it 12 (1147)'* Ut« zxm NOTO MESTO, teMek 23. marca 1972 -M^UKA - Danes bodo od-1*®^ metliSke občinske skup-potrdili odlok o davkih m ^ dokmjskiini občinami ®^ttv^jali o pioiačunu za domu inž. Pe-alpini- 25“ na Himal^.*^ prcuvsciD t^Bnincc n&i sc ttileležjjo y čim vej^n re^Oy2lfB-V»botc svečanost y počastitev 5SS {SS^ 2« Trn ” *V ^mm na to Ribnica *to 26. marca svoj praz- - Na jutrišnji seji skupščine bo sprejet ^ ^BTOftčunaletos. ~ Komisija, Id. je J^vičenost do st»-?5^^^^j^®®ditov za boice, je !^Jo“5S»deloinbotedS gjwj^l«iiil imdnostno SšžSiSgSS , -s '' tS*- ''I 'a ,^V --^i- ftniatji iz Loikega potoka in okcriice hodijo zdaj Se v staro Solo, zgrajeno za časa presvitlega cesarja Franca Jožefa, že prihodnjo ^sra pa bodo v novo, ki bo dograjena med počitnicami. (Foto: J. Primc). Več o nz^redku ribniške občine preberite danes na sredini lista v posebni prilogi, posvečeni občinskemu prazniku! IZVRSNI SVET SE PREVEC OKLEPA ADMINISTRATIVNIH REŠITEV? Postopno in načrtno ogreti zamrznitev Mokronog: oceno inž. Marko Bulco, Clono predsedstvo SFRJ, kje smo z nošim gospodorstvom Na seminaiju za predsednike krajevnih orsanizacij SZDLin krajevnih skupnosti, la ga je 16. marca v Mouronogu priredfla OK SZDL Trebnje, je razen Boža Kovača, sekretaija republiške konference SZDL, sodeloval tudi inž. Marko 9ulc, ki je ocenil sedanj trenutek in predvidd gibanje jugoslovanskega gospodarstva. Ceno stabilizacije, nujno potrebne ustalitve gospc^aistva, jc treba plačati, to se moiamo po besedah Da ne bo škode! 1. aprfla letos bo avstr^ska banka začda pobirati iz obtoka bankovce za 1000 Šilingov, ki so bili izdani 1. Jul^a 1960 in na katerfli je Johann Strauss. Od 1. aprila zato tudi pri nas ne bodo več odkupovali tdi bankovcev - zato opozarjamo vse tiste, ki jih še imajo, naj jih zamenjajo v poslovnih bankah. Eksplozijo v BELTU 17. marca ob 6.30 je priSlo v čmomidjskem Beltu do eksplozije, zaradi katere se je hudo poškodoval 374etni Obrad Batinić, dehvec te tovarne s Sadeža v Črnomlju. Eksplodirala je jeklenka, napolnjena z o^ikovim dioksidom, ki jo uporab-^iajo za* pihanje v modele. Razneslo je Se drugo tako jeklenko, Batinić pa je bil tuo hudo poškodovan, da so mu v novomeški bolnišnici amputirali levo roko in levo nogo v ko lenu. Vzrok eksplozije Se raz , iskujejo. kupovanje, porabo in sili k večjim cenam. Občutno več dena^aje letos tudi pri ddovnih organizacijah, toda le-tega ne uporabljajo za odpravljanje nelikvidnosti, te jugoslovanske nadloge, maiveč ga investirao, ku jim tako nač bcdje kaže. Stopnja rNadalievanje na 6. strani) NE LE v SL06U: »Družba, daj!« cos, ko moro tudi noSe kmetijstvo somo več norediti Kmetijske razprave v slogu , JDružba, daj“, ki ne upoštev{go naših možnosti, ne morejo kaj prida pomagati k urejanju mnogih problemov kmetijstva in vasi. Važndše je, da na zastavljenih temeljih gradimo kar največ s pomo^ lastnih sil in aktivnosti, da delovne organi-zacqe, pospeševalni skladi in kmetje začno aktivneje nastopati tudi tam, Ider se dobi denar. Približno tako je ocenil sedanji trenutek novi sekretar za kmetijstvo inž. Milovan Zidar, ko je z novinaiji govoril o uresničevalcu akcgskega načrta o kmetgstvu. Za^j je poudaril prav to misel? Zaradi tega, ker se je že ^remenilo gledaje na kme-tgstvo v tem smislu, da je kmetijstvo posebna vrsta proizvodnje, za katero ne morejo veljati enaki ekonomski temelji kot za druge d^avnostL Torg potrebde kmetgstvo ugodnosti in družbeno pomoč, iqena višina pa je omgena zaradi omejenih možnosti. To poudaijamo zato, ker je republika že sorazmerno močno povečala pomoč kmetqstvu. Za letos je s posebnim zakonom iz proračuna zgotovljeno SO milijonov novih dinaijev (približno polovico tega za benefl- (Nadalijevanje na 6. strani) Kaj pa naša letališča? Zočenjojo se rozprove o mreži ietoiišč v Sioveniji f pobiča T ®>prej velja koledarska pcnnlad za Glavano-™ “jegov mlinček ob potoku p^ Kamno goro pri ) ^ ^an) ’ ki si želimo sonca in svežega zraka. (Foto: VlATOR IN BELOKRANJSKO GOSTINSTVO: ;^?!lpred ohcetjo? C® I ■■ ■■■— ' I umesiii kruli, se bosto go- n turizem v deželi brez postoviio no no-zo 16 milijonov Investicij DBH Inž. Matko Bulc med razijo v Mokronogu tov. Bulca predvsem zavedati To je mogoče narediti tako, da povečamo delovno storilnost in kar naibdje go^>odarimo ali pa da zmai^šamo standard. SprejemUiva je samo piva, rešitev, je pa težka in dolgotr^na. Trenutno pravzaprav še m uspehov, vsaj takmih ne, kot bi jih žddi Inflac^e pravzaprav še ne zmanjšujemo, poglavitna nesorazmerja Se obstajajo. Podatki kaž^o, da so v januarju in februarju dohodki prebi-^stva narasli za več kot 20 odstotkov, nadalje, da se potrošniška posojila niso zmanjšala in da je varčevanje mai^jše, vse to pa q)odbuja na- Jutii dopoldne se bodo v Krškem sestali na devetem posvetovanju dolenjski poslanci in obravnavali delo slovenskega in dolenjskega kluba poslancev. Del posvetovanja je na pred log gorenjskih poslancev namenjen tudi problematiki zračnega prometa v naa republiki. Tu je zUšti zani-^ mivo vprašanje, kje dobiti potreben ^nar za gra^jo in opremo slovenskih letališč. veleletai uumDojetov) m nadzvočnih potniških letal. Po posvetovanju si bodo poslanci ogjeddi tovamo celuloze in papiga Djuro Salaj v Krškem in se pogovarjali s predstavniki podjetja. Kot smo že poročali, je v Zalem pn Novem mestu v gradnji letališče, ki bo lahko uvrščeno v mednarodni razred, če bo dovolj denarja za asfaltiranje steze in nakup potrebne opreme. Od predvidenih slovenskih letališč v Mariboru, blizu Kopra in novega letališča pri Kranju je zd^ Se najdlje Novo mesto, ki ima zagotovljena vsty zemeljska dela (skoraj polovico je že opravljenih), va drugi so Se pri načrtih. Pri hitrem razvoju letalskega prometa ne we pozabiti tudi razprave o možnostih za veliko medrepubliško letališče na Krškem po^u, ki bi bilo projektirano v skladu z zahtevami Nad pretežnim delom Evrope se ie vedno zadržuje šibko območje visok^ zračnega priti^ Pdama fronta valovi nad severnim Atlantikom in severno Evropo ter povzroča nestalno vreme predvsem nad Skandt-navijo. Pri nas kaže, da bo ie suho in brez večjih tempera* turnih ^vemend). promet ... edina mož- SHT** ^7^Crtov. ? Ob6>o ki pred- ^ 6 ndlijonov di- naijev določenih za ureditev hotela „Lahinja** in temeljito preureditev restavrad(je Grad; 6,5 milijonov di-Bv bi Sk> za nabavo 6 avtobusov ^0 kamionov, 4 milini pa so potrebni za gradnjo in o^mo mehaničnih delavnic. VlATOR je pri-v^en v ta načrt vložiti 6,5 milina din lastnih sredstev, za 10 milijonov din posojila pa je zaprošena Ljub^anska banka. NaCrti za adaptacijo restavrac^e GRAD so že v izdelavL Kolektiv Gostinskega podjetja v Črnomlju se za pripojitev ogreva, prav tako pa so zamisel o integrac^i podprli čino-ma^ski odborniki na zad^em zasedanju. Zdaj je več ali manj vse odvisno od tega, če bo Ljilb^anska banka odobri posojilo.' NOVO MESTO JE UAŠA BANKA Vso pomoč invoiidom Ob svetovnem dnevu invalidov, ki ga letos praznujemo 26. marca, so r^ubliSce dnižbeno-politične orga-nizac^e ^jučno s Konferenco za rehabilitac^o invalidov izdale javen poziv slovenski javnosti V njem priporočajo posebno skrb vsem živ-][jenskim problemom invalidov, da bi le-ti čimprej postali enkopravni občani naše družbe, ^ozivajo delavske svete, občinske sKupičine, druž-benorpolitične orgwizaqje, razne samoupravne skupno'sti in strokovne službe ter zavode, naj vsak na svojem področju prispeva k izbo^Sanju ' fiv^enjskih razmer invalidnih oseb. • ^ ?ri|^^ na izjemen odmev. Egipt, Sirija njali — zavaroval ^ in druge arabske države so pri smislu svoj hrbet, hkrati priči označile Huseinov načrt jetno do konca zatrl za izdajo in zaroto zoper skup- palestinskih komandosov. no arabsko stvar. Tako so storili tega načrta ni mogel tudi voditelji palestinskih ko- zaradi tega, ker bi se v mandosov — naposled pa so se meni vsa njegova naspim tistim, ki so proti temu načrtu, raelom skrčila zgolj na pridružili še Izraelci. Golda ^ptovsko-izraeUke Meir je v parlamentu izjavila, da je v spopadu med je ta predlog nesmiselen in da Egipčani na tehtnici ne bo niti za ped približal mir več, saj gre za tisto, kar na Bližnjem vzhodu. Že nekaj imenujejo arabska stv^ dni prej, preden je jordanski su- zelo na kratko rečeno veren objavil svoj načrt, se je v arabskih prestolnicah bolj ali manj javno govorilo, da se pripravlja nekaj podobnega. Nič koliko je bilo tudi novic, da se kleološki kot politični« nomski in vojaški . Kairo nikakor ne more " . bi moral, če bi razumeli z Jordanci - zn* je več jordanskih uglednih zgolj na ”®sporazu^^^ funkcionariev sestalo z izrael- kje nai bi tekla -jjui ^ funkcionarjev sestalo z izrael skimi osebnostmi in pripravljajo kje naj mejitvena črta .med tekst te izjave ter se tudi sicer drugimi. Egipt je pogajalo za hib ti Arabcev o lo- vojno in m^ \ čenem mirovnem sporazumu, ki so bile tedaj prizaci f Trdili so ćelo (zadnjo tako trdi- tudi nacionalni ponos« tev je objavila tudi znana ame- moč kar tako jjj ? riška revija Time), da sta se stati sedaj na osebno sestala tudi Golda Meir postavljali dru^. *f^jc ^ in kralj Husein. Eno k dru- trenutno zanimivo vp^^ y gemu: napetost je rasla že nekaj bodo eni in časa in trenutek, ko je Husein slednjem obdobju. naposled objavil svoj načrt, je resnice v tem, : jes označeval njen vrh. Nobenega in Goldini odposl^ A dvoma ni, da bi jordanski su- tajno sestajali? veren vsekakor rad uredil od- misli resno, ko odw nose z Izraelom in uredil tako, Huseinov načrt? da bi imel od tega čimveč ko- rijo druge arabske ® ^ risti. Predvsem bi rad zavaroval novonastale^ svoj položaj, ki ni najbolj trden so .vp*Bšan^, ki^i^, kljub temu, da je neprimerno predvidevanja na boljši (zanj) kot je bfl še pred sedaj? Husein ^ dvajsetimi ali petindvajsetimi ročil, da bo v jj Združene države An»^.„ meseci. Tedaj so bili komandosi Združene države vo Ul IVI TO- — — I'iaiu njimi je kralj najnovejšem pol^ J pravzaprav suverena sila v samo bo sicer neuraden navidezno suvereni državi. Po nobenega dvoma » neveijetno odločnem in krva- izrabili za vem spopadu z njimi jc kihij r- . sicer uspel v precejšnji meri njem vzhodu. Ml očistiti svojo hišo — čeprav ni- shington? Nixon jjj kakor ne povsem. Arabske de- zelo zainteresir^« , žele so sicer dajale koman- Bližnjem ali ♦ ^ dosom podporo, t^a to je bila polovični mir, f podpora praznega žepa. Med- Huseinovem ' tem ko so trdili, da jim je po- njega? Vprašanj ložaj Palestincev sveta skrb, so govorov bistveno Sl. 12 (1147 DlSlVCH'' — ^ Sistol. I (11 r v metliškem obratu tovarne Novoteks imajo dva nova stroja. Enega vidimo na sliki. Ta avtomatsko čisti, navija in veže prejo. Stroj nado-mešča^najmanj 10 delavcev. (Foto: R. Bačer) S kulinarično razstavo in prigrizkom je v nedeljo 14 deklet in žena končalo na Selih-Šumberku kuharski tečaj, prvi po več kot desetih letih. Tečaj je organizirala DU Trebnje v sodelovanju z Zavodom za napredek gospo^jstva in SZDL, vodila pa Polonca Bergant. (Foto: Legan) V krškem Imperialu, obratu Žita iz Ljubljane, komaj dohajajo naročila za žvečilno gumo. V kratkem jo bodo začeli izdelovati v ploščicah, razen tega pa še žvečilno gumo s C vitaminom. Izvoz povečujejo in trenutno prodajo na tuje 30 odst. i^elkov. (Foto: Jožica Teppey) Specializirano trgovsko podjetje Gramex iz Ljubljane je odprio v Šentvidu pri Stični (pri železniški postaji) svojo poslovalnico. To je prva večja prodajalna z gradbenim materialom na Dolenjskem in bo zlasti dobrodošla prebivalcem med Trebnjim in Grosupljem. (Foto: M. Vesel) Kje kvaliteta? Leto 1972 je pri nas razglašeno za leto kvalitete: tako se je odločila zvezna skupščina. O izboljšani kvaliteti je bilo doslej bolj malo slišati - bržkone zato, ker je preteklo premalo časa, da bi ušli iz okvirov stare miselnosti. Zlobneži pa pravijo, da bomo letos prav gotovo napredovali, ^ bo letošnje leto bolj kvalitetno. In kje? Pri podražitveh, odgovarjajo. In naštevajo olje, kavo, bencin. Kaj pa šele bo, ko bodo cene odmrznile? Slaba tolažba za kmete, tiste, ki bi si radi olajšali delo s trak-toijem in priključki: letos bo oskrba s tr^toiji po vsej verjetnosti še slabša kot lani. Jugoslavija je po številu traktoijev na a a \/’ V Sejmišča BREŽICE: Na sobotni sejem so pripeljali 533 mlajših in 29 starejših prašičev. Vsega skupaj so prodali 506 živali. Za mlajše so morali kupci odšteti do 17 dinarjev za kg žive teže, za starejše pa po 9 din za kg žive teže. NOVO MESTO: V ponedeljek so pripeljali na novomeški sejem 478 prašičev v starosti od 6 do 12 tednov in 68 starih in od tri do štiri mesece. Rejci so prodali 414 prašičev, mlajši so bili po 240 do 300 dinarjev, starejši pa po 310 do 450 dinarjev. Sejem je bfl nekoliko bolj živahen kot običajno, saj so prišli kupci tudi iz bolj oddaljenih krajev. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Tudi Stane Kavčič se je v Beltu zanimal za traktoije sto hektarjev kmetijskega zemljišča že sedaj na zadnjem mestu v Evropi, za Albanijo. Če pa bomo tako nadaljevali, bo na zadnjem mestu tudi ostala., Domača proizvodnja traktorjev znaša zdaj kak^ 12.000 traktorjev. To je kaj malo, če primerjamo podatek, da so lani samo slovenski kmetje kupili nad 3200 traktorjev in s tem presegli vsa pričakovanja. Za letos računa komisija slovenske gospodarske zbornice, da bo treba omogočiti nakup nad 4000 traktorjev, od tega večji del iz domače tovarne IMT Zemun, ki dela stroje po licenci ferguson, druge pa bo treba uvoziti (zetor, steyr). Kako, kdaj in odkod denar, je zaenkrat še v negotovosti. Ko smo pred meseci zvedeli, da bo črnomaljska tovarna Cos-mos-Belt v sodelovanju z italijansko tovarno SAME začela izdelovati za naše kmetije uporabne traktoije, smo biU tega veseli. Toda zdaj ugotavljamo (to potrjuje tudi izjava sekretarja za kmetijstvo inž. Zidarja), da ta dogovor kasni.* Pri podjetju Cosmos, kamor zdaj spada tovarna Belt, smo na vprašanje, kda^ se bo začelo, dobili odgovor: „Vse je pripravljeno, čakamo samo na pristanek italijanske vlade. Že dva meseca! Vendar veste, kako je v Italiji zdaj z vlado.” M. L. I o ' Prav zato je pomembno, da se s stališči in analizo dohodkov odločimo za obdavčitev družinskega ali posamičnega dohodka." J. S. Kmetijski nasveti Pomladimo staro drevje Obrezovati sadno drevje pomeni redčiti poganjke po določenih pravilih, ki jih sadjar mora poznatu Velja pregovor, da sadjarja spoznaš po obrazovanju. Ker prihaja pomlad, zadnji čas za rez, obnovimo znanje in se spoznajmo, kako je treba obrezati staro sadno drevje, ki predsta^ja pravzaprav žalosten konec nekdaj cvetočega slovenskega sadjarstva. Z rezjo pomagamo drevesu do večje osvetlitve, do bolj zračne krone, do boljše kakovosti plodov, r^nejše rodnosti in do lažjih' del pri oskrbi drevesa in obiranju plodov jeseni. Rez nam tudi omogoča, da lahko vzgojimo tako drevesno krono, kot jo že-za razmere v kmečkem sadovnjaku so to preidvsem kot-laste in piramidaste krone, ker so preproste in smotrne. Rez pospešuje rast in zmanjšuje rodnost, to je predvsem treba upoštevati. Če poganjek krajšamo, pospešimo rast, nekako poživimo celo drevo. Ostane pač manj brstov, na vsakega pa potem pride več sokov. To pomeni, da staro drevo z obrezovanjem lahko obudimo k rasti in obnovi. Obrezovalec mora ločiti med lesnimi poganjki in rodnim lesom, sicer ne bo znal pomladiti drevesa. Stare veje, ki so upognjene, ki pojemajo v rasti in običajno mnogo rodijo, pomladimo ^o, da izberemo močnejši poganjek, ki bo prevzel vlogo vo-dune, ogrodne veje, staro, ukrivljenć vejo pa ob njem odža-Na ta način postopno v nekaj letih obnovimo Vse drevo. Na koncu pa še nasvet o priboru. Nože, žage in škarje, to je treba pred rezjo dobro nabrusiti, zakaj raztrgane rane, ki jih pušča slabo rezilo, se slabše celijo. Pri delu potrebujemo tudi srnolo za premazovanje velikih ran. Obrezovalec mora imeti pri roki tudi primerno vezivo in palice za razpiranje vej, saj da le z njihovo pomočjo lahko drevesu želeno obliko. Inž. M. L. JOŽE KNEZ Dohodek Na zasedanju enotnega zbora slovenske skupš^ne je prejšnjo sredo poslanec Jože Knez, glavni direktor lesnega kombinata Novoles ugotovil, da je v Sloveniji del prebivdcev za uvedbo obdavčitve družinskega dohodka, drugi del pa se ogreva za obdavčitev posameznika. Jože Knez pa pravi: „Prav bi bilo, da se ugotove stališča za in proti obdavčitvi družinskega dohodka, hkrati pa naj izvršni svet naredi ekonomsko analizo socialnih razlik, ki izvirajo iz različnih položajev fužine. Poudariti moram, da nisem gledal zgo^ na današnji čas, ko sem v skupščini zahteval oceno in analizo, rač pa mi je šlo za bodočo ob^v-čitev slovenskega človeka. Ce bo spremenjen davčni sistem razbremenil gospodarstvo, bomo praktično prešli na drug osebni dohodek, ko lx)mo pravzaprav vsi Slovenci iz svojega bruto osebnega dohodka plačevali davek na osebni dohodek. Potem bo vrsta tistih, ki bodo prijavljali osebni dohodek, znatno daljša od današnje vrste. Takrat bo morala biti odmera davka bolj pravična glede na večje ali manjše družine. Ljudje zapuščajo Pišece Odvisnost Na zadnjem zasedanju delegatov občin je brežiški predstavnik Ivan Živič opozoril na nujnost boljšega informiranja občin, predvsem pa njihovo vključevanje pri nastajanju republiških razvojnih programov. Le po tej poti bo dosežena zaželena povezava republike z občinami kot nosilkami temeljne samouprave družbenopolitičnih in interesnih skupnosti. Pojavlja se vprašanje, kako naj občina programira svoj razvoj, če je odrinjena iz kroga soustvarjalcev na nekem področju. Položaj občine je namreč v marsičem odvisen od dru-, gih. Za primer si poglejmo samo onesn^eni reki Savo in Krko v Brežicah, kjer si otetajo velik razmah turizma. Umazanija, ki območjem, ob gornjem toku prinaša napredek, pomeni za brežiško občino zastoj in nazadovanje panoge, od katere so načrtovalci, pričakovali ugoden razvoj. Iz tega izh^a, da je občini potrebna podpora širše skupnosti in da samo z lastnimi močmi ne mora doseči napredka. Gre torej za družno nastopanje in v^oredno pripravljanje programov. Ce neki koncept prizadene občino, koristi pa širši skupnosti, potem je ta upravičena zahtevati nadomestilo. „Upoštevati bi morali, da s tem, ko drugi s pomembnimi zamislimi posegajo v naš prostor, ne da bi občino pravočasno jnformirali, ustvaijajo neenake pogoje za start k nadaljnjemu raz-voju,“ je poudaril Ivan Živič v svoji razpravi o resoluciji za dolgoročni razvoj Slovenije. čudn^a torej, če so zadnje čase stolpci časopisov polni porocU o novostih, ki se nam obetajo pri njej, in če v radijskih in TV poročilih od časa do časa zvemo kaj novega o njej. Davčni vijak naj bi zajel tisti del dohodka, ki bi morebiti ušel ukrepom, kakršnih se lotevajo pri delitvi osebnih dohodkov v delovnih organizacijami. Pri uravnavanju meril za delitev osebnih dohodkov v delovnih organizacijah se kar takoj ne bo dalo doseči vse, kar bi radi. Z merili o tem pa uravnavamo predvsem osebne dohodke, ne pa prejemke raznih vrst, ki so več ali manj nekontrolirani Razen t^a so tu še dohodki, ki jih neredki posamezniki pridobivajo s špekulativnimi prodajami gradbenih zemljišč, z neprijavljenim dodatnim delom itd., itd. Pošteni občani se upravičeno sprašujejo, kaj bo z bogastvom, ki so ga nekateri pridobili s špekulacijami raznih vrst, in ugotavljajo, da je odločna kritika takšnih pojavov sicer v redu, prizadetim pa bo neupravičeno pridobljeno bogastvo kljub temu ostalo. Tako razmišljajo drugod, najdlje pa so s tovrstnimi razmišljanji in stvarnimi predlogi v SRH. Na našem obmot^u je precej slabše. Dogo-vaijali smo se sicer na ravni občin o enotni davčni politiki, sprejete dogovore pa sta upoštevali edinole občini Črnomelj in Novo mesto. Zato je tako, da se je t»eba tistim, ki nameravajo ^ekulirati, preseliti le za nekaj kilometrov (v sosedno občino), pa so pod davčno ma-reljo!... M. J. Tudi s štirimi kolesi se da dobro služiti Davki Davčna politika je lahko zelo no Sč ^ P" odpravljaj zanšč socialne diferenciacije. Nič Kd^ bodo lahko vsi ’ šli na moije? Letovanje - Jesenski posvet s predsedniki občinskih skupščin, načelniki za gsopodarstvo in direktorji nekaterih organizacij naj bi odgovoril na vprašanje, ali smo našim zdravstveno in socialno ogroženim otrokom sposobni zagotoviti primerno letovišče ali ne, je dejala Milica Sali po seji koordinacijskega odbora za letova-me pri občinskih organizacijah RK v Črnomlju, Krškem, Metliki, Novem mestu in Trebnjem. Gre za to, da bi z združenimi močmi usposobili letoviški dom v ' Fazanu, ki je eden največjih, kamor odhajajo poleti izmene Šolarjev z napotnico zdravstvene komisije. Poslej naj bi bil to stalen letoviški kraj za naše območje. Zdaj je v njem prostora za 70 otrok, 30 ležišč pa imajo, kar pod šotori. Uredili in povečali bi ga tako, da bi v i^ni izmeni sprejel 200 otrok, s tem da šotorov ne bi imeli več. V petih izmenah sc bo potem zvrstilo okoli 1000 dolenjskih otrok, to' pa je več, kot jih je kdajkoli letovalo z našega območja. čredno je ••• Kraljestvo za konja! Izrek, ki bo kmalu upravičen pri nas: tako hudega pomanjkanja mesa, kot ga zdaj doživljamo in kot se nam še obeta, že lep čas ne pomnimo. Mar lahko pričakujemo še hujšo krizo v naši živinoreji? Žal lahko odgovorimo celo pritrdilno. Edino upanje na uspeh je: čim prej Meso, meso sprostiti cene mesnim izdelkom, ki so ostale zamrznjene od 26. novembra, predlogi za podražitev mesa pa so obležali v predalih brez veljave. Graditi standard delovnih ljudi na cenenih živilih, torej tudi na poceni mesu, aC e vedno doslej izkazalo kct skrajno nevaren meč z dvema reziloma. Živinoreja je po vsiikc:n takem ukrepu zabredla r globoko krizo. V mer-;: Ji zdaj samevajo kavlji, ic^o prodajajo že kot^ zdr Ho. Ob tako nizkih cenah to kajpak zares mogoče. J se sliši še tako grdo, res />, da je edina rešitev čim hitrejša podražitev mesa. Dilc^-tor novomeške kmetijske zadruge inž. Jože Tanko je pred dvema letoma napovedal, da imamo pri nas krize v živinoreji vsaka štiri leta, podobno, kot so olimpijske igre. Letos je .v Muenchnu olimpiada, pri nas pa smo v živinoreji spet v slepi ulici. Kako nesmiselno bi bilo še vnaprej vztrajati pri zamrznjenih cenah mesu, kažejo številke. V Sloveniji so cene mesu na splošno precej nižje kot v Vojvodini ali nekaterih drugih republikah, primerjava s sosednjimi državami pa je porazna. Pri nas velja meso v dinarjih toliko kot v Italiji v lirah, razmerje pa je znano: 100 lir je 2,87 dinarja! Nič čudnega ni potem, da tujci na sejmih polcupijo najlepšo živino, ker lahko plačajo za kilogram žive teže toliko, kot velja pri nas kilogram mesa v mesnici. Zato so naše mesnice tudi vse bolj prazne. Doklej še? VjJ - ^U47) - 23. marca 1972 StrrM uredi!: SPUrHDL OOIENJSKI UST r To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali samil — To stran ste napisali sami! Brez podpisa; dosledno v koš! Zadnje čase smo dobili več pisem, katerih pisci želijo objavo na strani „To stran ste napisali sami“. Oglasile so se delavke Impe-riala iz Krškega (oddano v Brestanici), kmetje iz Bostona (pismo je bilo oddano v Novem mestu), pišejo nam .J'Jeznani prijatelji" iz Metlike. Oglasili so se tudi na-ročnflci L. Sevnice (z zelo zanimivim X in kritičnim pismom, žal pa brez pravda naslova pisca!), razen tega pa smo dobili tudi nekaj drugih nepodpisanih do-pisnk in pisem z izmišljenimi oz. zlaganimi podpisi. Marsikaj v poslani pošti je zanimivo in koristno branje, zlasti še, če zadeva kritične misli in dobre predloge. Še vedno pa upoštevamo zanesljivo načelo: nepodpisana pošta gre v uredniški koš (beri: na Odpad aU k Surovini)! Tudi nepodpisanih pisem načehio ne objavljamo, vsako pismo pa tudi posebej preverimo s tem, da pisca vprašamo, če je res on avtor poslanega pisma. Prosimo, upoštevajte! UREDNIŠTVO LISTA o NOVI SOLI V DOLENJSKIH TOPLICAH Zahteve volivcev v štirih točkah Učitelji so slcienili: i(onec pouka, če ne bo občinsl(a sl(upščina zagotovila gradnje v tem letu - Pouk v sedanjih učilnicah je ogrožen 24. februarja so v DoL Toplicah na krajevni konferenci SZDL ^ poročilu dejavnosti krajevne skupnosti razpravljali največ o novi šoli. Daljši povzetek bi bU takle: Dolenjskim Toplicam je nujno potrebna nova šoli Občinska slip-ščina jo je dala v 10-letni načrt gradnje šoL Ta sklep je posredoval občanom Dol. Topuc na zboru volivcev spomladi 1970 sam predsednik občinske skupščine Franci Kuhar. In kaj je občina Novo mesto do ride do nesreče kot v Šmarju elšah. Ker se učiteljski kolektiv k)le zaveda te nevarnosti, je sprejel sklep, da v takih razmerah ne more več u^šno in varno poučevati. Ce ^upščina občine Novo mesto ne bo dala dokončnega zagotovila, da se začne ^adnja nove šole v tem letu, bo učiteljski zbor prenehal poučevati Krajevna konferenca SZDL je sUep podpda, ker je utemeljen. PrisotiU so še zahtevali, naj skličejo v roku enega meseca zbor volivcev, zastopnike občine in poslanca, da po skupni razpravi dosežejo soglasje. ANICA BRKIČ, osnovna šola DOLENJSKE TOPLICE H vola, otroci! Zahvaljujem se učencem osnovne šole Katja Rupena iz Novega mesta in tovarišicam učiteljicam za pozornost in darilo, ki so mi ga prinesli za dan žena. Posebno hvaležna sem učencema Brankici Sajovic in Darku Parklju iz Cešče vasi ter njuni učiteljici. Z darilom so me tako presenetili in razveselili da zdaj nimam pravih besed. Rada bi se jim vsaj delno oddolžila, zato jih vabim, naj me obiščejo - le poročijo naj, kdaj bodo lahke prišli. Hvaležna MARIJA ZORAN -Stamfdj iz Cešče vasi 15 SMO ZE V LETU BOJA ZA KVALITETO Ocena živil s pomočjo človekovih čutil Z vidom, vonjem, okusom in otipom se prepričamo še pred nakupom, ali je živilo dobro, užitno in okusno - Kaj moramo vedeti o dobrih in pokvarjenih konzervah? Oceno živil s pomočjo človeških čutil imenujemo organoleptično oceno. Preden sc odločimo za nakup živila ali predno živilo zaužijemo, moramo poznati njegove lastnosti, sestavo in higiensko neoporečnost. Te lastnosti zaznavamo s čutili, kot so vid, vonj, okus, tip. Preden ocenimo živilo s pomočjo čutil, moramo presoditi, ali je hranjeno v primernem okolju (vlaga, zrak, temperatura). Lažje ocenimo živilo, ki ni origin^no pakirano. Ce ocenjujemo predelana živila, moramo ugotoviti, ali imamo pred seboj živilo rastlinske^ ali živalskega izvora ali kombinacijo obeh. Ta ugotovitev