstvu, starših, sorodnikih, posvečenju, delovanju, potovanjih. Akc ste delovali v slovenskih naselbinah, blagovolite natančno opisati dobo Vašega bivanja na dotičnem kraju (zidave, stroški, društva, število, cerkvena in posvetna, jednote, veljavnejše može itd.). Poleg z Vašo sliko bi mi ustregli tudi z drugimi, katere imate. Morda se dogovorite z rojaki in napravite nalašč za spis fotografije društev, naselbine, tovarne, mesta in vsega, kar bi bilo za knjigo zanimivo in važno.
Ker bo s sestavljanjem gradiva še mnogo dela, Vas prosim, da takoj pričnete. Jaz pridem v Ameriko kon cem septembra. Ne vem, ali bom mogel tudi Vas obiskati. Kam naj mi pošljete gradivo, slike itd., to Vam naznanim, ali pa objavim v slovenskih časopisih.
V	upanju, da mi ne odrečete Vašega sodelovanja in podpore pri tem za amerikansko slovenstvo važnem podjetju, beležim s pozdravom
Vam vdani
Rev. J. M. Trunk.
V	Beljaku, meseca julija 1911.
Ta zadnji oklic naj bi pa veljal vsem
rojakom, ki mi morejo pomagati pri zgodovini. Posebno naj bi mi poslali podatke iz onih malih naselbin, kjer so le posamezne družine, ali rojaki brez dušnega pastirja in društev.
Enako pa se obrača tudi odbor na vse premožnejše rodoljube za prispevke po $10, ker so ti prispevki podpora za pokritje prvih stroškov vsega podjetja.
Knjiga Amerika in Amerikanci, ki
bo izšla v teku enega leta, bo imela sledečo vsebino:
I. DEL:
1.	Novi Svet. Severna Amerika. Zedinjene države.
2.	Novoangleške države.
3.	Srednje atlantiške države.
4.	Južnoatlantiške države.
5.	Države ob Mehikanskem zalivu.
6.	Države ob rekah Mississippi in Ohio.
7.	Države na severozapadu.
8.	Države v prerijah in stepah.
9.	Države na zapadnem gorovju.
10.	Države ob Tihem morju.
11.	Teritorija Alaska, Hawaii, Ca-
nada.
II.	DEL:
Iz amerikanske zgodovine.
III.	DEL:
Amerikansko politično življenje.
1.	Duh samouprave.
2.	Politične stranke in politiki.
3.	Predsednik in kongres.
4.	Pravosodje.
5.	Razna politična vprašanja.
IV.	DEL:
Amerikansko duševno in socialno
življenje.
1.	Duh izpopolnitve.
2.	Vera in cerkev.
3.	Šola in ljudska izobrazba.
4.	Socialno življenje.
5.	Amerikanski duh.
V.	DEL: Amerikansko gospodarsko življenje.
1.	Amerikanec pri delu.
2.	Gospodarski napredek.
3.	Trusti.
4.	Delavsko vprašanje.
5.	Gozdarstvo.
6. Rudarstvo.
7.	Obrtnost.
8.	Občila.
9.	Trgovina.
VI.	DEL:
Naseljevanje.
1.	V Ameriko!
2.	Zakaj ne v Ameriko?
3.	Kako v Ameriko?
VII.	DEL: Slovenci v Ameriki.
1.	Verske razmere.
2.	Domače, družbeno življenje.
3.	Duševni napredek. Organizacij: Politika.
4.	Amerikanizacija.
VIII.	DEL: Zgodovina slovenskih naselbin.
Nadejam se, da me pri tem za Ame rikance važnem delu še dalje podpira vsa slovensko-amerikanska javnost
Vsi slovenski listi v Ameriki so na-prošeni, da ponatisnejo ta poziv.
Rev. J. M. Trunk.
AMERIŠKA KOKOŠ.
Dočim strokovnjaki preudarjajo, kako zboljšati rodovitnost zemlje v raznih delih dežele, ohraniti naše prirodne zaklade in pomnožiti domače bogastvo, bi morali obračati tudi nekoliko več pozornosti ameriški kokoši. P° nekem poročilu prejšnjega predsednika na sedmem letnem zborovanju ameriške perotninarske združbe (American Poultry Association) v Denveru nese kokoš samo povprečno osemdeset jajc na leto. Poročevalec zatrjuje da ni vzroka, zakaj jih ne bi znesla dvakrat toliko, seveda, če izpolnjuje svojo dolžnost. Polni pomen te trditve si predočimo samo, če jo preuda-rinio v zvezi z vladnimi poročili o dobičku, ki ga donaša kokoš deželi.
Zapiski poljedelskega tajnika so pokazali, da je bila vrednost jajc i" kuretine, prirejene na leto v tej deželi, $280,600,000 leta 1900. Skupna svota je narasla na več nego pol bilijona pet let pozneje. Vrednost kokošjih pri-rejkov, vštevši jajca, je bila več nego $700,000,000 leta 1908. in je presegla bilijonsko črto leta 1910. Kokoš torej donaša več dobička, nego pšenišča te dežele. Presega tudi bombaž in utegne v doglednem času odvzeti koruzi prvenstvo.

Nike ne izgubi novcev
pri trgovanju z
The Western Land Corporation of Texas!
Pred kratkim smo delali večjo reklamo v jolietskih listih glede naših 10 odsto dobičkonosnih zlatih bondov. Sicer je bila ta stvar na ponudbo le par tednov, smo dobili od vseh strani mnogo kupcev, ki so nam poslali svoje menjice za število bondov, ki so jih zahtevali.
The Harris County Bank and Trust Co. v Houston, Texas, je nadzoroval te bonde kot Trustee, a zgodilo se je 8. avg., da je državni preglednik bank države Texas zaprl vrata banke, ker je ista izposodila več denarja na razne načine, ki ga ni mogoče redno in pravočasno kolektovati.
V Texasu so navadne vloge v državnih bankah jamčene po državnem fundu ali skladu v to svrho, za to pa smo mi izbrali državno banko za Trustee za lastnike bondov. Ves nam poslani denar za bonde se je naložil v to banko in kakor hitro so se nje vrata zaprla je naša korporacija deležna dobiti in zahtevati v banko vložen denar iz tega državnega guarantee-funda za izplačilo vlagateljev.
Bondov ni sedaj mogoče izdelati, ker nimamo Trustee namesto prejšnje banke. Vsaka banka zahteva preveliko nagrado za to delo, za to smo prodajo bondov vstavili, ker nočemo plačati previsokih nagrad bankam za ta posel.
Vrnili smo torej vse po tem času došle ponudbe za bonde; tudi smo povrnili vse čeke in smo ob enem priložili svoj ček za 10 odsto obresti za en mesec vsakemu kupcu. Tu je Western Land Corporation zopet pokazala, da je solidna in ji ne morejo škoditi nobeni prevrati. Nihče ne zgubi centa, ki ima z nami opraviti v enem ali drugem slučaju.
10% bondi na sadovnjake
bi bili gotov uspeh, ker prošnja za bonde prihajajo po pošti še vedno in ljudje povprašujejo, če jih je še kaj naprodaj. Skupno znašajo zahtevani bondi do $80,000.00 ali več kot polovico nameravane kupčije. To je dokaz, da bi bili prodali gotovo že sedaj vse bonde, če bi se takega kaj ne pripetilo.
Žal, da je bilo dobro in koristno, da smo vstavili to propozicijo, ker to je bilo nekaj nenavadno dobrega kar nam je javnosti ponuditi, vendar je to v korist nam in vsi tej okolici v Coast Country, Texas. 300 oralov vrt z pomorančami in figami bi bil nekaj važnega za ves svet, in posebno za ta okraj in za pas citron in sadjerejo v južnem Texasu.
2al, da ni mogoče dati prilike našim jolietskim prijateljem, da bi bili z nami v tej propoziciji, a imeli bomo druge ponudbe v bližnji bodočnosti, ki bodo polnoma varne in bodo donašale lepe obresti.
Južni Texas je najboljše, če ne največje, polje za vlogo denarja v dobičkonosne svrhe, ki ga je najti v Ameriki,
Kdor ima denar, ki mu ne nosi več kot 3, 4, 5 in 6 odsto si dela škodo sam, ako prezre prilike, ki se mu ponujajo v jugozapadu.
Se-dobre in slabe prilike vsepovsod v deželi, a vsakdo pa, ki ima le količkaj premisleka, če vloži denar za zemljo v Houston, Galveston distriktu, bo gotovo dobil 8 do 25 odsto letnega dobička, z ozi-rom na razne kupčije in napredek istih.
Vesel bom, če mi bo prilika dajati ljudem pojasnilo o tem okraju. Tu stanujem že štiri leta in vsaka ura je porabljena v svrho proučavanja glede kupčije s zemljo in nje bodočnosti.
Bil sem rojen in zgojen na farmi. Jaz poznani dobro zemljo, če jo vidim, tudi vem kaj bo na nji dobro rastlo.
Svoje prve novce sem prihranil na farmi v North Carolini, ker sem prodajal pridelke v mesto. Naredil sem in začrtal svojo pot, a brez da se hvalim, lahko' rečem, da sem dosegel lep uspeh za moža, ki je še le 34 let star, in ki je moral začeti od najnižjega klina lestve brez kake pomoči.
Dasi sem naredil nekaj denarja z zemljo za se samega, sem ga še mnogo več ob istem času naredil za druge ljudi, ki so delničarji moje družbe, ali so pa kupili zemljo od moje družbe.
Vesel boni, če blagovolite poizvedeti o mojem stanju in kreditu v mestu Houston, tudi o kreditu Western Land Corporation. Zagotavljam vas, da boste popolnoma pošteno in solidno postreženi, če trgujete z nami. Povejte mi kaj hočete kupiti, koliko denarja hočete uporabiti i. t. d., in jaz vam bom oskrbel priliko kjer bo vaš denar donašal najlepše obresti v južnem Texasu.