je pomembna zlasti zato, ker vemo, da so živila živalskega izvora lažje pokvarljiva ter da ima njih higienska oporečnost za človekovo zdravje znatno hujše posledice zaradi ugodnejšega razvoja mikroorganizmov in toksičnega učinka. Ze na pogled lahko ocenimo, ali je živilo normalnega videza, značilnega za to živilo. Nekatera živila mor£yo imeti značilen vonj, ne smejo pa imeti tujega vonja. Druga pa morajo biti popolnoma- brez vonja. Živila, ki so že pokvaijena ali pa sc nagibljejo k temu, im^jo poseben duh, značilen za pokvaijeno živilo te vrste. Na prodajnem mestu živil običajno ne moremo okusiti. Da bi lahko ugotovili, ali okus ustreza, moramo poznati značilnosti okusa živila z r\jegovimi odtenki. Nekatere lastnosti živil lahko ugo-ta\djamo tudi s tipom. Zlasti vlažnost moke, soli, biološko bombažo konzerv idr. Občutek za organoleptično oceno živil pri nakupu se pri potrošniku sčasoma tako razvije, da ob nakupu oceni živilo s svojimi čutili, pri tem pa hkrati že razmisli o namenu, koristnosti, ceni praktičnosti, higienski neoporečnosti. Ta čut ocenjevanja je bolj razvit pri ljudeh z višjim življenjskim standardom. Vsa živila v prometu morajo biti ustrezno označena. Katere podatke mora vsebovati živilo, je odvisno od značilnosti živila. S posebnimi predpisi je za posamezna živila točno določeno, katere podatke mora vse-lx>vati deklaracua. Mnoga živila imajo rok trajanja, druga ne. Datum proizvodnje je pomemben zlasti za predelana živila, posebno za tista, ki irii^o rok trajar\ja, druga ne. Datum proizvodnje je pomemben zlasti za predelana živila, posebno za tista, ki imajo rok trajanja. Kaj naj bi vedeli o dobrem vinu, sadju In zelenjavi Za posamezne vrste živil imamo različne metode pri organoleptični oceni. Poglejmo, kako ocenjujemo vino. Ce smo že pri kozarčku vina v gostilni, doma, v družbi ali sami, užijmo vino po občutkih v določenem vrstnem redu. Najprej si bomo ogledali barvo vina. Premislili bomo, ali je barva značilna za to vrsto vina, ali je vino čisto, motno, ijavkasto, počrnelo. Pri tem bomo presodili, ali je podan sum za določeno napako adi bolezen vina. Barvo bomo ocenjevali tako, da bomo nalili vino v kozarec in ga opazovali v smeri svetlobe. Nato vino povohamo in ocenjujemo njegovo aromo ali pa napake: vonj po morebitnih hlapnih kislinah, primeseh samorodnice, plesnivem sadu, po gnilih jajcih in podobno. V drobnem požirku skrnemo majhno količino vina, tako da se nam razleze v ustih. Pri tem presojamo kislino: aU je prijetna, značilna za sorto, ali nas spominja na cik, na samorodnito ali kak drug stranski priokus. Cisto drugače bomo ocenjevali kvaliteto sadja in zelenjave-. Tu bo pogosto zadostoval le ogled. Tudi tu bomo ocenjevali po določenem vrstnem redu. Ugotavljah bomo, če sta sadje ali zelenjava zrela, sveža, da nista umazana ali nagnita. Opazovali bomo, če imajo plodovi ali zeleni deli ostanke sredstev za varstvo rastlin, da nimajo neprijetnega vonja in okusa, da niso obtolčeni, da nimajo na površini škodljivcev in bolezni. Sele nato bomo ugotovili sorto, kvalitetno vrsto ali kalibražo (če je predpisana). Zopet drugače pa bomo ocenjevali mesne ali ribje konzerve. Ce je pločevinka napihnjena, bomo pritisnili s prsti na pločevinko: če bo pločevinka „fedrirala“ (temu pravimo „federbombaža“ ali tudi „klik-klak“), je podan zaneslj^iv sum, daje i jx)kvaijena. Kevina pri iz eslm konzerva pokvarjena. Ce se ob pri-krovu ne povrne v prvotni polo^j. tisku ploč pri izbočenem ne kaže, da bi bila pokvaijena. Tako bi lahko našteli še vrsto načinov za ocenjevanje posameznih živili. Inž. JOZE SKOF Konfekcija »KOMET«, Metlika razpisuje prosto delovno mesto FINOMEHANIKA za popravilo šivalnih strojev s 3-Ietno prakso. Prijave z dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev sprejema podjetje 15 dni po dnevu objave. Komisija za kadre in delovne odnose pri INDUSTRIJI OBUTVE, Novo mesto objavlja prosto delovno mesto KUHARICE Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidatke izpolnjevati še te pogoje: — da imajo kvalifikacijo kuharske stroke in vsaj 2 leti prakse v stroki, — da so priučene kuharice in imajo 10 let prakse v stroki. Interesentke naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na naslov: Industrija obutve, Novo mesto, komisija za kadre in delovne odnose. »MAVRICA«« trgovsko podjetje s kemično-tehnič-nim blagom na veliko in malo ter uvoz In zastopanje tujih firm, UUBUANA, RESUEVA CESTA 1 razglaša prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POTNIKA ZA DOLENJSKO Pogoj i : VK ali KV trgovski delavec z nekaj leti prakse, po možnosti v kemični stroki in z lastnim osebnim vozilom. Obvezno poskusno delo: 3 mesece. S stanovanji podjetje ne razpolaga. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Pošljite pismene ponudbe ali pa se oglasite osebno na upravi podjetja, Ljubljana, Resljeva cesta 1. PLAŠČI IN OBLEKE! Zenske spomladanske plašče po 200, 250 in 300 din ter moške obleke po 300 in 450 dinarjev prodaja DOLENJKA - prodajalna TEKSTIL, Novo mesto - blagovnica Črnomelj RESTAVRACIJA PRI VODNJAKU (nekdanjo ribjo restavracija) na Glavnem trgu ^SPET ODPRTA Prenovljena in razširjena, lepo urejeni prostori, tujske sobe # Poleg domače in mednarodne kuhinje tudi ribje specialitete, ki jih pripravljajo v moderno opremljeni kuhinji PREPRIČAJTE SE! Vabi gostinsko podjetje hotel GRAD Otočec! otoćec DOLENJSKI LIST St. 12 (1H7) - 23. marca 1972 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! r KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA NA DOLENJSKEM razpisuje LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1.pobiralni nakladalnik zelene mase (mehlader) 2. meSalec mesne mase z motorjem (Blitz) . 3. mesorezni stroj z motorjem (Volf) 4. mlatilnica (Zmaj) 5. expres aparat za kavo 6. registrska blagajna 7. kotli za destilacijo eteričnih olj I Licitacija bo v sredo, 29. 3. 1972 ob 8. uri v upravi 'zadruge. Delo v pekarni! Takoj zaposlimo DELAVCE, zdrave in močne, ki imajo smisel za osebno higieno, čistočo in veselje do dela v pekami. Kandidati morajo imeti odslužen vojaSki rok. Delo je tudi v noteih urah. Poizkusna doba je dva meseca. Osebni dohodek po pravilniku. S stanovanjem ne razpolagamo. Interesenti naj se osebno'javijb ha upravi »ŽITA-« DE Pekama in slaiiičarna Novo mesto Veletrgovina »MERCATOR«, Ljubljana poslovna enota »STANDARD«, Novo mesto razglaia ■naslednja prosta delovna mesta: 1. POSLOVODJE prodajalne >»*Prl vodnjaka-s Novo mesto 2. PRODAJALCA - PRODAJALKE sa prodajalno Dvor 3.2 PRODAJALCEV sa prodajalno >^DolenJee«(, Šentjernej Pogoji za sprejem: pod 1. visokokvalificiran trgovski delavec živilske stroke, pod 2. kvalificiran trgovski delavec meSane stroke, pod 3. kvalificiran trgovski delavec železninske ali meSane stroke. Pismene ponudbe poftljite do vključno 30. 3. 1972 sploSni službi PB t^STMJDABSD*^, ^ovo mesto, Glavni trg 3. »METALNA« - obrat v Krmelju razpisuje prosto delovno mesto ELEKTRIČARJA Pogoji: — končana poklicna Sola, — kandidat mora biti vojaSčine prost Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Pismene ponudbe sprejema •»'Metalna«, Krmelj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. KMETIJSKA ZADRUGA CRNOMEU bo na javni dražbi 27. marca 1972 ob 9. url prodajala naslednja osnovna sredstva: 1. kamion TAM 4500 2. traktor Fe 35 3. motor Aran s cirkularjem 4. motorno kolo Jawa 5. enoosno prikolico 6..trler 7. klinasto brano, trodelno, Fe 8. el^vator - puhalnik za seno Licitacija navedenih osnovnih sredstev bo pri Mehanični delavnici Kmetijske zadruge Črnomelj. Interesenti so dolžni pred licitacijo položiti 10-odstotno varščino. „GAUDEAMUS IGITUR!“ - V soboto, 11. marca, je imela 12. generacija maturantov krike tehnične šole v Dolenjskih Toplicah proslavo ob zaJdjučku šolanja. Sklad za zaključno ekskurzijo je piecej obogatil, saj so za slavnostno torto na , Javni licitaciji** iztržili precej denaga. (Foto: T. Zalokar) Zakuril pod zakonsko posteljo Spoštovani! Danes, 16. maica, sem prejela Dolenjski list, v katerem opisujete primer moje^ biviega moža Jožeta Gefbajsa. Pod na^ovom „Zakuril pod svojo zakonsko posteljo** sem prebrala tudi nekatere stavte, ki so v naspro^ z resnico. Ptvič: stanovanje je moje po pokojni mami Ani Alič, ki ga je dobila od ZB. On se je k meni priselil 21. julija 1971, ko sva se poredila. Ko je prišel k meni, je bil brez stalnega bivališča, brez pravega stanovanja. Potikal se je predtem po štalah in slffidnjih, bil popolnoma brez premoženja. Oblačil je imel le toliko, 3t jih je imel na sebi in 2 srajci, ki ju je prinesel s seboj zaviti v papir. To je bilo vse njegovo. Sć spodnjega Eerila ni imel drugega kot raztii^e opdke. Nadalje opisuje Ddenjski lis^ da ni imel urejenega družin^ega življe- Kradejo že-asparaguse! Ne morem pozabiti dneva, ko se je v Zgodnjih jutrai\jih urah ustavil pred hilo avtomobil in , spraznil okno, kjer je stal približno 2 metra dolg asparagus. Ker se to ni zgodilo I samo pri nas, ampak tudi v sosednji ! vasi, i^im, da je taka kr^a vse graje vredna. Vprašam se, ali mu ostanejo naša okna prazna in pusta zdaj, ko se približuje pomlad. Ali bodo morale biti tudi cvetlice za zakletve-nimi vrati, čeprav komaj čak^o, da jih damo na sonce in zrak? Ob tg ' kraji me je posebno pogrelo to, da tat ni bil revež, ki ne bi mogel sto- Eiti v cvetličarno in si kupiti cvet-ce, da bi si okrasil stanovanje. V avtomobilih se navadno ne vozijo reveži ... Usti, ki je to storil, se n^ zaveda, da ne dela s tem sramote samo sebi in svoji družini, marveč vsem nam, vsej svoji domovini. Ve n^ tudi, da ne bo ušel sramoti in kazni, ki jo zasluži vsak, kdor sega po tuji lastnini. M. G., Ponikve pri Trebiyem nja. Pri meni je imel hrano, stanovanje in red. Vendar se ni mogel pri-lago<&ti pametnemu zakonskemu življenju, čeprav sem jaz to želela. Zapustil K službo, se potikal brez dela naokrog, stalno po gostilnah. Na moč sem se čudila, od kod mu denar, da je vsak dan pijan. List omenja, daje zaradi neurejenega življenja poskušal 3-krat narediti samomor. To ni res. Ce bi si nameraval' vzeti življenje, U bila dovolj samo ena poteza, saj je mesar. On je s tem plašu okdico in mene. naiboii za ne-' umno pa je hotel imeti ritaiško liinbulanto. V resnici je pa stvar taka: moj bivši mož Jože'Gerbajs je tako brutalen človek, da pametnemu človeku ne gre v g^avo, kako more biti resnično tak. Bil je vedno pyan, doma je preganjal oba otroka, dos^tikrat sem morala bežati iz lastnega stanovanja, in to za več dnL Delati ni hotel, le da skrbim jaz zanj, to je zahteval od mene. To sem trpela pet mesecev. Potem sem sldenila, da se ločim, in ukrenila vse potrebno na sodišču, To sem'storil^ ker mi je stalno grozil z ubojem. Davil me je za vrat, obenem pa ^ozfl z mesarskimi noži, ki jih je doUla pri njem postaja Sudske milice 11. februaiia 1972. Po vseh teh dogodkih mi je začel uničevati in razbijati stanovanje. Ker je bilo zadnje dni nevzdržno, sem se s svojima dvema otrokoma in v sedmem mesecu nosečnosti umaknila k znancem. Zatekala sem se na postajo ljudske milice, na socialno skrbstvo na občino s prošnjo, naj ga vendar dajo ali v bolnišnico ali norišnico, toda brez uspeha. Eni, kot drugi in tretji so ga z^ovaijali, čei da še lu naredil takšnega prekrška, da bi ga lahko odvedli. Rekli so mi, naj čakam, dokler ne naredi takega prekrška, da ga bodo imeli za kaj aretirati. In končno je prišel 8. marec. Ob 17. uri se je začelo kaditi iz mojega stanovanja. V dveh sobah je znesel na kup vse moje stvari in stvari mojih otrok in jih zažgal. Šele tedaj se Je zbudila milica in občina, ko je bilo vse v plamenih. Sam si je postlal v banji pri odprtem oknu, si narezal kožo na vratu in čakal, kdo ga bo rešil. Pretreslo me je pismo Sem naročnik vašega lista, ker sem rojen v Beli krajini. Znano mi je živ^enje ciganske manjšine pred vojno, zato me je nedavno objavljeno pismo Rajka Brajdiča iz Šmihela do dna pretreslo. Cigani so se včasih selili iz kraja v kraj, precej jih je kradlo, I večina jih ni bila voljna delati. Nekateri so že takrat imeli lastne kočke, ukvagali so se s kovaštvom, žene pa so pletle volnene nogavice in jih prodajale go vaseh. Znano mi je, da so iti dobri in slabi Cigani, naša Kdo je odgovoren? Kdo je odgovoren za urejevanje cestišča proti železniški postaji Tržišče? Že veliko ljudi si je zastavilo gonue vpraSai\je, vendar nai\j Se nihče ni dobil odgovora. Gre za odcep križišča pri gostilni Majcen proti železniški postni. Usta cesta Je dobesedno ,4ama jama**, kot pravimo „po japonsko** o slabi cesti. Ob suhem vremenu Se gre, toda ^ije mimoidočim, kadar dežu^ in kadar pripeke avto. Hudo je tudi ponoči, ko takoj po odhodu vlaka ugasnejo luči in ko potnik tava po temi. V imenu občanov, ki to pot uporabljajo, želimo odgovor pristojnih. B. DEBELAK, KrmeU 30 socialistična družba pa je z ustavo zagotovila narodnostnim manjšinam enakopravnost in pravko do dela. Cigan Rajko misli celo na smrt, ker je delavoljen, a službe ne dobi V veliki meri je temu kriva vsa naša družbena ikiqh nost, posebno pa krajevna ikup-nost, kamor imenovani spada. Rajko Brajdič pravi, da se je obrnil že na več podjetn s prošnjo za delo, a je povsodnafetel na gluha ušesa. Vprašam se, kje je delavsko samoupravljanje? Ali v podjetiih o tem ne (^oča-jo delavske komisije? Vem, da je novomeška občinska skupščina že pre^ naredila za ublažitev življenja ciganske manjšine, predvsem s klanjem otrok. ljenja pa sem, da bi lahko rešila tudi problem Rajka Brajdiča. Obenem priporočam zaposlenim v dolenjskih f)odjetjih in ustanovah, naj po-ožijo roko na srce in se zamislijo v položaj obupanega Ogana. Pomagajte človeku po svojfli močeh, da bo ostal poštenjak. Tega ne bom vesel samo jaz kot prvoborec NOV, ampak še drugi številni naročniki Dolenjskega lista. PAVEL JORDAN ROGASKA SLATINA 49 Zahtevam, da to pismo v celoti objavite v I^lenjskem listu, v nasprotnem primeru vas tožim. T<^w>ri5ia pozdrav TONČKA GRADISAR, Kolodvorska 9, požgano stanovanje RIBNICA na Dol. OPOMBA UREDNIŠTVA : Objavljamo pismo Tončke Gradišar, vendar ne zaradi njene grožnje, da nas'bo sicer tožila, ampak v opomin tistim Cmladim in starejšim oziroma celo starim), ki premalo premišljeno sklepajo zakonske zveze. Pismo je 1^ dokaz, kako je zaletavost škodljiva in kako se sprva (mo^a celo) srečen zakon lahko razbije in do kakšnega „pranja uma-zmega perila**, sovraštva in do kakšnih neprijetnih dogodkov pride. Takih primerov je veliko. V nekaterih pospešujejo razpad zakona tudi z^cmski ali nezakonski otroci obeh ali pa samo enega zakonca. Ne bi bilo ž^ostno, če bi se zakonca sprla in ločila, saj sta obd-čigno starejša in morala bi biti zrela. Najbolj je žalostno, da v takih primerih najbolj trpe otroci en^ ali obeh zakmcev. Taki otroci so namreč tudi kasneje, ko že odrastejo, običajno ne znajdejo prav in nasta-,, jajo nove tragedij. Kar se tiče očitkov Gradišarjeve o netočnosti pisanja, moramo poudariti, da smo dobili'podatke na uradnem mestu in so točni, razen morda nepomembnih ali manj pomembnih podrobnosti. Sicer pa se pomembni deli našega članka niti ne razliku^jo od njenih trditev, čeprav ona prikazuje, kot da se. V načelu pa je posebno pomembno opcaorilo, da nihče neče ukrepati, d(^er ^ ni prepozno, dokler nekdo še ne zakrivi prekrška, prestopka, škode ali morda celo uboja. Kako smo resnično praznovale V vašem listu z dne 9. marca 1972 xsem med drugim prebrala pismo „I^aznovale smo dan žena**, katerega je napisala Rezka Prijatelj, DoL Laze 31, Ribnica. Saj ne rečem, da ni lepo in celo lirično napisano, ko tako navdušeno opisuje m opeva lepote naš^a kraja oziroma Ribnifko dolino. Do tu vse lepo in prav, toda kje je resnica o praznovanju letoš^j^ dneva žena? V tem pismu gotovo ne! Kako smo re$nično praznovale, bom sediy jaz naapisala, in to v sogla^ j^dr^^čmi ženamL Mladinska organizac^a Breg-Dot Laze nam je v sodelovanju z našimi iBjmlajšimi in pioniri pripravila v nedeljo, S. marca, ob 18. uri v gasilskem domu DoL Laze lep program 2 recitacijami, nast(^m pk>ni^ejB zbora in ^asbenimi tockamL Pc končanem piogr^u so nas prgetno iznenadili z odlično pripravljenim prigr^om: klobasami, raznimi kelui in še z raznovrstnimi plačami od vina do radenske. Seve^ smo tudi plesale, saj nas je naša mladina, in to prav tista mladina, o kateri se sUši marsikatera pikra opazka, tako razveselila, da nam je ob spominu na ta dan še sedsg toplo pri srcu. Nsg na koncu poudarim, da na praznovanju niso bile samo žene iz Lazov in Zapuž, temveč txidi iz Br^a. Ko je bilo proslave in zabave konec, so se nekatere žene odpravile v bližnjo gostilno in se še naprej za-bavele. Ko bi bila tov. Re^ Prijatelj vsaj malo omenila požrtvovalnost in trud naše mladine, da je tako lepo organizirala praznovanje dneva žena, bi Mo vse v redu, toda ona je vse to, kot kaže, pozabila in se spomnila samo vesele^ nadaljevalca v ^stilni, kar pa ni vseeno! V imenu vseh žena Breg-DoL Laze se naši mladini za ta lepi praznik piav prisrčno zahvaUujem. LOJZKA ČERNE, Breg 30 Vsaka stvar 4o svoje me|e! V Dolemskem listu je bilo med „Jagodami , 24. februarja objavljeno, da je podpredsednflc sevniške občinske skupščine Jože Knez dobil diplomo častn^ člana gasilcev. Bržkone so mu jo podelili za gašenje požara v Jutranjki... Ta bodica, Id je našla svoj odmev tudi na zadpji seji občinske skupščine, po mojem mneiyu nikakor ni umestna, s^ je tov. Knez zelo veliko pomagal ga^tvu ne le v Sevnici, marveč v vsej občinL Priznanje je torej le skronma oddolžitev za nje-mva prizadevanja, ki pa jih ne gre, &tudi le v šali, vpletati s „poža-rom“ v Jutraipki. Menim, dage treba gledati tudi na čast posameznika in da imajo Časopisne bodice tudi svoje meje. Čeprav sem že dolga leta dopisnik vašega lista, ne odobravam take^ obja^ai^a in mislim, da več škodi kot koristi B. DEBELAK, KnneU 30 ■ ČEPRAV FEDERACIJA (PO DOLOČILIH N0VE6A ZAKONA) NI VEC POROK ZANJE Hranilne vloge varne! Ustanovitelji posomeznili banic z vsem svojini premoženjem ter vsemi finančnimi sredstvi jam-Cijo za hranilne vloge v bankah Spričo piecgšnjega vznemirjenja, ki so ga pri varčevalcih utegne povzročiti vesti v tisku o tem, da poslej za hranilne vloge ne jamči več federacija, so 16. marca iz sekretariata za informacije ZIS sporočili naslednje obvestilo: Po določilih novega zakona o bankah (zakon je bil sprejet lani decembra) ni vfeč predvideno, da je federacija porok za hranilne vloge v bankah. To jamstvo se po določilih omenjenega zakona prenaša na ustanovitelje posameznih bank - in ti ustanovitelji z vsem svojim premo- ženjem ter vsemi finančnimi sredstvi jamčio za hranilne vloge v bankah. Hranilne vloge v bankah potemtakem kljub novim dolo-' Čilom sploh niso v kakšni nevarnosti — saj je tudi določeno, da so pri izplačilih hranilne >doge na prvem mestu, pred izvršitvgo vseh drugih morebitnih obveznosti bank. Ker so hranilne vloge po obsegu pri vseh bankah le manjši del njihovih celotnih finančnih sre^tev, občani - varčevalci torej v nikakršnem primeru ne morejo biti oškodovani. f DOLENJSKI LIST Postopno (Nadaljevanje s 1. str.) rasti proizvodnje je letos še vedno 10-odstotna, čqjrav je politika naravnana na 5-odstotno povečanje. Kot meni inž. Bulc, se bo letos nelikvidnost še zelo povečala in težave namnožile, če bo gospodarstvo s takim ponašanjem nadaljevalo. Podu-šalce je seznanil s predvidenimi ukrepi glede investiranja in nelikvidnosti, ki bodo marsikatero delovno organizacijo hudo prizadeli. V Mokronogu je Marko Bulc dejal, da je nesmiselno togo vztrajati, da se smejo letos cene povečati le za 5 odstotkov. Po njegovem bi bilo stvarno pričakovati, da se bodo cene povečale za 8 do 9 odstotkov. Ce jih bomo toliko zadržali, bo u^eh. Najvažnejša naloga, ki jo je treba -sedaj odpraviti, je izdelava programa „odmrzovanja“. Ta mora vsebovati ekonomske ukrepe, saj je očitno, da se zvezni izvršni svet, ki takih ukrepov še ni sprejel, oklepa administrativnih posegov, kar nima najboljših učinkov. Inž. Bulc je vmes večkrat poudaril, da je stalna naloga povečati delovno storilnost in kar najbolj smotrno goroodariti, ker je le na ta način mogoče plačati ceno stabilizacije, ne da bi naši ljudje to preveč čutili na svoji koži. dede tega, kaj je treba opraviti v Sloveniji, je dejal, da moramo oblikovati slovensko strateggo cen, zvečati izvoz in okrepiti reproduktivno sposobnost go^odarstva. O investicijah, ki jih tako pogosto dolžimo, da povzročajo inflacijo, je menil, da so nam potrebne kol^or mogoče velike naložbe, sicer bomo zaostali v razvoju. Dodal je, da morajo biti denarno krite in kar najbolje usmerjene. M. LEGAN »Družba, daj!« (Nadaljevanje s 1. str.) ciranje obresti od naložb v kmetijstvo), kar je štirikrat več, kot je znašala tovrstna pomoč v letu 1969. Ta denar pa je treba zdaj izkoristiti, to pa se lahko zgodi samo, če bodo kmetijske organizacije same pokazale več pripravljenosti in spodbude, če bodo z glasnejšo zahtevo in predvsem z dobrimi programi zagotovile več bančnega denarja, oziroma denarja iz trgovine in predelave kmetijskih pridelkov in mesa. Sekretariat za kmetijstvo prav gotovo tega ne bo in ne more narediti namesto njih. M. LEGAN )0000000(XXXXXXX) %/ / SPET ODPRTA X)CXXXXX)CXXXXXXX ^ V* DELITEV POSOJIL BORCEM Oster ugovorirebnjega Storjeno krivico je treba popraviti - Zamere skupščinski komisiji - Posredujejo delegacije DVA PROBLEMA — Nezaposlenim mladim Cigančkom dajgo naši trgovci in drugi lepe možnosti, da raznašajo smeti, ki se kopičijo na neprimernih mestih. Poleg tega pa brskajo tudi po kantah za smeti in so lahko povzročitelji raznih bolezni. Na sliki: menda takšna lepa razstava ne sodi k prizadevanjem, da naredimo Novo mesto turistično zanimivo. (Foto: S. Mikulan) ZAPIS O 4. SEJI IZDAJATEUSKE6A SVETA NAŠECA ČASNIKA Temeljna socialistična usmeritev Dolenjskega lista znova dobila potrdilo v plodni oceni člonov sveta, ki je organ družbenega upravljanja pokrajinskega glasila SZDL Zdaj, ko bi bil že čas in ko so nK>žnosti, da se tudi kmetom borcem vsaj delno oddolžimo za njihov prispevek v revoluciji, se zgodi trebanjski občini, manj razviti, izrazito kmetijski, kjer se je partizansko gibanje začelo že v prvem letu okupacije, nerazumljiva larivica. Te občine edine na Dolenjskem ni med 34 slovenskimi občinami, ki imajo po predlogu skupščinske komisije za vprašanja borcev NOV pri republiški skupščini pravico do dodatne denarne pomoči, ki se deli mimo s ključem iz leta 1969 razdeljenega stanovanjskega denarja! Skupno gre za nekaj nad 37 milijonov dinarjev stanovanjskih posojil udeležencem NOV. Razum^ivo je t^ predlog razburil borce in vse, ki imajo na skrbi urejanje teh vprašanj. Na sestanku predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, predsedstva ObS, komisije pri 17. marca se je zbral na 4. redno sejo izdajateljski svet Dolenjskega lista, ki jo je vodil predsednik Janez Gartnar. Udeležila se je nista člana sveta iz Metlike in Ribnice, predstavnik sevniške občin-^e konference SZDL v svetu pa je opravičil izostanek. Na seji so ocenili delo našega lista za zadnje obdobje, razpravljali pa so tudi o modemizacqi in načrtih Dolenjskega lista, ki naj bi pierasel v časopisno založniško podje^. Zaradi poteka mandata je bil na seji razrešen dosedanji predsednik sveta, na njegovo mesto pa so izvolili Lojzko Potrč, socialno delavko v tovarni perila LABOD v Novem mestu, dosedanjo članico sveta. Seje se je udeležil tudi Ludvik Golob, sekretar meobčinskega sveta ZK v Novem mestu. več o tem pa bomo poročali v kratkem. TONE GOŠNIK ObS, upravnega odbora sklada za reševanje stanovanjskih zadev udeležencev NOV in predstavnikov druž-beno-političnih organizacij so prejšnji teden ostro obsojali enostranski predlog republiške komisije in sklenili poslati delegacijo na skupščino KOMAJ POLOVICA Od 52 krajevnih organizacij So-; cialistične zveze v novomeški občini jih je imelo do te^ tedna krajevne konferenc =* komaj 32, čeprav je bil rok februar. Občinska konferenca SZDL, ki je dobila za nalogo priprave na referendum o uvedbi 7-letne^ samoprispevka, nenehno spodbuja zaostank^e. Trdijo, da se ni še n^oli boy mudilo z izvedbo konferenc kot sedaj, ko smo pred novimi političnimi nalogami. Tehtna uvodna beseda predsednika sveta je vabila člane, da so z načelnih izhodišč ocenili idejno-po-litične smeri pokrajinsk^a glasila SZDL in njegovo spremljanje aktualnih političnši dogodkov v pokrajini ter izven nje. O zanimivi seji in njenih sklepih kot ugotovitvah bomo v kratkem obširneje poročali; tu naj le poudarimo, da je naš list za svojo temeljito socialistično usmeritev in praktično odmevnost znova dobil velUco priznanje članov izdajateljskega sveta. Stevine konstruktivne kritične pripombe bodo uredniškemu kolektivu dobra pomoč, da bo lahko izboljšal, kar je včasih pri poročanju nepopolno ali pa nosi pečat neljubih ^odrsljajev, od kateri pa v nobenem primeru ni mogoče govoriti o antisocialističnih pojavih ali o nepravilni usmeritvi časnika. Člani svi^ ta so trezno opozorili na pomanjklji- vi posluh novmaijev, ko se ob objavljanju ne dovolj preverjenih zadev izpostavljajo nevarnosti očitkom o zlorabi novinarske svobode. Zaščiti občanovega ugleda in njegove časti mora veljati dej ko prej glavna skrb uredništva in posameznih novinarjev. V ustvarjalni razpravi so člani sveta izmenjali tudi mnenja o nezdravih pojavih posameznih pritiskov na uredništvo lista, pri tem pa izhajali s stališč, ali gre v posameznih pri-mei* za osebne izbruhe užaljenosti v nekaterih delovnih organizacijah ali vodstvih ali pa morda le za odraz drugačnega stanja. Ustavili so se pri očitkih, ali so posamezni očitki listu oz. njegovim novinarjem včasih le obramba lastne nedejavnosti posa-.mezn&a ali kolekthra, ki se o^aša, ali pa gre res za kritične ustvarjalne pripombe. Sploh je bila razprava na seji, kolikor je zadevala vprašanje objektivnega obveščanja, na dostojni in konstruktivni višini. V njej so sodelovali vsi navzoči člani sveta, POMOC GASILCEM Gasilci iz Šmihela pri Novem mestu so na zadnjem občnem zboru sklenili uvesti nabiralno akcijo za zidavo gasilskega doma. Te dni so že obiskdi nekatere občane, ki so prispevali denar ali les. S prostovo^-nimi prispevki nameravajo zbrati 100.000 din; PO SPRIČEVALO Marija Petrič, ki jo je pretepel zet, se je