C. S. WOODS, Predsednik.
The Western Land
G. W. SHEAR, lokalni zastopnik, 327 Jefferson St.
JOLIET, ILLINOIS
Corporation
62 MAIN ST. HOUSTON, TEXAS

******
K* S* K*
******
******
JEDNOTA
******
li.


Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I. podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
IL podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 813 North Scott St., Joliet, 111.
Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 RaynorAve., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111. >	PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert. Minn.
PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 17757 Anton Černič, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, spr. 21. avg. 1911.	Dr. št. 165 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 17758 Anton Težak, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 23. avg. 1911. Dr. št. 40 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 17759 Josip Podržaj, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 17760 Anton Godec, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 28. avg. 1911.	Dr. št. 134 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Ely, Minn., 17761 Ivan Lušnjak, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, 25. avg. 1911.	Dr. št. 75 članov.
K društvu Marije Zdravje Bolnikov" 94, Cumberland, Wyo., 17762 Vladislav Hermanovič, roj 1878, zav. za $1000, spr. 25. avg. 1911. Dr. št. 46 članov. K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 17763 Franc Hren, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 28. avg. 1911.	Dr. št. 37 članov.
K društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 17764 Ivan Rovtar, roj 1883, zav.
za $500, 3. razred, spr. 16. avg. 1911.	Dr. št. 18 članov.
K društvu sv. Jan. Krst. 143, Joliet, 111., 17765 Peter Rogina, roj 1886, zav. za $500, 3. razred, spr. 20. avg. 1911.	Dr. št. 18 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 15559 Jakob Briški, 17261 Ivan Božič, 5022 Anton Eršte, 25. avg. 1911.	Dr. št. 259 članov.
Od društva sv. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mich., 15099 Jurij Jankovič, 1211 Anton Ramovščak, 21. avg. 1911.	Dr. št. 42 članov. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 13681 Ivan Maloverh, 19. avg. 1911.
Dr. št. 80 članov.
K društvu Vit. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 16386 Fr. Petkovšek, 16387 Fr. Šneider, 15826 Josip Polanc, 11043 Josip Dolenc, 16391 Silvester Lindič, 22. avg. 1911.	Dr. št. 338 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 12583 Anton Kovač, 19. avg. 1911.	Dr, št. 61 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 15004 Anton Gorše, 13953 Ivan Jemec, 15490 Franc Škulj, 26. avg. 1911.	Dr. št. 116 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 17312 Josip Dežman, 9048 Josip Kun-stelj, 28. avg. 1911.	Dr. št. 86 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 16552 Franc Geršič, 28.
avg. 1911.	Dr. št. 39 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 15565 Anton Cernekovič, 21.
avg. 1911.	Dr. št. 42 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 10882 Karol Mihelič, 10773 Mihael Mišmaš, 16708 Fr. Gregorič, 11410 Ivan Malenšek, 28. avg. 1911.
Dr. št. 132 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4607 Ivan Zotler, 24. avg. 1911.
Dr. št. 170 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 16491 Lovrenc Tomažič, 9935 Franc Jakše, 14. avg. 1911.	Dr. št. 39 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 15913 Alojzij Fak, 15113 Srečko Mataja, 16496 Mirko Blažina, 7875 Ivan Mataja, 9521 Pavel Fak, 7876 Matija Skender, 16497 Simon Zrnič, 21. avg. 1911. Dr. št. 109 čl. Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 13503 Vid Potisek, 16313 Lovrenc Novosel, 13. avg. 1911.	Dr. št. 97 članov. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17489 Anton Novak, 28. avg. 1911.
Dr. št. 75 članov.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17412 Josip Zdilik, 21. avg. 1911.
Dr. št. 30 članov.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 12559 Marka Jerant, 21. avg. 1911.
Dr. št. 46 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 9162 Ant. Černač, 27. avg. 1911.
Dr. št. 75 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1255 Gregor Režek, 14. avg. 1911.
Dr. št. 79 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 11985 Jos. Fabec, 8806 Franc Zupančič, 28. avg. 1911.	Dr. št. 84 članov. Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 12401 Ivan Pa-gon, 15. avg. 1911. Dr. št. 45 članov. Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 4588 Josip Spelič, 28. avg 1911 Dr. št. 208 članov.
IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 8044 Ivan Klepec, 21. avg. 1911
Dr. št. 164 članov
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 8964 Josip Stritar, 8697 Josip Zbačnik, 26. avg. 1911.	Dr. št. 114 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 15556 Ivan Kozlevčar, 15936 Ivan Draginc, 11259 Martin Cernovšek, 12131 Stefan Rakušček, 16660 Anton Zaje, 28. avg. 1911.	„	Dr. št. 75 članov.
PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 5040 Franca Podržaj, roj 1891, zav.
za $500, 2. razred, spr. 28. avg. 1911.	Dr. št. 25 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 5041 Eva Zulič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 20. avg. 1911.	Dr. št. 117 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 5042 Marija Žugel, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 28. avg. 1911. Dr. št. 3 članice. K društvu Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr., 5043 Katarina Bobaš, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 22. avg. 1911.	Dr. št. 14 članic.
K društvu sv. Rozalije 140, Springfield, III., 5044 Marija Grabner, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 23. avg. 1911.	Dr. št. 23 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 2586 Frančiška Zotler, 24. avg.
1911.	Dr. št. 52 članic.
°d društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 3535 Marija Gostič, 4391 Ana Svetlin, 21. avg. 1911.	Dr. št. 13 članic.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. fi društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1978 Uršula Slana, zvišala zavaro-
valnino 23. avg. 1911, 3. razred. ri društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 2549 Marija Guna, zvišala zavarovalnino 20. avg. 1911, 2. razred.
IZ URADA GL. TAJNIKA. Večkrat sem že pisal in poročal, ter opozarjal društva kako se imajo rav-®t> pri sprejemanju članov in članic. Mnogo društev je vpoštevalo moje p°ročilo in se ravnalo po pravilih člen 2, stran 22, 23 in 24. Nekatera društva vkljub vsem opominom in prošnjam se ravnajo še vedno po stari metodi, , je bila v veljavi pred 1. jan. 1909. Do malega tri leta je že odkar so seda-"ll1 pravila veljavna, vsled tega bi moralo vsako društvo* isto znati in se po fy'h ravnati. Točka o sprejemanju članov(ic) v društvo, oziroma v Jednoto, )c zelo važna in je treba, da društveni uradniki isto pazno prečitajo in se pri ^Prejemanju članov(ic) po njej ravnajo. Pomniti je treba, da nobeden prosi-c ali prosi'ka ne more biti preje sprejet(a) v društvo, dokler ni od vrh. Ravnika potrjen(a). Ta točka se pri nekaterih društvih še vedno prezira, '"ogo zdravniško-preiskovalnih listov sem že vrnil vsled tega društvom na-in jih na to opozoril, toda prejel sem ravno taka nazaj in v večih slučajih Se Prav kosmat odgovor, da član je že v društvo sprejet. Prosim torej, da bi Pri sprejemanju novih članov ravnalo točno in natanko po zgoraj omenjeni °čki. Največ tacih nerednosti povzroča prevelikokratno menjanje društvenih ainikov(ic). Vsled tega je potrebno, da se za vsak slučaj rabi pravila in tako bode gotovo veliko neprilik in nerednosti izostalo.
Jednako prosim tudi dr. tajnike in tajnice, da člane(ice), ki so suspendo-,n'in prijavljeni(e) ni potreba poleg tega iste še izločevati. Mnogokrat
prejmem suspendovalni list za jednega ali druzega člana(ico) in čez nekaj časa se mi pošlje za isto osebo zopet izločilni list. V tacih slučajih se lahko napravi pomoto, ki dela veliko neprilik tako društvu, kakor tudi Jednoti. Vsak član ali članica, ki je suspendovan, je mrtev(a) dokler istega(o) društvo zopet nazaj ne sprejme. Suspendovanega člana(ico) izločiti je ravno tako brezmiselno, kakor mrtveca—ubijati. Pričakovati je torej, da tako nepotrebno delo izostane, kar bode odstranilo mnogo posla in neljubih napak.
Ravno tako se obračam tudi do vseh cenjenih društvenih zastopnikov in zastopnic, ter prosim, da blagovolijo moji prošnji vstreči. Namreč, znano je vsakteremu iz uradnega poročila gl. predsednika Jednote, da se bode pričelo jednajsto gl. zborovanje dne 2. okt. 1911. Ker je le malo časa in veliko dela, prosim vse cenj. zastopnike(ice) krajevnih društev, da blagovolijo odposlati asesment za mesec sept. 1911, takoj po društveni seji na pristojno mesto, da zamorem ob pravem času izdelati finančno poročilo in isto gg. nadzornikom še pred zborovanjem predložiti v pregled. Upam, da se bode to jemalo vpo-štev, kar bode društvom v čast in pohvalo.
Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. J.
POPRAVEK.
V imeniku podrejenih društev K. S. K. J. objavljenem v glasilu dne 18.
avg. 1911, se je vrinila neljuba tiskovna pomota pri društvu sv. Barbare št.
24. Naj se blagovoli vpoštevati, da imenovano društvo ima svoj sedež še
vedno v Blocton, Ala. toda le brat tajnik se je preselil v Hargrove, Ala.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
Naznanilo štev. 9 za mesec september 1911.
474 Martin Kužnik, star 47 let, član društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., umrl 13. julija 1911. Vzrok smrti: Vtrganje. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 17. dec. 1900. 5. razred.
3688 Ludvik Adler, star 48 let, član društva sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., umrl 15. julija 1911. Vzrok smrti: Ubit od roparjev. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 19. febr. 1902. 5. razred.
2359 John Jerman, star 43 let, član društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111. umrl 3. avg. 1911. Vzrok smrti: Srčna napaka. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 27. jan. 1901. 4. razred.
12879 Tomaž Setka, star 43 let, član društva Jezus Dobri Pastir 32, Enum-claw, Wash., umrl 17. julija 1911. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 16. aprila 1908. 6. razred.
9070 Matija Maček, star 35 let, član društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., umrl 20. avg. 1911. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.' Pristopil k Jednoti 6. dec. 1905. 3. razred.
17546 Anton Ruppe, star 27 let, član društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., umrl 7. avg. 1911. Vzrok smrti: Kap na možganih. Zavarovan za $5Go! Pristopil k Jednoti 3. jun. 1911. 3. razred.
584 Katarina Anžlovar, stara 60 let, članica dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrla 5. jun. 1911. Vzrok smrti: Vodenica. Zavarovana za $500 Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. 6. razred.
3211 Marjeta Belanovič, stara 33 let, članica društva Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., umrla 2. avg. 1911. yzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 14. maja 1907. 3. razred.
URADNO NAZNANILO. Asesment štev. 9—11 za mesec sept. 1911 je reden brez vsake doklade JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Iz slovenskih naselbin
►*o*o*o*o*o*o*o*o*o*o+o*c
Ely, Minn., 29. avg. — Cenjeno u-j redništvo Am. SI.! Došla mi je ravnokar mala priložnost, da pišem nekoliko vrstic v list Am. Slovenec iz tukajšnje naselbine. Sicer se ne bi še ravno sedaj oglasil, ker ravno druzih dnevnih novic ni tukaj, da bi jih bilo vredno obelodaniti; ker pa moj sosed Ivo želi, da se zopet kaj oglasim v listu, mu hočem voljo izpolniti. Kakor sem že omenil preje, da druzih dnevnih ali individualnih novic ni; če se pa ozremo na živelj tukajšnje naselbine naših Slovencev, imel bi vsak pisatelj obilo gradiva, bodisi v družabnem, političnem, ali narodno izobraževalnem oziru. Vsaka zgoraj opisana točka daje dovelj gradiva, in za vsako točko je povoda ali vzroka, da se nekoliko o njeni vsebini opiše. Preden pa začnem nadalje s pisanjem, omenim že preje, da bodem zadel marsikje v šrše-ne, vendar kot tak se ne bojim nobene kritike od strani nazadnjačev, katerim je narodni obstanek deveta briga. Vzemimo na primer naš obstanek na političnem polju. Politika je na dnevnem redu, takorekoč, in je glavni steber sedanjega življenja, kajti od nje je navadno odvisen delavski zaslužek za marsikaterega, to ve povedati sedaj marsikateri naš rojak tu v Ely, kajti izkušnja nam je pokazala. Da v resnici, izkušnja nam dovolj kaže, da kateri narod se ne briga za politiko, je takorekoč izgubljen in mrtev med drugimi narodi; pa ne samo izgubljen, ampak zaničevan, kajti mi sami dajemo povod k temu, da se vsak v nas zaletuje misleč, da se še bolj vsacega bojimo kakor se ga v resnici.
V teku prvih let tukajšnje naselbine so bili Slovenci v manjšini med drugimi priseljenimi narodnostmi, niso se upali spuščati veliko ali nič v politiko, ampak opazovali so druge narodnosti, kako znajo politiko voditi v svoj prid, da dosežejo boljši obstanek in vpliv. Mi Slovenci smo razcepljeno oddajali glasove ob času volitev onim, kateri si je mogel kaj priboriti s politično agitacijo; večinoma so pa volili one, od katerih so bili službenim potom odvisni, kakor je to deloma še sedaj. Večkrat je kateri rojak zdihoval, da bi prišel nekoč čas, ko bi enkrat tudi Slovenci mogli razpolagati z glasovanjem svojih rojakov v mestni svet, da bi ne bili vedno prezirani od tujcev, kadar nam je treba košček kruha. Nekako 7 let nazaj so se začeli tukajšnji Slovenci pomikati višje. Samozavestno so se zbirali v eno krdelo; pogostoma je šlo večje število Slovencev v glavno mesto St. Louis countija, Duluth, kjer so prejeli meščanske pravice; in vsi so imeli ene nade, da skupno nastopajo na političnem polju, posebno kadar se gre za naše rojake ob času občinskih volitev, kakor tudi da drugače dobimo potom združenega nastopa dober ugled v vladnih krogih.	(Dalje sledi.)
Novy Hradec, N. Dak. — Predsednik Taft otvoril je, kakor naznanjajo uradna naznanila, Rosebud rezervacijo v okraju Mellette, in Pine Ridge re
zervacijo v okraju Bennett, v južni Dakoti, okroglo pol milijona akro.v v naseljevanje. Registrovati se je treba v Gregory, Dallas a Rapid City, S. D. in sicer od 2. do 25. oktobra. Žrebanje bode dne 25. oktobra. Mnogi Slovenci vprašali so me radi homesteadov v Severni Dakoti, a so se prepozno oglasili. Resnica je in ostane, da je najlepše življenje po farmah. Kogar Slovencev mika, iti na kmetije, naj se se daj oglasi; marsikaterega lahko zadene sreča. —
Pri nas je bil zadnjo nedeljo, 27 avgusta pošten mraz. Po sosednji Canadi je moralo snežiti. .Kdorkoli je prišel v cerkev, imel je kožuh na sebi; pa drugače tudi ni šlo. Danes je pa že bolje. Kako menja temperatura evo vam: V soboto popoludne imeli smo 108 stopinj, v nedeljo ob 8. zjutraj 37, danes imamo zopet 72. — Po šta, ki smo jo imeli prej samo dvakrat na teden, začne voziti danes trikrat na teden, vsled povečanja prometa. Ako tako napreduje skozi jedno leto, pride v "presidential class". —
Naj omenim kratko še letino; pomladi kazalo je izvrstno; od sv. Petra in Pavla naprej nismo imeli 5 tednov nobenega dežja, tako da smo naredili že kriz čez pšenico in oves; vendar'je prve dni avgusta še porosljal, ki je vse vsaj deloma spravil pokoncu, tako1 da bo pšenična in ovsova žetev nekako prinesla 50—60 odst. Izvrstno pa kaže lan. Lani je imel izredno visoko ceno, po $2.25. Seme so kupovali pomladi po $3.00. Jeden Ceh je nasadil celih 2000 (reci: dva tisoč) akrov samega lanu. Ako ne pride kaka prezgodnja slana, potem se jim je špekulacija izvrstno posrečila. Rečem le: Slovenci, ven na farme; kdor je skusil farinarsko življenje—in v vseh listih berete o tem, vsi vas vabijo na kmetije—ta le obžaluje, da se Slovenci tako trdovratno drže tovarn in premogoko-pov. Pozdrav vsem Slovencem. K.
The Universal Peč.
^CLASSIC UNIVERSAL
prihrani denar za tisoče, ki jo rabijo; hranila bi novce tudi za vas.
Prihranila bo vam toliko kot vas stane v kratkem času, ker je pazno narejena iz najboljšega blaga. Porabi malo kuriva in bo trpela za celo življenje.
The Universal peč je najboljša za pecivo na svetu.
Universal peči $22 do $60.
M. E. SAHLER & CO.
209 Jefferson St
60c knpi pri nas toliko kot $1.00 drugje. Za gotov denar
in na obroke.
Velika otvoritev
Tamovega kegljišča
1108 N. Chicago St., Joliet.
v soboto 2. septembra 1911
NAGRADE: Prva, $2.50; druga|$1.50; tretja $1.00.
Tri krogle za 10c.
Pečenega pujska bomo imeli za lunč celi dan.
Vsi dobrodošli k staremu Tamu.
r*
ČEVLJI ZA ŠOLO.
Čevlje, ki bodo trpeli na nogah bistrega in živega dečka, dobite pri nas po pravi ceni.
To je blago za lahke nožice—trdno in trpežno, ter lepo in priležno.
The Eagle,
406-8-10 N. Chicago St., Joliet, 111.
Joliet, Hi., 3i avg _ Društvo sv. Barbare bo imelo letno sejo in volitev odbora v nedeljo 3. septembra. Dolžnost je vseh bratov omenjenega društva se udeležiti, in kateri se ne udeleži brez vzroka, zapade kazni 50c.
Anton Oberstar, tajnik.
RABIMO NAD 16 LET STARIH deklet. Plača se jim ko se uče delati. Sweet Orr & Co.	4t RABIMO 50 BENCH IN SQUISERS livarjev (moulders). W. Pratt, Malleable Works, Joliet, 111. NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S." ufn. KJE JE LUKA ČAD? STANUJE nekje v Clevelandu. Zanj bi rad zvedel Jakob Kovač, 1601 E. End Ave., Chicago Heights, 111. 2 NAPRODAJ VEČ DOBRIH SO-dov za vino, ki so bili rabljeni *a vino in visko. Razne velikosti. Slovenian Liquor Co., Joliet, 111. ufn.
te vrste hleb. Tako izglede
MALI OGLASI.
ZNAK VELJAVE.
Hišno delo
kupovanje zdravil bo
prihranjeno če kupite
Butter Krust
kruh, ki je dober kot najboljši kar ste ga še spekli. Narejen v čistej, zdravej pekarni iz takega blaga kot ga rabite doma.
BvLVterKrusV
vas stane menj kot domač, a svež je vsak dan. Poskusite ga en teden.
Pečen v čisti pekarni.
BADGES.FLAGS
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA
SLOVENSKIH FANTOV, štev. 23. S. H. Z. na Calumet, Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John šu tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: John Z Kure, Joseph Staudohar, George Mi-I helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss in John Bahor.
Marial: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Raunavaara.