z Radoviče pripeljala v novomeško bolnišnico prejšnji teden po pričevalo o poškodbah. Zaradi tepeža bo namreč svojega zeta dala pred sodišče, zet pa namerava tožiti ta^o zaradi ogov^anja. VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV! »GRADIS« LESNOINDUSTRIJSKI OBRAT ŠKOFJA LOKA potrebuje večje število DELAVCEV ZA DELO NA ŽAGI IN V SKLADIŠČU LESA Interesenti naj se osebno javijo v kadrovskem oddelku obrata Škofja 'Loka, Kidričeva cesta 56. SRS, IS SRS, republiški odbor ZZB NOV in komisijo za borce. V Treonjem upravičeno predvsem zamerijo sestavljalcem predloga, ker je bil postopek nedemokratičen, ker za delitev niso izdelali natančnejših meril, ker so za posamezne občine delali izjeme, ker za trebanjsko občino, niso uporabljali podatkov, kakršne je občini uradno dala služba SDK, in končno, ker na sestanek v Trebnjem ni prišel predsednik republiške komisije oz. predstavnik republiškega odbora ZZB, čeravno sta bila vabljena. M. L. Dve novi dvo* rani INLESA 1400 kvadratnih metrov INLES bo v teh dneh odprl dve novi proizvodni dvorani, in sicer v Sodražici in Prigorici. Vsaka meri 700 kvadratnfli metrov, gradnja v»-ke pa je veljala okoli 2 milijona din. Za občinski praznik Ribnice si bodo odborniki in gostje ogledali novo proizvodno dvorano INLESA v Sodražici, ki bo dograjena prav za ta praznik. V njej bo tudi sušilnica. Proizvodnja v njej pa se bo začela, ko bodo urejene prezračevalne naprave. Novo dvorano v Prigorici že uporabljajo, proizvodnja v njej pa se bo začela, ko bo dograjena transformatorska postaja. Z dograditvijo obeh proizvodnih dvoran se povečujejo proizvodni prostori INLES v teh dveh krajih za enkrat. Novi prostori bodo omc«o-čili boljše delovne pogoje, načrtnejše urganje in vodenje proizvodnje in seveda tudi večjo proizvodnjo, čeprav se število zapodenih ne bo bistveno spremenilo. J. P. Pokrovitelj bo Crvenkovski 1. julija v Trebnjem: drugi salon jugoslovanskih likovnih samorast^ nikov upravni odbor Tabora slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem je pred časom naprosil tovariša Krsta Crvenkovskega, podpredsednika predsedstva SFRJ, da bi prevzel pokroviteljstvo nad letošnjim ,3alonom jugoslovanskih likovnih samorastnikov**, ki ga bodo odprli 1. julija v Trebnjem. Janez Gartnar, predsednik upravnega odbora trebanjskega tabora, je prejšnji teden dobil pismeni pristanek uglednega pokrovitelja, ki je ..počaščen z vabilom. ki ga je sprejel z velikim zadovoljstvom." Tovariš Crvenkovski je hkrati s pristankom izrazil iskrene želje, da bi ta velika manifestacija jugo^ovanskih naivcev imela dober uspeh. Kakor smo zvedeli, bo letošnji poletni salon v Trebnjem tako ^ede števila kot razstavljenih del naših sa-morastnikov-naivcev še skrbneje pripravljen, kot je bil lanski. T. GOSNIK FRANCI ŠALI: Kaj je in kako nastaja dolgoročni interes V delovni organizaciji vsak od zaposlenih opravlja ustrezno delo. Prisotne so razlike v vrsti dela, ker eni delajo takšne, drugi drugačne proizvode, eni s stroji, drugi pa točno z merilnimi napravami, pišejo itd. Te iri podobne razlike, ki izhajajo iz narave, vrste in organizac^e dela, imajo tudi večji ali manjši pomen v delovni organizaciji. Tem razlikam se Često pridružijo tudi tiste, ki nastajajo zaradi neenakih možnosti v za-dovo^evanju nekaterih temeljnih interesov. To se kaže v tem, da si hpč^o nekateri ustvarjati na račun dnigih takšne osebne pogoje, v katerih bi laiHe delali, imeli čimveč dohodka, več koristi, pridobili boljši položaj in podobno. Zato med delavci in vodilnimi obstajajo mnenja, da prihaja do teh neljubih razlik zaradi različnih delovnih položajev, ker eni opravljajo oije, manj pomembno dek>, drugi pa širše, pomembnejše, nadrejeno delo, dalje tudi zato, ker so razlike v vrsti in stopnji izobrazbe. Nekateri so celo mnen^, da im^o razlike v politični funkc^i velik {»men za uresničevanje temeljnih interesov. Lahko rečem, da čim pomembnejše so ustrezne razlike za zaposlene, tem globlje in huje jih motijo. Do teh motenj pride takrat, kadar se zaradi razlik, ki jih zahteva vrsta, narava in proces dela, začno na podlagi takšnih razlik nekateri zaposleni mimo rezultatov lastnega dela prilaščati pravico vplivanja na odnose v delovni organizacyi tako, da jim le-ti potem omogočajo dosegati večje možnosti za sebe, kot pa jim to dovoljujejo pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz njihovega dela. V delovnih organizacijah, v katerih se pretirano kažejo možnosti enih in nemožnosti drugih, da zadovoljujejo temeljne in ostale interese en^opravno. se ne ustvarjajo samo ugodna tla za delovanje neformalnih skupin, ampak raste in se oblikuje tudi problematična idejna klima, ki ne zastruplja samo vodilne, ampak tudi ostale delavce. Mislim predvsem na mnenja o dolgoročnih in kratkoročnih interesih ustreznih kategor^ zaposlenih. Med zaposlenimi so namreč prav zaradi takšnih neustreznih stanj precej močno razširjena mnenja o tem, da imajo strokovnjaki z visoko izobrazbo in delavci na vodilnih funkcyah dolgoročnejše interese kot delavci v neposredni proizvodnji. Razlika je le v tem, da ta mnenja niso tako močno zasijana med delavci iz neposredne proizvodnje, kot pa med vodil-mmi. Mnogim vodilnim so torej položaj, funkcija, izobrazba, stopile v glavo in ne samo, da si ustvarjajo posebna mnenja o sebi, ampak tudi praktično postopajo v vsakodnevnih odnosih in ravnanjih tako, da tudi med delavci širijo vtis o sebi kot edinih nosilcih dolgoročnih interesov. Zaradi tega, ker.se čestokrat sami neformalno, pa tudi formalno v posvetovalnih in podobnih telesih dogovarjajo, ne da bi poiskali. stike z neposrednimi proizvajalci, o aJcumu-liranju, razvoju podjetja, usposabljanju itd. in te dogovore dajejo organom upravljanja v potrditev, se zdi mnogim vodilnim in delavcem, da so eni v podjetju za to, da „mislijo", in drugi, da „delajo**; izobrazba, znanje, pa sta v najvei^i meri tista, ki to omogočata oziroma onemogočata. Tako neredko naletimo na mnenje, da se oblikujejo dolgoročni interesi pod vplivom stopi\je znanja in izobrazbe. Nekateri celo menijo, da so dolgoročni interesi prirojeni, to je, da so se nekateri z njimi že rodili. So pa tudi drugačna mnenja in stališča, ki jih je potrebno podpirati. Tako veliko delavcev meni, da vpliva na oblikovanje dolgoročnih interesov želja po nadaljnjem razvoju delovne organizacije in s tem tudi last- nega standarda. Se posebno m^ delavci iz neposredne proizvodnje je takšno gledanje močno razširjeno. Tudi ravnanja delavcev so zelo po-rasto v skladu z njihovimi stališči. Namreč v prime-ih, ko delavec iz neposredne proizvodnje materialno ali moralno oziroma samoupravno ne doživlja ustreznega zadovoljstva, je velikokrat pripravljen potrpeti, vztrajati na delovnem mestu, v de-kivni organizaciji, medtem ko ostali manj. Med njimi je veliko primerov, ko že ob manjih materialnih ali drugačnih nezadovoljstvih iščejo zaposlitev v drugih delovnih organizacijah, kar še posebej spravlja v sla-bq luč idejne in na njih izgrajene organizacijsko konstrukcije v dolgoročnem interesu vodilnih in kratkoročnem interesu ostalih zaposlenih. Zelo pomembno motivacijsko sredstvo za oblikovanje dolgoročnih interesov pri delavcih in vodilnih so Krav gotovo možnosti za delo, do-odek, odnosi, ki vladajo v delovni organizaciji, ftav tako tudi elementi, kot so: obveščenost, razgledanost, pogoji poslovanja, kraj bivanja, zavest, da pripadaš kolektiviT* itd. Že na podlagi dosedanjega razmišljanja lahko rečem, da sc dolgoročni interes oblikuje pri zaposlenih pod vplivom’ najrazličnejših pogojev dela in življenja v ustrezni soci^i sredini, v kateri se nahaja posameznik. Ce so ti pogoji takšni, da mu omogočajo osebno zadovoljstvo, osebno vsestransko angažiranost, razvoj in priznanje od skupine, v kateri se naliaja, potem so le-ti dovolj močna motivacijska osnova za izoblikovanje dolgoročnega interesa pri slehernem zaposlenem, ne glede na to, ali je vodici ali nevodilni delavec. Dolgoročni interes je torej hkrati tudi osebni interes in kot tak nastaja v človeku podobno kot ostali interesi; ni nekaj prirejenega, niti ni nekaj, kar bi nastajalo izven pojava, na katerega se le-ta nanaša. Dolgoročni interes do nečesa se oblikuje v človeku lahko le pod TOgojem, da človek s tem dejavno avi. Ob tem dejavnem živijenju pa mora ostajati subjektivno zadovoljen. Čimveč elementov ga v danem socialnem okolju ob njegovem dejavnem življenju moti, ovira, tem bolj se manjša njegov interes do dela in ostajanja v tem socialnem okolju, tem manj j"e pripravljen v strukturi svojih interesov obdržati tiste, ki ga dolgoročno vežejo na lo socialno okolje. Seveda, človek včasih nima druge iz- bire, oziroma alternative, ki bi bila boljša aU pa vsaj enakovredna tej, v kateri živi in v kateri je nezado-voUen. V tem primeru vztraja v njej, doKler se mu ne ponudi boljša možnost. To vztrajanje je lahko pasivno ali pa aktivno, angažirano, naperjeno proti vsemu tistemu v dani možnosti, kar mu ne ustreza. Rezultat takšn^a angažiranja, politične aktivnosti se ne da za posameznika predvideti, vsekakor pa je možno reci, da je rezultanta več angažiranosti veijetneje pozitivnejša za posameznika, kot pa če je dejaven sam. Dolgoročni interes torej ni nekaj, kar bi človek enkrat za vselej pridobil. Tako kot v človeku, delavcu lahko nastane, deluje kot spodbuda, lahko tudi zamre, izgineva, kolikor izginevajo temeljni pogoji, ob katerih se je začel oblikovati V delovni organizaciji, kjer so vsi iyeni člani f)ritegnjeni na ustrezen način k ce-otni politiki življenja, dela in razvoja podjetja ter odnosov v njem, ni težko oblikovati pri zaposlenih dolgoročne interese. Zato je vs^a idejna konstrukcija o tem, kako so delavci nosilci kratkoročnili, vodilni pa dolgoročnih interesov, v bistvu fasada, za katero se skrivajo neustrezni, nesamoupravni odnosi v kolektivu, katerim niso podlaga dolgoročni interesi, ampak osebni, zasebni, grupni interesi skupin, ki hočejo biti privilegirane. Dober dan, Oastarbeiter • • • Piše: TONE GOŠNIK (4. nadaljevanje) Danes bi se rad ustavil pri nelcaterih podatkih in razmišljanjih, na katere so opozorili na lanski skupni decembrski seji pred%dstva in izvršnega odbora RK SZDL Slovenije in predsedstva republiške konference slovenskih sindikatov, ko so obširno razpravlj^ o številnih vprašanjih zaposlovanja naših delavcev v tujini. Tudi stuttgar-dd vicekonzl Matjaž Jančar se je udeležil tega posvetovanja, kđr me je ^odbudilo, da sem ga glede nekaterih stvari še podrobneje povprašal. Podoba našega „zdomstva“ ima vrsto obrazov in nanjo se l^ko odzivamo z različnih stališč kot odprtih problemov. Za Slovenijo je pojav spričo dejstva, da naša republika s sorazmerno zelo visoko kvaliHkacijsko sestavo svojega prebivalstva naravnost krepko pomaga pri razvoju tujih dežel, še zlasti pereč in pcnnemben. — Tovariš konzul, kako ocenjujete v svoji večletni praksi probleme izseljevanja naših delavcev na tuje? Kaj pomenijo za našega delavca v Nemčiji tukajšnje tehnične pridobitve, vzgoja, privajanje delavca na vi^o stopnjo discipline in modernizacije? Kakšne so po vašem mnenju neposredne in posredne koristi naše^ izseljevanja, preseljevanje in vračanja delovne sile? Koristi imajo predvsem Nemci! „Mislim, da so koristi v prvi vrsti na nemški strani. Moje osebno mnenje je, daje ko^'isti na naši strani izredno malo. Naša kratkoročna korist je razbremenitev jjritiska delovne sile doma, sicer pa bi tu lahko govorili samo o izgubi! Tudi naša podjetja, čq3rav niso vedno najbolj moderna, imajo določen delovni tempo, ki je najmanj takšen kot v Nemčiji, kolikor to osebno poznam. Dostikrat mi pravijo naši ljudje, dav Nemčiji delajo manj kot doma, čeprav med njimi marsikdo dela dlje časa in hkrati celo po več šihtov. To je seveda drugo vprašanje, toda delovni tempo se bistveno ne razlikuje med delavko v Iskri ali pa ddavko v tukajšnjem Boschu. Morda bi celo lahko rekel, da mora delati delavka v Iskri hitreje kot pri Boschu. Zato menim, da so izgube v glavnem na naši strani. Emigracijsko gibanje je že prišlo do tiste kvalitete, ko imamo normalne pojave: da pač nekdo gre tja. Iger bo nekaj pridobil, recimo tehnično, potem pa se vrne.- Pri tem gre seveda za izrazito prodajo delovne sile, za izrazito Sami so povedali... To, kar so nam v zadnjih treh številkah našega lista na tejle strani povedali naši delavci in delavke v ZR Nemčiji, je hkrati tudi že odgovor na marsikaj, po čemer doma tolikokrat spr^ujemo: - Cemu je šlo toliko ljudi s trebuhom za kruhom? Kaj jih vleče na tuje, fante in dekleta, može in žene, samske in poročene? Kako živijo zunaj? Kako jim gre, koUKo zaslužijo, kdaj se bodo vrnili? Njihove odgovore in pomenki bi morda lahko zapisal tudi malo olepšano, brez tistega priokusa ^enkobe, ki veje iz njih, ko se spominjajo doma, domovine in nas, ki sjmo ostali pri svojem kruhu. Pa ni treba obračati ne njihovih besed ne misli: tako kot so jih povedali, tako so zapisane. Nič veliko ugibanja nam ne ostane, če želimo dobiti od njih odgovor na vprašanja v gorryem drugem odstavku: človek ima pravico do zaslužka, seveda tudi do večjega zaslužka, če si gaje sposoben (vidobiti! Če ga ni doma, bo šel ponj na tuje; če le začasno ali u dlje, morda tudi za vedno — mar mu boš ti ali j^ zavoljo tega izpraševal vest in ga silil, n^ ostaja pri manjšem hlebcu? Saj je seveda tudi res, da niso le gmotna vprašanja tista, ki so pognala toliko naših ljudi na tuje! Marsikoga je spehala v tujino res samo želja po zr-^tno večjem zaslužku, nekatere večni nemir, ki tiči v premnogih izmed na^ in ki je, tako potHuje zgodovina, za majhen slovendci narod že kar usoden. Samo iz bivše Kranjske se je v letih 1896 do 1910 izselilo v Ameriko nad 110.000 naših ljudi, ki so skoraj vsi tam tudi ostali. Njihovi vnuki in pravnukinje prihajajo naz^ „v stari kraj“ gledati hiše očetove. Nekdanje klasično izseljevanje zamenjuje sodobno „zdomstvo". Toda nekaj ne more biti v ledu v naši domači hiši: na decembrska posvetovanja, ki so jih po dolenjskih in spodnjeposavskih občinah sklicevali zavodi za zaposlovanje, je ponekod prišlo več občinskih in družbenopolitičnih javnih delavcev kot povabljenih zdomcev. Zdelo se mi je, da jih seznanjamo s črnim in belim kruhom, oni, zdomci, pa imajo v rokah pogačo z rozinami in smetano ... Zato vprašanj, ki tičejo naše delavce na tujem, v nobenem primeru ne smemo ločevati od številnih nerešenih zadev in skrbi, ki vsak dan tišče delavce doma! Oboje je šele celota. V Nemčiji me je skoraj vsakdo izmed naših „gastarbeiteijev" takoj tudi vprašal, koliko se zdaj zasluži doma, če je kaj prostih delovnih mest v IMV, pa v tovarni zdravil KRKA, v BELTU in DANI, če CELULOZA v KriScem „še kaj gor’ jemlje ...“ in podobno. Ne . morem mimo besed, ki jih je o tem težkem vprašanju zdaj že dvakrat zapisal Beno Zupančič v svojih zanimivih podlistkih v nedelj*^ skem DELU. Tokrat je med drugim ponovil: „ .. Dokler ne bodo imeli združeno delo in njegovi delavd veliko več besede v gmotni in vsakršni politiki družbe, ne bomo uspešneje razvozljali nekaterih družbenih vozlov, med njimi tudi tistih ne, ki se tičejo odhajanja naših ljudi na tuje oziroma naše tuk^šnje skrbi zanje, ko so že enkrat tam. Tega seveda ni mogoče doseči ne z obtoževanjem, ne z obsojanjem, ne s prenarejanjem dejstev po kakrSriih koli željah, ne z jalovimi tolažbami, ampak samo z zelo stvarnim družbenim prizadevanjem predvsem delavcev samih. Vprašali boste: s kakšnim? S prizadevanjem, ki bo spreminjalo in spremenilo dano stanje. Dano stai^e ^ede delavcev pa za zdaj še zmeraj označuje tudi precejšnja mera družbenega paternalizma oziroma vsakršnega dušebrižništva tistih, ki nikoli ne dobijo samo 80-odstotnega dohodka. Dokler bomo taki do delavcev doma, bomo tudi do onih na tujem, oni pa do nas — do vseh tistih, ki si dovoljujemo misliti in želeti v njihovem imenu .. In nikar ne pozabimo: brez uresničitve lepih sklepov, kakršne znamo pri nas zares dobro sestavjjati, ne bo nobene koristi. Ljudje odhi^ajo v tujino predvsetii zato, da bi dobili delo in zaslužek. Rezervna „delovna armada" v Jugoslaviji je znašala po uradnih cenitvah predlanskim milijon in 115.000 oseb. To seveda niso brezposelni; iskanje boyšega kosa kruha pa jc mnoge izmed njh v zadi\jih dveh letih že zaneslo na tuje, tako da živi zunaj precej nad 600 000 naših delavcev in delavk, kot nam potrjuje lansko ljudsko štetje v Jugoslaviji. vprašanje zaslužkov. Zanimivo pa je tudi to in se v Nemčiji tudi že dogaja, da tudi naš delavec prodre v strukturo podjetja, da postane mojster, preddelavec ali kaj podobn^a. Na splošno so to seveda še vedno le izjemni primeri. Naš delavec še vedno služi v bistvu za tisto, kar Nemec več noče delati, ali pa dela v strokah, kjer enostavno ni dovolj delavcev (kovinska, gradbena dejavnost itd.), kjer je bila tudi ekspanzija tako močna, da delavcev enostavno niso imdi. Pri tem pa menim, da to še ni normalno kroženje delovne sile, pri čemer naj bi bila osnovna korist na naši strani (pridobitev discipline, tehničnih novosti in podobno, ker naši ljudje dostikrat do teh stvari skorajda ne pridejo. Poznam morda kakih 100 primerov, da se to dogaja, na splošno pa vendarle še ne ali pa le z omejitvijo. Potemtakem gre tu res za izrazit čisti polkolonialni uvoz delovne sile zaradi potreb, ki tukaj so. • Ma^až Jančar, vicekonzul v Stuttgartu, dobro pozna števil-.na vprašanja naših delavcev v tujini Najboljši plačniki davicov... Nemška država ima kot država ogromne koristi od tujih delavcev, saj so najboljši plačniki davkov, od katerih pa potem zelo malo dobijo nazaj. Najmanj bolni ljudje med vsemi drugimi delavci in med Nemci so prav Jugoslovani: v praksi ogromno pri^evajo za nemško socialno zavarovanje. To so ljudje, ki so dostikrat zaposleni pod svojimi kvalifikacijami ali po domače: nekvalificirano delo opravljajo kot kvalificirani delavci in podobno. To vprašanje je zdo široko.“ - Tovariš vicekonzul, včasih se mi zdi, da dama preveč sentimentalno gledamo na vprašanja mednarodnega tiga delovne sile, čeprav je jasno (in tega se naša skupnost zaveda), da je naša bodočnost v odpiranju k razvitemu delu svetovne skupnosti. Zapiranje ^vase bi zavrto rast proizvajalnih sil; zaostajanje v razvoju tehnologije in na drugih področjih povzroča nestabilnost v go^odarskem in družbenem razvoju. Drži torej ocena, da smo pri vključevanju v evropski in svetovni razvoj šele na začetku — pa vendarle naletimo doma kaj pogostokrat na skoraj jokavo stališče, češ „kaj bo z vsemi temi delavci, kaj bo z nami, ko vendarle odhaja tol^o ljudi v tujino!" Kako gledate na vprašanje s praktične plati? »Dokler bodo take razlike...« „Menim, da je na žalost vprašanje našega stališča pri tem pojavu zelo irelevantno. Dokler obstajajo take razlike v nagrajevanju, delno pa tudi v kadrovski politiki, čeprav je topo mojem mnenju drugotnega pomena, zlasti pri položaju delavcev, bo še vedno prihajalo do izsdjevanja. Stvar lahko administrativno ali politično postavimo na glavo, tju^je bodo odhajali, če bo za to delovno silo Nemčija imela interes. Kakršnokoli zapiranje mej je škodljivo in neučinkovito. Ko je bilo prepovedano hoditi ven, so ljudje bežali čez mejo; ko je dovoljeno, gredo kot turisti. Ce ima nemška država interes, bo našla ustrezen paragraf, da jih bo zaposlila, tudi če bomo imeli mi kaj proti. Ce takega interesa ali potrebe v Nemčiji ne bo, bo država našla paragraf, s katerim bo zaprla kakr 23. morca 1972 DOLENJSKI LIST / kultura in izobra- ževanje Mladinsko gledališče v Kočevju so 16. maica sprejeli letošnji delovni načrt in srednjeročni načrt kulturnega razvoja v občini Ta predvideva ureditev dvoran in odrov ter ustanovitev mladinsk^a gledališča. Kader bodo štipendirali. Greta Pečnik v trebonjski galeriji Zvedeli smo, da bo Greta Pečnik, znana naivna slikarka iz Pirana, 1. aprila odprla samostojno razstavo v trebanjski galeriji sodobne naivne umetnosti. Razstava bo združena s kulturno prireditvijo, za dela ene redkih slovenskih dikark-naivk pa vlada že zdaj precejšnje zanimanje. Medaljer Novomeška občinska skupščina je darovala Studijski knjižnici Mirana Jarca pomembno delo o novomeškem medaljeiju Francu Andreju Šegi. Knjiga je lani izšla v Muenchnu in je delo Paula Grotenmeyerja. Obsega 53 tekstovnih strani in 94 Se-govih del - medalj, seveda reprudu-ciranih. Odlično delo prav kliče k prevodu v slovenščino. Sega je živel od 1711 do 1787. Knez - še ta mesec Pri mariborskih Obzorjih oziroma Dolenjski založbi bo predvidoma v marcu izšlo „Novo mesto v pradav-nini“ Toneta Kneza. Avtor, arheolog in kustos Dolenjske^ muzeja v Novem mestu, je v knjigi na poljuden način popisal življenje in delo staroselcev rta tleh današnjega Novega mesta, kakor sta se mu razgrnili ob arheoloških izkopavanjih in izsledkih. Velja poudariti, da je do mnogih v knjigi predstavljenih spoznanj Tone Knez prišel sam, ko je leta in leta izkopaval stara grobišča na novomeških tleh. v tem obnovljenem grajskem stolpu bodo iqedili muzejsko zbifko NOB. Letos ali prihodnje leto - to je še vprašanje. (Foto; I. Zoran) 2U2EMBERKU ZA 30-LETNIC0 PRVE OSVOBODITVE: Muzejsko zbirko in knjigo Novo »podružnico« Dolenjskega muzeja noj bi odprli v obnovljenem grajskem stolpu - Računajo, da se jim tisti, od katerih pričakujejo pomoč, ne bodo izneverili - Zgled suhokrojinskih kmetovalcev ^ " > Gost iz Argentine drevi v Novem mestu Nocoj ob 1930 bo v dvorani Dolenjske galerije koncertiral arKntindd [^nist Hector PeUa. Na ^oredu bodo Beethovnova, Ginaste- rova in Chopinova dela. \___________L______________^ ,,ZAPRTA“ KNJIGA 2e dve leti leži knjiga o Kočevski, ki jo je napisal umetnostni zgodovinar Stane Bernik, „zaprta'' v zabojih nekje v Ljubljani. Vzrok je, da občinska skupščina Kočevje dolguje za njeno izdajo okoli 10.000 din. Kul- turna skupnost Koč^e je predlagala Zavodu za ^omeniško varstvo, ki hrani te knjige, naj bi jih dal v prodajo knjigarni Državne založbe v Kočevju. Ne bi bHo napačno, če bi prevzela prodajo tudi prodajalna )ominkov Turističnega društva Ko- čevje, ki je uspešno razprodala tudi knjigo Kočevsko-zemljmisni, zgodovinski in umetnostno-kulturni oris kočevskega okraja, kije izšla 1956. Zamisel o ureditvi krajevne muzejske zbirke NOB v Žužemberku je stara že dobrih petnajst let. Leta 1956 je Glavni odbor ZB NOV Slovenije sklenil, nxyič podali v šolo svoje otrćlu,fajt namenjeno predavanje „Mcm litok Je. postal šolar*. Pod okriljem osnovne tole in Zapuščina Cirila Peričeva je darovala novomeški* Studijski knjižnici Mirana Jarca vso literarno zapuščino svojega brata pesnika PsvIa Golie. V zapuščini so: osebni dokumenti, pesmi, igre, Goliovi prevodi tujih del v slovenščino in drugo gradhro. S tem darom se je knjižnična rokopisna zbirka zelo obogatila. Izbor rokopisov bo knjižnica razstavfla jeseni v Goliovem rojstnem kraju v Trebnjem, ko bo trebanjska občina med svojimi kulturnimi dnevi počastila 85-letnico rojstva pokojnega slovenskega pesnika in dramatika Pavla Golie. Za dragoceni dar se knjižnica Cirili Peri-^Čevi iskreno zahvaljuje. delavske univerze bodo predavali znani pedagogi in psihologi. „KLOPOTCr* V KRSKEM - Minuli petek so Novomeščani ponovili v Krškem Bajčevo satirično lepljenko „Klopotci". V ponedeljek zvečer so delo ponovili tudi na novomeškem odru. „VELIKI ATLAS“ IZSEL - Pred kratkim je v nakladi 50.000 izvodov izšel pri Mladinski knjigi „Veliki atlas sveta“. Založba je izid tega pomembnega dela pospremila s tiskovno konferenco včeraj dopoldne. OBNOVA ODROV - V letošnji načrt je črnomaljska kulturna skupnost vpisala tudi obnovo oziroma ureditev podeželskih odrov. Menjjo, da je to nujno napraviti, če žel(jo, da se bo kulturna dejavnost še bolj razširila. JUTRI CELOVEČERNI KONCERT - V okviru sodelovanja hrvaških in slovenskSi občin na obeh straneh Kolpe bosta Karlovški in Dolei\jski oktet priredila jutri ob 19.30 v Domu kulture v Novem mestu celovečerni koncert. Vak oktet je priprava devet domačih in umetnih pesmi. Gostje iz Karlovca bodo zapeli naslednje: J. Hatze „Na vrelu bratstva", J. Vrhovski „Kradem ti se“, R. Simoniti „A ća? D. Passek „Nagdjček“, R. Taclik „K^“, V. Paljetak ,J;ala“, Hrazdida „Ej, uhnjem“, Slavjanski „Tari bari“ in R. Gobec ,J*esem o svobodi**. Dolenjski oktet pa je pripravil pesmi: .M. Tomc „Mi smo Dolenjci**, V. Mirk „Na tigu“, F. Venturini ,Xovska** in ,.Nocoj pa. oh, nocoj**, J. Aljaž „Triglav**, V. Mirk „Kolo“, I. Rijavec „Ob Kolpi**, J, Verbič „Vasovalec** in V. Vodopivec „Žabe**. Spored bo napovedoval ToniGašperič iz Metlike. Krajevna skupnost Žužemberk ne bo mogla zbrati teh sredstev sama, zato bo nujno iskati pomoč pri republiški, kulturni in občinski skupnosti ter pri gospodarskih organizacijah. Krajevna skupnost ima v letošnjem proračunu v ta namen predvideno znatno vsoto. Izredno pomembno pa je, da ji je že 128 kmetov s tega področja pismeno potrdilo, da bodo za obnovo gradu dali prispevek v lesu. Z lesom bo pomagalo tudi GG Novo mesto. Ne glede na izredno prizadevnost vseh zainteresiranih pa do letošnjega 13. julija - krajevnega praznika Žužemberka - zaradi pomanjkanja de-naija še ne bo mogoče postaviti zbirke. Da pa tako pomemben jubilej ne bi minil preveč neopaženo, je pripravljalni odbor sklenil izdati vsaj kronologijo Žužemberka med NOB, ki bo opisala prvo osvoboditev Žužemberka 13. julija 1942. Bilansu bi uvod v bodočo monografgo o vlogi Žužemberka in njegove okolice med NOB. Franceta Smrketa-Jošta, domačina in prvega komandanta žu-žemberške komande mesta, ki je bila prva v Sloveniji, bo pripravljalni odbor zaprosil za sodelovanje pri sestavi omenjene publikacije. Do krajevnega praznika je nujno potrebno obnoviti tudi spomenik-na Cviblju, zaradi nepravilnega kritja, kar povzroča zamakanje, odpadajo napisne plošče, imena pa so močno zbledela. Načrti so izdelani, pripravljenosti domačinov za uresničitev ne manjka, ne bo pa šlo brez deleža širše družbene skupnosti: Kulturna skupnost Slovenije naj bi dala sredstva za restavracijska dela gradu, republiški odbor ZZB pa sredstva za izdajo publikacije in obnovitvena dela na spomeniku vseslovenskega pomena na Cviblju. ANTON STAMPOHAR KULTURA JE DOMA NA DVORU čeprav za napitnino Slavka Andrejčič: »Uspeh in zadoščenje, kadar se v dvorani zbere 300 ljudi!