Društvo ima svoje redno sejo vsako | I tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.
Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo'šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor.
Mladi ni mogel gledati tega, vzel je koš ter šel prazen domov.
Stari pa je stražil drva in se tresel mraza. Šele zvečer je šel domov.
III.
Tudi drugi dan in naslednje dneve je stražil drva stari in se ni zganil po cel dan iz gozda.
Toda opešal je. Star je bil in mraz ga je tresel, kosti so ga bolele in dež je začel pršiti iz goste megle.
"Neumen sem, ker stražim", je rekel sam pri sebi. "Stražim po dnevi, a! po noči, kdo ve, če morda po noči ne nosi drv domov."
Napotil se je domov in kup drv pred pragom se mu je zdel neznansko velik.
Stari Kovačin
JOSIP KLEPEC javni notar
Izdela}« t se v notarsko delo spada Jote liitMM lOOO N. CHICAGO ST, jol.ikt
Vaška zgodba. Spisal R. B.
"Res je, nosi jih." Tako je rekel in zlezel po lestvi pod streho.
V kotu je ležal med staro šaro velik, zarjavel skobec. Stari Kovačin ga je izvlekel iz navlake in ga ogledoval. Bil je še nastavljen in kazal je močne ostre zobe, nekdaj je služil gotovo kakemu lovcu za nastavljanje lisicam.
"Prav si mi prišel," je zamrmral. Prijel ga je previdno in nesel v vežo. j Pogledal je, če ga kdo ne vidi. Nihče. Nato se je podal ž njim po bližnjici J čez vrst proti gozdu.
Na stezi med dvema skalama je postal. "Tod mora iti, drugje ne more." Položil je skobec na stezo, zasul ga narahlo z listjem in odšel.
Ko je prišel domov, se je zaprl v čumnato in se ni par dni pokazal.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne p<W" bite se oglasiti pri meni
JOS. ANS1K
slovenska gostilna mesarija in grocer i j a.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, W Pri meni dobite vse kar želite. P*] strežba točna, blago najbolje, a oect
najnižje.
Emil Bariunan
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zln-fandel 35c gal., vino od leta 1909 tnuš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH §TAPO-VA itd.
Hill Grit Vineyard"
Stefan Jakše, lastnik, x 657.	Crockett. CaL
Geo. Laich
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRU Ž* se priporoča rojakom v naklonjenost
CITAJTE!
RTgJJ^Sri Ukižem Vfim cesta k Stastiu. VTj	1)011Bora to tisicel'udom a
aMAjjS' dokSžem to aj Vfim, akonado-■^figg^ budnut štastia. OdplSte ml svo-^atv ju adressu a pošlit«2c štemp-^^ 9	lik a ja Vim pošlem iSplny n4-
vod a tajnosti, * žoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3516 W. 51«T ST., CHICAGO. ILL.
Pošilja denar v staro domovino, tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodil
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam pozna tih slovanskih društev.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago,
C. W. MOOIVBY
PRAVDNIK-ADVOKAT. ♦th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Ana Vogrtti
Izkušena babica
1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111
Kolika in krč
Izguba moči
Rumenica
Onemoglost
Nekatere ženske bo lezni
Izbruhi
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt t
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
Tak je moral biti tudi stari Kovačin. Sicer sam nekoliko premeteno zloben je slišal vedno od ljudi in videl slučaje, kako grdo se v marsikateri družini med seboj sovražijo. 2ena moža radi kake vraže; zet tasta, ker je že tako in nič drugače, in to ga je spremljalo skozi življenje, tista vkoreninjena misel: tudi z mano je tako kot z drugimi. Žalosten sem bil na "vohceti", zato: žena me sovraži, in bil je prepričan o tem ter je lahko sam dal povoda za to. Zet je prišel k hiši in on je tast,
MOJO GOSTILNO
JOS. TRINER,
kemični laboratorij,
1333-1339 S. Ashland Ave.__CHICAGO. ILL.
kjer boste najbolje postteleni. Fino pivo, najboljia vina, in »modke
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
Stari Kovačin je bil čuden mož na celem dolgem potu življenjskega romanja, kolikor sem mogel od njega samega poizvedeti.
Včasi je čepel doma po cele dneve in se ni zmenil za ves svet. V svoji I sobi je bil, kjer je krpal črevlje ali I obleko, kakor je že naneslo; ali pa jej sedel pred hišo na solncu in opravljal I isto delo, ne meneč se za mimoidoče.
Nekoč sem ga jaz dobil tako: Po-1 zdravil sem ga, a ni mi odgovoril, niti I glave ni dvignil.
"Dobro srečo, Bog daj, oče!" sem I nato skoraj zavpil.
On je pogledal pokoncu, a čisto v I nasprotno stran, češ, odkod je prišel I neki glas? Končno me je dobil njegovi pogled; stal sem mirno v primerni da-1 Iji od. njega, a gledal me je samo par trenotkov in zopet začel delo, ne da bi I kaj rekel.
Pristopil sem k njemu: "Oče!"
Zdaj, končno mi je res dal odgovor. J: "Bog daj! Se mi je zdelo, da nekaj I slišim, pa nisem mogel vedeti, kaj naj j j bo to. Pogledal sem, pa kaj, ko je vid tako slab kot sluh in pa še slabši." I
"Kaj pa delate?" sem mu zarjul naj uho.
"Staro ropotijo šivam. Par 'škrpe-l tov' moram zaflikati, pa ene hlače...")
"Ste vseh del mojster, oča..."
"He-he! In pa vseh uboštev gospo-1 dar." Tu se je spomnil, da ga sapa j nadleguje. Ta njegova sapa, zvesta spremljevalka starih ljudi, pa je imela to navado, da ga je nadlegovala le te- | daj, kadar ga je kdo videl, drugače ne. Kadar je bil sam doma, sta si bila naj-1 boljša prijatelja, drug drugega sta pu-1 stila na miru. Zato je bil v naglici po-1 y zabil na njo, ko sem ga jaz pozdravil, I a je potem krepkeje zasopel in sicer tako, kot je bila njegova navada, da je žvižgal skozi ustnice. "Vsega uboštva gospodar," je rekel in zasopel in za-1 žvižgal, "ti ne veš..." • Bil je pripravljen, potožiti in razo-1 deti vse reve in nadloge, toda, nisem v hotel tega, izvedel bi bil rad kaj dru-1 v gega. "Slišite, oče! Kje pa ste se učili s vsa ta dela?"
"Povsod in nikjer. Nekaj tu, nekaj I tam, drugo pa sam. Kaj meniš: črev-Ijar sem, krojač, zidar in godec po vr-1 hu. Tudi za kmeta bi bil, pa nimam "grunta"; bajta je pa bajta, zato sem ostal dninar. Hej, kje so tisti časi! I Vse sem znal in vse naredil. Pa močan sem bil in marsikateri krajcar sem I zaslužil, čeravno me je moja Katra nazaj devala, češ, kaj boš ti, saj ne zmo-reš veliko.. ."
"Ni vas imela rada?"
"Kaj še! Pa vedel sem, da bo tako. Pri poroki sva bila in nato je bila "vohcet' in kaj misliš: jaz sem bil žalosten. Vedel sem: nič dobrega ne I pomeni to. In res, za teden dni sva I se sprla in od tistega časa me ne more trpeti. Vedno mi je bila nasprotna. Še hčer je našuntala zoper mene; edi- i no hčer, ki je edin otrok moj. In zdaj ko se je hči omožila, sta obe zagospo-darili nad mladim in sovraži me še on I huje kot vsi, in otroci njegovi se mil j spakujejo."
Tako mi je pripovedoval, a ne z glasom glušca, le tu pa tam je pretrgal govor z žvižganjem, da je tembolj poglobil svojo nadložnost.
"Saj ni tako hudo, oče. kot si jemljete k srcu. Samo mislite si, da vas sovražijo in sebi delate težke ure."
"Je res. je! Da bi tako ne bilo! Ne more me videti in jed mi zavida. Ka- ; mor grem, povsod sem mu na poti. , Hej, da bi bil tako mlad, kot sem bil, in da bi ne bil moj zet, pokazati bi mu i hotel. Škoda, da sem nanj zapisal po-11 sestvo, žal mi je. Ali bi se ne dalo kaj spremeniti?"
"Ne, očka, spremeniti se zdaj ne da nič več. Kar je zapisano pri gosposki, to drži, kar pa ni zapisano, ne velja nič."
Ni mi bilo treba vpiti, razumel je vseeno.
"Tako? Seveda, ti veš, učen si... Tožil bi ga, ker grdo dela z mano, a ne maram mu delati sitnosti. Bajta je pa njegova in kar je zraven..."
Še pogledal me ni, vzel je svojo ropotijo in palico in brez pozdrava odšel v bajto. Stal sem še par trenotkov na mestu in gledal za njim: težko je šel in upognjeno telo je imel, na obrazu je pa bil nek izraz premetenosti, ki se je starim potezam čela in lic kaj malo podal... Nisem mogel razumeti starca, zakaj čudno se mi je zdelo, star človek, tik groba in zloben, čemu? — ker vedel sem: ne to in ne ono, kar mi je pripovedoval, ni bilo res. Bilo je vse izmišljeno ali morda namišljeno, ker se dobe ljudje, ki si ne morejo misliti slučaja,, da bi zet tasta ne sovražil in napravijo sovraštvo sami z neumnimi govoricami, brez vsake podlage, kar onega še bolj potrjuje v svojem namišljenem sklepu.
zet pa tasta sovraži, tako se govori, zato: zet me gotovo sovraži.
In od dne do dne je bil bolj prepričan. Zato je začel sovražiti tudi on. K temu so mu služile vse njegove sla-Ibosti in ljudje so ga potrjevali v vsem. j Nosili so mu na uho vse najmanjše, [izmišljene in neizmišljene stvari. On I pa jih je povečal v svoji duši in jih I pripovedoval ljudem, tako obširne, da I ti svojih spak niso več spoznali. I Le včasih se je zgodilo, da je dvo-I mil nad samim seboj in ob takih prili-I kah je vzel palico, zažvižgal in se po-I dal na pot.
"Bog daj, Kovačin!"
"Bog daj!"
"Kako gre, kako?"
"He, tako, no."
"Ali je res: mladi da vas kar trpeti I ne more? Govorilo se je, da vas pov-[sod opravlja."
"Hm; menda bo že res..." Tako so ga ustavljali ljudje in se z njim pogovarjali. Ko je prišel na nasprotni konec vasi, je bil prepričan, da ' je njegov zet najslabši človek na svetu. ; I Zato je delal proti njemu.
Nekega dne sem ga srečal na klancu. Oprl se je na palico, zasopel in mi I pomignil z roko, da naj se ustavim: I ima mi nekaj povedati.
Ustavil sem se in ga pogledal. I "Navil mu bom uro, navil, zetu!"
Zasmejal sem se mu. "Kaj pa, navili I jo bodete?"
"Gozdno parcelo mu vzamem." Zdaj sem videl, da misli resno. "Ka-Iko to, saj je nemogoče!" "Ti si rekel, da je mogoče." "Jaz? Kedaj?"
I "Kar je pri gosposki zapisanega, to velja?"
"To sem dejal."
"Kar ni zapisanega, ne velja nič?" "Tudi to sem dejal." "Gozdne parcele ni zaznamovane. Torej ne velja; parcela je tedaj moja." "Ni mogoče. Kdo vam je povedal?" "Dal sem pregledati listine. Notri je vse pisano: bajto sem mu dal, sadni , vrt, njivice za plotom in senožet nad i skalami; gozda ni notri."	:
"Pisano je vendar: dajani mu kočo, z vsem... itd."
"To je pisano; tudi sem mu hotel dati vse, a pri zapisovanju parcel se je zgodila pomota: niso zapisali — in kar ni zapisano, ne velja." I Bil sem pobit in on se je smejal. ]"Kaj mislite zdaj; pravzaprav pa: par-I cela tiče njemu..."
"Mene tiče. Ni zapisano, da bi mu I jo bil dal. Napravim ž njo, kar bom hotel. Prodam jo ali jo obdržim do smrti."
Šel je dalje in je pripovedoval ljudem, ki so ga poslušali in mu kimali.
II.
Mladi Kovačin je bil prinesel koš drv iz gozda in jih je usul pred hišo ' na tnalo, da je vse zapokalo.	1
To je slišal stari v svojem kotu in v hipu se je prikazal na vratih.	1
"Kje si dobil drva?"	;
"Kje? V gozdu!"	<
"Ali ti nisem povedal, čegav da je gozd?"	I
"Ne slišim tega; preneumno se mi 1 zdi."	^
"Preneumno? Zate, zame ne. Gozd v je moj in ne hodi mi po drva vanj. 1 Izročim te sodniji."
"Izročite!"
Oprtal je zopet koš in šel.
Cel dan je nosil mladi drva in stari ■ mu je vsakikrat med zdihovanjem in žvižganjem sape pripovedoval, čigav da je gozd, toda mladi ga ni poslušal.
Ko je mladi zadnjikrat vsul iz polnega koša. ga je stari vprašal: "Ali boš jutri še nosil?"
"Še bom nosil. Zima bo kmalu."
"Ne boš nosil!"
Tisti večer nista več izpregovorila. '■ * * ♦
Drugo jutro je vstal stari na vse '
zgodaj.
Napravil se je, vzel palico in postal pred hišo. Ni vedel, kaj bi storil. Bil 1 je že pri sodniji, tam so ga zapodili, četudi ima on prav: saj vsi tako pravijo. In tudi mladi ni opravil nič.
Premišljeval je in se slednjič izmi- : slil: "V gozd grem in tam ga počakam. NTe bo se upal krasti drva, če bo meiie videl."
Napotil se je v gozd in sedel na kamen. Ni čakal dolgo, da je prišel mladi s košem in začel nabirati drva.
"Hej! Andrej!"
"Kaj hočete?"
Čudno se je zdelo mlademu, da dobi ^arega že v gozdu in skoraj ustrašil se ga /je.
"Gozd je moj in drva so moja? Po-beri se!"
"Vaš? Kaj boste vi ž njim? In kdo je rekel to?"
"Stokrat sem ti že povedal in ne | bom ti pravil več in ponavljal. Samo poberi se! Ne pustim, da bi mi ti kradel drva!"
Kričal je starec in težko sopel. Mladi je stal na mestu in gledal.
"Kaj me gledaš. Ali šc ne greš! Pojdi!"
Stopal je proti njemu z dvignjeno palico.
"Vse drugo, tepli me pa ne boste!
Prijel je mladi za palico, ki je padala nanj, iztrgal jo iz koščenih rok starca in jo prelomil ter zagnal oba konca daleč od sebe.
Starec se je vsedel na tla in besne onemoglosti bil krog sebe.
Vina naprodaj
1 Ko je mladi videl, da stari ne reče • ničesar in ne straži v gozdu, je vzel koš in šel po drva. Ni imel navade, da bi hodil vedno . po enem potu, zato je tudi dosegel 1 srečno drva in jih naložil čez mero. j Zdaj je bil navezan na stezo, ker se [ je kar krivil pod košem. Poiskal jo je in se je držal: noga je imela bolj gotovo stopinjo.
Prišel je v ozko zaseko dveh skal, po kateri je trdo stopal. Tam niso bila gladka tla, nekaki pragovi so bili, in tam, kjer je bilo najožje, je bil največji, stopiti je bilo za dober čevelj nižje. Kovačin je stopil, obložen z 1 bremenom, trdo in — joj! — nekaj se je zganilo pod nogo, zaškripalo, uda- ; rilo ga nad gležnjem, na obeh straneh in se zapičilo v meso.	I 1
Kovačin se je prevrnil in breme na njega, takrat je začutil drugo bolečinol v nogi, hujšo od prejšnje — zlomil si je bil nogo.	>
Komaj in z največjim naporom se ■ je osvobodil bremena in v bolečinah | se je rešil skopca, ki ga je tiščal kot I v kleščah.
Nato se je vlekel domov, počasi in previdno. Rabil je dolgo časa, predno je dosegel hišo in stalo ga je veliko bolečin.
Vlegel se je v posteljo in poklicali so padarja. Zravnal mu je nogo, obvezal rano, a bil je prehlajen in zelo slab; nihče mu ni znal pomagati.
Stari pa je molčal v svoji čumnati in se ni ganil iz nje.
Ni bilo dolgo časa potem, ko je zazvonilo pri fari in pokopali so očeta peterim otrokom in moža mladi ženi, mladega Kovačina. Vaški padar mu ni pomagal, z vsemi svojimi mazili ne.
Tedaj so obsodili tudi lovca Jerana, zakaj njegov skobec je bil, in trdil je zaman, da mu je bil že pred leti ukraden. Plačati je moral občutno kazen.
In stari Kovačin se je prikazal zopet s palico v roki na dan: "Saj sem vedel: kradel je in Bog ga bo kaznoval! Tudi lovca je zadela: nima pravice na mojem loviti!" Ljudje so mu kimali in strah jih je bilo.
Tako lahko je
ohraniti kožo čisto in zdravo, ako rabijo odrasli Severovo Zdravilno Milo vsak dan za toaleto in umivanje, kakor deca za kopeli. Pomaga odstraniti o-pahke, prišče in kožne pege, in če se rabi prilično za izpiranje lobanje, prepreči kraste ter pospeši rast las na zdravi lobanji. Na prodaj v lekarnah in trgovinah z leki. Cena 25c za kos. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
Najpripravnejša in najcenejša paro b rodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dr» vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ok sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorkn Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene is vozne listke obrnite se na naše zastoj ! nike ali pa na:
PHELPS BROS, tt CO. General Agents 2 Washington St.,	New York
KADAR POTREBUJETE
kaj lesa za stavbo ali drugo, vpraitjW za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE A — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St, JOLIET, ILL
Jos. Steblaj
PRODAJALNA
smodk, duhana, slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU-Tajnik Slovenskega Stavbinskeg« društva.
1840 W. 22 St, CHICAGO. T&
Zgodnji znak sušice.
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
bleda barva
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri nI v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je:
Trinerjevo ZdravilnoGrenko Vino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zado-bila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok rabite TRINER TE-VO ZDRAVILNO GRENKO VINO.	'	J
Izguba teka
Nepravilno prebav-1 j an je
Slabost po jedi
Običajna zabasanost
Glavobol
Nahod
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina.
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911.
JOflBPH TBINHB'8
•toitriatb

Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
ih
at-
19 Kongresni trg. v Ljubjan reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestu je hranilne vloge
PO Al %
Denar ee zamore pošiljati naravnost, labko ga se vloži tudi pri fsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na "Kreditni zavod za ^govino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
tastno Mreno premoženje Koncem L1910 K, 407.520.
Stanje hranilnih ylog koncem 11910 okoli K 3-156,206.83.
Compagnije Generale ^ Transalanitque francoska proga
Mttka sveža z Avstrijo, Ogrsko U Hrvatsko. U PROVENCE 30,000 H. p LA SAVOIE aa,ooo H. p. LA LORRAINE as,000 H. p. LA TOURAINE 15,000 H. p. CHICAGO (New) 9500 H. p. 'potniki tretjega razreda dobivajo "tzplačno hrano na parnikih družbe, ■"»fae postelje, vino, dobro hrano i» ^ mesna jedila. P«rniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St., York City. ®«»ni zastop na 19 State St., N. Y.