« „Sprašujete po nagradi za izvenšolsko delo? Eh, če je to nagrada? Lani smo dobile 900 din. Ob vsem tem, kar smo naredile, šc dobra napitnina ni. Pa še ta denar smo prej izločile iz vsote za osebne dohodke, tako da smo se v resnici nagrajevale s svojim denarjem.** Slavka Andrejčič, vodja podružnične šole na Dvoru, pravi, da bi učiteljice delale, čeprav ^ te „napitnine** ne bi bilo. „Rekle smo, da bi to kar pustile, se vs^ razburjale ne bi. Ne rečem, da se ne bi pehale šc z večjim veseljem, ko bi pričakovale pošteno nagrado, recimo od TIS.** . „Vas torej ni potrebno priganjati? *‘ „Ne, to pa ne. Smo pač same ženske in nas v delo ni treba riniti. Naše delo je najbolj popla čano, če pride uspeh. Ta pa je vselej’, kadar kaj priredimo. Ljudje šolske prireditve radi obiskujejo in nemalokrat se v malo dvorano natlači po 300 obiskovalcev: vse mlado in staro, kmetje, delavci, starši, poročeni, neporočeni, iz vseh vasi v okolici Dvora se zbero.‘* „Kaj pa najraje sprejmejo? ‘* „Glasbene nastope in igre. V našem kraju tega ni na pretek, kar pa imamo, pretežno priredi šola. Včasih se zgane mladina, ali to je zelo redko. Sicer pa se dvorana napolni, naj 'so na sporedu lutke ali film aJi proslava.** „Sola je torej za vse? ** „Tako bo. Prepričana sem, da je vseeno, ‘ali je ta šola popolna ali samo podružnica. Naloge, dolžnosti — so enake. Potrebe ne vprašajo, kako velik si, ampak, kaj znaš in zmoreš.** „Kako bi sprejeli uvedbo kulturnega dne, o čemer razpravljajo v zadnjem času? ‘* Ce naj bi bil to samo prost dan, sem proti. Pri nas imamo navadno take dneve ob prostih sobotah: enkrat ali dvakrat na leto popeljemo učence h gleda- liški predstavi v Ljubljano in prirejamo izlete v kraje, kjer so se rodili znani mo^e.*‘ ,J^a čigave stroške gre vse to? “ „Plačajo otroci oziroma njihovi starši, nek^j primakne šola. Starši radi dajo, ne spomnim se primera, da bi se kje zataknilo.** „Kakšni časi se sicer obetajo vaši podružnici? ** ,,Letos imamo 101 učenca. Število otrok se povečuje. Kraj je napredoval, deloma tudi po zaslugi industrije, ki se je razvila in zadržala ljudi doma. Res pa je, da se najbrž nikoli ne bomo znebili dvoizmenskega pouka.** I. ZORAN SemISka osemletka nd eni strani prldobjva, na drugi izgublja - Manjka predmetnih učiteljev Kar 357 otrok iz semiške osnovne šole je letošnjo zimo prebilo na toplem. Močno se pozna, da je šola dobila centralno kurjavo, prav tako Otroci iz podružnične šole Strekljevec, kjer tudi čutijo upadanje števila šolaijev. (Foto: R. Bačer) POTA DO BRALCA Koliko krije zemlja Ob samozaložbi Pesmi in povesti Ane Gale pa TVD Partizan, kjer imajo otroci pouk telesne vzgoje. To je ena velikih pridobitev za šolo v zadnjih letih, veljala pa je 330.000 din. K stroškom za napeljavo centralne je spet pomagala tovarna Iskra z znatnim prispevkom,pomagalo je podjetje Pionir, ostali denar pa je zbrala šola s posojilom temeljne izobraževalne skupnosti. Napredek, dosežen v izbojljšanih delovnih pogojih se pozna pri uspehu. Ob koncu polletja so imeli na Šoli 78-odstoten lični uspeh, pri čemer so bili najboljši učenci prvih razredov z 92 odstotki pozitivnih ocen, najslabši pa so bili sedmošolci z 61-odstotnim uspehom. Pri njih ni toliko drugih težav kot pubertetniška neugnanost. K razmeroma dobremu uspehu za šolo, ki ima kar 150 v®začev iz oko-bških vasi, je pripomogel dopolnilni pouk. Prav tako se pozna vpliv male šole, ki so jo obiskovali predšolski otroci. Veijetno je tu vzrok, da tudi nova matematika za cicibanc ni bav-bav, pač pa eden najljubšiii predmetov. Med dve poglavitni težavi, s katerimi se šola srečuje, sodita: pomanjkanje predmetnih učiteljev in pa zmanjševanje števila otrok na podružničnih Šolah. Pomanjkanje učiteljev je znan problem vseh manjših krajev, v Semiču prihaja do izraza toliko bolj, ker manjka učiteljskih stanovanj. Trenutno so ostali brez strokovnjaka za pou|c matematike in fizike, utegne pa sc zgoditi, da bo šc kdo ušel na boljše. R. BACER Iz literarne zgodovine vemo, da je začetnik slovenskega slovstva Primož Trubar, Dolenjec z Raščice, umrl „nekje“ na Nemškem in da je tam tudi pokopan. Le natančnejši razlagalec njegovega življenja bo pristavil, da je grob začetnika našega slovstva v Derendingenu, K Trubarju danes nekakšnem predmestju Tuebingena, ki spominja na novomeški breg. Trubar počiva ob samem zidu tamkajšnje protestantske cerkve, njegov nob označuje velik železen križ, medtem ko je plošča z originalnega nagrobnika vzidana v notranjosti cerkve. Pastor Walter Doettling slovenskim obiskovalcem vselej z veseljem pokaže zadnji dom našega slavnega rojaka. Teže je .bilo slabemu poznavalcu ta krej najti. Poslej ne bo več tako: pastor Doettling je poskrbel, da ob prihodu v Tuebin^n opozorijo pripeka na Trubarjev grob kažipoti. V Nemčiji je veliko naših ljudi na delu, nem^o jih obišče tudi zadnje Trubeijevo zatočišče, ne da bi to vedeli. Zd^ jih bodo na to spomnili kažipoti. J: JUST iale, pb rodu iz Gro-ipUega, po predvojnem peda-oškem delu dobro znane v Ob koncu lanskega leta so izšle v samozaložbi profesora ljubljanske pedagoške akademije Milana Dekana „Pesmi in povesti" Ane Ga Leskovcu pri Krškem in Sevnici. Deset let je trajalo prizadevanje prof. Dolgana, da je literarna zapuščina te žrtve slovenskega domobranstva zagledala luč sveta v knjižni obliki. Literarno zapuščino Ane Gale je hranila njena sestra Minka - upokojena učiteljica v Sevnici. „Ko je bilo vse priprav^eno za tisk,** sc „ni bilo ipv^ntnja zalon^a ne pri Mlaci Borcu. Prof. obil ediHi prispevek v dinski knjin niti i>d Borcu. Prof Dolgan ie dobil ediHi pi . ^osupeljski tovarni Moivbz, kjer je med vojno delala koi delavka tudi Ana, ostalo - 24 tiso^^ov je moral prispevati sam - v iiii> nu domovine, kot je zapisano na naslovni strani.** „Ana Gale je med službovanjem v Sevnici pripravljala izdajo svojih pesmi, vse pa je prehitela vojna. Ko je v življenjepis, kot so jih terjale nemške oblasti, napisala, da je Slovenka, ni imela v Sevnici več kaj iskati. Obe sta se }y ' A\ PROLETARSKA DRUŽINA - Ana Gale je ob pesmih risala tudi ilustracije. zatekli na dom v Grosuplje. Ko so Nemci dobili v roke sliko kulturniške skupine Cankarjevega bataljona, so na njej prepoznali tudi brata Jožeta. Hišo so vedno znova In znova preiskovali, zato sta sestri Anino literarno delo zvili v steklenice, jih zalili z voskom in zakopali v ktetl. Vseeno je skortu pok)vico spisov uničila vlaga, med drugim večino del, ki jih je Ana pisala ob terenskem delu. Literarno podobo tistega časa bi lahko razkril Anin dnevnik, vendar je bil tudi ta uničen.** „Kar je ostalo,“ pravi Minka Gale, ,Je verno objavljeno v Dolgovi izdaji.“ Kako je prof. Dolgan prišel v stik z Aninim delom? „Le dvoje pesmi je našel pri svoji materi, pritegnile so ga m prišel je iskat še druge.** kaže, da je Anina beseda bral-Qem všeč, saj je naklada že skoraj pošla. Milan Dolgan postavlja Anino pesniško izročilo ob Kajuhovega, s tem, da Ana zajema bolj družbeno In osebno dogajanje. A. ŽELEZNIK 8 1)01 \ NJSKI I IM Stran uredil: IVAN ZORAN St 12 (1H7) - 23. marca 1972 IZVSEH STRANI METLIKA — .Trenutno je v mladinsko oiganizacqo vključenih 1100 i mladincev in mladink. V nedelo je ' bil tudi ustanovni zbor mestnega mladinskega aktiva, ki je bil pr^ leti eden najbolj delavnih. Izvolili so 15-članski odbor in se pogovorili o delu v prihodnje. (R. B.) ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU -Borci X. ^ub^anske SNOUB so pri-- pravili za gojence Dijaškega doma Majde Sile izlet v neznano. Borci in mladina se bodo udeležili te akcge v {^rilu. (J. S.) KRŠKO - Komisija za obve-Sčame in propagando pri občinski konferenci ZMS bo te pripravila posebne informacije, v katerih bodo mladinska vodstva seznanili z dejav-nos^o krške mladin^ Predsednik komisije je novinar Živko Sebek. ADLESiCI — Mladinska folklorna skupina, kije letos začela pospešeno delati, je nastopila že na treh lokalnih prireditvah. Prizadevni pa so tudi mLuii tamburaši (R. B.) KRŠKO - Dan mladosti in 80.; obletnico rojstva maršala Tita bodo krški mladinci proslavili tako, da bodo pr^ravili ve^^o osrednjo proslavo s parado, ki bo 25. maja v Krškem. Te dni se je sestal tudi poseben odbor, ki pripravlja program, * proslavljanja. (S. D.) METU^ - Aktiv ZMS v tovarni BETI pr^ravlja seminar za mladino, kjer bodo govoriti o vklju-I čevaniu mladih v samouprav^anje in i o medsebojnih odnosih. (R. B.) PLANINA NAD SEVNICO -Mladina iz Sevnice, Krškega, Brežic, šmaija. Laškega in Šentjuga se bo udeld^ vriiEe pcoslsve, ki bo na Planini 2. jvlia. ^Sertito mladih bo flo po poteb iLoiJtMkgiga odreda do mesta proslave, k^ jim bo govoril ' komandant Koganskega odreda. Marian Jerina. (S. K.) KOCEVJE - Na šahovskeih tui^' noju T Kočei)ju, 1^ ^Jp ^1 skipo, nutopa pioi^ev. Doslej naidaljša partjjja je trajal 54 potez, odigrala sta jo Rajsar in Dulmin, 1 je Pednji (J. P.) LO - Čeprav še ni uradno potijeno, je .skoraj gotovo, da bo zvezna štafeta letos tekla tiidi skozi krško občino. (L. K.) NOVO MESTO - V soboto, 25. marca, bo na novomeški osnovni šoli Grm pionirsko šolsko šahovsko mvenstvo za posameznike, kjer lahko igrajo učenci z nalih (J. P.) ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU -Gojenci in vodstvo Dija&ega dom» Majde Šilc v Šmihelu bo v aprilu organizator Domiade, kjer se bodo srečali športniki in kulturniki iz vseh dijaških domov Stovenge. (M. C.) nasi znanci Jakac in nitgov »vtt ’PKUSL'AVlLl DAN TTAJDEIILC Televizor — darilo mladini Borci X. ljubljanske SNOUB so podarili gojencem Dijaškega doma Majde Šilc v Šmihelu pri Novem mestu televizor - Uk partizanke Majde še živi v Dijaškem domu Majde Šilc v Šmihelu pri Novem mestu so 18. marca zvečer v prisotnosti gojencev, borcev X. ljubljanske SNOUB, VDV in I. SAB ter številnih dru^ gostov proslavili dan narodnega heroja Majde Šilc. Ob tej priložnosti so gojenci dijaškega doma pripravili izviren in prepričfliv recital, s katerim so prikazali revolucionarno vrenje med Savo in Kolpo, ki je imelo velik odmev v vsem našem narodnoosvobodilnem boju. Med fflmi. ki Jih Je 17. marca v Novem mestu predvajala ljub-(jandca VIBA pod pokroviteljstvom novomeškega Novoteksa na malem festivalu kratkom e-tražnfli dokumentarnih, risanih in propagandni filmov, je med d^imi vzbudil posebno pozornost tudi film o novomeškem rojaku, akademskem slikaiju Boži-dulu Jakcu. Film prikazuje v vsej svoji prepričljivosti in izvirnosti umetniško pot t^a našega velOcega umetnika, ki mu Je posebno črto v r\Je|ovem velikem in bogatem ustvarjalnem delu potegnila podoba dežele, v kateri se je rodil, doživljal njeno usodo in Ji ostal zvest vse do današnjih dni. Čeprav Je obredel veliko sveta, ga tudi do dobra ^ocnal in upodabljal, se le naj-n^e vrača med dolei\jske gričke in h Krki, kije neizčrpna zakladnica njegovh umetniških izpo- Vyedi Na začetku proslave je upravnik doma Tone ^a izročil -nagrade desetim naj'bolj delavnim in požrtvovalnim mladincem ter dal lepa knjižna darila vsem 52 gojencem-Drigadir-jem te^ dijaškega doma, ki so med počitnicami pomagali pri obnovitvenih delih v domu. Nato je mladino pozdravil predsednik občinske konference ZMS Novo mesto Drago Milojevič'in se spomnil lika mlade partizanke M»-dVšilc. Od gostov je govoril Vladimir Šenk-Gaber. Spregovoril je o pomembnem deležu mladih pri graditvi naše družbe in prenašanju revo- lucionarnih teženj, ki ne.smejo ostati samo prazne fraze. Spodbudil je mlade, da kritično ocenjujejo vsa dogajanja v naši družbi in po svojih močeh prispevno h graditvi lepše in svetlejše _l»do&ostL Kot vsako leto, so se tudi letos spet izkazali |x)rci X. ^ubljanske brigade: gojencem so podarili televizor v zahvalo za njihovo plodno delo. V imenu gojencev se je tovarišu Gabru zahvalila dgakinja Irma Antončič in obljubila, da bodo mladi znali ceniti delež borcev v skupnih prizadevanjih, da ustvarimo srečnejši in pravičnejši svet. S. DOKL Za vse naj sveti sonce! Krško posebno šolo obiskuje 83 otrok, ki so dobili boljše delovne pogoje komaj lansko jesen Posebna šola v Krškem je s preselitvijo videmske osnovne soie v nove prostore lansko jesen dobila boljše delovne pogoje. Prej so se otroci, ki potrebujejo posebno skrb in pozornost prosvetnih delavcev, stiskali v stanovanjskem bloku. Zdaj im^o zgradbo na Vidmu, kjer še marsik^ manjka, vendar so prepričani, da bodo kmalu na zeleni veji. Enakega mnenja je tudi mlada defektok>gitya Nada Resnik, ki se že več let ukvarja s posebnim šolstvom. - Kako to, da ste se odločili za ta precej zahtevni poklic? ,JCo sem konč^ učiteljišče, sem naprej poučevala eno leto v Mokronogu. rotem sem se preselila v Ki&o, tu pa se mi je ponudila pri- ložnost delati v posebni Solf. Na za-> četku sem se bala, da bom brez iz-kušeiy težko shajala, zlasti ker ti otroci potrebujejo precej več kot drugi. Vendar sem se takoj privadila, da defektologije ne bom zapustila. Posvetila sem se tudi študiju, zbrala precej znanja in zdaj sem zelo zado-voljna.“ - Kaj pa delovni poMji? ,JPrej smo delali v težkih pogojih. Tudi sedaj ni vse tako, kot bi moralo uiti, vendar smo s pridobitvijo novih prostorov dobili lepe možnosti za nadaljnji razvoj. Usposobili bomo stavbo, ki potrebuje temeljito preureditev, potrebovali bi še tehnično delavnico, učne pripomočke, končno pa je tudi premalo učnih moči.“ - Kakšni so kaj uspehi dela z vašimi gojenci? „Trdno sem prepričana, da jih bomo pripravili za dobre proizvajalce. Menim da jim bo sijalo enako toplo sonce kot drugim otrokom, zlasti še, ker čutimo vso podporo krških delovnih organizacij, ki jem- ljejo naše gojence na prakso in nam tako pomagajo. Večini bomo pomagali, da si l^do sami re2:ali kruh.“ - Kaj pa skrb staršev? „Vsi se res ne zanimajo za svoje otroke. Takim skušamo biti vzgoji-tdji in starši hkrati. Najbolj me boli, da nekatere naše učence neodgovorni ljudje zmerjajo z bebci in podobnimi neprimernimi izrazi." - Kako je z vašim izpopolnjevanjem? „Študirala sem defektologijo in bom kmalu končala izredni študy. Poroji za študij niso bili ravno n^-boljši, 2lasti mi je primanjkovalo časa, s^j je ob težkem delu na šoli res težko vzeti še knjige v roJce.“ - Kakšno mnenje imate o tem, da smo ukinili učiteljišča? ,3tanje na naših šolah je najbolj veren dokaz za trditev, da je bila storjena velika napaka. V Krškem boste težko našli mladega prosvetnega delavca, ki bi imel manj kot 25 let.“ S. DOKL Na predavanju 40 mladih Prejšnji teden je v sejni dvorani občinske skupščine v Novem mestu predaval o rasti slovenskem knjižnega in časnikarske^ jezika Tone Gošnik, glavni urednik Dolenjskega lista. Zanimivo predavanje je poslušalo nad 40 članov novomeškega aktiva mladih novinarjev, ki so prišli na predavanje iz nekaterih srednjih in osnovnih šol iz Novega mesta,. Otočca, Žužemberka, Smaijete, Mirne peči, Stopič, iz Novoteksa, SGP Pioniija in Krke ter iz nekaterih mladinskih aktivov. Za.popestritev so slušatelji ob koncu dveurnega predavanja napisali še poljudno vest o resničnem dnevnem dogodku, kar je bilo zelo zanimivo. Kmalu bo aktiv mladih novinaijev pripravil drugo tako predavanje, na katerem bo o novinarskih zvrsteh spet govoril Tone Gošnik. J. PEZELJ SAMO EN KURIR JE PRINESEL SPOROČILO Zmagala je obramba mesta Na prvi pogled nedolžno Igro, v resnici potresno poglavje Iz taborniškega programa za sploSnI ljudski odpor v nedeljski taborniški terenski igri je sodelovalo več kot 130 članov novomeškega odreda gorjanskih ^abomikov. Točno ob 9. uri do-i poldne je pod nebo zaplavala rdeča' ^eta - znak za začetek akcqe. Osem kuririev se je skušalo prebiti skozi obroč patrulj okrog mesta na „osvobojeno ozem^“, kjer so jih čakala ^ta sporočila, ki jih je bilo treba še pred ll. uro spraviti ^t v mesto. Iratrole obrambe so imele polne roke dela, in ne zaman: prestreže so kar 5 kurirjev, katerih edini razpoznavni znak je bil žig na < levem zapestju. En sam kurir, tabornik Retelj, je z duhovito zvijačo (levo roko si je dal poviti v mavec) prinesel ročilo & pred 10. uro na cilj. Mi- mogrede pa je še fotonaflral komandanta patrol! Sporočilo je imel skrito v rezervnem rotoaparatu. Pri postavitvi obroča patrol in po resnosti i^ so se najbolje odrezali medvedki in čebelice iz bršlinske fole. V akciji je sodelovalo Tuai 3 vojakov novomeške garnizije JLA, ki so odlično orgwizuali radijsko zvezo med posameznimi odseki obrambe in vodstvi igre. Po končani igri je prof. Marjan Dobovšek, ki je igro pripravil, zbranim tabornikom razlog potek in uspeh igre, starešina odreda Tone Gošnik pa se je tabornikom in vojakom zahvalil za lepo udeležbo in prizadevnost. m. SLALOM MED AVTOMOBIU-AU IZZIVANJE SMRTI! V nedeljo, 19. marca, popoldne, ko Je lepo »omladansko sonce spravilo ljuDiteUe prebujajoče se narave v Gorjance in ko so se po gorjanski cesti valile kolone avtomobilov, sije skupina deklet in en fant (v starosti od 5 do 10 let), verjetno doma s Težke vode, omislfla dirkanje po asfaltni cesti s kolesi. Samo prisebnosti voznika osebnega avtomobila se moramo zahvaliti, da se ni pod kolesi znašla deklica z rdečim trakom v laseh, ki ni bila nič kaj vešča na kolejU. Ravno tako je za las ušel nesreči fantič, star kakšnih šest let, ki je prečkal cesto. Starši, zakaj puščate otroke na cesto, ko je ta že tako pretesna za povečani nedeljski promet? S. D. PLANICA VABI IN PRIČAKUJE »Orli Planice« lovci daljav Planica pričakuje rekorden obisk - Nastopajo največja imena svetovnega skakalnega športa - Jubilej naše RTV - Kdo bo svetovni prvak? prvenstvo velikanki težav s sn^om. Zadnje dni je močno sonce skorajdo kosti'obralo velikanko, vendar prizadevni organizatoiji zagotavljajo, da bodo skakalnico do petka u^sobili. V Planici se bodo zbrala' res najboljša imena svetovn^ smučarskega skakaln^ vrha. Med tekmu-jočnni bodo tudi olimpijski zma^ valci, saj bodo na zaletišču najboljši Japcmci, Cehoslovaki, Poljaki, Rusi in skakdci s severa, ki so že vrsto let med najbo^šimi Tudi naših skakalcev ni podcenjevati: Danflo Pudgar, Maijan Mesec in Peter Šte?ančič, ki si že nekaj dni nabirajo izkušnje na stari planiški velikanki, utegnejo presenetiti, čeprav v t^o močni tekmi lahko posežejo po odličjih tudi skakalci, ki jih trenutno nihče ne prišteva med favorite. Za planiške polete je veliko zanimanje. Ce bo vreme ugodno, res lahko pričakujemo rekordno udeležbo. Tudi iz Dolenjske bo med obiskovalci te ^instvene prireditve veliko naših ^udl Pripravljeni so številni izleti, največ ljudi bo potovalo s posebnimi avtobusi. Tudi naša televizija, ki bo prenašala polete v barvah, slavi letos poseben jubilej. Pred več Irot desetimi leti se je namreč jugoslovanska RTV prvič vključila v mednarodni televizijski spored Evrovizije in tako opravila pionirsko poslan- stvo. Prepričani smo, da nam bodo tudi letos znali pričarati pravo vzdu^e, ki ga bo nudila naša Planica. Na planiški prireditvi bodo sodelovali tudi novinaiji Dolenjskega lista, zato bomo več zanimivosti izpod skakalnice objavili prihodnji teden f Prlznonje tudi za Kostelca Ob SO-letnk:i atletske zveze Jugodavije, ki so jo pred mesecem praznovali v Celju, je med dolenjskimi ^ortniki in športnimi delavci prejel plaketo tudi državni reprezentant v kopju y^Metličan Ivan Kostelec. ^ ^ KRANJSKA GORA - V ugodnih vremenskih razmerah je bilo na 35-metrski skakalnici v Kranjski gori odprto prvenstvo Kranja za starej^ in mlaj K mladince ter pionirje, ni pioriiijih je nastopil tudi Sevničan Mihev in zasedel s 154,7 točke (25,5 in 25) peto mesto. (R. V.) IVIed boljšimi v Jugoslaviji Na občnem zboru krškega AMD so podelili 22 pis-. menih priznanj in 16 ličnih plaket Krško AMD lahko upravičeno štejemo med najbolj delovne tovrstne organizacije v državi Velik napredek so dosegli zlasti pri vključevanju članov v društra (lani so jih imeli več kot 700), kot tudi pri izvedbi programa. N^več so dose^ na tekmovalnem podro^u, saj imajo Krčani v speedwayu mladinskega in članskega -državnega prvaka. Svojim članom so nudili vel&o, zato se vozniki radi >^jučujejo v organizacijo. Člani kršk^a AMD so se zbrali na letnem občnem zboru 17. marca in ugotovili, da je bila dejavnost društva zelo plodna in da je društvo poznano že preko naših meja. Predsednik Vladimir Žagar je omenil v svojem referatu, da so sicer še pomanjkljivosti, vendar jih bodo skušali odpraviti že letos. Ugotovil je, da so Krčani najbolj ponosni na dejavnost športne sek-cqe, ki je najve'č dose^ na pod- Samo prvo mesto Novomeški košarkarji so na Dolenjskem dobili enakovredne tekmece: košarkaiji metliške Beti so z nekaterimi novimi močmi, ki so jih dobili iz Karlovca, postali močna ekipa. Da ne igr^o slabo, so dokazali že na dvth tekmah, ko so porazili košarkarje Novoteksa, ki bodo letos igrali v I. republiški ligi. Med najboij požrtvov^nimi košarkaiji Beti je Jego Jezerinac, ki je gonilna' moč te borbene ekipe, ki jo vodi trener Tone Pšeničnik. - Kako je s pripravami na bližnja tekmovanja? „Letos smo kar dobro začeli. Treniramo trikrat na teden. O^nali smo več prijateljskih tekem. Prepričan sem, da bomo do začetka tekmovanj v ligi dobro pripravljeni." - Kaj pa igralci? „Na vo|jo je 15 košarkaijev, ki smo vsi zaposleni v Beti. Da smo postali močn^ši, pa sta prispevala nove moči Cedo Popovič in Vlado Arbutina.“ - Kako bo v II. ligi? „Težko je biti prerok, vendar imam občutek, da bi mordi s tako ekipo osvojiti prvo mesto. Od ekip poznam samo Partizana iz Kočevja, ki bo letos tudi zaigral v naši ligi.“ - Kaj pa vodstvo košarkarskega kluba in navijači? - „Dokler nas bodo vodili in usmerjali ljudje,' kot so Zvonko Pavlovič, Jože Jankovič, Stane Mrvar, Tone Pšeničnik in drugi, sem prepričan, da bo vse v najlepšem redu. Metličani živijo z nami, upam, da jih ne bomo razočarali! TINE PETROV m i ^ ^ ^ ^ ročju speedwaya, kjer se lahko pohvalijo z dobrimi tekmovalci in z vzorno pripravljenimi prireditvamL Obljubil je, da se bodo še naprej prizadevali, da se speedway še tx>lj razširi in da Krško dejansko postane središče jugoslovanska speedwaya Krčani so občni zbor vzorno pri pravili. Vsem gostom so podarili po sebne značke društva. Za iuybb^ prizadevne in dolgoletne delavce so pripravili spominske plakete, ki jih je izdelal znani umetnik Vladimir Stoviček. Ob tej priložnosti so razvili društveni prapor, ki mu je botrovala tovarna celuloze. Poleg 22 pismenih priznanj so prejeli bronaste plakete: Maks Po-ga^, Jožko Seler in Jože Kolšek; srebrne: Ivan Zupančič, Franc ‘ Hrastnik, Tone Malus, Tone Medved, Cveto Bevk, Tone in Stane 2i-gMite, Peter Španovič, Vladimir Žagar in Franc Babič; zlate pa: Adolf Vanič st., Ivan Sterle in Franci Novak. S. DOKL BREŽICE PREVZELE VODSTVO V prvem kolu dolenjske kegljaške lige v borbenih igrah so bili doseženi naslednji izidi: Trebnje : Novo mesto 716:770, Krško : Rudar (Kanižarica) 783:691 in Brežice : Partizan JSevnica) 747:651. V vodstvu je ekipa Brežic, pred Krškim in Novim mestom. J. M. TRETJE MESTO ZA ODBOJKARICE Odbojkarice Novega mesta so v nedeljo sodelovale na di^em republiškem pokalnem turnirju za cla-nice na Ravnah. Sodelovalo je 9 ek^. Novomeščanke so osvojile prvo mesto v tretji skupini, tako da so igrale v finalu. V boju za prvo mesto so bile manj uspešne: izgubile so obe srečanji in tako zasedle tretje mesto. Končni vrstni red ravenska tumiga je naslednji: 1. Fužinar, 2. Ce^e, 3. Novo mesto, 4. Maribor itd. Uvrstitev po dveh tumi^ih pa je naslednja: 1. Fužinar, 2. Ce^e, 3. Novo mesto, 4. Maribor itd. zapoltoCke PREKRATKI! V nedeljo je bik) v Kopru 18. hitropotezno šahovsko prvenstvo slovenskih mestnih reprezentanc. Sodelovalo je 38 ekip, ki so igrale v štirih skupinah. Ekipa Kočevja seje uvrstila v prvo, to je najmočnejšo skupino, ostali dolenjski ekipi, Novo mesto in Krško, pa sta igrali v drugL Odlična ekipa Kočevja v postavi Osterman, Cimer, Praznik, Ivič, Gornik, Podkoritnik in Kamičnik je bila drum in je zaostala za zmagovalno ekipo Ljubljane le za pol točke. Vrstni red: 1. Ljubljana 47 točk, 2. Kočevje 46,5, 3. Domžale 43,5 itd. Kočevska šahista Osterman in Praznik pa sta bila nagrajena tudi kot najbo^ša i^lca na prvi oziroma tretji deski. Ekipa Novega mesta (U&, Sitar, Škerlj, Šporar, Istenič, Milič in Ščap) je bila prva v drugi skupini in je osvojila lep pokd, Krčani pa so bili četrti J. UDIR NOVO MESTO - Na prvenstvu Novega mesta v šahu vodi po devetem kolu Igor Pmko z 8 točka^ sledita Milič in Šporar 6,5 itd. (J.U.) KRMELJ - Na hitropotezna šar hovskem tumigu za marec "sta si Ervo mesto razdelila Šribar in Mar-ovič s 7 točkami sledijo Žitnik 6, Kos 5 itd. (B. D.) BREŽICE - Na osnovni šoli bratov Ribagev so organizirali prvenstvo šole v košarki Nastopilo je 30 ekip. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo. Vrstni red je bil naslednji: 8. razredi — 1. 8. a 6 točk; 7. razredi — 1. 7. c 6 točk. N^bo^ši strelci so bili: Rožman 36, Spolenak 35, Kalin 25, Makarovič 66, Vrstovšek 37, Stepinšek 27 itd. Skupno so do-se^ 536 košev. (P. R.) ŽUŽEMBERK — Hitropoteznega šahovskega tumiija se je udeležilo 10 igralcev.. Prvo mesto sta si razdelila Kosmina in Cemač (7). Sledijo Muhič, Brulec, Gričar, Suhadolnik, Ceme itd. (P. Š.) SENOVO - V pokalni nc^metni tekmi so nogometaši Rudarja po podaljšku s streljanjem enajstmetrovk prcmagali kršk^a Clelulozaija s 7:5. Tekma se je končala 2:2; rezultat se ni bremenil tudi po podaljških. (Ž.S) NOVO MESTO - Na občinskem prvenstvu v gimnastiki je nastopilo več kot 100 mladih tekmovalcev. Največ uspeha so^ irneli učenci osnovne šole Grm, s^ so zjviegsJj.v.. vseh štirih konkurencah. Končni vrstni red: pionirke — 1. M. Dokl (OŠ Grm) 38,55, 2. Zupančič (K. Rupena), 37,20 itd; ekipno: 1. OŠ Grm 183,8, 2. OŠ Katja Rupena 169,60; pioniiji: 1. Porenta (OŠ Gnh) 37,50, 2. do 3. Novak (ŽBK.) in Jankovič (Grm) 36,10 itd.; ekipno: 1. Grm 179,80, 2. OŠ Žužemberk 171,10 itd. (M. H.) ŠENTJERNEJ - Prdšiyo nedeljo 90 mlade namiznoteni^e igralke iz Sen^emeja nastopile v tekmovanju ^ n. slovenje republiške lige v Lendavi in zasedle tretje mesto. Za ekipo Šentjerneja so nastopile Vida Likar, Zdenka Gomizelj m Sonja Krvina. (J. K.) SEVNICA - Prijateljska rokometna tekma med Sevnico ia Krmeljem se je končala z 21:17 za domačine. Obe ekipi sta se predstavili v lepi luči (B. D.) NOVO MESTO - V drugem kolu občinske ke^aške lige so bili doseženi nasledi^ rezultati; Železničar: Krka 727:737, Iskra : Novoteks 663:689, Luknja Stari devet 690:668. Vodstvo sta prevzeli ekipi Luknje in Krke, ki imata štiri točke. Med posameznM je še vedno v vodstvu Slavko Dravinec, ki je podrl 198 keeljev. (J. M.) ŽUŽ^EMBERK - Tradicionalno srečanje semiških in žužemberških odbojkarwv je bilo tokrat v Žužemberku. Vsak kraj sta zastopali po dve ekipi Letos sta se nekol&o bolj odrezah ekipi domačinov. Končni vrstni red: 1. Partizan (Žbk.), 2. Islaa (Semič) L, 3. Islaa (Žbk.), 4. Iskra (Semič) II. (P. Š.) NOVO MESTO — Rokometaš novomeškega Laboda Pungerčič je določen za kandidata v r^dinsko re- ¥ubliško rokometno reprezentanco, b je lepo priznanje za t^ odličnega isdca. (J. K.) TREBNJE - Občinska strelska zveza je v okviru tekmovanja „Za zlato puščico“ pripravila strelsko tekmovanje, na katerem je streljalo 35 strelcev. Najboljši rezultat je dosegel Mirko Hrovat mi, ki je osvojil zlato puščico in naslov občinskega prvaka za 1972, Na drugem mestu je Mirko Hrovat st., na tretjem .