^ ^audice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St. Chicago F'ank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, ^ent, 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street, 1 Louis, Mo., L. Stern & Son, agents N. Collins St., Joliet, Illinois.
Spomini na moje roma- jf nje v Sv. Deželo.
s®*®®*®**®**®'*®**
Rev. Jos. Pollak.
Popolnoma varno naložen denar
j.	——JE PRI-
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico
|	reg. zadruga z neomejeno zazvezo.
' h varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov j 01 svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre jtyejo po 4y4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačaj« u svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni "Dom" v Kandiji pri Noven *«»tu. — Naslov:
**anilnica in posojilnica v kandiji, kranjsko, avstrija
■mmmmmmammmamammmm
M*maMM*tmwam*
Prepričani smo,
vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila t svoje roke prav veliko število
malih vlog
ftadi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Tan Bnren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00.
JL--__
^OnmMwmmwmmmmMmmmmmam.
mmmmmmmMmk
•mdmmmnmmmmmmmmmmmmmMmmmmmmammmmmm.
Uvod.
Bilo je 1. 1903., ko sem se napotil deloma radi študij, deloma kot romar v sv. kraje. Kar sem videl, sem obširno popisal v Cvetju. Že večkrat sem bil naprošen, da te spomine še enkrat priobčim in odločil sem se storiti to, da zbudim tudi pri amerikanskih Slovencih zanimanje za sv. kraje. Spo mine svoje priobčujem tem potom le nekoliko spremenjene. Ako te, ljubi bravec, moj spis zanima in razvedri, je moj trud poplačan.
1. Iz Trsta do Aleksandrije.
Palestina — sv. Dežela! Dežela, o kateri smo že v rani mladosti svoji tako radi poslušali pripovedovati, dežela, kamor vleče s toliko silo srce sle-hrnega kristjana — in zakaj bi ga tudi ne? Saj so v tej deželi kraji, v katerih se je zvršilo naše odrešenje!
Dne 22. januarija 1. 1903. sem se vkrcal s tremi tovariši v Trstu na lepi in jako veliki ladiji avstrijskega lojda. Ladija Habsburg je sicer velika in lepa ladija, toda človeku postane vendarle nekako tesno pri srcu, ko zapušča v prvič trdna tla, stopi na ladijo in se izroči za več dni muhastemu in nestanovitnemu morju. Toda prav kmalu človek spozna, kako malo opravičen je strah, katerega imajo ljudje pred morsko vožnjo; saj je vožnja po morju mnogo lepša, prijetniša in skoraj tudi varnejša, kakor po železnici. — Potem, ko smo odložili v kabini, to je izbici, ki nam je bila za prenočišče in stanovanje odločena, svoje reči, šli smo nazaj na krov, da vidimo, kako bo ladija odrinila od obrežja, iz tržaške luke. Čas odhoda se je vedno bolj in bolj bližal, bolj in bolj se je polnila ladija in vedno več se je zbiralo radovednega ljudstva na obrežju. — Kar zažvižga, ali bolje rečeno mogočno zabuči domačemu obrežju v slovo. — "Z Bogom", "na svidenje" kličejo v raznih jezikih na kopnem ostali, "na svidenje" odzdravljamo mi. Objednem sem se iskreno priporočil preblaženi Devici Mariji, morski zvezdi, ter jo prosil, naj nas srečno vodi po ptujem in zopet zdrave nazaj pripelje v ljubo domovino. Dolgo sem še zrl nazaj proti bolj in bolj oddaljajočemu se obrežju; gledal sem na lepo tržaško luko, na naše tolikanj mi drage domače gore, ki so pa slednjič tudi zginile izpred naših oči. Zadnji pozdrav domovini in vsem ljubim in dragim, potem pa sem obrnil oči naprej, moj duh pa je pohitel hitreje nego ladija proti zaželjenemu cilju.
Videlo se je še nekaj časa obrežje tužne Istre; slednjič je izginilo tudi to. Zdaj še le me je gnala radovednost, ogledat si ljudi in ladijo, katera mi ima biti pet dni dom in zavetje. Mornarji, močni, napram vsem nezgodam utrjeni možje, so bili večinoma dalmatinski Hrvatje, govorili pa so skoraj le italijansko, vsaj z višjimi uradniki; le tu in tam se je čula, ako so bili sami mej seboj, tudi hrvaščina. Res čudno, d* Prevladuje na avstrijskem lojdu italijanščina, čudno tem bolj, ako pogledaš družinska imena posameznikov, ki ti jasno pričajo, da se pretaka v njih
slovanska kri. — Kar je na ladiji najbolj čudno, je pa to, da postanejo popotniki kaj hitro mej seboj domači. Naj poprej se vsekrižem poprašuje, odkod in kam i. t. d., potem se govori to in ono in slednjič se seznaniš tako, da bi mislil, da ste že stari, stari znanci. Na naši ladiji sem zapazil dokaj višje gospode, več je bilo čeških grofov s soprogami; pripovedovali so, da po-potujejo v Afriko, kjer se hočejo udeležiti lova na leve. Čudno, kaj ne da, dragi bravec, taka namera in tako drago popotovanje zgolj le za zabavo, zavoljo lova, ki vrhu tega ni brez nevarnosti. Tisočerim manjka najpotrebnejšega in milijoni se trudijo z ne varnostjo lastnega življenja za pičel zaslužek sebi in družinam, lahkoživa višja gospoda pa zapravlja denar v razkošju in raznih vrhu tega nevarnih športih, ki ne blaže ne srca, ne vedre in ne bistre duha! Seznanil sem se mej vožnjo z nekim resnim gospodom, ki se je kaj rad pogovarjal o verskih rečeh, v katerih je bil čudno dobro podkovan. Na ladiji je bral izpovedi sv. Avguština. Povedal mi je, da je protestant; iz vsega njegovega obnašanja in govorjenja pa sem spoznal, da je mož blagega mišljenja in poln globokega verskega prepričanja. Naprosil nie je, naj mu svetujem nekaj knjig, ki obravnavajo verska vprašanja, kar sem seveda rad storil. Oči-vidno je hrepenelo to srce po resnici. Daj Bog, da je privede globok in temeljit študij na pravo pot! Akoravno protestant, je ta mož — dobro se spominjam — z veliko ogorčenostjo obsojal francosko proticerkveno politiko. Občevala sva veliko, a držal je mož vstrajno svoj incognito, slednjič se drznem vendarle poprašati ga po imenu in predstavi se mi za princa Ho-henloha. Skoraj bi ne bil verjel, toda zvedel sem, da je res knez in sicer iz protestantovske knežje hiše tega imena. Moža tolikanj blagega značaja in trdnih krščanskih nazorov sem si ohrani' v trajnem spominu.
Da tudi Angležev na ladiji ni manjkalo, je samo ob sebi umevno. Posebno prijazni in takoj z menoj domači pa so bili judje, katerih pač na nobeni ladiji ne boš pogrešal. Pogumni so ti Abrahamovi potomci v govorjenju, toda kakor hitro se je začelo morje gibati, so zgubili pogum. Sicer sem se pa že večkrat v življenju prepričal, da so v prvi nepriliki ali nevarnosti največji plašnjivci oni, ki so najbolj pogumni v besedah. Kako velik korak je mej obljubo, mej besedo in dejanjem! Prvi te bo zapustil in pozabil morda prav oni, ki te je najbolj zagotavljal svoje pomoči in ti najbolj prisegal na prijateljstvo svoje. Nasprotno pa bo pokazal navidezno plah človek v nevarnosti mnogo poguma in zvesto ti bo priskočil v sili oni, na katerega si morda najmanj računal. — Smešno je, kako se judje boje na morju viharja! Preobširno bi bilo, ko bi hotel natančneje popisati posameznike in podrobnosti, dasi so včasih jako mikavne, tem bolj, ker postane na morju človek do človeka sila zaupen.
(Dalje prih.)
vedno glasi kot naš h) je največji izmed otočja in leži nekako v središču Archipelaga. Otok Sulu je 37 milj dolg in 14 milj širok na najširšem, a 4 milje na najožjem kraju, in se razteza vzhodno in zapadno. Otok je precej hribat in valovit. Zelo krasen je pogled z morja na otok. Višji hribi so obraščeni z zelenim gojzdom in goščavo; nekateri so deloma obdelani, nekateri nižji hribčki pa so izčiščeni in iztrebljeni popolnoma od drevja in goščave, pokriva jih le lepo zelena odeja z rižem in travo, le tu in tam se dviga kaka palma in nasadi banan. Najvišja gora na otoku je Bud Tumangtangis, 835 metrov nad morsko gladino. Bud pomeni v malajskem jeziku goro, tumangtangis pa solznica ali gora solz, ker, kadar se mornar poslavlja od doma, mu je vrh te gore zadnja vidna točka z morja v daljavi, zato se mu stori milo in se razjoče, ko mu izgine izpred oči. Nekdaj so Mori neodvisno in svobodno veslali in jadrali daleč na okrog po bližnjih morjih, a danes ne smejo zapustiti svojih otokov brez oblastnega dovoljenja, ker hodili so ropat evropske trgovske ladije v Kitajsko morje; tudi so ropali in plenili druge otočane in jih tirali v suženjstvo. Na z gojzdom in goščavo obraščeni gori Tumangtangis so se nekdaj nahajali sloni, pripeljani iz Jave. Poslal je dva v dar glavar otoka Jave gla varju Sulu-otočja, Raju Bagindu, na kar so se zaredili in živeli par stoletij na tej gori, pa s časom so jih Mori zopet pobili in pregnali. Južno od mesta Jolo ležijo nižji hribi z imeni: Bud Datu, Agod, Pula in Bud. Tukaj, kakih 8 milj jugozapadno od Jolo, leži z gojzdom poraščena gora . Bud Dajo (Daho), ki se dviga 716 m nad morsko gladino. Bud Dajo je v obliki podobna ognjeniku in precej strma. Šlo nas je lansko leto prostovoljno na vrh kakih 20 vojakov in stotnik, s katere je zelo krasen pogled po otoku, morju in sosednem otočju. Povsod ob vrhu se vidijo sledovi znane bitke od 1. 1906; v veliko krajih so izkopane kaka 3 čevlje globoke jame, v katerih so imeli Mori nasajene iz bambu ojstro ošpi-čene in s strupom obdane količke; te pasti pripravljene za vojake so imeli spretno s travo pokrite. Tu in tam se tudi vidijo še človeške kosti. Jaz sem si izrezal iz suhega drevesa par svinčenih krogelj od ameriških šrapnel za spomin. Šrapnele topov so bile naj-pogubonosnejše orožje za uporne More, ker drugače se jim ni moglo priti do živega. Spravili so lahke gorske topove blizu vrha in obsipali Dajo par dni s šrapneli, katere Mori imenujejo bum-bum, ker krogla topova je napolnjena s številnimi svinčenkami in močnim razstrelivom in se razleti, ko doseže svoj cilj in vrže svojo smrtonosno vsebino na vse kraje. (Dalje prih.)