^ojz Stane itd. (J. P.) KRŠKO - Na stadionu Matije Gubca bo letos oktobra veUka mednarodna speedway prireditev, na kateri bodo nastopili najbo^ši vozači sveta. Nastop bo takoj po končanem svetovnem prvenstvu. (J. K.) Smo v času števInSi šolskih občinskih, medobčinskih in celo republiških tekmovanj. Učenci osnovnih šol in srednješolci se potegujejo za sodelovanje na za-ključnSi, to Je rmubli^ih tekmovanjih, kjer delijo lepa priznanja in naslove. Na zaključnih prireditvah lahko sodelujejo tudi mladi Dolenjci, vendar je njihova udeležba še vedno negotova. Vodstva šol, ki imajo več udde-žencev v finalu, vedno bolj resno postavljajo vprašanje, kdo bo financiral uddežbo najboljših ekip. Šole za te namene nim^o denarja, zato računao na pomoč Ob ZTK ali TIŠ^. Na šolah menijo, da ne smejo biti kaznovani za to, če jim je u^do pri-^raviti medobčinske prvake! Stran uredil: SLAVKO DOKL DOLENJSKI UST „o, nebesa, kako je danes žena spet nasršena ...!“ ,^e, moj sin, tukajle mi pa marsikaj ni jasno .. / % „Hej — vi tam spodaj. takem vremenu se pa res ni treba kopati pri odprtem oknu!“ Nadoknaden praznik v konfekciji Lisca je bil za dan žena dela prost dan, a tudi ta ni bil zastonj, „zamujeni^ dan je bilo treba nadomestiti že na drugo prosto soboto, 18. marča. Dan žena je pač le 8. marca, kdo bi nanj pomislil še 10 dni pozneje? Dražba pa taka Sevniška občinska skupščina je razglasila dražbo za zakup rečnih obrežij. Kmečki očaki so se zbrali na dogovorjenih mestih, a kaj - ugotovili so, da je gostilničarka dobila svoje na občini že dan pred dražbo^. Kakor pač kdo... Zrak ali voda? šoferji se prebujajo, spomladansko vreme jih vabi na ceste. Zato jih je čedalje več tudi na bencinskih črpalkah. Lepo predstavo je v Novem mestu v soboto, 18. marca okrog 13.30 ure priredil voznik fiata 1100 novomeške registracije 113-87. Zračnica je bila premalo napihnjena. Poskuša in poskida, da bi iztisnil nekaj zraka v zračnico, pa je samo nekaj vode pricurljajo pod ventil Trudi se in trudi... ... dokler se hudomušno ne oglasi Petrolov mož, ki je pri sosedni črpalki točil bencin: „Hej, kaj ne vidite, da imamo samo vodo, kompresorja pa ne.. Živemu človeku se pač vse primeri! Y Posvečen kamen za komunista Razvedelo se je, da namerava župnijski urad prodati del kamenja od porušene cerkvice na Kamni gori pri Trebnjem ali Vini gorici, kot se temu zaselku tudi pravi V Trebnjem namerava več občanov, med njimi tudi članov Zveze komunistov, graditi stanovanjske hiše, kar seveda ni nič neobičajnega. Neobičajno pa je, da se je eden izmed članov ZK pri nas pozanimal, kako neki bi reagiral občinski komite ZK in če bi imel sitnosti v primeru, da bi kupil ta posvečeni kamen. Menda se ni zbal, da se bo potem spreobrnil? Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Gnoj v vinogradarstvu (Do zdaj) gnojilo se je po dolenjskih vinogradih prilično kaj malo. Speljavali so žitne pleve, koruzne storške ter koruznico in kaj malega plastja v vinograde. V prihodnosti pa na tako gnojitev ni misliti več ne smemo. Ameriška trta cepljena nam bode rodila le pri pravi gno-jitvi z živinskim gnojem, ali pa vsaj s tvarinami, katere imajo malo, ali pa kar nič slabšo redil-nost kakor živinski gnoj. (Zarad) razpora med deželnim predsednikom in deželnim glavarjem v Bukovini je razpuščen tamošnji deželni zbor. (Na R u s k e m) je jako mnogo gnjilega, zlasti med uradnikom. Ako pa kedo o tem jasno govori, ga preganjajo, ali celo zapro. Hočejo biti slepi. (Iz Velike Vasi) več let vže sprejemamo Vaše ,4)ol. Novice“, ali redko kedaj smo vam poročali. Dne 22. februarja ponoči se je zgodila pri nas grozna nesreča. Fant Gašpar Gril iz Velike Vasi je šel zvečer, ko je bil rožni venec odmolil, v drugo pol ure oddaljeno vas. Od Sv. Nikolaja pa so prišli v ravno tisto hišo trije fantje. Ko tega zagledajo, zapuste hišo ter Gašpaija na pot počakajo. Vračujočega se, mahne eden teh zlobnežev s krampom po glavi, da ubožec kar obleži. Zjutraj ob 4. uri so ga našli pobitega v snegu. Živel je samo še tri četrt ure. Gosposka ima hudobneže vže v roki. (Slovenska) gledališka predstava bo^e v saboto dne 19. t. m. v tukajšnjem „Narodnem domu“, predstavljal se bode pri nas prvikrat iz-' vrsten i^okaz v treh dejanjih ,Svetinova hči“. Uloge so dobro razdeljene in je upati obile udeležbe. (Maškarada) na pustni torek v naši čitalnici bila je dobro obiskana; posebno so bile dame obilo zastopane in v zares lepih kostumih in maskah, žal, da se o gospodih tako izraziti ne moremo. Obilo smehu privabil je „originalni** Grafofon. Zabava je bila zelo živahna in naredila lep konec obUnim in finim zabavam naše Čitalnice letošnji predpust. (N a j v a ž n i š i) je pač deželni zbor kraljevine češke. V mesto Prago obrača vse svoje oči; tu se ima obravnavati sprava med Nemci in Cehi. Toda ta sprava je po vladnej predlogi taka, da se je Nemci vesele, a Cehi boje; iz nje pač ne bode kruha. (Naprodaj) je 50 hektoUtrov zbrane zgodnje „Szekler semenske koruze“ katera tudi po rudeči detelji še lahko dozori. Obrodek od ha 60 do 80 hi po 85 kg. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. marca 1892) 1472 - kamnita priča SOO-letnice V NOVEM MESTU: Frančiškanska 500-letnica Pred 500 leti so frančiškani v Novem mestu sezidali samostan, pred 225 leti pa so začeli poučevati na gimnaziji, ki jo je ustanovila Marija Terezija, »Mi, po milosti božji rimska cesarica« Kamnito pričajo vklesane črke nad vhodom v novomeški frančiškanski samostan, da praznujejo letos 500. obletnico samostana. Kako gre čas naprej: danes je v veliki, stari zgradbi za moderno vdeblagovnico na Glavnem trgu tudi mladinski klub, prostor za disco klub, o katerem je bilo zadnje čase prelitega toliko črnila in „proti“„ Moči časa pač nihče ne more ubežati... Frančiškani so prišli v Novo mesto še tri leta piej, preden so sezidali samostan. Iz Bosne so se pred tur--flcimi vpadi umaknili v Metliko, in ker tudi tam niso bili vami, so prišli v Novo mesto, kjer jim je črnomaljska baronica pod4rila nekaj zemlje, v oskrbo pa so dobili eno izmed takratnih novomeških cerkva, cerkev sv. Lenarta. Tam, kjer je stala stara cericev, so sezidali novo, ki jo je ob koncu 15. stoletja posvetil pičenski škof Pashazij. Frančiškani so tudi v Novem mestu kot drugod, dobili prostor na robu nekdanjega mesta. Ker so prišli pozneje, so namreč zvečine dobili prostore na slab-Sh legah, izven obzidy, ob vodah ali pri mostovih. Načrte za eno izmed obnov cerkve je naredil znani novomeški kanonik Matija Kastelec, slikar Matija Koželj je v začetku stoletja poslikal cerkveno ladj». Po požaru 1664, ki je skoraj upepelil Novo mesto, so morali uničeno cerkev in samostan obnoviti. Letos mineva 500 let frančiškanskega samostana; pred 225 leti, točneje 1746, pa so se frančiškani za vedno zapisali v bogato mestno zgodovino. Kako se je to zgodilo? Gospodarsko življenje Novega mesta se je spreminjalo iz slabega na slabše. Pogosti požari in kuga so oslabili mesto: obrt je začela pešati, trgovina je oslabela, ker so Turki zavzeli kraje, od koder so vozili živino. Ko so še preselili vojaška skladišča Karlovac, se je mesto pogrezalo v revščini. Karla VL in Marijo Terezijo so večkrat prosili, naj jih rešita stiske. Kot poroča zbornik, ki so ga izdali ob 225. obletnici novomeške gimnazije, je grof Henrik Orzon, namestnik vicedoma Kranjske, ki se je 19744. oglasil v mestu, svetoval mestnim očetom, naj cesarico prosijo za gimnazijo. Mestni sodnik Franc Ignac Polc in mestni oče^e so se začeli pogajati s frančiškani, cesarici pa so na Dunaj poslali „nsuponižnejšo in n^jvda- Moda, umetnost in hobi Risane obleke Bože Podrgajs in Alme Pečar je novomeSka javnost toplo sprejela - Gre za unikate med modnimi izdelki, ki so všeč tudi znanemu kreatorju Rikardu Gumzeju iz Zagreba Na Krkini prireditvi za dan žena, kjer je bila tudi modna revija, so zbudile veliko zanimanja ročno poslikane tkanine. Ce imaŠ t^o obleko, si lahko brez ^rbi, da v širnem svetu ne srečaš ženske z enakim vzorcem na obleki. „Ko sva bili v Švici na razstavi*^ ogrlice. Poleg tega ročno izdelu-DIDACTA, sva sluč^no našli jeta okrasne krožnike in druge kiosk, kjer so prodajali obstojne dekorativne predmete za stano-barve za sintetična blaga. Vse 'vanje, ki imajo namen ujeti novosti me zanimajo, zato sem ritem barv v človekovem vsakdanjem okolju in ga narediti prijaznejšega. Znani so njuni keramični mozaiki v slikah, kompletih za sobe in lokale. Reliefne slike iz belgijske keramike, ko jo je mogoče oblikovati hladno, imenujejo sgraffito tehnika v globinskem sistemu. To je Bo-žina in Almina najnovejša zabava. Za Božo Podigajs in i\jeno sodelavko je značilno, da ne iščeta omembe vrednega zaslužka s predmeti, ki so naprodaj v njunem lokalu, temveč je v vsakem zaznati delček izrecne ljubezni in nevsakdanjega nadiha. Videla sem ju; kako sta risali obleko za modno revijo. Obe sta delali ves dan in še drugega tri četrt. Pravita, da stranki zaračunata za tako delo 300 do 400 dinarjev. Njuno delo vsekakor ni plačano, siU računata na uro manj kot nekvalificiran težak. „Poudarjam, da mi ne gre za dobiček,** je izjavila Boža. Trenutno me to delo najJboU veseli, zato se ga lotevam. Enoličnosti ne prenesem. V tem je vzrok, da nočeva serijsko izdelovati nekega predmeta, kar bi sc denimo finančno n^bo\j izplačalo.** Njune risbe na sintetičnem vlaknu so obstojne pri pranju, videl pa jih je tudi znani zagrebški kreator Gumzej, pri katerem se obIaČQo naše najboU znane filmske in gledališke zvezde. Takoj je Novomeščankama dal naročilo. Zanj bosta delali vzorce na metrskem blagu, iz katerega bo Gumzej krojil obleke in jih predstavljal na revgah v Londonu, Parizu in Rimu. RIA BACER Boža Podrgajs pri risanju vzorcev na oblekah, ki so bile prikazane na modni reviji Krke. barve kupila in doma začela poizkušati,** je povedala Boža Podrgajs o začetkih svojega dela. Umetniška žilica je v njej močno razvita že od otroških let in je večstranska. Precej dol^ se je ukvaijala s slikarstvom. Razstavljala je v CrnomUu, Celju, Krškem in Trbovljah, obenem pa poučevala likovni pouk. Mimogrede se je ukv^ala še z režijo, znana pa je tudi kot dobra aran-žerka. Pred dvema letoma se je odločila za nov poklic: skupaj z Almo Pečar sta v Novem mestu odprli boutique za broše, uhane. Kamniti ni^bniki pod zvoniko: M 27. Objel je Paradižnik svojo prvem sunku pobral s tal. ,JClara draga, rešena sva! ZdaT* v Košato lipo!“ Ozrl seje po insi vzvodih komandnega*modula in šlo! Solklen predvojni šoferski izp Drzni nebotičnki, elegantne Občina Ribnica praznuje I V zadnjem letu so v ribniški občini odprli več novih podjetij in obratov, l, Prijateljevim trgom in INLES (Foto: D. Mohar) Prireditve za praznik v počastitev letošnjega praznika občine Ribnica bo v raznih krajih občine več prireditev in svečanosti: V SOBOTO, 25. MARCA: ob 7. uri: Pohod v Jelenov žleb, ki ga prirejata občinska konferenca Zveze mladine in vojaSka enota iz Ribnk;e; ob 9. uri: Avto rally Ribnk:a - Jelenov žleb in položitev venca k spomeniku; ob 11. uri: Spominska svečanost pri spomeniku nad breznom v Jelenovem žlebu; ob 13. uri: Miting v Jelenovem žlebu; V NEDELJO, 26. MARCA: ob 9.30: V osnovni šoli dr. Ivana ^^atelja v Sodražici svečana seja občinske skupščine Ribnica z naslednjim dnevnim redom: - iPoložitev venca na osrednji spomenik padlim, - Govor predsednika občinske skupščine, - Kulturni program, nastopajo učenci osnovne šc^e Sodražica in učenci oddelka nižje 0a^wne šole, - Predlog, da naj bi predsednika Tita ponovno proglasili za narodnega heroja, - ,O0ed proizvodnih obratov INLES, ouata kemične Industrie EK)NIT Medvode, tovarne , J^letilnKa'* in obrata modne konfekcj[je KRIM. ob 10. uri: Na rokometnem igrišču v Ribnici rokometna tekma Ribnica: Radgona. Sl. 12 (1U7) - 23. marca 1972 DOLENJSKI UST 11 Presenetljiv razmah obrata POMIT Za razširitev proizvodnje obrata DONIT v Sodražici bo letos investiranih 10 milijonov din - Novi stroji že prihajajo, zemljišče za novo proizvodno dvorano je odkupljeno, 26. marca pa bo direktor DONITA Viktor Meglič položil temeljni kamen bodoče velike dvorane . Temeljni kamen za novo tovarno DONIT iz Medvod -obrat Sodražica v Sodražici bo v nedeljo, 26. marca, položil glavni direktor podjetja IX)N1T Viktor Meglič. Nova pokrita proizvodna dvorana bo merila 1.200 kvadratnih metrov, dograjena bi morala biti v treh mesecih, da bi se v njej začela proizvodnja že septembra letos. Obrat DONIT v Sodražici, ki zaposluje zdaj 120 ljudi, bo po izgradnji nove hale zaposlil še 84 ljudi, med njimi več žensk. Proizvodnjo vseh vrst žičnih tkanin in plastičnih monofilov bodo občutno povečali. Iz Sodražice so poslali v DONIT Medvode leta 1970 okoli 25ton žičnih mrež. Lani, ko se je PLETILNICA iz Sodražice združila z DONITOM iz Medvod, pa že 200 ton. Že le- tos računajo, da bodo izdelali v Sodražici za potrebe DONITA 500 ton mrež, kasneje pa še več. Koristna združitev z združitvijo PLETILNICE in DONITA je začel obrat v Sodražici hitro napredovati. Proizvodnja je porastla v letu dni od 448 ton na 660 ton in obrat je prvič ustvaril preko milijardo dinarjev (starih, seveda) celotnega dohodka. Izguba materiala so znižali za okoli 30 odstotkov (od 4 odstotkov na manj kot 3 odstotke). Cene izdelkov iz Sodražice so že od leta 1970 nespremenjene, čeprav so zaradi dviga drugih cen (n. pr. jekla) imeli podlago za podražitev. „Z združitvijo smo dosegli,“ poudarja direktor' obrata DONIT v Sodražici Ivan Petrič, „da že prvo leto lahko investi- V Pletilnici v Sodražici, ki je obrat Donita, tkejo žične tkanine za izdelavo tesnitov. ramo za povečanje proizvodnje celo staro milijardo din. Če ne bi bili združeni z DONITOM, tak razmah našega obrata še leta in leta ne bi bil možen. Rezultati združitve so vidni povsod. Omenim naj še, da smo že dobili 5 novih strojev za novo halo. 10 strojev bo prispelo v prihodnjih dneh, nad^jnjih'10 pa bomo dobili do konca aprila letos.“ I SUKNO iz Zapuž - obrat Juijevica zaposluje okoli 100 ljudi, med njimi je večina žensk. Velik napredek majhnega obrata V obratu SUKNA v Jurjeviči je v zadnjem letu začel delati še oddelek apre* ture ~ Zaposlenih je skoraj'100 ljudi iz Jurjeviče in okolice Tekstilna tovarna SUKNO iz Zapuž ima svoj obrat - imenujejo ga obrat II. v Juijevici v ribniki občini. Obrat v Juijevici je bil ustanovljen z novim letom 1961. Najprej je začela delati tkalnica s šivalnico. Obrat je postopno napredoval. Dograjevali so nove prostore, v obratu pa je dobivalo zaposlitev vedno več prebivalcev Juijevice in okoliških vasi. Tako je v Juijevici začela delati še predilnica, 9. decembra lani pa je začela s polno zmogljivostjo delati tudi apretura. Danes zaposluje obrat skoraj 100 ljudi, med njimi 70 odstotkov žensk. Razen prebivalcev Juijevice so tu zaposleni še prebivalci vasi Sajevec, Breže, Kot, Za-_ mostec, Vinice, Žlebič in Sušje. Za- ’ posleni so vsi mladi domačini, ki že- povsem obvladajo telinologijo, le dva strokovnjaka sta od drugod, ki pa sta tudi že postala prava Ribničana. Razen tega ima SUKNO v Ribnici tudi svojo prodajalno. Osebni dohodki so primerni in kaže, da so prav zdaj minili časi, ko so zaposleni piejemali na mesec pod 1.000 din. Izdelki SUKNA Oddelki obrata delajo zelo različno, in sicer predilnica in šivalnica v dveh izmeni, tkalnica v treh in apretura v eni. Tkalnica s šivalnico dela za potrebe obrata v Juijevici in za matični obrat v Zapužah, in sicer: - ženske volnene tkanine (česane in mikane) - loden za gozdarske in lovske obleke - odeje (čiste volnene, iz kamelje dlake in mešanega sestava). Predilnica dela nizke številke prej za odeje in lovske lodne, pa tudi za tkanine za ženske plašče. Apretura plemeniti tkanine za odeje, gozdarski in lovski loden ter konfekcionira odeje. Omenili smo že, da obrat iz leta v leto naređuje. Stare stroje zamenjujejo z novimi, da lahko izdelajo vedno več in da so tudi izdelki vedno boljši. Tudi na drugih področjih je opaziti občuten napredek, saj je obrat tehnološko že skoraj popolnoma samostojen, tako da so podane vse možnosti za njegov naddjnji razvoj in napredek. inles M i Specializacija proizvodnje je pripomogla k hitremu napredku INLESA - Letos za 175 milijonov din proizvodov - Velik promet preko lastnih prodajnih skladišč - Načrti: več vrat in zadovoljiti zahtevne zahodne kupce INLES je največje podjetje v ribniški občini, ki daje kruh največ občanom. Ustanovljeno je bilo leta 1962, ko so se združila štiri lesna podjetja z območja občine Ribnica. Podjetje je imelo v začetku zelo raznoliko proizvodnjo, ki je obsegala žagan les, lesno galanterijo, furnir, embalažo, vrata, okna, sode in drugo. Ves ta pestri proizvodni program je zaviral hitrejši razvoj podjetja. Zato so se v INLESU odločili, da se bodo specializirali za proizvodnjo stavbnega pohištva. V naslednjih letih je bila specializacija tudi izvedena in danes proizvaja INLES le še dve skupini izdelkov: - žagan les in - stavbno pohištvo. Hiter porast proizvodnje Hkrati s specializacijo je začel hitro naraščati obseg proizvodnje. Leta 1965 so v INLESU proizvedli za okoli 30,5 milijonov (novih) din raznih proizvodov, lani pa žc za 135,5 milijonov ah za okoli štirikrat več. Za letos načrtujejo porast proizvodnje oziroma celotnega dohodka na 175,5 milijonov din. V tej številki ni vštet promet preko lastnih prodajnih skladišč, ki je znašal lani 78 milijonov din. Občuten letošnji porast proizvodnje je treba pripisati tudi dejstvu, da se je INLESU letos priključilo podjetje JAVOR iz Jusičev pri Opatiji. Tako se je tudi INLES uvrstil med tista redka sorodna podjetja, ki uspešno sodelujejo s podjetji izven Slovenije. Zanimivo je, da se v vseh zadnjih letih število zaposlenih ni bistveno spreminjalo in se je gibalo okoli številke 840. Sele zdaj, s priključitvijo JAVORJA iz Jusičev, je število zaposlenih porastlo na 1.060. 2e tri leta brez podražitev Lansko poslovno leto je INLES uspešno zaključil. Proizvodni načrt so dosegli s, 112,8 odstotka, načrt prodaje pa s 113,9 odstotka. Povprečni osebni dohodki so znašali 1,683 din. Vzporedno je seveda naraščal tudi dohodek za sklade. ^Z ozirom na razmeroma visok uvoz žaganega lesa eksotov, okovja in vezanih plošč sta INLES močno prizadeli zadnji dve devalvac^i, posebno še, ker so prodajne cene proizvodov INLESA že tretje leto nespremenjene. INLES tudi izvaža. Zdaj sicer le na vzhodno območje, pripravlja pa se tudi na izvoz na zahod. Lastne prodajalne INLES ima tudi lastno prodajno mrežo. Doslej dela v raznih krajih Jugoslavije 6 trgovin (prodajnih skladišč oziroma industrijskih prodajaln) podjetja INLES, letos pa nameravajo odpreti še dve. sr Vinko Šparovec je direktor n^ečjega ribniškega podjetja. INLES ima proizvodne enote razen v Ribnici še v Loškem potoku, Sodražici, Dolenji vasi, od novega leta pa tudi v Jusdčih pri Opatiji. Prodajna skladišča INLESA pa so ^ v večih drugih krajih Jugoslavije. INLES Ribnica - obrat v Loflcem potoku, kjer delajo vezana okna, ki so zelo iskana na domačem in tujem tržišču (Foto: D. Mohar) Prodajalne so že v: - Ribnici, - Slavonskem brodu, - Vinkovcih, * - Beogradu, - Ćupriji in - Nišu. Se letos bodo odprli prodajno skladišče v Jurdanih pri Opatyi, razen tega pa Je v Banjaluki. Prodajna skladišča so prodala lani za 78 milijonov din raznega blaga, predvsem stavbnega pohištva. Kaj proizvaja INLES? Proizvodni program obsega: - žagan les vseh vrst, - sobna vrata, - vhodna vrata, - garažna vrata, - balkonska vrata, - klasičnaokna vseh tipov, - sodobna vezana okna, - dalmatinski tip okna s polkni in - polkna za vezana okna, ki se lahko uporab(jfyo namesto rolet. Prodor na zahodni trg v INLESU uvajajo novo organizacijo prodaje. Celotni kolektiv, ki se ukvaija s prodjgb, šteje že okoli 100 zaposlenih. Ustanavljajo tudi samostojen zunanjetrgovinski oddelek, ker se nameravajo na področju izvoza in uvo-‘ za še boy osamosvojiti. Menyo namreč, da je zelo pomembno, če bodo sami spoznali trg, ki njg bi sprejemal njihove proizvode. Seveda pa bodo tako tudi manj odvisni od posrednikov, kar bo imelo za posledico manjše stroške pri zunanjetrgovinskem prometu in večji flnančni učinek. Načrti INLESA so še naprej povečevati proizvodnjo. Vendar bodo vsako novo investicijo prej temeljito preudarili. Tesno s tem c^cm pa je združen prodor na tuja tržišča. Seveda bodo izdelki kakovostni, taki, da bodo konkurenčni v vsej zahodni Evropi. Vzporedno bodo povečevali tudi prodajo na domačem trgu. OBISK RIBNIŠKE KOVINSKE INDUSTRIJE Skokovit napredek RIKA V petih letih- za 6-i(rat povečati celotni dohodelc - Izvažajo le na zahodni trg, dogovarjajo pa se tudi o izvozu na vzhod, vendar le za trdno valuto -Izdelki RIKA so vedno bolj cenjeni doma in v svetu NA OBMOČJU OBČINE RIBNICA DO LETA 1975: 38 sodobnih kmetij Stroški za ureditev ene znašalo 288.000 din - Ko bo obratovala po 5 ali več letin z vso zmogljivost-jđ, bo imela na leto' okoli 180.000 din dohodka RIKO v Ribnici je med tistimi podjetji, ki zelo hitro povečujejo proizvodnjo in se tudi vedno uspešneje uveljavljajo na domačem in tujem trgu. V RIKU so od leta 1968 do lani povečali vrednost proizvodnje za več kot štirikrat, do konca letošnjega leta pa predvidevajo celo porast za šestkrat v primerjavi z letom 1968. ' Izvažiti so začeli šele leta 1969, in sicer le v Zahodno Nemčijo. Načrtujejo, da bodo letos izvozili že 40 odstotkov svojih proizvodov, se pravi letališke opreme in snežne mehanizacije. Prav zdaj se dogovarjajo tudi za izvoz na vzhod (Madžarska, Romunija, Čehoslovaška), vendar za trdne devize. Hiter porast proizvodnje zahteva nove in nove kupce, nova tržišča. Še nekaj spodbudnih številk. Število zaposlenih v RIKU je znašalo leta 1969 135, leta 1970 179 in .lani 213. Celotni dohodek se je povečal lani za preko 40 odstotkov v primerjavi z letom prej in je znašal preko 22 milijonov din. Povprečni izplačani mesečni osebni dohodek je znašal lani 1.428 din in je bU za 7 odstotkov večji kot leto prej; povprečni urni zaslužek pa je znašal 7,85 din in je bil za 27 odstotkov višji kot leto prej. V poslovni sklad so lani namenili za preko 30 odstotkov več kot leta 1970. Podjetje uspešno gospodari. Prav zdaj dograjujejo novo proizvodno halo v Wbnici, opravljene pa so tudi glavne priprave za gradnjo nove hale v Loškem potoku. Danes vam predstavljamo RIKO na kratko, že v nekaj tednih, ob otvoritvi nove proizvodne dvorane v Ribnici pa vas bomo o delu, uspehih in težavah tega marljivega kolektiva podrobneje seznanili. Inž. Andrej Mihelič vodi med drugim tudi kmetijsko pospeševalno službo pri KZ Ribnica KMETIJSKA ZADRUGA Ribnica je lani odkupila 272 krav, težkih 128.446 kg; 504 pitance, težke 216.607 kg; 772 telet, tažkih 79.572 kg; 146 volov in juncev, težkih 113.000 kg; 31 prašičev, težkih 3.759 kg, 135 glav plemenske živine in 2,671.5201 mleka. Leta 1970 je odkupila 250 krav, težkih 122.631 kg; 303 pitance, težke 134.428 kg; 757 telet, težkih 72.109 kg; 109 volov in juncev, težkih 81.453 kg; 91 prašičev, težkih 11.367 kg; 100 glav plemenske živine in 2,482.507 1 mleka. Lani je torej zadruga odkupila precej več vsega, izjema so le prašiči, katerih cena je prenizka za kmečki način reje. PREMIJE SPODBUJAJO KMETE V zadnjem obdobju je bila odkupna cena živine primerna, zdaj pa ni več in jo bo treba spet uskladiti z ostalimi cenami. V nasprotnem se spet lahko začne dogajati podobno kot leta 1965 in 1968, ko so kmelje zaradi slabih odkupnih cen klali tudi plemensko živino. Tudi v bodoče bo treba kmetijstvo pametno spodbujati. Velik napredek in spodbuda kmetom so premije stabilizacijskega sklada za plemenske telice in klavno živino. Lani so bile podeljene premije v znesku ,400 din za glavo 267 plemenskim telicam, kar je zneslo skupaj 106.800 din. Po 300 ali 350 din premije je bilo podeljenih za 254 glav klavne živine, kar je zneslo 90.500 din. Občinski sklad za pospeševanje kmetijstva pa je za 84 krav, sprejetih v rodovnik, podelil po 450 din premije, kar je zneslo skupaj 37.800 din premij. Skupno je bilo lani izplačanih torej za 236.650 din (ali 23,665.000 starih din) premij, ki so spodbujale kmete, da so privezovali boljšo živino. PREUREDITEV KMETIJE JE DRAGA Pospeševalna služba KMETIJSKE ZADRUGE Ribnica predvideva, da bo letos preusmerilo svoje kmetije 7 kmetov, medtem ko so jih doslej trije. Take sodobne, preusmerjene vzorne oziroma vzorčne kmetije, na katerih bodo kmetje pridelovali za trg, pa terjajo, da je kmet tudi bolj izobražen. Razen v strokovnih, kmetijskih predmetih mora biti dobro podkovan tudi v računstvu, napisati mora znati prošnjo itd. Prav zato je KZ Ribnica organizirala tečaj za take kmete, ki se je začel v začetku februaija, trajal pa bo do sredine aprila. Seveda KZ ne brani tudi drugim kmetom, da prihajajo poslušat predavanja. Pospeševalna služba pri KZ ureja za sodobne kmetije: odvzem vzorcev zemlje za kemično analizo, sestavo gnojilnega načrta, ureditev čredinskega pašnika, ugotovitev točne obremenitve pašnika, strokovno pomoč pri pašno-košnem sistemu, ureditev preusmeritvenega programa. Po zamisli kmet^skih strokovnjakov KZ Ribnica naj bi na sodobni kmetiji redUi okoli 20 plemenskih krav. Značilno zanjo bo proizvodnja mleka in pitanje ter reja plemenske živine. Stroški za ureditev take kmetije znašajo 288.000 din (skoraj 29 milijonov S-din), in sicer: gradnja novega hleva (v glavnem material in strokovno delo) 140.000 din, linija za spravilo sena (traktor, tračni obračalnik, pobiralna prikolica, su- šilna naprava, molzna naprava, puhalnik) 95.500 din, nabava plemenske živine 45.500 din, gnojfla in ureditev čredinskega pašnika 7.000 din. Dohodki take kmetije bi bili po petih letih obstoja, ko bi predvidoma polno „zaživela**, okoli 180.000 din na leto, in sicer; dohodki od mleka (računano 20 krav po 35001 mleka na leto je 70.0001 mleka po 2 din liter) 140.000 din, dohodek od domače obrti in gozda 30.000 din na leto in prodaja dveh pitancev ali dveh glav plemenske ži vine na leto 10.000 din. POTREBNA UGODNEJŠA POSOJILA Veliko večino denaijar za preusmeritev kmetij mora imeti kmet sam, pri KZ dobi 40.000 din posojila, banke in drugi pa niso doslej pokazali zanimai.ja za take investicije. KZ daje posojilo na 5 let *s 3-od-stotnimi obrestmi. Ugotavljajo tudi, da kmet ne bi bil sposoben najeti in nato vračati večje posojilo, saj mora že zdaj vrniti skoraj milijon na leto. Pri KZ vidijo rešitev torej v tffm, da se preusmerjanje kmetije poda^ša na 30 let, se pravi, da bi vsak kmet v glavnem sam, z lastnim zaslužkom preusmeijal kmelijo. Hitrejši potek preusmeganja pa je možen le, če bi odplačilo posojila podaljšali na 10 ali 15 let in da bi te' kmete do odplačila posojila oprostili plačevanja davkov in socialnega zavarovanja ali pa da bi kmet začel odplačevati posojilo šele, ko bi dosegla kmetija polno proizvodnjo. Po oceni strokovnjakov KMETIJSKE ZADRUGE Ribnica bo do leta 1975 preusmerjenih na območju vse občine 38 kmetij, od tega 6 na območju Loškega potoka. Pri tem so upoštevali, da bi moral v vsaki vasi, iz katerih se selijo ljudje v mesto, ostati vsaj en kmet, ki bi skrbel, da bi bila zemlja obdelana. RIKO Ribnica je dnigi največji proizvajalec snežne mehanizacije v Evropi (Foto: D. Mohar) OBISK PRI MLADEM EUROTRANSU V RIBNICI NA KOLESIH OD STOCKHOLMA DO ANKARE če želite kaj prepeljati iz kraja v kraj, iz države v državo, opravi to za vas EUROTRANS iz Ribnice - V štirih mesecih preko 7 milijonov din prometa - EUROTRANS je eno najuspešnejših ribniških podjetij, čeprav je bilo ustanovljeno šele lani -120'zaposlenih in 50 avto-vlakov, katerih vsak ima nosilnost 22 ton EUROTRANS je mlado podjetje, ki je lani hitro zablestelo in se kljub začetnim težavam krepko uveljavilo med prevozniki in špcditeiji. Občinska skupščina Ribnica je podjetje ustanovila v začetku marca lani, konec marca se je konsti- tuiralo, praktično pa je podjetje poslovalo v preteklem, se pravi v prvem poslovnem letu le štiri mesece. V tem zelo kratkem, a uspešnem obdobju je ustvarilo 7,200.000 (novih) din celotnega dohodka, X Milan Kuhar je komercialni direktor ribni^ega podjetja EUROTRANS, ki ima - čeprav še mlado — predstavništva in podružnice v nmogih krajih države, ustanavlja pa še nove. 2,950.000 din za sklade in plačalo preko milijon dinarjev raznih dajatev družbeno-političnim skupnostim. Podjetje EUROTRANS je bilo ustanovljeno predvsem z namenom, da bo opravljalo prevozne in špedi-terske posle za člane poslovnega združenja TEHNOIMPEX Ljubljana, in sicer v domačem in mednarodnem prometu. Podjetje EUROTRANS zaposluje trenutno 112 ljudi in ima 53 kamionov. Od tega je 50 kamionov s prikolicami. Nosilnost enega takega „avto-vlaka“ je 22 ton, njihova skupna nosilnost pa 1100 ton. Nosilnost ostalih treh kamionov, ki so namenjeni za prevoz manjših pošiljk, pa znaša skupaj 21 ton. EUROTRANS opravlja prevoze po vsej Evropi, tako zahodni kot vzhodni, in delno celo po Aziji, predvsem Turčiji. še zbirni promet med Nemčijo in Jugoslavijo V mednarodnih prevozih vozi EUROTRANS blago, ki ga Jugosla- Del voznega parka EUROTRANSA Ribnica vija izvaža: kakovostno steklo, stekleno embalažo, marmor, salonit, premog in drugo; v Jugoslavijo pa vozi za naša podjetja pločevino, stroje, razno kakovostno blago, kot so kemikalije in drugo. O načrtih tega mladega, uspešnega podjetja je njegov direktor Dušan Cuk med drugim dejal: - Zdaj bomo organizirali še zbirni promet med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo. To pomeni, da bo na primer naš poslovni partner v Zahodni Nemčiji zbiral koslovne pošiljke za nas, mi pa bomo istega dne vsak teden te pošiljke odpeljali v določen kraj v Jugoslaviji, od koder jih bomo nato razposlali naslovnikom. Razen tega imamo v načrtu izgradnjo skladišča nekje ob cesti Ljubljana-Novo mesto, zelo verjetno bo v bližini Grosupljega. Katere usluge nudi EUROTRANS Komercialni direktor EUROTRANSA Milan Kuharje podjetje in njegovo delo predstavil tako: - Naše podjetje ima več podružnic, ena izmed njih je tudi v Ljubljani, kjer smo organizirali tudi ko- mercialo, ki iz razumljivih razlogov mora biti v gospodarskem središču. Naše osnovne dejavnosti so: mednarodni transport, transport po Jugoslaviji, mednarodna špedicija in posredovanje tovora drugim prevoznikom. Delo vsake izmed teh dejavnosti je razložil tako: - Transport: opravljamo prevoze za stranke po pogodbah, ki jih sklepamo za daljše obdobje, tudi za 5 let; razen tega opravljamo občasne prevoze, ki jih naroče stranke v tujini ali doma. - ŠPEDICIJA: špediteiji oprav-Qajo oziroma opravljamo za stranko tudi vse posle v zvezi s carinami, izbiramo zanjo način prevoza (železnica, cesta, letalo, ladja). - POSREDOVANJE TOVORA: to pomeni, da posredujemo tovor za prevoze tudi drugim prevoznikom. Vendar se s to dejavnostjo še ne ukvarjamo veliko, ampak bolj skrbimo, da so naši kamioni kar najbolj zasedeni. Najbolj utečene posle imamo z državami Beneluxa, Zahodno Nemčijo in Avstrijo, za katere voziino blago v razne države ali iz raznih držav in seveda tudi preko njih. EUROTRANS, podjetje za tronsport in špedicijo, Ribnica, imo podružnice oriromc predstavništva v # lJUBLJANi, Kotnikova uL 18, m. 511'45S in 512-704, telex 3M45 YU VEGA # BEOGRADU, Brankova 23, tel. 633'5rs # KUm, Sositeja Obradoviča t l, tel. 22'809 m MARIBORU, Janežičeva 5, tel. 25-080 # ZAGREBU, čolineCko naselje bb, tel. 642*941, 642-872, 643-032 I # DRAVOGRADU, j tel. 83-t93 i -I « s štirinajsto na Štajersko Jožeta Nosana, po domače „Simka“, iz Ribnice poznajo ljudje od blizu in daleč. Do upokojitve je bil mesar in se tako srečal z veliko ljudmi. Precej znancev si je nabral, ko je partizani!. V partizane je šel še pred kapitulacijo Italije 1943. Naprg je pariiianil v topniški enoti v Primorski brigadi. V Sercerjevo bri- gado je prišel po napadu na Kočevje v decembru 1943. Tu je bil komandir komore, kije obsegala 30 konj in mul in prav toliko mož, večinoma Italijanov. Partizan Jože je s komoro odšel z brigado na daljno pot čez Hrvaško na Štajersko, kamor se je usmerila slavna 14. divizija. To je bilo pozimi leta 1944. Jože ve. povedati, daje le del komore prišel na Štajersko, ker je večina konj in mul padla ali pa so jfli pojedli. Tudi njegovo moštvo je bflo zdesetkano. Ob prehodu čez železniško progo - to je bilo še na hrvaški strani, se spominja Jože - so v borbi z ustaši padli priljubljeni komandant Serceijeve brigade Rihard Radovan-Jaka, domačin Janez Krže in drugi. Po prihodu na Štajersko je bil doddjen brigadni kuhinji kot mesar. Ker je bil blizu štabu, se je seznanil s komandantom brigade Viktorjem Tisovcem, ki ga Se danes čida (sedaj živi v Beogradu), in z znanim partizanskim komandantom in narodnim herojem Jožetom Boldanom-Sil-nim iz Kočevja. Pozimi 1944—45 je bil Jože ranjen v nogo. Potem je obolel še za pljučnico. V neki zasilni gozdni partizanski bolnišnici na Pohorju je še z nekaterimi ranjenci dočakd svobodo. Jože Nosan bo letos slavil 60 let življenja. Človek mu jih ne bi prisodil toliko, saj je še ves mladeniški in življenje gleda vedno z vesele strani. Hinko Smrekar: Ribničan Urban Združeno KGP Kočevje s svojimi obrati na območju ribnišl avto ceste, široke farme - pa mrici gangsteiji in atentatoiji so ostali globoko spodaj. Raketa seje vzpenjala vedno više — r^le meglice so zastrle človeško mravljišče na zemlji. „Se še spomniš dragec, kaj je pisalo na najinem kabrioletu, ko sva prišla iz Pariza? ,Okoli sveta!* No in zdaj sva resnično na poti okrog sveta! Če se ne motim, smo se že vtirili v oibito!“ se jezd!y sprostfla tudi Klara. Imela pa je Klara poseben razlog, da seje sprostila! Ena redkih dam je bfla Klara, ki je imela priliko uživati breztežnostno stanje. Z drugimi besedami: otresti se brez diete svojih kQ ... Nenavadna zgodba Vesela zgodba o ljubosumnem, naivnem možu bi lahko imenovali ta prelestni „romanček" Dostojevsk^a, ki je v prigodo, v bistvu banalno, vnesel polno prijetne komike in pretanjene psihologije, torej poznavanja ljudi in njihovih značajev,' tokrat z vesele plati. Dostojevski, ki sodi med največje besedne ustvarjalce svetovne literature, je tudi pri nas po prevodih svojih del znan že od začetka tega stoletja, ko je izšel prvi prevod romana Ponižani in razžaljeni. Kasneje smo dobili, tudi v večkratnih izdajah, vse njegove najpomembnejše stvaritve: Bratje Karamazovi, Idiot, Besi, Zločin in kazen. Zapiski iz mrtvega doma itd. To je pisatelj, ki je v svojem času naj-globje odkril dušo ruskega človeka pa socialno, sociološko in družbeno problematiko svojega časa, vendar v okviru, ki je daleč presegel ruske razmere in ruskega človeka, saj je z izredno umetniško močjo odkrival in upodabljal človeka nasploh. Četudi pri nas dobro poznamo tega velikega pisatelja ponižanih in razžaljenih, oblikovalca pretresljivih m tragičnih usod, kakor nam jih razgrinja v svojih velikfli romanih, ga pia manj poznamo po nekaterih krajših zgodbah, v katerih je upodobil vesele, smešne plati življenja in dal nekaj likov, ki jih mimo postavimo ob like, kakor jih je opisal in poustvjiril Nikolaj Gogolj v Mrtvih dušah in svojih novelah. Novo pričevanje, k^o je Dostojevski poznal in doumel zapletenost življenja in časa z najrazličnejših zornih kotov. Sem sodijo zlasti Stričkove sanje (zaljubljeni starček),. Krokodil (fantastična zgodba), Tuja žena in mož pod posteljo ljubosumnost), Selo Stepančikovo in še druga. Tuja žena in mož pod posteljo je pri nas izšla knjižno v prevodu že med obema vojnama pri Goriški matici, sedaj pa izide v novem prevodu pri Državni založbi Slovenije v novem zvezku Izbranih spisov Dostojevskega, ki jih ta založba izdaja. V knjigi bo še več drugih povesti pod skupnim naslovom: Stričkove sanje. Delo Tuja žena in mož pod posteljo je prevedel SevCTin Seli, našim bralcem pa ga objavlj^o v p<> častitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti Fjodorja Mi-hajloviča Dostojevskega (rojen 1821. umri 181). „Bodite tako ljubeznivi, spoštovani gospod, in mi dovolite, da jih vprašam ...“ Odgovorjeni se je zdrznil in malo preplašeno pogledal gospoda v rakunjem kožuhu, ki je ob osmih zvečer sredi ulice tako naravnost stopil k njemu. Je pa znano, da se bo peterburški gospod, če ga na ulici nenadejano ogovori docela mu neznan gospod, vsekakor prestrašil. Ogovorjeni rnladenič se je torq zdrznil in nekoliko ustrašil. „Oprostite, da jih vznemiijam,“ je rekel gospod v rakunjem kožuhu, „toda jaz sem... saj pravzaprav ne vem, vendar oprostite ... nemara ste opazili, da sem nekoliko zmeden ...“ Mladeriič v površniku je šele sedaj opazil, da je z gospodom v rakunjem kožuhu res nekaj narobe. Nagubani obraz je imel precej bled, glas se mu je tresel, misli so se mu očitno zapletale, besede' mu niso šle z jezika in vsekakor gaje veljalo neznansko truda, da se je s ponižno prošnjo obrnil na človeka, ki je bil nemara po u^edu in veljavi celo nižji od rgega, toda nekoga je moral prositi za pomoč. In ta prošnja je bila navsezadnje celo nespodobna, neresna in tudi čudna za človeka, kije nosil tako dragocen kožuh in čudovit temno zelen frak, ozaljšan s preimenitnimi odličji. Bilo je očitno, da je gospod v rakunjem kožuhu strašansko v zadiegi in ves zm^ den. Slednjič ni več vzdržal, sklenil je, da bo potlačil svoje razburjenje in spodobno končal neljubi prizor, ki ga je bil sam povzročil. „Oprostite mi, res sem ves zmeden; vi me seveda ne poznate ... Oprostite, da sem vas vznemiril. Premislil sem se.“ Olikano je dvignil klobuk in odhitel naprg. „Čakajte no, prosim vas!“ Toda možiček se je že skril v mraku, mladenič v površniku pa je stal ko okamenel. Presneti čudak! — si je rekel gospod v površniku. Ko seje slednjič le dovolj načudil in predramil iz odrevenelosti, se je spomnil svojih zadev in se začel sprehajati naprej in nazaj, pri tem pa je napeto gledal vrata velike večnadstropne hiše. Ulegala se je megla in mladenič se je kar razveselil, saj bo v me^ njegovo pohajkovanje pred hišo manj opazno, le kak izvošček, ki ves dan brezupno čaka na ulici, ga lahko zagleda. „Oprostite! “ Mladenič se je zdrznil, kajti spet je stal pred njim gospod v rakunjem kožuhu. „Oprostite, da vnovič nadlegujem ...“ je rekel, „toda vi ste, vi ste gotovo plemenit človek! Ne zmenite se zame kot za osebo v družbenem smislu; no, spet govorim zmedeno; glejte me, prosim, kot človeka ... pred vami, gospod, stoji človek, ki bi vas nujno rad nekaj zaprosil...“ „Če lahko pomagam ... Kaj želite? “ „Morebiti ste pomislili, da vas bom prosil za denar! “ je rekel skrivnostni gospod, se histerično nasmejal s spačenimi ustmi in prebledel „Kaj pa govorite ...“ „Da, saj vidim, da sem vam v nadlego! Oprostite mi, saj se celo sam težko prenašam; upoštevajte, da sem popolnoma zmeden, skoraj nor, zato nikar ne sklepajte ne vem kaj...“ „No, povejte, le povejte!“ mu je bodrilno rekel mlaldenič in nestrpno pokimal. „A, zdaj pa tako! Priganjate me kot kakega lenega frico-lina, mladi mož! Saj sem res povsem iz uma!... K^en se vam zdim sedaj, v tem svojem ponižanju? Povejte kar od-krito.“ Mladenič je v zadregi molčal. ,J)ovolite mi, da vas vprašam kar naravnost: ste morda videli neko damo? To je vsa moja prošnja!" je nazadnje odločno povedal gospod v rakunjem kožuhu. ,4)amo? “ „Da, neko damo!“ „Videl sem jih več .. .veste, veliko jih je šlo mimo.. . „Ah, seveda,“ je z grenkim nasmehom rekel skrivnostni možak. „Zmeden sem, nisem dobro vprašal, oprostite! Mislil sem namreč, če ste morebiti videli neko gospo v lisičjem plašču s temno žametno kapuco in s črnim pajčolanom čez obraz? “ „Ne, take gospe nisem videl... nemara sem jo zgrešil.“ „Aha! Torej mi oprostite, prosi*n!“ (Nadaljevanje sledi) POTA li\ SJlif Dežurni poročajo OB ZLATNINO - Na novomeški postaji milice je 14. marca Janez Berlan iz Novega mesta prijavil, da mu je med selitvijo na Prešernov trg neznani tat ukradel srebrno škatlico z zlatnino Berlanove žene. Škode je za 2.170 dinarjev. LILEKA SO PRIJELI - V Rožancu pri Črnomlju so 14. marca prijeli 35-letnega Jožeta Lileka iz Jernejeve vasi pri Črnomlju. Osumljen je, da je ubil Marijo Kepa iz Podvine pri Zagoiju med 19. in 21. februarjem. DELAL BI RAD? - 15. marca so pri novomeškem Gozdnem gospodarstvu ugotovili, da je nekdo vlomil v njihovo barako v drevesnici v Portovaldu. Neznani vlomilec je iz barake odnesel poljedelsko orodje. REŠILNI AVTO NASLI - 16. marca so iz sekretariata za notranje zadeve v Sanskem mostu sporočili novomeški UJV, da so našli rešilni avto NM 82-60. Avto so tatovi, ki jih še niso odkrili, ukradli 8. marca, iz rešilca pa so odnesli akumulator, j KOLESA KRADEJO - Iz IMV I so novomeškim miličnikom prijavili, da so v zadnjih dneh spet ukradli J eno kolo s prikolice, parkirane ni prostem. Ponoči 19. marca pa je čuvaj pregnal neznanega vlomilca, kije skušal vdreti v austin, parkiran pred tovarno. Vlomilec ni mogel ničesar odnesti. CIGAV JE MOPED? - V gozdičku pri podjetju LIK Kočevje so . 16. marca zvečer naiQi moped zelene barve brez registrske tabbce. Lastnik . se še ni javil. TATOVI KOLES - Hasanu Ci-viću je neznanec 19. marca odpeljal žensko kolo. Miličniki poizvedujejo za tatom. SKOZI OKNO - Upokojenka Ainalijd'Kos je 18. marca prijavila miličnikom, da ji je v stanovanju v Ulici Mirana Jarca v Novem mestu zmanjkalo 1.570 dinarjev. Tat je zlezel skoz okno in denar pobral iz dnevne sobe. KRAJA PERILA - Ponoči 15. marca ie neznanec ukradel Olgi Lužar iz Sevnice za 500 do 600 dinarjev perila, ki seje sušilo. SKODA NE SVETI - Novo-meščan Vinko Spreitzer je 18. marca prijavil miličnikom, đa mu je nekdo ukradel s „škode“ prednjo luč in oškodoval za najmanj 200 di-naqev. Avto je bil parkiran pri Novljanovi gostilni. ZMERJANJE - Miličniki so 18. marca pridržali do iztreznitve Vinka Packa iz Gorenje vasi in Stanislava Molana iz Velike vasi. Packa so pri Otočcu zalotili, ko je vinjen vozil avto, potem pa sta se oba uprla ukrepu miličnika in grobo zmegala miličnike. Zagovarjala se bosta še pri sodniku za prekrške. KRIMINAL SKOZI OBSOJENCt: Dolenjci potrjujemo Trdino Dolenjska je na Slovenskem prva po številu kaznivih dejanj zoper čast, pa tudi nasploh je po kriminaliteti nadpoprečna Pravijo, da je malo ljudi, ki bi v dušo< in čustvovanja malega dolenjskega človeka prodrli bolje, kot je to storil na prelomnici tega stoletja pisatelj Janez Trdina. Na svojih izletih pod Goijance in čeznje v Belo krajino, je namreč izvedel toliko, da je mirne vesti zapisal: „ da se ondukajšnji ljudje zelo radi tožarijo zaradi raz-žaljenja časti.“ Podatki iz republiškega zavoda za statistiko to Trdinovo ugotovitev potrjujejo še danes: v skupini prestopkov zoper varnost časti, ki jo tvorijo obsojenci zaradi obrekovanja, razžalitev in opravljanja, so Dolenjci na prvem mestu. V zadnjem desetletju je bilo namreč v Slo- veniji zaradi teh kaznivih dejanj obsojenih blizu 12.000 ljudi, na Dolenjskem pa sorazmerno največ. Še posebej izstopata občini Kočevje in Črnomelj, le malo boljše pa so občine Metlika, Novo mesto in Sevnica. Sicer pa je bilo v Sloveniji v letih 1960 - 1970 obsojenih mmm trs , . A - ■ ^ ■'S ^ ^ - 102.474 ljudi. Podatki kažejo, da je samo na Hrvatskem kriminaliteta bolj razvita kot pri nas. Na 1000 prebivalcev je v Jugoslaviji v zadnjem desetletju 5,58 obsojencev. V Sloveniji jih je 6,21. In kako je v dolenjskih občinah? Največ obsojencev ima kočevska občina: 7,70 na 1000 prebivalcev. V metliški občini imajo 7,27 obsojenca, v črnomaljski 6,99, v novomeški 6,83, v trebanjski 6,26, v sevniški 6,24, v krški 6,08, v brežiški 5,98 in v ribniški 4,76. Dolenjci so se „izkazali“ zlasti pri kaznivih dejanjih zoper čast. Nasploh pa velja zapisati, da je kriminaliteta na Dolenjskem v primerjavi s Slovenijo nadpoprečna. Kaznivim dejanjem zoper čast slede na Dolenjskem še kazniva dejanja zoper življenje in telo, zoper zakonsko zvezo in rodbino. Še posebej značilna so pri obeh. belokranjskih občinah kazniva dejanja zoper narodno gospodarstvo, v sevniški občini pa zoper moralo. Pionirji -prometniki Letošnje četrto republiško ‘srečanje pioni^ev - prometnikov bo 3. junija v Murski Soboti pod pokroviteljstvom Avto-moto društva Štefan Kovač. Prijave sprejemajo najpozneje do 15. maja na občinski zvezi DPM v Murski Soboti, Kerenčičeva 10. Se posebej zanimivo bo tekmovanje v kviz'u - najboljša ekipa bo dobila pokal, posamezniki pa praktične nagrade. V tem tekmovanju bo tudi orientacijski pohod, v katerem bo treba reševati tudi pismene naloge. Se posebej zahtevno bo reševanje prometnih problemov, ob koncu pa še odgovori na vprašanja pod geslom: „Kaj veš o prometu? “ B. NOVSAK Številka 13 na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu je bila nesrečna 14. marca nekaj po 14. uri — ko je na cesti največ prometa. Jože Salmič s VW seje ustavil tako kot kolona pred njim. Za njim je peljal s princem Milan Bezeg iz Regerče vasi. Po cesti pa je s preveliko hitrostjo pripeljala z austinom Antonija Vodopivec iz Tolovnika. TrčUa je v Bezgov avto in ga porinila v Salmičevega. Škode je za okrog 5.000 dinarjev. NEPRIJAVLJEN DELAVEC: Pogolten obrtnik v zanki Obrtnik Franc Pavlin s Potovrha ni imel prijavljenega Venceslava Luzarja iz Sel pri Ratežu, ki mu je žaga odrezala levo stopalo! Nihče ne ve, koliko časa bi še zidarski mojster Franc Pavlin s Potovrha goljufal družbo in svojega delavca Venceslava Luzarja (29 let), kmeta iz Sel pri Ratežu. Pavlin nam- PISMO BRALCA Spoštovano uredništvo! Nisem človek, ki bi svoje težave obešal na veliki zvon, kaj šele, da bi jih posredoval široki javnosti. Sem pošten, miren in neopazen človek. Vedno .sem prenašal tegobe življenja z vedrim nasmehom na licu. Danes pa sem žalosten in zagrenjen. Zato sem se odločil, da vam napišem teh nekaj vrstic v upanju, da mi bo potlej odleglo. Da vam bo zadeva jasnejša, naj povem, da stanujem v večnadstropnem stanovanjskem bloku novejšega datuma. Nad menoj živi upokojenec. Drugače je dober človek in marsikatero sva že rekla. Zadnje čase pa ga je napadla strast, ki mi gre sila na živce. Pravzaprav me ne moti samo početje, temveč posledice tega početja. Mož sc je namreč spomnil in začel Rojiti rožice ter krmiti golobe. Nic hudega, boste rekli. Morda res. Ce pa pomislite, da možak vsak večer rožice tudi zaliva in da voda kaplja na moje okno, golobi pa, ki sede na njegovem oknu, opravljajo svoje življenjske potrebo - na moje okno - zadnjič mi je padlo cclo na tilnik zlahka ugotovite, da je zadeva resnejša. Kje je zapisano, da sem take reči dolžan prenašati? Kdo lahko od mene zahteva, da čistim golobje iztrebke in bri.šem okno, ne po lastni krivdi? Nihče! In ker je tako, me seikmje stanje močno razburja m gre na živce. Od pristojnih organov bom moral odločno zahtevati, naj me presele v drugačno m lep.še okolje. Ne glede na omenjeno težavo pa n^j vas opozorim tudi na pomanjkljivosti, ki jih človek že v n^krajšem času zapazi v današnjih novih gradnjah. Znano je, da delovni človek potrebuje počitek. In jaz počivam tako, da sedim v naslonjaču in gledam skozi okno. Ker pa je nasproti našega bjoka drug blok, vidim namesto drevesnega zelenila dele spodnjega perila na balkonih in oknih. Toda, cenjeno uredništvo, kako pridem do tega, da moram gledati spodnje hlače tovariša Kužnika? In to takšne dolge spodnje hlače, z dvema trakcema na vsaki hlačnici!"Kje so tiisti, ki skrbe za zunanjo podobo našega mesta? In dalje. Kaj storiti, da med menoj in sosedom ne bo prepira? Zgodi se namreč, da iz sobe pokličem ženo, ki je v kuhinji, pa .se oglasi sosedova žena, ki je tudi Minka. Sosed pa, misleč, da kličem njegovo, je ljubosumen. Kot rečeno, cenjeno uredništvo, nimam namena sitnariti, toda sčasoma postane vsak vrč poln. Zato po tej poti apeliram na široko javnost, da posveti nakazanim vprašanjem vso pozornost, da jih obravnava na zborih volivcev in zavzame do njih določeno stališče. V upanju, da ne bom naletel na gluha ušesa, vas, zadovoljen z vašim cenjenim časnil^om, iskreno pozdravljam. Zvesti bralec JAKA PRAVIČNIK reč Luzarja sploh ni prijavil, zato zanj ni plačeval socialnega zavarovanja. Zgodilo se je, kar se v takih primerih rado zgodi: 8. marca so na Tolstem vrhu žagali hlodovino za ostreje in žaga je Luzarju odrezala stopalo leve noge. Luzar, ki bo trajen invalid, se zdravi v novomeški bolnišnici, Pavlin pa ni o nesreči nikogar obvestil. Zanimivo je, da Luzar že dve leti dela pri Pavlinu. In neveijetna predrznost: Pavlin je prišel prejšnjo nedeljo v bolnišnico in prinesel Luzarju starega tisočaka, da si bo kupil pomaranč ... Ker obrtnik nesreče ni prijavil, so na upravi javne varnosti izvedeli za tragični primer šele iz govoric ljudi. Franca Pavlina bodo ovadili javnemu tožilcu. Inšpektor dela Tone Počrvina prav tako še ničesar ni vedel o nesreči. „Prekršek je naredil že s tem, da ni prijavil nesreče," .sodi in meni; „Primer bomo raziskali, in če bomo ugotovili, da gre za kaznivo dejanje zaradi opustitve varnostnega ukrepa. ga bomo prijavili tožilstvu. Delodajalec mora vsako nesrečo takoj prijaviti, torej je Pavlin že s tem naredil napak." Obrtniku, ki ni prijavil svojega delavca, čeprav je dve leti delal pri njem, je zdaj nesreča nastavila zanko. Zadevo bo dobil v roke javni tožilec. NEPREVIDNOST V ponedeljek zjutraj je na novomeški Partizanski cesti Martin Drgan iz Novega mesta s svojim avtomobilom zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v avto Janko Badovincaz Broda in povzročil za 2000 dinarjev škode. STARE RANE Sodnik za prekrške bo Ivanu Petanu, šoferju iz Novotehne, dopovedal, da nekdanjega dekleta ne gre zmerjati in sramotiti. Petan je to naredil kar v kavarni na Glavnem trgu v Novem mestu, zato so ga miličniki tudi prijavili. STARA ZAV02EN0ST: Obsedenost od seksa? Zaradi poskusa posilstva 10 mesecev zapora Janez Klobučar z Dolža, star 30 let, je bil zaradi spolnih deliktov že 3 leta v zaporu, tudi njegov zakon je iz teh ozirov splaval po vodi. Za sVo-jo seksualno obsedenost bo sedaj spet 10 mesecev premišljeval v zaporu. Kmalu po vrnitvi iz strogega zapora je namreč 15. avgusta lani malo cčz polnoč na peš poti pri železniškem mostu čez Krko v Novem mestu zgrabil 24-letno dekle /a vrat. ker je imel namen, da bi jo prisilil k spolnemu občevanju. Dekle je začelo klicati na pomoč. Klol učar jo je /. olvma rokama prijel okrog pasu, da bi jo vrgel na tla. Dokle se mu je iztrgalo in steklo na-z;ij čez most proti mestu. Klobučar jo jo ponovno dohitel in spot zgrabil okrog pasu. Na srečo jo tedaj pri.šla na most neka njyna prijateljica, /ato je Klobučar pobegnil. Obtoženec je v preiskavi dejanje zanikal, na glavni obravnavi pa je dejal. da so dejanja no spominja, da pa ga jo morda storil v popolni vinjenosti ali daševm zmodehosti. Sodišče ga jo obsddilo na 10 mesecev zapora, upoštevajoč dejstvo, da jo ostalo le pri poskusu. Ni pa verjelo zagovoru o pijanosti ali neprištevnosti. tl. leto med paragrafi Sodnik okrožnega sodišča Janez Pirnat; »Najtežje je soditi v gospodarskem kriminalu« Kaj ve navaden človek, ki se morda nikoli v življenju ne usede v klop sodne dvorane, o delu sodnika? Mar ve, da sodnik ni sodnik le takrat, kadar sedi kot predsednik na glavni obravnavi? „Kaj delate? “ je veljalo Janezu Pirnatu, ki je tretje leto sodnik okrožnega sodišča, prej pa je bil osem let na občinskem sodišču v Brežicah. „Samo del časa svojega dela preživim na obravnavah. Najprej moram namreč preštudirati spis. Kot predsednik senata moram biti na obravnavi pripravljen, po- znati moram vse podrobnosti iz preiskave in predhodnega postopka - skratka: zadevo od ovadbe oziroma ogleda naprej. Ne moram namreč prepustiti naključju, kako bo tekla obravnava, ker moram kot predsednik senata točno vedeti, kaj hočem. “ - Senat pa ni vedno enako sestavljen! ,,V'lažjih primerih je senat sestavljen iz enega poklicnega sodnika in dveh sodnikov porotnikov, v težjih zadevah pa ga sestavljata dva sodnika in trije porotniki. Takih zadev je pribUžno petina dejanj, ki jih obravnavamo na prvi stopnji. Gre za za- deve, v katerih je mogoče izreči kazen strogega zapora do 15 let ali celo hujšo kazen.“ - Te obravnave pa niso vse vaše delo? “ ,J^Ja kazenskem oddelku so prvostopne zadeve približno polovico mojega delavnika. Drugo polovico sestavljajo instančne zadeve: reševanje pritožb strank zoper sodbe na občinskih sodiščih z našega območja. V takih primerih delamo v senatih treh sodnikov, praviloma na nejavnih sejah. Nastopam kot sodnik poročevalec. Moja dolžnost je za sejo prištudirati spis in poročati o postopku na prvi stopnji ter o vsebini pritožbe. Sicer pa se delo ne konča z obravnavo, saj precej časa vzame tudi izdelava sodbe, razen tega pa sem vsak peti teden tudi dežurni preiskovalni sodnik izven delov- Q Qme(lq purasrdfi nega časa ter v soboto in nedeljo.“ - Ste imeli v dosedanji praksi že veliko težkih primerov? ,,Tako je: ni nujno, daje visoka kazen tudi dokaz za težak primer. Za sojenje so vsekakor najtežji primeri gospodarskega kriminala, kjer je zaradi zapletenosti delo sodnika vezano na mnenja raznih izvedencev.** — Pravijo, da ste sodniki obremenjeni z delom? „S kolegom Janezom Kramaričem imava letno pribhžno 120 prvostopnih in okrog 300 instančnih zadev. Številke pa naraščajo. Ob obilici dela, ki ga povečuje pomanjkljiva kadrovska zasedba, kar je problem slovenskega pravosodja, ostaja vsekakor premalo časa za potrebno strokovno izpopolnjevanje.** J. S. LOSKA VAS: SMRT NA MOTORJU - 18. marca zvečer se je v Loški vasi smrtno ponesrečih 40-let-ni Jože Oblak iz Podhoste. Qblak je pripeljal z motorjem v pregledni levi ovinek, toda iz neznanega vzroka je zapeljal na bankino, zadel v kup smrekovega kolja in odletel z motorja v jarek. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, vendar je že med prevozom podlegel hudim poškodbam. PRILIPE: NERODNO PREHITEVANJE - 15. marca ob 12.30 je Nemka Marlies Hoppe peljala iz Ljubljane proti Zagrebu; v Prilipah je prehitevala neznanega voznika osebnega avtomobila. Zavila je močno v levo, nato pa naglo na desno, zapeljala na neutrjeno bankino, zadela v obcestni kamen, nato pa seje prevrnila 6 metrov globoko po nasipu. Voznica in njen mož llorst sta bila huje poškodovana, lažje poškodbe pa je utrpel sopotnik Emil Sinning. Škode je za 30.000 din. GMAJNA: PREPOZNO ZAVIRANJE - Božidar Lapaine iz Banjaluke je 17. marca ponoči peljal s taunusom proti Zagrebu, ko mu je pri Gmajni pripeljal naproti tovornjak Beograjčan Živko Mihajl-kovski. Tik pred srečanjem je Lapaine opazil, da jc zadnji del tovornjaka na levi strani ceste. Banjalučan je močno zavrl, toda prepozno, in je trčil v kolesa tovornjaka. Lapaine ima zlomljenih več reber, lažje pa je poškodovana tudi sopotnica Mira Lapaine. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico, škode pa je za 21.000 din. LOSKA VAS: JE BIL PESEC VINJEN? - Jože Ribič z Broda je 19. marca z osebnim avtomobilom pri gostilni Henrik v Loški vasi zadel i-ranca Dularja iz Jurke vasi, ki mu je nenadoma stopil pred avto. Voznik je sicer močno zavrl, kljub temu pa ni mogel preprečiti nesreče. Dular si je zlomil nogo nad kolenom: menijo, daje bil vinjen. VRANOVlCl: ZADREMAL ZA VOLANOM - Crnomaljčan Božidar Miljkovič jc 17. marca ob dveh zjutraj zadremal za volanom fička, ko se jo peljal iz Metlike proti Črnomlju. Avto je trčil v zid žolez-ni.škega nadvoza pa‘d mostom pri Vranovičih. Škode je za 7.000 dm, Miljkovič pa ima zlomljeno robro in odrgnino na nogi in roki. STAKl IRG: S SIRANSKI- l’() 11 Novomeščan IVtor Košak je 18. marca zjutraj / osebnim avtoln v Starem trgu trčil / Dušanom Brajer-join iz Trebnjega, ki jo pripeljal na cesto s stransko poti. Košak je sicer močno zavrl, kar pa ni pomagalo. Škodo jo za 6.000 din. SKOPICE: l*OCll A (iUMA 15. marca popoldne je na glavni oosti pri Skopicah počila zatinja desna guma osobnoi>a avtomobila, ki ga je vozil Husein Bašič iz Ljubljane. Zaneslo ra je, da se je preVrnil po nasipu. Škode je za 5 tisočakov. MOKRONOG: DOLGE LUCl -Novomešč an Rudolf Ivančič se jc 18. marca zvečer jieljal iz Sevnice proti Mokronog. Izza ovinka mu je z dolpmi lučmi pripeljal drug avto, zato je Ivančič zapeljal naravnost, zdrknil s ceste, se prekucnil v jarek in obstal pod cesto na boku. Škode je za 4.500 din. BREZOVICA: AVTOMOBILA STA SE OPLAZILA - Matjan Kolenc iz Mokronoga je 18. marca popoldne vozil na Vrh pri Mokronogu, v ovinku pri Brezovici pa je avto zaneslo na levo. Tedaj je naproti pripeljal s citroenom Stane Gričar. Avtomobila sta se oplazila, škode je za 4.000 din. MEDVEDJEK: PREHITRA VOŽNJA - Zagrebčan Mladen Bari-šić je 14. marca zvečer po klancu v Medvedjeku dohitel kolono vozil. Tedaj je naproti pripeljal osebni avto, Barišič pa ni mogel zmanjšati hitrosti. Prvi avto je prehitel, nato pa je zapeljal na bankino, se večkrat prevrnil ter pod cesto obstal na kolesih. Škode je za 5 tisočakov, Barišič pa se je laže |X)škodoval. RAKOVNIK: ZAPELJAL V PESEK - 16. marca zvečer se je Jože Kafol i z Trstenika peljal z osebnim avtom nemške registracije proti Mokronogu. V Rakovniku mu je naproti pripeljal avto z dolgimi lučmi, zato je Kafol spregledal kup gramoza na cesti - tam namreč cesto popravljajo - in zapeljal v pesek. Škode je za 3.000 din. JUGORJE: ODPELJAL NAPREJ - 14. marca zjutraj je Josip Bezjak iz Husja pri Karlovcu vozil Kombi iz Metlike proti Novemu mestu. Pri Ju-prju ga je dohitel tovornjak s prikolico in p začel prehitevati. Naproti je pripeljal osebni avto, Bezjak je močno zavrl, daje kombi zaneslo v zadnji del prikolice. Škode je za 2.000 din, tovornjak pa je odpeljal naprej, ne da bi se zmenil z.a nesrečo. TREBNJE: TRCENJE I ICKOV - 15. marca zjutraj se jo Amal|ja Ramac iz Brestanice pripeljala s Tičkom v 'frobnje, ko jo v križišče po prednostni cesti pripeljal Anton Novak IZ Starega trga. Pri trčenju je bilo za 2.000 dm škodo. KOMPRESOR JE IZGINIL 1.3. maica so ugotovili, da jo vlomljono* v barako Cestnega podjetja pri kamnolomu na CIrmu pri (Iradou. l at jo poiskal ključ, odklonil obe.šanko tor odno.sel ročni kompresor in dva svedra v skupni vrednosti okrog 10.000 dinarjev. Vut za sabo m voč zaklenil . . . EETRTK0V INTERVJU \ i Dvojni odgovor Prof. Milan Smerdu in Janez Slapnilc: o spremembah v organizaciji Zleta bratstva In enotnosti v prejšnji številki je Martin Bajuk zaželel, naj prof. Milan Smerdu odgovori, kako je s pripravami za prihodnji Zlet bratstva in enotnosti, ki bo v Novem mestu. Prof. ' Smerdu je odgovorit takole: tJ^isem član stalnega sekretariata zleta, slišati pa je, da se obetajo spremembe v načinu organiziranja zletov. zato bi težko povedal kaj več brez pomoči. Predlagam, da povabiva k razgovoru še Janeza Slapnika, ki je član zletnega sekretariata. “ Tako je četrtkov intervju prišel tudi do tega, da ga tokrat izjemoma vodimo z dvema sobesednikoma. Janez Slapnik je o spremembah v organizaciji zleta povedal: „Predlog je, naj bi bil zlet vsake štiri leta. 1975 bi bU v Prijedoru, 1979 pa v Novem mestu, V prvem zlet-nem letu bi potekala že utečena zletna srečar^a: pohod na Triglav, srečanje na Uni, srečanje v Jasenovcu, srečanje mladih slikarjev v Banjaluki in srečanje mladih pesnikov v Prijedoru. V drugem zletnem letu bi bilo organizirano srečanje proizvajalcev iz vsega zletnega območja, v tretjem letu bi potekcda športna srečanja po panogah v raznih mestih, vsako četrto leto pa bi bili množični zletni nastopu O tem pred- logu bo dokončno odločal sekretariat 8. aprila letos v Sisku. Pripmve na prihodnji zlet in omenjene spremembe so se malo zavlekle tudi zaradi znanih dogodkov na Hrvaškem.*' - Tov. Smerdu, zdaj pa že lahko odgovrite na vprašanje o naših pripravah. „Ker je prej bil zlet vsaki dve leti in naj bi po prvotnih načrtih prišli že naslednje leto na vrsto mi, smo bili v skrbeh, kako v tako kratJ^m času pripraviti vse potrebno za tako obsežno športno prireditev. Zdcq imamo na voljo več časa, vendar moramo s pripravami začeti kar takoj. Prihodnje leto smo na vrsti kot organizatorji zbora proizvajalcev, ki je politična manifestacija. V letu 1974 bomo prav gotovo organizatorji nekaterih športnih tekmovanj, za katera nas bo se-kretSriat določil. Ker imamo svojo dejavnost glede tega že razvito, bomo ta tekmovanja samo vnesli v naš športni koledar in jih bomo bodisi organizirali mi pri nas, bodisi se jih udeležili drugod. Isto velja tudi za našo udeležbo na množičnem zletu v Prijedoru. Vsekakor bo obveljalo vse to samo v primeru, če bo sekretariat osvojil predlog, o katerem je govoril tovariš Slapnik. Zavedati pa se moramo, da je množična zletna prireditev, ki naj bi bila 1979 v Novem mestu, izredno obsežna naloga in da moramo že zdaj z vso resnostjo začeti pripravljati materialno bazo zanjo. Pri tem mislim na potrebni denar in na športne objekte, ki jih bomo takrat potrebovali. Moje vprašanje: Stanujem blizu novomeške tržnice in lahko opazujem nemogoče higienske razmere na rqej, še zlasti pa kup odpadkov ob tržnici, po katerem brodijo GgflnL Pri DOMINVESTU naj povedo, kdaj in kako nameravajo narediti red. M. JAKOPEC J I S I I Podpora zakonitosti, stabilizaciji Stališča In sklepi 6. seje občinskega komiteja ZK Novo mesto ~ še vedno preveč neopravičenih izostankov osnovnih organizacij Komite občinske konference ZK Novo mesto je na svoji 6. seji 17. marca razpravljal o politični situaciji v občini, o realizaciji sklepov iz 2. seje komiteja ter o pripravi na 2. občinsko konferenco ZK. V zvezi z obravnavano problematiko je zavzel naslednja stališča in sklepe: 21. seja in 2. konferenca ZKJ sta spodbucUa ne samo komimiste, ampak tudi razne oblastvene in politične ter ostale forume, kakor tudi informativne centre in javnost k razpravljanju in ocenjevanju raznih pojavov, procesov, stanj, ki niso v skladu z gospodarsko, socialno, razredno in obrambno orientacijo naše družbe. V zvezi s tem je porasla politična aktivnost tudi v naši občini, v želji, da se še okrepjjo napori za stabilno gospodarjenje in nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov ter da se prekinejo vsi nedovoljeni odnosi, ki so v pretekli družbeni praksi nastajali med nekaterimi delovnimi organizacijami in državo oz. delovno organizacijo in posameznikom. Zveza komunistov v občini je v skladu s temeljno politiko ZKJ in ZKS ter delovnimi ljudmi, ki so že dalj Časa opozarjali na razne pojave nedovoljenega poslovanja, zasebnega okoriščanja, ki razk^ajo samoupravni red, samoupravno gospodarjenje in osnovna socialistična načela odnosov med ljudmi, kar vse ogroža »Pri vodnjaku«: začetek z 11.000 din Prejšnji četrtek so v Dilančevi uli-3 v Novem mestu odprli prenovlje-lo ribjo restavracgo - obrat hotela Grad Otočec, ki so jo poimenovali po vodnjaku na Glavnem t^u. V restavraciji pripravijo okoli 450 obrokov vsak dan, poleg toplih malic tudi dva menuja. V treh prostorih je 160 sedežev, do sezone pa bodo uredili vrtno teraso s 50 sedeži. Velika pridobitev za novomeški turizem je 13 tujskih sob s po dvema posteljama in kopalnicami. Uvedli so dva načina serviranja in sistem dvojnih cen: v treh posebnih sobah je francoski način postrežbe, v srednji, „modri sobi“ pa obvezen po^injek. Že prvi dan po otvoritvi so imeli za okoli 11.000 din prometa - več, kot so pričakovali. Osrednje: proračun številke o tem, koliko denarja se bo zbralo v blagajni občindc^ proračuna in koliko ga bodo porabili do konca leta, so vselej zanimive. Prednost so jim dali tudi na sedanjih zborih volivcev, ki so se začeU včeraj (Šentjernej) in bodo končani v torek, 28. marca. Poleg tega bodo obravnavali priprave oziroma možnosti za uvedbo 7-letnega samoprispevka za zidavo ir? ureditev osnov-nbi šoL Osvetlili pa todo tudi lokalno problematiko in se dogovorili, koliko kilometrov cest, vodovodov in kanalizacije bodo ure^ 1972. Mm Kako se bomo odločili: za referendum ali proti njemu Pred nami so zbori volivcev, na katerih bomo med drugim razpravljali in. izrazili svoje mišljenje tudi o predlogu izvršnega odbora občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi v Novem mestu, da bi uvedli samoprispevek za financiranje gr^je osnovnih šol v posameznih krajevnih skupnostih v občini. Gre za flnanciranje sedemletnega programa gradnje osnovne šole v Dolenjskih Toplicah, ter dozidave in preureditve Sol v Brusnicah, Šentjerneju, Stopičah, Vavti vasi, Žužemberku, Otočcu in v Novem mestu, kjer je potrebno zgraditi novo posebno šolo z internatom ter dozidati, preurediti in modernizirati osnovne šole Katja Rupena, Milka Sobar-Nataia in Bršlin. Takšen program bi veljal 67.100.000 dmaijev, To pa je vsota, ki je občinska skupščina ob drugih nalogah ne more sama z^toviti. Z uresničitvijo bi ustvarili v celotni občini do neke mere enake pogoje za osnovnošolsko izobrafievanje otrok. To pa z drudmi besedami izmeni enaka izhodišči za nadaljnje izobra-ievanje in dek) vse mladine v občini. Med dn^m bodo s tem zmanjšane tudi socialne razlike, ki nast^sjo za- Grm: vsoko soboto kopanje za javnost Vutisivu usiiCiriic »uie na Grmu je odprlo zimski bazen tudi za javnost Za Novomeščane in druge kopdce bodo bazen odprli v soboto, 25. marca ob 9. uri, kopali pa se bodo s. Vsto sUi se najt »za večje skupme, ki pa naj bi se prej radi različnih pogojev pri izobraževanju v osnovni šoh. O razpisu referenduma za samoprispevek bodo odločale krt^evne skupnosti, na območju katerih so šole, seveda pa sc bodo prej posvetovale z občani na zborih voUvcev. Oblika zbijanja sredstev s samo- prispevkom občanov se je pokazala v pretekosti kot zelo uspešna, sso so prav s takim sodelovanjem nastale nove šole v Šentjerneju, Mirni peči, Smaijeti, Škocjanu in dve v Novem mestu. Pričakujemo, da bodo občani naš predlog na zborih volivcev podprli, na referendumu pa glasovali za samoprispevek ter s tem omogočili izvesti skupno nalogo. FRANC BEG Predsednik obč. konf. SZDL življenjske interese delavca in občana, ostro kritizirala takšno prakso. Zavedamo se, da smo šele na začetku družbene akcije in da bomo morali temeljne premike v smeri večje stabilizacije in demokratizacije družbenih odnosov, kot jih zahtevajo ustavni amandmaji ter dokumenti ZKJ in ZKS, ki se nanašajo na razredno-sodalne korekture v družbi, izbojevati šele skup^ z delavskim razredom in ostal^i delovnimi ijudmi. Zato komite daj<* vso podporo vsem družbenim faktoijem in političnim silam, ki se v skladu s politiko ZK in temeljnimi interesi delavcev in občanov, zavzemajo za zakonitost, red, stabilizacijo gospodarstva in spoštovanje samouprav^a-nja. Ostro obsoja vse poskuse, tako v občini kot tudi izven nje, da bi razbili politično enotnost v občini in prikazali ZK, še posebno pa komite, kot razbijaško silo. Takšno politiko vodijo tisti, ki bi radi zaostrili na neustreznih osnovah idejno^litično diferenciacijo, povzročili škodo gospodarskim in političnim odnosom v občini, ki so v temelju zdravi in dovolj močan garant, da bomo določene nepravilnosti razreševali sami brez pretresov. Ko je komite ocenjeval realizacijo sklepov 2. seje komiteja, je prišel do naslednje ocene: 1. Komunisti v KRKI, Novolesu, Cestnem podjelu. Zdravstvenem domu so na sestanku osnovne organizacije ZK sklep komiteja obravnavali ter sprejeli ustrezne cene, ki so jih poslali komiteju. Ocene so kritične, tako do razprav na konferenci, pisanju po časopisih, kakor tudi do lastne družbene prakse. Povsod se zavedajo, da odnosi niso idealni in da bo treba samoupravno prak^ še krepiti, razvijati'in jo bolj približati neposrednemu ustvaijalcu. Čeprav se je komite na splošno strinjal z ocenami, pa je bil mnenja, Suhokrajinski' drobiž NOVO ŽUŽEMBERSKO SEJMIŠČE je dograjeno, treba je postaviti le še živinsko tehtnico; pa zaenkrat še ni nujno. Živino lahko tehtajo na zadružni tehtnici. Na zad-mem sejmu, kije bil pretekli petek v Žužemberku, so kar pred gostilnami sklepali kupčije. Oddej tega ne bo več, k^ bodo lahko živino ^ali na sejmišče, ki so ga zgradili pn^zdni drevesnici na desnem bregu Žužemberka. REKONSTRUKCUA PRIKLJUČKA OBČINSKE CESTE na Šmihel pri Žužemberku iz drugorazredne ceste v Po^anah je sedaj predmet dopisovanja. Žužemberška krajevna skupnost je v imenu občanov poslala zahtevek Cestnemu podjetju v Novo mesto, n^ se čimprej izvede rekonstrukcija navedenega cestn^a priključka, tako da bo vožnja na pr&^uČek in s priključka varnejša. Cestno podjetje je ta zahtevek poslalo Cestnemu skladu SR Slovenije, ta pa ga je vrnil Cestnemu podjetju, naj ^ dopolni z mnenjem občine. Ker je pristojni občinski organ s predlogom občanov in krajevne skupnosti sporazumen, lahko upamo, da bo rekonstrukcija priključka le izvršena Se letos. TELEFONA V SMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU ne bodo mogli napeljati, dokler ne bo žužemberška pošta dobila večje avtomatske telefonske centrale. Namestitev ve^e centrale pa je vezana na zagotovitev večjih poštnih prostorov. T^ je sporočilo podjetje za PTT promet laajevni skupnosti Žužemberk, ki se je v imenu občanov za napeljavo te- lefona pri tem podjetju zabela. SNEŽNA PLESEN je v krajih okoli Hinja povzročila precej škode na o^nih posevkih. Zato bodo nekateri kmetovalci preorali posede ječmena in zasejali na preoranih površinah jari ove^ v pšenične posevke pa bodo zasejali deteljo. M. S. din. Prireditelji zanims^ ^ f m^&vilc. Vse o kopai^u lahko Ijiidje zvedo, če zavrtijo telefonsko številko h-883. S. D. V ni^sodobnejši kuhinji Pri vodnlaku, restavraciji v Dflančevi ulici, bodo kuharice pripravile tudi po 4S0 obrokov na dan. Večji del kuhinjske opreme je izdelal Novomeščan Milan Osohiik. (Foto: S. Mikulan) da bo potrebno nekatere še izostriti, dopolniti, še posebno v tistih delih, ki se nanašAajo na nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, oziroma odkrivanje moralno-politične razsežnosti pojava. Komite je bil mnenja, da mor^o komunisti tudi v ostalih delovnih organizacijah, v skladu s sklepom konference, prav tako analizirati družbene odnose. Komite pričakuje, da bodo tudi v IMV v zvezi s tem kmalu imeli sestanek, ker so dokumenti 2. konference ZKJ in občinske konference zelo pomembni in sojih obravnavali vsi komunisti. 2. V naši družbeni praksi je zadnje čase precej kritike na račun Dominvesta. Komite je obravnaval informacije, ki jih v zvezi s tem ima, in sprejel n^ednje sklepe: 1. Komunisti v občinski skupščini naj razpravljajo o položaju, vlogi in odnosih v Dominvestu in dosežejo, da bo skupščina pretresla in ponovno sklepala o vseh pooblastilih, ki jih je prepustila Dominvestu. 2. Dominvest naj vse neustrezne poslovne in pogodbene odnose z delovnimi organizacijami in posamezniki, ki so bili do sedaj predmet družbene kritike, takoj preuči in uskladi z družbeno priznanimi merili. 3. Vztrajati moramo povsod na doslednem spoštovanju družbenih norm in vse pojave nesistemskega reševanja usteeznih problemov onemogočiti, saj ti objektivno vodijo k družbenemu razkrajanju kakor tudi k možnostim zasebnega okoriščanja oz. zlorabe. ____________ Komite prav iz teh razlogov vseh dosedanjih takšnih odnosov ne more odobravati. /. Komite je ocenil tudi dosedanje delo organizacij ZK. Nekateri komunisti v osnovnih organizacijah so premalo odgovorni do lastnih tovarišev in njihovega osnovne^ partijske^ dela. Se so taki, ki brez opravičil po večkrat manjkajo na se-st^kih. Komite meni, da bodo morala vodstva osnovnih organizacij ostro nastopiti proti tistim komunistom, ki s takim ravnanjem onemogočajo normalno delo organizacije. Sekretariati naj točno vodijo evidenco tistih tovarišev, ki neopravičeno izostajajo od sestankov, in sproti z njimi razčiščujejo. V načelu ne more biti komunista, ko je sestanek, da ne bi zanj vedeli, zakaj je izostal. Dolžnost komunista je, da takšNo prakso upošteva, in naloga organizacije, še posebno vodstva, da to nenehno uresničuje. 4. Komite je tudi sprejel sklep, da bo 30. marca 2. občin^a konferenca ZK z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o dosedanjem delu Zveze komunistov, komiteja in ko- . misij konference. 2. Obravnava akcij sk^a programa konference in medobčinskega sveta. 3. Spremembe v organiziranosti ZK. 4. Razno. r' MINI ANKETA V negotovosti Ravnateljica Slovka Keglovič: »Zakaj nos Izpodrivajo?« „Zatrdno so nam ob\ju'biIi, da bomo gradfli že 1973, zdaj pa sem v programu prebršda, 4a je naša šola na vrsti šele 197i. Najbrž nisem dobra ^vomica, da bi odgovorne prepričala, kako je tako odrivanje in odlašanje nespametno in za vzgojo kategoriziranih otrok celo Škodljivo. Nič nisem proti temu, da gi«dopfve v gradnjo Dolenjdce Toplice, ampak takoj za njimi alipahkra-ti bi morali začeti pri nas. Predlagam, naj si posebna komisija ie ei^rat o^eda vse šole, vtstnl red del pa bi določili šele po ojenih ugotovitvah. “ Z ravnateljkK) Slavko Kekovi-čevo sva govorila v sobi, Jci gotovo ni vežja od stranišča v jsred-nje vdikem bloku. „To je moja pisarna. Lahko si miiii^ kak&e » Sele učilnice in diugiprostori! Stiska, ena sama stidca. Zaki^ ne moremo nikogar prmričati, da pouk v dveh izmenah ine more trajati dolgo, da to izčipujeuči-j telje in učence? In da Jbi vsaj vedrili pod svojo strehol Zdsg paj smo - brez krivde krivi — iie-nehno med dvema ogr^voA: dijaški dom nas seganja v£n, ker' potrebuje prostore zase, z druge strani pa slišimo le obljube in loH lažbe, češ; Saj bo, še malo« pa bo! To pa se vleče, mi pa tudi nimamo železnih živoec.^ V Smihdu potrebuj^ posebno šolo za najmanj 200 u^ncev. Kako so sedanji prostori jnajhni, pove podatek: šolo l^ko obiskine samo 126 učencev, okoli 70 kategoriziranih otrok je ostalo pred vrati Starši malone na kolenih prosijo, šola tega ali onega za božjo vo^je le ie vzame, ampak - kam z njknl? Sola še nikoli kot zdi^, ko se pripravljamo na referendum za 74etni samoprisnevel^ ni bila i9>iavi-iena pokazati na svqj problem (po zgledu ljubljanske panie): „Tu so - vaši so!“ Tudi zd^ ne namerava na cesto s takim geslom, saj je pr^ričaaa, da je med pametnimi in razsodnimi ljudmi lahko samo — pametna rešitev. L ZORAN Novomeška kronika TECAJ - Hortikulturno društvo sporoča vsem ljubiteljem cvetja, da je za tečaj ikebana prostih še nekaj mest. Začetek tečaja je 27. marca ob 16.30 na ekonomski srednji šoU. POSVET - 27. in 28. marca bo v drogeriji na Glavnem trgu od 8. do 18. ure na vprašanja s področja kozmetike od^vaijak in svetovala diplomirana kozmetičarka iz Maribora. Posebna tema, o kateri bo spregovorila neki\j več, bo očesni make up. MATINEJA - V nedeljo ob 10. uri je bilo v dvorani Z^avoda za kulturno d^avnost pobio malčkov, nji* hovih staršev in mladincev. Ogledali so si ameriško-madžarski fdm (JDečki Pavlove ulice**. Podobnih filmov si naši malčki, pa tudi starejši želijo še več. STROJI - Pri Mladinski so te dni dobili računske stroje Divi-summa 24. Stroji stanejo 13.000 di-nanev. . RESTAVRACUA - Prejšnji teden so Novomeščani dobili pri vodnjaki’ še en lep lokal. Žal so nepridipravi z ugašanjem cigaret ob zavese napravili prvo škodo. ' FILM - V petek zvečer so v kinu Krka vrteli 12 slovenskih kratkih Hl-mov. Ve^a jih je bila v barvah. Po projekciji so se maloštevilnim gledalcem predstavUi režiserji in ustvarjalci fdmov. Pokrovitelj tega zanimivega večeija je bil NOVOTEKS. PLES - Vis Atomi 72 so prejšnjo soboto skoraj zastonj reklamirali dan je v naše mesto privabil ie več prodajalcev kiča, ki so tolsat ponujali n^različnej^ slike in podobe, starejši možakar pa je vabil knpoe z reklamno prodajo mila in britvic za britje. Cene: jabolka S do 7 din za kg, pomaranč 6, čebulček 7 do 10 dui za liter, limone 7 do 8, korenje S do 6, zelje 4, kisla repa 4 din za kg, suhe slive 8, fižol 7> hruške 6 d* 8, zelena S do 6, čebula 3, rdeča pesa S, krompir 2, jajca 0,70 do 1 za kos, suhe 7 do 8, domači med 20 din za liter, dateljni 10, limone 6^, solata 4 do 6 in banane i do S din. ROJSTVA - RodUi *ta: felka Nilič iz Kettejevega drevoseda 40 -Tomislava, in Zonca Gabron z ideit-nih njiv 12 - Zorana. svoj ples. Kljub minimalni vstopnini S din, je n< meščanov. S din, je na ples prišlo le malo Novo- TRŽNICA - V ponedeljek je bila tržnica zelo dobro založena. Lep - JEna gospa je rekla, da ima v zadnjem času zaradi sladkoba zdo nemirne noči. Nenehno misli na zalogo, ki si jo je preskrbela soseda, ko je slišala tisto o odmrznitvi. To pa ni prvoaprilska. St. 12 (1147) - 23. marca 1972 Stran uredil: IVAN ZORAN nUl I N I MS I 47 r Stare grajske kašče so za polnilnico Slovenija vina v Brežicah postale pretesne. Lani so izkoristili njene zmogljivosti do skrajnih meja, zato v obratu komaj čakajo na izpolnitev obljube o zgraditvi nove kleti in predelovalnih obratov. (Foto: J. Teppey) UJETI NA PAPIR 2IVE PRIPOVEDI BORCEV Kar pogumno pero v roke da otmemo pozabi čimveč dogodkov iz vojnih _________________________dni__________________________ „Ohranjanje in siljenje zgodovinske resnice o našem osvobodilnem boju je ena n^pomembnejših nalog borčevske organizacije/* je zapisano v gradivu, ki ga je ZZB NOV Brežice pripravila za sobotno sejo. Izpolnjevanje te dolžnosti pa je za udeležence NOV vedno težje, ker so vsak dan starejši in mnog^ izmed njih tudi bolehni. Od borcev je torej težko pričakovati, da bodo sami vzeli pero v roke in zapisali svoja doživela. Ubadajo se z vsakdanjimi skrbmi in težavami, pisanje pa je zahtevano, zato se ga lotijo redki med njimi. Vsakomur so h^^ežni za trud, če je opisal kak spomin na vojne dni. 57 rejencev v dobrih rokah Na stroške občinske skupščine so na brežiškem območju skrbstveni orrani oddali v rejo devet otrok. Z vednostjo socialnovarstvene službe so starši sami dali v oskrbo tujim družinam pet otrok in zanje plačujejo rejnino sami. Vseh otrok je trenutno v reji 57. Občina je lani omogočila letovanje ob morju tistim rejencem, za katere sama krije stroške tuje oskrbe. Pričakovati je enak ukrep tudi letos. Ti otroci brez družbene pomoči ne bi imeli brezskrbnih počitnic v Savudriji. Nič kaj razveseljivi niso podatki socialnovarstvene službe, da je vsako leto več družin z neurejenimi razmerami, kjer je od časa do časa potrebno vmešavanje skrbstvenih organov. Ni treba posebej