Pozor I Vojaki, rezervisti in nadom. pričuvnici.
Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obveza-nosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje.
Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnontoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov: IVAN ADAMIČ,
poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene.
iC4 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
ANGLEŠČINA brez učitelja I Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St., New York, n. y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po ceniki
N. W. telefon 1257.
KADAR STE V MESTU
ate vabljeni, da se greste okrepčati s čaSo okusue pijače in jedil v salun in restavracijo
L BAR CAFE*
Postrežbo izborna— prav po domače.
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
.JOLIET
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ill. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljia californijska vina.
Življenje na Filipinih in njihova zgodovina, fž
Spisal Jakob Cuznar, vojak v službi Strica Sama.
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom sirom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenib držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo.
svoji k svojim!
Za obila naročila se priporočam,
SIMON ŠETIUA
SLOVENSKI KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
taerikanski Slovenec stane $1. na leto
(Dalje.)
Ko se je saržent zgrudil, so zamogli v bližini se nahajajoči vojaki šele streljati; enemu so puškine krogle glavo popolnoma raznesle, obležal je na mestu mrtev; drugi pa je bil ustreljen skozi trebuh in je drugi dan v vojaški bolnici umrl. Stara sta bila od 20—25 let, in oba na delu spodnjega telesa tesno prevezana, kot so vsi Mori, ki darujejo Alahu svoje življenje na ta način. Take More imenujejo "jura-mentade", kar špansko pomeni zapri-seženec. Mori niso samomorilci, nikoli ni čuti, da bi izvršil kateri samo-umor; da gredo pa v smrt na ta način, ko vedo, da jih čaka gotova smrt, da napadajo vojake, oziroma kristjane, je pa vzrok, ker jih njih vera uči, da ako umorijo kristjana, gredo naravnost v nebesa, in njih ljudstvo smatra takega kot dobrega Mora, svetnika. Mnog Mor stori obljubo in prisego za napad na kristjana že par tednov, pre-dno to misli izvršiti; med tem se posti in vsak dan umiva, posebno roko, v katerej bode sukal morilni meč; nekateri si obrijejo tudi obrvi nad očmi, na delu telesa pa se prevežejo zato, ker napravi človeka nekako norega, pa tudi bolečin ne čuti mnogo.
Vojak-tolmač umorjen.
Seržant Ferguson je bil pripeljan v bolnišnico in je umrl tam nekaj minut pozneje. Bil je rodom Irec, služil je vojake že na Angleškem in v Kanadi in sedmo leto že Stricu Samu. Bil je edini vojak v Jolo, ki je znal govoriti Moro-jezik, ki se ga je po kratkem bivanju tu naučil. Mori, bivajoči v bližini mesta, so ga imeli zelo radi; služil jim je večkrat za tolmača. Videl sem Kitajca, ki je premožen trgovec tu v Jolo, ki se je na glas jokal, ko je izvedel o smrti; pokojni saržent je ob prostem času poučeval njegove otroke v angleščini. Bil je splošno priljubljen tudi med vojaki, in kot so poveči-
ni Irci dobri katoličani, tako je bil tudi on; opravil je velikonočno spoved in sv. obhajilo na Veliko noč, dva dneva pred smrtjo.
Lansko leto dne 9. marca je bil ravno na tem mestu in na ta način smrtno ranjen en korporal od straže; napadalec je bil na mestu ustreljen. Nekoliko pozneje, julija meseca, je bil eden ustreljen, še predno je izvršil napad. Leta 1908. je bil ubit neki ameriški učitelj; v okraju Maimbumg, kjer je sto-lica sultanova, je poučeval Moro-otro-ke, a razsekali so ga na kosce. Leta 1907. je bil tu na straži št. 4 razsekan vojak ponoči. Zadnjo jesen sta bila ubita od našega polka stotnije "I" dva vojaka, ob nemirih v okraju "Davao", Mindanao, a Morov je bilo ubitih večje število in jim požganih več naselbin. Pred par leti sta bila ubita na malem otoku v južnem delu Tavi-Tavi otočja dva bivša vojaka, ki sta kupče-vala in nabirala morske gobe.
Sulu Archipelago leži med Celebes in Sulu morjem. Otočje, nad 200 po številu, se razteza, verigi podobno, severovzhodno od otoka Borneo pa do otoka Mindanao na Filipinih. Archipelago tvori 6 skupin: Basilan, Balan-gingi ali Samal, Sulu ali Jolo, Pangu-taran, Siasi in najjužnejši Tavi-Tavi skupek, v bližini Bornea. Sodi se, da je bila to nekdaj glavna pot priseljevanju Malajcev iz Malaj-Azije na Jo-vo, Celebes, Borneo in od tam po Sulu Archipelagu severno po Filipinskem otočju. Sulu pomeni v malajskem jeziku morski tok. Tokovi in valovi vedno naraščajočega in upadajočega morja, ki se vsak dan drvijo skozi številne prelive (kanale) otočja Archipelaga, so za manjše čolne in ladije zelo nevarni, in po teh tokovih so bili domačini največkrat raznešeni po otočju.
Otok Sulu.
Otok z imenom Sulu ali Jolo (Jolo se špansko izgovori holo, španski j se
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga raztažam. Blago najbolje — po zmerni eeni.
Rojaki! Slovenci!
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4J% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA x vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
TR0ST&KRET2
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c. in "Meerschaum" Sc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
1M Jefferson Street Joliet, Ift
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor
Tie 1 ff. Fleier Dm Co.
LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Street*
JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskep papirja po nizkih cenak.
Alexander Harass
Chi. Phone 376. U N. W. 927.
KirinčicBros
Oor. Columbia in Chioago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
Straka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet Steal Dye Hoese
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & CD.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
►CKO*
Z a kratek

Čas =j
♦©♦©0
'♦©♦C
Brez prijatelja.
Blagajnik: "Dobiti morate koga, da nn Vas predstavi, preden Vam morem izplačati ta ček. Ali imate kaj prijateljev v tem mestecu?"
Tujec: "Nijednega. Davčni kolek tor sem."
jospod sodnik, torej ga dajte dvakrat zapret!"
Malo pozno.
Ona: "Vašo snubitev bi že sprejela, toda čula sem, da Vam je Vaša pokojna žena prepovedala vzeti drugo, ko ona umre?"
On: "Res je; ampak sedaj ji pokažem, da sem končno jaz gospodar v svoji hiši."
Hoče monopol.
Bucek: "Tvoja žena, kakor vse druge ženske, hoče menda zadnjo besedo."
Mucek: "Da — tudi prvo, in vse, kar jih je vmes."
Dobro mu povedal.
Oče: "Pritožujete se črez mojega dečka, da je neotesanec. Vem to dobro, ali prepričan sem, da je znotraj docela drugačen. Je to trd oreh z dobrim jedrom."
Učitelj: "Pripuščam. Toda svetujem vam, da bi ga večkrat naklestili, kajti drugače nihče o tem dobrem jedru ne izve."
Zelo prijetno.
Priča: "Rekla mi je, da sem osel; na to sem jo klofutnil. Zagrebla se mi je z nohti v obličje, in jaz sem ji utrgal kito. Na to mi je vrgla na glavo lonec z vrelim rižem in potem...'
Sodnik: "Le dalje! In potem?"
Priča: "Da, potem smo začeli samo docela običajen pretep."
Albert Weiss Land Go.
Red River Yalley Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Mob fame n svete.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., tet imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Anto-nio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L. EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, 111
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL.
Zahvala.
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
Zvit.
A.:	"Zakaj pa hodite s svojo ženo vedno tako na vse zgodaj na izpre-hod?"
B.:	"Ker so tedaj prodajalniške izložbe še zaprte."
Času primerno zavarovanje.
Agent: "Ali se ne bi hoteli zavarovati proti zrakoplovcem, ki utegnejo pasti iz zraka na Vas?"
Varnejše.
'Vedno hodite med železniškimi tračnicami — ali se ne bojite?"
'Ne, tu si vsaj pred avtomobili va ren!"
Spodaj podpisani član društva sv. Barbare št. 23. K. S. K. J. v Bridge port, Ohio, se tem potom najiskreneje zahvaljujem vsem cenjenim društvom oziroma sobratom in sosestram naše slavne Jednote, kateri so mi pomagali v moji bolezni in mi tako vsaj za nekaj časa olajšali žalostne stanje. Ime na društev katera so mi poslala darove so: Društvo sv. Jožefa št. 53, Wau-kegan, 111., $5.00; dr. sv. Janeza Krst. št. 20, Ironwood, Mich., $3.50; dr. Marije Pomočnice št. 17, Jenny Lind, Ark., $3.00; dr. sv. Srca Jezusovega št. 70, St. Louis, Mo., $2.00; dr. sv. Vida št. 25, Cleveland, Ohio, £3.00; dr. sv. Srca Jezusovega št. 54, Chisholm, Minn., $5.00; dr. sv. Petra in Pavla št. 62, Bradley, 111., $1.40; dr. sv. Štefana št. 1, Chicago, 111., $3.00; dr. Matere Božje št. 33, Pittsburg, Pa., $2.50; vdr. sv. Antona Pad. št. 137, Aurora, Minn
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
J osip> Bozioh
101 Iddiana St. N. W. Phone 384 Joliet,111
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču če treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajti se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
♦00 Ohio Street	Joliet„ 111»
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave i» in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. JOLIET, lil
POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše nt •o po najnižji ceni? Gotovo I V mf««ici
J. & A. Pasdertz
•e dobijo najboljše sveže in preka jeae klobase in najokusnejše meso
Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» poskusite naše mano.
Nizke cene in dobra postrežba jt aaie geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na voga-In Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Vendar nekaj.
Gospod: "Ne, te dame ne bi rad vzel za ženo vkljub njenemu denarju; po narejene lase ima, kakor je videti po narejeno zobovje, in pa še velik nos.
Ženitni posredovalec (tiho): "Ta je pa pristen!"
Nazadnje vendarle povedal.
Mr. Billsen in njegova žena sta na pravila svoje ženitno potovanje v av tomobilu."
"Kje pa sta preživela svoje medene tedne?"
"Bil je čisto nov avto. Nevestin oče ga je daroval ženinu k poroki."
"Kje pa sta preživela svoje medene tedne?"
"Billsen je sam vozil. Naučil se je."
"Toda, kje pa sta preživela svoje medene tedne?"
"Vozila sta šestdeset milj na uro."
"Toda, kje pa sta preživela svoje medene tedne?"
"Billsen je krmaril voz z eno roko, z drugo je objemal Mrs. Billsen."
"Toda tristo črnih, povej mi vendar že, kje sta preživela svoje medene tedne?"
"V bolnici."
Ozirna.
Gospodinja (predstavljajoči se novi kuharici): "Potem Vam moram pripomniti, da tupatam sama kuham — to Vam je vendar prav?"
Kuharica: "Meni že — ampak moj ženin ne more vsega jesti."
POZOR, ROJAKU Moderno gostilno
National Buffet w katerej bodem točil najboljše |X>i terjevo pivo, izvrstno žganje, doma« vino in prodajal dišeče smodke.
Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St N. W Phone 835.	Joliet, B
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
&
Catting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
VSE
konzularne in notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
IVAN KAKER
220J4 Grove St. Milwaukee, Wis.
Svetoval mu je.
Čedna reč se pripoveduje o nekem glediškem igravcu, ki je predstavljal na odru mogočno patetično ulogo.
Napravljen je bil čudovito, da je bil videti sestradan do kože in kosti, omahujoč na robu smrti za gladom, hlip-tajoč in oslabel vsled shujšanja.
Vendar je imel na svojem prstancu bliščeč demanten prstan, in zbadljiva galerija ga je radi tega osmešila neki večer.
V mučnem trenotku je junak za-momljal v smrtni težavi proti galeriji: "Za božjo voljo! Če se to izjalovi, kaj naj storim?"
Odgovor je prifrčal nepričakovano z vrha sedežev:
"Zastavite svoj prstan!"
Prizor je bil izkažen.
Male zlobnosti.
"Jaz ne vem, od koga ima naš Pa-velček napake. Od mene gotovo ne."
"Seveda ne, draga! Ker ti jih imaš še vedno."
* * *
"Naš prijatelj Viktor bo v kratkem obhajal svojo zlato pOroko!"
"Saj je vendar šele tri leta oženjen."
"Ampak zdi se mu, da jih je že petdeset."
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku
Pozor Rojakil
Kupite si farme r North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimft
M. B. Schuster
Young Building.
Geo. Lopartz
Groeerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET, ILfc
c
$2.35; dr. sv. Jožefa št. 39. Delmer, la., $1.00; dr. sv. Jurija št. 100, Sunnyside, Utah, $2.00; dr. sv. Lovrenca št. 63, Cleveland, Ohio, $3.00; dr. sv. Jožefa št. 43, Anaconda, Mont., $5.00; dr. Vit. sv. Florijana št. 44, So. Chicago, 111. $2.25; dr. sv. Jožefa št. 55, Crested Butte, Mont., $2.50; dr. Jezus Dobri Pastir št. 32, Enumclaw, Wash., $3.00; dr. sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., $4.00; dr. sv. Nikolaja št. 67, Steelton, Pa., $5.00; dr. sv. Cirila in Metoda št 45, East Helena, Mont., $1.05; dr. sv. Jožefa št. 56, Leadville, Colo., $2.00; dr. sv. Janeza Krst. št. 11, Aurora, 111., $2.00; dr. sv. Frančiška Sal. št. 29, Joliet, 111., $2.00; dr. sv. Cirila in Metoda št. 59, Eveleth, Minn., $5.75; dr. sv. Barbare št. 96, Kaylor, Pa., $2.20; dr. sv. Petra in Pavla št. 91, Rankin, Pa., $5.00; dr. sv. Jožefa št. 7, Pueblo, Col., $9.90; Dr. sv. Antona Pad. št. 87, Jo liet, 111., $3.10; skupno prejel $91.50.
Še enkrat se ikreno zahvaljujem vsem dragim darovalcem, naj jim lju bi Bog stoterno povrne in jih obvaruje take bolezni kot je mene doletela. Prisrčno se zahvaljujem tudi društvu sv. Barbare št. 23, ki je tako bratsko skr belo za mene, dokler je bilo mogoče, ter ga toplo priporočam vsem rojakom ker pri temu društvu v resnici vlada bratska ljubezen.
Vedno Vam vsem hvaležni nesrečni sobrat	Marko Maček,
Bridgeport, Ohio.
Glavobol krajša življenje.
Pogostne glavoboli, ako se ne pre-1 ženejo, utegnejo okrajšati življenje s| tem, da povzročajo bolj ali manj živčno onemoglost, katera prizadeva celo I telo. Tisočeri ljudje so leta in leta uživali Severove Praške zoper glavobol ter spoznali, da so tako izdatni i" brzo učinkujoči pri lajšanju glavoboli kakor nobeni drugi. Cena 25c za škatlico. Na prodaj v lekarnah. Niso pri-1 stili brez znamke W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
Pridite nemudoma! CO,
WENONA COAL CO, Wenona, I1L
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
sjer se toči vedno sveže pivo, zgax. ter najboljša vina. Tržim tud' domače smodke
Ant. Steioff
N. W. Phone 60». ,137 N. Hickory St„
lc»H*
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891.	JOLIET. ILL
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
The Third Ward A Buffet
fr. terlE?
lastnik
fina vina. likerja in cigare
...Sehring's Beer...
Chi. Phone 27J,i
1134 N. Hickory St. JOLlBf-
Antonija Knaus
izučena in izkušena
babica
512 N. Broadway JOLIET, H<t»
da
ce sri
ne Po je
2C
ne nil de da sp:
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, H« I
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron.Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil. kron. Lastna glavnica 608996.84.	Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Mikloštčeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela "Union" za frančiškansko cerkvijo
T LJUBLJANI
sprejemi hranilne vlog' vsak delavnik od 8. off zjutraj do 1. ure popold*0 ter jih obrestuje po
41*
brez kakega odbitka, t*" ko da prejme vložnik o& vsakih vloženih 100 k tefi čisti 4:50 kron na leto.
^RlJIrt TR0-
Osemdesetletnica zadnje poljske I vstaje. Letos je osemdesetletnica zatl-nje poljske vstaje leta 1831. Poljaki so se bili takrat vzdignili v obrambo svo-ih pravic, a ruska soldateska je vstajo | nečuveno bestialnostjo zadušila.
Dr. Ivan Sušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjet'^ mk in trgovec v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik & trgovec, Breg p. B. Karol ICauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Iv*® KreSar> svetnik trg- in obrt- zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik "Ljudsk« posojilnice. Ivan Pollak mL, tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudnik*
t
Popravljamo
Delo jamčimo
Oziren.
Sodnik: "In koliko ste našli v blagajni trgovčevi?"
Vlomilec (vzravnavši se): "Gospod sodnik, pustimo to; nočem možu škoditi!"
Pripravljen za strese.
Mike Dečko: "Rajši proč od tistega telefona, dedec. Nevihta se bliža in strela utegne udariti po žici."
John Debeluhar: "O, še občutil ne bi take malenkosti. Vprašati mislim starega Medveda za roko njegove hčere."
Preljuba ženka.
Sodnik: "Zakaj pa niste tega takoj povedali, da niste bili na mestu dejanja niti navzoči, marveč da ste sedeli v gostilnici, ko se je to zgodilo? Oproščeni štel"
Zena (oproščenega): "Tako? V gostilnici da si bil, ti pijanec? Prosim,
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačne NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St, Joliet. Illinoii
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, I1L
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
J. P. KING,*
0bLTlon	Lesni
»♦»♦»»»trgovec.
Clinton in Dt«plaines St». Joliet
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
EAGLE RTF>OT?T
ter je najboljša pijača.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, 111.
1
I
sed
d° drž
k
cite
t '•k k
s 1«r i«<
k %
i,
"o, >
V
!JOLIET, il
Gostilsičai
RABIMO 50 RUDARJEV.
(Longwall Coal Miners). Wenona rudnik posluje sedaj stalno in bode stalno delo od sedaj do meseca aprila. Unijski rudnik; rudar mora imeti I lli-nois certifikat. Pridite nemudoma!