pripominjati, da so žrtve takih razmer najpogosteje otroci. Do pomanjkanja, prepirov, pretepov in prostitucije največkrat pripelje alkoholizem, E roti kateremu so socialni de-ivci brez močL Zveza ZZB NOV želi, da bi se kljub vsemu le še kdo opogumil in iztrgal pozrbi zanimiv vojni dogodek iz domačega kraja. Obenem pa izraža željo, da bi časniki, revye in radio take sestavke prirejali, za objavo. Lep primer obujanja spominov so to zimo zasledili v Dolenjskem listu, kjer je decembrske boje 1943 na Kozjanskem obširno predstavil nekdanji borec Milan Kostevc-Marko. Tako je zvedela zanje vsa pokrajina, od Posavja do Kočevja in Bele krajine. Občinska Zveza ZB NOV bo obnovila in poživila že začeto akcijo na šolah. Prvi nagradni razpis za n^-boljše sestavke šolarjev o osvobodilnem boju v domačem kraju po pripovedih borcev je naletel na zadovoljiv odziv, medtem ko so se drugič odzvale nanj le še nekatere šole. Borci pa se še posebej obračajo na lokalno radijsko postajo z željo, da bi . ljudem pomagala oblikovati za pise ali pripovedi dogodkov iz parti zanskih bojev ter življenja v končen tracijskih in izseljenskih taboriščih J.T GRUDA ODKUPUJE ZEMLJIŠČA Izvozno-uvozno podjetje Gruda iz Ljubljane je te dni podpisala pogodbe za odkup zemljišč z zasebnimi lastniki v ne^sredni bližini železniške postaje v Dobovi Tam bo podjetje začelo graditi tranzitne hleve za živino, pozneje pa obljublja tudi tovarno močnih krmil. Pr^ hle- vi bodo stali že to jesen. NOVO v BREŽICAH DANES JE NA DNEVNEM REDU skupščinske sok odlok o ustanovitvi doma počitka v Impolj-ci. Nj^ve soustanoviteljice bo^ občine Novo mesto, Sevnica, Krško, Trebnje in Brežice. Predlog, da bi imele te občine svoj dom za ostarele, utemeljujejo s podatki, da živi na njihovem območiu 140 tisoč ljudi. Med njimi je 8,6 odstotkov prebivalcev že preseglo 65. leto. 2e do sedaj so omenjene občine največ prispevke za razširitev in preureditev doma. PREMALO DIMNIKARJEV. V obratu Ijubljansk^ dimnikarskega podjetja so dobili tretjo moč, za svoj delovni obseg pa bi potxebovali šest delavcev. V občini je 5.951 stanovanjskih hiš, 162 javnih zgradb, 21 industrijskih objektov in 126 obrtnih delavnic. £>elu trije dimnikarji niso kos in tudi ne morejo redno obiskovati vseh strank. ZA Šolsko malico otrokom iz revnih družin je občinska skupščina prispevala v minulem letu po 6,50 din pomoči Te pomoči je bilo deležnih 376 otrok. KAJ PA ZAKLONIŠČA? Komisija, ki je pregledala zaklonišča v mestu, je pnpravila predlog za ukrepe proti nadaljnjemu propadat^ju. Doslej so premalo pazili na te stvari in pričakovati je, da bosta štab za civilno zaščito in svet‘za narodno obrambo pripravila za skupščino predlog odloka o financiranju vzdrževahiih del v zakloniščih. VSAKO LETO VEC AVTOMOBILOV. Število registriranih motornih vozU Je lani v brežiški občini naraslo za 25 odstotkov v primerjavi z letom 1970. Število osebnih avto- BRE2ISKE VESTI Skoraj dolgčas Namig za premislek Med obiskovalci filmskega sejma je letos privlačnost Brežic za odtenek zbledela. Dovolj za to, da se gostitelji zamislijo. Cateške Toplice s termalno vodo in kopanjem sredi zime so še vedno vabljive, toda po petih dneh postane gostom dolgčas, če ni nikogar, ki bi poskrbel za raznolikost. Udeleženci sejma so pogrešali nekoga, ki bi jih povezoval, se z njimi pogovoril še o drugih željah. Predstavniki kinematografov bi se radi tudi v prostem delu dneva sestali in morda zvedeli za novosti, ki jih prinaša novi zakon o filmu, sami pa povedali za svoje težave. Občutijo jih zlasti manjši kinematografi. Zaželeli so si kak pogovor s predstavniki gospodarske zbornice ali poslancem prosvetno-kultumega zbora in še s kom. Hrvatje so priredili srečanje za svoj krog, drugi so razmišljali vsak zase. Niso sicer izjavljali, da jim v Toplicah ni všeč, toda za kak dan bi se gostje vseeno radi preselili na kosilo drugam, morda v Mokrice, v hotel Turist ali še kam, seveda v aranžmaju Toplic. Na to bi kazalo misliti že zdaj, zlasti še, če bi na pobudo dose-daryih udeležencev zimskih sejmov v Brežicah organizirala prikazovanje novih filmov tudi druga distribucijska podjetja. Kino dvorana je bila doslej še vsem všeč. Udobna, topla je in odmaknjena od prevelikega hrupa. Obiski filmskih sejmov drugod niso tako številni, razen poleti v Pulju, kamor pa vleče predstavnike kinematografov predvsem moije. Udeleženci menijo, da imajo Brežice še prednosti, le izkoristiti jih morajo. Tudi izleti bi bili lahko pestrejši. V bližini je Kumrovec, Bizeljsko in še kaj, kar bi gostom lahko nudili na ogled z nekaj več iznajdljivosti. J.TEPPEV PRVI SO BREŽIČANI V organizaciji občinske Zveze za telesno kulturo Brežice je bilo preteklo soboto občinsko pionirsko prvenstvo v gimnastiki za pionirje. Vrstni red je bil naslednji: 1. Bre-2ce, 2. Globoko, 3. Artiče. V petek, 24. marca, bo v Brežicah področno prvenstvo v gimnastiki za pionirje in mladince. y. P. STEKLAR : BREŽICE 1:1 Brežičani so v I. kolu nogometnega tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal gostovali v Ro-ra^i Slatini in igrali s Steklarjem 1:1 (strelec Mirkac v 1. minuti), vendar tudi kljub podaljšku niso dobili zmagovalca. Pri streljanju enajstmetrovk so bili uspešnejši domačini, ki so zmagali s 5:4. V. P. SPOMENIK PADUM Zveza združenj borcev NOV v Brežicah je pred kratkim podpisala pogodbo s kiparjem Stojanom Batičem za upodobitev spomenika padlim borcem NOV, ki bo obenem prikazal tudi množično preseljevanje prebivalstva iz brežiŠce občine. Vsem krajevnim organizacijam ZB NOV so priporočili, naj čimprej izpolnijo svojo dolžnost pri prodaji bonovvza prispevke v ta namen. mobilov se ie povečalo od 1518 na 2.318, število tovonyakov in prikolic od 502 na 558, števik) mopedov pa od 2.134 na 2.254. Vseh vozil je registriranih 4.843. CENE SADJA IN ZELENJAVE PRI AGRARU: jabolka 3,5 in 5 din za 1%, pomaranče 6, banane 7,4, hruške 6, grozdje 8, limone 6,8, suhe slive 7,6, paradižnik 15, solata - mehka 16, špinača 6, zelje 2,6, cvetača 7, korenje 3 in 6 din za kg, kislo zelje in kisla repa 4,5 din za kg in jajca 65 par. DELOVNE AKCIJE Občinska konferenca Zveze mladine je predlagala laajevnim skupnostim, naj v svoje delovne akcije vključijo tudi mladino. Krajevne skupnosti naj za^tovijo strokovni nadzor, organizacijske skrbi za ustanovitev brigade prostovoljcev pa bo prevzelo nase vodstvo mladinske organizacije. Mladim dela ne bo manjkalo, saj imajo krajevne skupnosti veliko načrtov, veliko dela pri vodovodih in urejanju cest in vaških poti. ANGLEŠKI KLUB Na brežiški gimnaziji deluje že od jeseni angleški klub. Člani so se srečavali vsak teden enkrat in ob teh pUožnostih spoznavali Anglijo, Igrali angleške igre in reševali križanke v angleščinL Enkrat na mesec priredUo družabno srečanje s plesom. Klub štde 25 dijakov, vodita pa ga prof. Tasič in prof. Bergle-zeva. J. B. SOTLA : BREŽICE 4:4 V pripravah na bližnje nogometno prvenstvo so Brežičani gostovali na Sotli in igrali 4:4 z domačimi nogometaši. MLADINA PLEŠE Letos so vk^čeni učenci osnovne šole v Brežicah v dve folklorni skupini. Višje razrede vodi Angelca Pocek, skupino iz četrtega in petega razreda pa Tone Jesenko. Ta sku- Eina vacli belokranjske plese, glas-ena Sola pa jim pripravlja spremljavo s tamburaškim orkestrom. Plesalcem bi radi kupili narodne noše, za kar bodo skuMli dobiti originalno platno, za vzorec pa nošo iz slovenskega etnografskega muzeja. LETOS ASFALTIRANJE 20 MESTNIH ULIC Globoke so korenine brezbrižnosti Krajevna skupnost Krško si želi več sodelovanja s strani občanov Prav neveijetno je, kako malo meščanov ve, da njihova krajevna skupnost sploh obstaja, da je njena dejavnost zelo razgibana in da sprejema vsako leto obsežne načrte, ki jih tudi uresniči. Družbena pasivnost mestnega človeka je pognala svoje korenine celo tako daleč, da se občani niti ne pozanimajo, kam gre njihov denar, ki ga plačujejo za mestno zemljišče, kdo z njim posluje in kakšne koristi imajo tega. Vsak čas se bodo začeli zbori volivcev, zato ne bo odveč, če se ljudje vsaj nekoliko seznanijo z delom krajevne skupnosti Krško. Ta obsega mesto na levem in desnem bregu Save, Bu-čerco. Kremen, Sremič, Trško goro in del Gunt. Potrebe po izboljšavah so bolj žive in sveže v novih naseljih,, kjer so se ljudje na novo priselili in kjer je še marsikaj neurejeno. Prav iz teh naselij je prišla pobuda za asfaltiranje ulic. Povečan promet z motornimi vozili neprestano dviga prah pod okna stanovanjskih hiš. Za asfaltiranje je krajevna skupnost letos predvidela 20 ulic s skupno dolžino šest kilometrov in površino 22 tisoč kv. m. Stroški so ocenjeni na 1.550.000 dinarjev. Občani so pristali na sodelovanje. Od 200 gospodinjstev jih je 120 s podpisom zagotovilo prispevek po 1,500 dinarjev. Krajevna skupnost si bo pomagala s posojili v banki in bo še potrkala na vrata tistih, ki se skupni akciji do sedaj niso odzvali. Če pa v katerikoli ulici ne bo dosegla soglasja vseh zainteresiranih gospodinjstev,, potem po sklepu seje sveta KS tiste uUce pač ne bo asfaltirala. Krajevni skupnosti povzro- TATOVI V GRAMOZNICI Iz gramoznice invalidskega podjetja Brestanica, kjer je avtoprevoznik Stane Hribar iz Velikega Gabra pri Sevnici hranil železo, so to železo neznanci v noči od 15. na 16. februar odpeljali. Bilo gaje okoli 2,50 kg, njegovo vrednost pa so ocenili na 13 tisoč dinarjev. Za tatovi poizvedujejo. IZGUBE PRI KRUHU V pekami Imperiala v Krškem smo zvedeli, da imajo pri črnem kruhu po 30 par izgube za vsak kilogram. Zamrznitev jih je lani močno presenetila. Nove cene za kruh so jim odobrili 23. novembra, vendar so ga sklenili podražiti šele decembra, da pred prazniki ne bi spravljali ljudi v slabo voljo. 26. novembra pa' so cene zamrznile in tako še danes prodajajo kruh po starem. Veliko stroškov imajo tudi s prevozom kru- • ha, s katerim oskrbujejo precej oddaljene kraje, od Koprivnice do Rake in Sutne. V IMENU 500 RUDARJEV Na sindikalnem posvetu o preusmerjanju gospodarstva na Senovem so predstavniki rudnika zahtevali učinkovitejše ukrepanje in večjo zavzetost ne le v občini, ampak tudi v republiki. Rud^i se hočejo zaposliti v domači občini, če pa bodo že morali za kruhom drugam, zahtevajo zase primerne delovne in življenjske po^je. Kaj bo s keramiko, se sprašujejo. Odgovora še vedno ni, kajti tudi investitorja za tovarno še niso našli. Metalna je del obljube že uresničila: zaposlila je 200 ljudi, preostalih 200 pa namerava dobiti delo v drugih krajih Slovenije. S to možnostjo se rudarji ne morejo sprijazniti, zato spodbujajo skupščino, da bi v razvoju občinskega gospodarstva našli čim več možnosti za zaposlitev rudarjev v prihodnjih letih. NOVI IZDELKI PO AMERIŠKI LICENCI V Imperialu so letos začeli izdelovati novo vrsto žvečilnem gum|ja po licenci TOPPS iz New lorka. To je žvečilna guma Bazooca, ki slovi zaradi svoje kakovosti po vsem svetu. Prodajajo jo v 79 državah. DVAKRAT PO SEDEM RAZSTAV ‘ V Posavju bosta letos krožili dve razstavi in osveščali pokrajino ob velikem jubileju, ki ga slavi. Prva razstava bo zgodovinska in bo prikazala hrvaško-slovenski kmečki upor pred 400 leti na slovenskih tleh. Druga razstava bo predstavila obiskovalcem umetnice izpovedi s socialno tematiko, vezano na slovenskega kmečkega človeka v raznih obdobjih do današnjih dni. Razstavi ' si bodo ljudje lahko ogledali na sev-niškem gradu, v Krmelju, v krški galeriji, v likovnem salonu v Kostanjevici, v Brestanici, na Senovem in v Hrcžicah. J. 1'. čajo velike težave podjetja in posamezniki, ki nikiv 'zemlja v Podplanini je povzročfla pokanje zidov na nekaterih hišah (glej sliko), odnesla pa je tudi že del vaške poti - (Foto; Primc) DROBNE IZ KOČEVJA VOZNISKI izpiti so se spet pričeli. V kočevski občini je delalo v lanskem letu izpite 1567 kandidatov, uspešno pa jih je položilo 1^ 605. Vsi. ki so se učili voziti pod vodstvom inštruktorjev Avto-moto društva Kočevje, so izpite napravili. DruStvo ima 8 inštruktorjev, in to štiri stalno zaposlene, štiri pa pogodbeno. Avto-moto društvo Ribnica ima svoje inštruktorje. Komisija za vozniške izpite za ribniško in kočevsko občino ima 5 članov. STARA VRBA med poslopjem osnovne šole in domom telesne kulture je bila zaradi težkega snega precej polomljena in poškodovana, pa tudi sicer je bilo na njej veliko posušenih vej. Ker je zelo visoka, je bilo obrezovanje zelo zamudno. Udarniško so to delo opravili mladi električarji s pomočjo mehanično raz-te^jivih visokih lestev. Tako bo vrba še nekaj let okras parka Gaj, škorcem pa še naprej varno zavetišče. Sedaj tudi ni več nevarnosti, da bi zaradi odpadajočih suhih vej pri.šlo do nesreče. LOVSKA ZVEZA Kočevje bo organizirala strokovni tečaj za pripravo na lovske izpite za nove člane lovskih družin. Seminar bo v domu telesne k^ilture vsako soboto in nedeljo. Trajal bo od nedelje, 26. marca, do nedelje, 21. maja. Že v soboto, 27., in v nedeljo, 28. maja, bodo izpiti. Tečaj bo'vodil Ciril Jasene. OGRAJO ob Rinži pri cerkvi w vsako zimo začasno podre, da lahko vozijo in odmetujejo v strugo sneg z ulic. Kakor vsako leto, so tudi letos pustili kamenite stebre in železne drogove ležati tam, dokler jih niso ponočnjaki in objestneži zmetali v -Rinžo. Za varnost občanov pa je ob Rinži samo en lesen drog. Ne vemo,-kaj čakamo: ali novega snega ali nesrečo, da ne uredijo ograje tako, kakor je bila, preden so jo podrli. Je udobnost pri delu več kakor varnost občanov, posebno otrok? ROKOMETNO IGRISCE je v načrtu letošnjih gradenj športnih površin. Igrišče bo na vzhodni strani doma tdesne kulture in bo urejeno tako, da ga bodo pozimi lahko polivali in tako pridobili umetno drsališče. Dovoz raznega materiala sc je že pričd. Pri delu bo pomagala tudi mladina, predvsem pripadniki Partizana in ostalih športnih društev. občan ' o , vprašuje L ^ 1 ^ n'/medved odgovarja - In zakaj nisi nesel tisti ženski v Starem Logu telegrama? Kaj bi, saj je ženska tako ne- pismena KOČEVSKE NOUKE mikajoče se terene bo treba ugotoviti, šele nato bo možno izdajati spet gradbena dovoljenja za to vas. Seveda je škoda velika, posebno še, ker ima vasica prav Igjo sončno lego. Potrebno je preložitf cesto IL reda, ki veže Slovenijo in Hrvaško. Veliko škode bi lahko prqjrečili varani sami z odvajanjem številnih studenčkov, je menil inž. Vidic, a kaj, ko je v vasi le še nekaj starejših ljudi. Edini posestnik, ki je pred kratkim prišel iz-Avstralije in bi bil pripravljen še delati na posestvu, nam je dejal: ,J*rav je, da ste, prišli pogledat, kje živimo in kaj se dogaja z našo zemljo. Vidite, v takih pogojih, kot so, sem včeraj dobil položnico za plačilo 300 din davka. To ni prav. Družba bi mi celo morala pomagati, če hoče, da bom ostal tu. Moj sosed je z vso družino odšel v tujino. Prav bi bilo, da bi z vami prišel tudi vodja davčne uprave.“ Za umiritev zemlje v Podplanini bo verjetno potrebna republiška pomoč, kajti občina sama tega ne bo zmo^a. A. P. DVE IZ FARE DAN ŽENA -.V soboto, 11. marca, smo v Fari lepo proslavili dan žena. Učenci osnovne šole Vas-Fara so pripravili prisrčen program ter z ličnimi v^ili povabili žene na proslavo. Zbrale so se v lepem številu in bile otrokom ter učiteljicam hvaležne za proslavo. Krajevna skupnost je zanje pripravila skromno pogostitev. Žene so se poveselile in pogovorile med seboj, saj so redki dnevi, ko je žena res prosta. TISOČ RADOSTI - Pionirji osnovne šole Vas-Fara so zelo delavni. Tekmujejo za znak „Tisoč ra-dosti“. Najvažnejša naloga tega obdobja je zbiranje podatkov o nastanku in razvoju pionirske organizacije med NOB in do danes. Razdelili so se v skupine, delajo pa tudi v zgodovinskem, foto in literarnem krožku, ki zbirajo in urejajo gradivo o pionirski organizaciji. Udeležili so se tudi natečaja, ki so ga razpisali pionirji iz Vinice. Vsi učenci od 4. razreda dalje so pisali pisma tovarišu Titu. Najboljša smo poslali tudi v Vinico in upamo, da bodo vsaj nekatera objavljena. Razen teh, posebnih nalog pa izvršujejo pionirji še svoje stalne in se trudijo, da bi se čim več naučili. M. V. Oobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci! VOLITVE IN IMENOVANJA V novi odbor Jamarskega kluba v Kočevju so bili izvoljeni Mirko Košir, Dušan Tošaj, Janez Semler, Marija Mramor, Jože Golob, Darko Cop, Bogdan Žnidaršič, Sime Fili-pidis in b,tok Pertinač; v nadzorni odbor pa Stane Vidovič, Franc Kranjc in Mairtin Pelc. O zanimivem občnem zboru ja marjev, ki je bil 18. marca, bomo še poročali. Nova postaja Novo avtobusno postajo bo do bilo najkasneje do občinskega praz nika, 3. oktobra 1974, Kočevje. Ob stajajo pa tudi resne možnosti, da bo postaja dograjena že leto prej, če bo investitor podjetje SAP Ljubljana dobilo za gradnjo zaprošeno posojilo. SAP in občinska skupščina sta /t podpisala pogodbo o gradnji in šo nekatt-rili drupili, vzporednih obvez nostfli R;izi>n tog;» je SAP položil 300.000 din <30 starih iisiiijonov) varši'iiH-, ki ostanejo v občini, oo postaja ne bo do roka (1. oKohra 1974) narejena v prvi polovici tega meseca so v Lx)Skem potoku svečano odprii šivalnico, ki je obrat predilnice in tkalnice Tržič — (Foto: Mohar) Rakitnlšl(a korenina Anton Henigman dopolnil 98 let - Od 14 otrok jih 10 še vedno živi - Vsi delali za partizane 21. januarja 1874 se je rodil Anton Henigman z Rakitnice, ki je verjetno najstarejši prebivalec ribniške občine. Se kot mlad fant je na odseku L^cvec gradil železniško progo Anton Henigman, ki je dopolnil 98 let, in sin i^ton, pri katerem oče živi Ljubljana—Kočevje. V letu 1898 se je poročil. Potem je odšel do leta 1913 kar trikrat v Ameriko in se spet vrnil domov. V zakonu se mu je rodilo 14 otrok. Dva sta umria še v rani mladosti, sin Jože pa je padel kot partizan januarja 1944 v Je-lendolu. Po vojni je zaradi trpljenja, prestanega v NOV, umrla hčerka Jula. Deset otrok pa še živi. Družina Henigman z Rakitnice je znana partizanska družina, kakršnih je po številu članov res malo. V partizanih je bilo pet bratov in tri sestre, skupno osem borcev in bork. Za OF in NOB pa je poleg očeta in matere ddala vsa družina. Borci in borke Ribniške doline se Henigmanovih dobro spominjajo. Vsa družina je bila trdna postojanka za OF in parti zane, ki je okupatorji in domači izdajalci niso mogli zavzeti. Očeta in mater, ki sta v letih 1943/44 ostala doma sama, so belogardisti in domobranci stalno zasledovali, pretepali in zapirali ter ju ob koncu 1944 izgnali iz njunega doma. Svobodo sta dočakala v Dalmaciji na že osvobojenem ozemlju. Mati je umrla leta 1960. Očetu, ki živi sedaj z družino sina Toneta na Rakitnici, pa želijo borci in borke iz območja občine Ribnica in Kočevje še mnogo zdravih in zadovoljnili let v krogu njegovih ljubljenih otrok in vnukov! ^ PETER SOBAl^ Odmrli so klub Mladinski klub so ivečano odprli 14. marca popoldne v Ribnici. Je v spodnjih prostorih gozdarskega doma in obsega kar tri sobe. V eni je pisarna predsedstva občinske konference ZMS, v njej pa bodo tudi sestanki, ki jim bo prisostvovalo manj oseb. Ost^i dve sobi še nista opremljeni. V večji bo klubska soba s časopisi, revijami in raznimi igrami. Opreme za to in še eno sobo nimajo. Mladinci računajo, da bodo za opremo kluba prispevala še nekatera podjetja. Mladina se bo v klubu zbirala in organizirala debatne krožke, zabavno dejavnost, predavanja in drugo. Poudarili so, da tu ne bo disco kluba. J.P. SINDIKALNI SEMINAR Občinski svet Zveze sindikatov Ribnica je organiziral enodnevni seminar /a predsinlnike in tajnike sindikalnih organizacij. V prvem delu v.'minarja je podpiedscdnik ripubli škcga odbora sindik.tta dru/hcnih dejavnosti Slovenije Slavko Grčai predaval o pravicah in dolžnostih s^inioupiavljavcev. Zelo hitro napr^ RibniSka občina med tistimi, v icoterih naro iiodek na prebivalca najhitreje nara^ Narodni dohodek na prebivalca v ribniški občini je znašal leta 1969 6.199 din, predlanskim 7.244, lani pa po nepopolnih podatkih že preko 9.000 din. Javnosti je že bil posredovan podatek, da je ribniška občina med tistimi desetimi občinami v Sloveniji, ki so lani najhitreje napredovale. Občinski podatki kažejo, da je družbeni proizvod v občini porastel lani v primerjavi z letom prej kar za 49 odstotkov! Največja ribniška podjetja in obrati INLES, RIKO, DONIT -obrat Sodražica in drugi so lani občutno povečali proizvodnjo. Razen tega sta bili lani ustanovljeni podjetji EUROTRANS in SITOPLET v Ribnici ter obrata Modna konfekcija KRIM v Sodražici in Bombažna tkalnica in predilnica v Loškem potoku. Slednji je začel z redno proizvodnjo sicer šele ta mesec. Tudi za letos predvidevajo skoraj vsa obstoječa podjetja in obrati močan porast proizvodnje, razen tega pa pripravljajo imi ustanovitev še enega . ^ Ribnici in enega škem potoku. ortneški POROČEVAU^ HRANA ZA MRAVLJE čas sta na vrhu nakupj^^^ i sladkor in kis. dobra letina. Pravijo, da dosegd visoko ceno m o ij- ne bo. Le mirno kri, vsaj 1^ ne bo in tudi pamet s® ? ' 'kisala! Vsega tudi radiu som ni treba verjeti. „ NIC VEC v STARO? Šola na Velikih gleda šolarčke, ki hit5° dolino na avtobus za na stara leta sojeno, oni iz male šole se kar k S zijo in pešačijo ^ šolo. Nič več ne staro šolo, tako jim je Nevarnosti so se bolj samostojne in v , ^0 da bi se dobro Jun razmere šolsko NARAVA vživeli, da bi uspcS*^ opažamo: na polju, v g stah in tudi v šolah. ^ veselo divjad ptičji že mežika v ijo Gl VSI ODGOVORNI Na zadnji seji občinske skupščine so nekateri odborniki razpravljali, kdo je odgovoren za čistočo trga v Ribnici? KOMUNALA, stanovanjska enota STANGRADA ali krajevna skupnost? Odgovor bi bi: vsi so odgovorni', s prebivlci vred, da postane Ribnica čist in lepo urejen kraj, ki bo privlačen tako za domačine kot za tujce, ki so za urejenost kraja še posebno občutljivi. Žal pa je običajno tako, da ni pravega reda prav tam, kjer so vsi odgovorni. se odeduje po okolici* ^ poskrbeti za novo življeJ^’ojit^ nes iz dneva v dan i ji “ A dra^e, pa čeprav ne p bUizaciji in devalvaciji-V3 cestah se je podvojil in ^ Gradbinci so si zavih^* H Vjraaomi;! bu si e*® « pridno hitijo nadaljevati v J r Kinjena dela. Vse se p , j otL,f povsod o(^iraio raznih industrij, ki Lj n**5 nom zaposlitev doma- tj kljub v^m lepim po$o} dijo, ne moremo naprej, še naprej spimo zunsKo RIBNIŠKI ZOBOTREBCI S? i KOLIKO SMO SPILI? - V ribniški občini je bilo lani prodanih 306.579 litrov naravnega vina in 546.457 l piva, za kar je zasebni in družbeni sektor gostinstva ter trgovine plačal skupno 631.118 din prometnega dvka. Po novem naj bi davek zvišali pri litru vina od 0,90 na 1 din, pri litru piva pa od 0,65 na 0,90 din. To bi pomenilo preko 167.000 , din več dohodka za občinski proračun. CESTA V LOSKEM POTOKU -Občinska skupščina Ribnica je ob' vesfila republiški ceNtni sklad, da bo sofinancirala posodobljenje ceste v Loškem potoku. Udeležba občine bo znašala 10 odstotkov vrednosti te investicije. Cesto skozi Hrib in Travnik naj bi posodobili do julija letos, ko bo tu večja proslava krajevnega praznika in ko bodo odprii tudi novo šolo. PRILOŽNOSTNI „CAS0PIS“ Poročali smo že, da je tzSel za pusta posebni pustni časopis, in sicer le v dvdi izvodih. Avtorji so izdali še dve .številki, ki soju posvetili dnevu žena in otvoritvi stranišča pri bifeju samopostrežbe (katere sicer še ni bilo). KRUHA NI - Se nedavno so ribniške gospodinje lahko kupile kruh v ,,Delikatesi", trgovini KZ, „Samopostrežbi" in .še pri peku Novaku, sc pravi kar v Štirih trgovinah, ki so bile odprte od jutra pa do l9. ure zvečer. Ribničani so zahtevali boljšo oskrbo s kruhom in zdaj jih je doletelo: kmh prodaja le nova trgovina KZ, in sicer samo od 6. do 13. ure! Zaposlene ženske morajo zdaj skri- vaj iz službe, če hof * ali pa si morajo najeti g y(ilj ^ SAMrPRE0SEpN.KI;>( hvalijo, da imajo č občinskih je njihov Franc Zajc činskega sindikaln«*^,j^jjcei^ Tekavec predsednik ob ^ p činskega sindikalnt^^/jj^jice Tekavec predsednik ob ^ p renče ZMS, Andrej nik občinske strelske Goršič predsednik ^ jj, fjf zavarovancev, da dni| V nikov (na primer predsednik aktiva , vasi itd.) >ploh ne štejcin • občan vprašuj« Si slišal, da imajo 9° likvidna podjetja? en Pri nas pa ni ^ odklopili telefon, doK računa. A J ihidi ' Pri nas delimo IJ^ j in ženske. Pri nas, v RIKU P^g ženske m vajence. .t poglej vratih! RES 18 DOLENJSKI LIST Stran ut6dil: J02E PRIMC napise Važno: kako delavec živi Ena želja: cesta do Adlešič je prava greš enkrat na pot, ni-l'« bi se vsak dan vozil. : w kraj veže s svetom, je L^^ta, ozka in vegasta, da promet nikakor ne Nič čudnega, da so ie-Praznovanje krajevnega ,.'^ 22. marca strnili v eno br'Jo: „da bi bila obljuba o izpolnjena." Tako Kf^“OniaČini: [[^OSKUBE, ml.: „Delam v n se v službo vsak dan vo-3Vtobusom. Vožnja je razen tega šoferji vedno -Stožijo, da ne bodo več cesti. Če se oomo ostali brez dela, iJe moreš 12 km v CVITKOVIČ: „Naš ^ povojnem času živa-jfc^o.leta 1945 in 1946, ko . obnovitveno zadrugo. «3 ip sami delali zadružni ^ vsa pridobitev. Po to-Čakanja smo menda družbene pomoči, želimo, ker je nujna VARDIJAN: „Ce bi ^ se vse spremenilo. kjer delam, bi izbira. Ljudje kritizi-jj' jJ’ nimamo kruha. Po ga prevažati ne P ♦ cesta, bo tudi >Sij4m°*^bna je, saj se spo-liobi ^ leta 1939 nazad-trdo podlago. Danes dan po njej 12 avto- .“IKO SKUBE: „Pismonoša dobro poznam slabe Sl pu^nain siaoe jj '»aJe I • ^ *^isem videl, kot *Aebnr, ♦ se pritožujejo, I ki pridejo od dru- «K»ris„"S PlaSujemo S 'fem Obljubljena je m fl 3omovztrajkli.“ 5 S 9^ABRIJAN: „Sem in če se slu-Un»i da ceste ne bo, si ne pred ljudi. Tu ne 2a n ? razočaranje, tem-s^P°‘»tiČen problem. Kot Paip*'J zadnji občinski L^^dlešička cesta zajeta v jjTflihdpi .Programu občinskih R.B l „Kontrola, dokumente, prosim!“ Takole so miličniki ondan ustavljali vozila med Cmomljem in Vranoviči ter ugotavljali tudi, če imajo vozila v redu luči, zavore in žmigavce. Take akcije opravljajo zdaj tu, zdaj tam in so namenjene preprečevanju nesreč zaradi tehničnih okvar. (Foto: R. Bačer) Ne veš, čigavo je »Katastrske mape, ki jih uporabljomo v Beli krajini, so bile izdelane pred 148 leti, zdaj jih obnavljamo,« pravi geometer Letos so se v Beli krajini lotili obnove katastrskih map, kar sodi v okvir 5-letnega programa geodetskih del. O tem je tekel pogovor z Janezom Tottrom, načelnikom geodet: ske uprave v Črnomlju. U OTVORITEV Nvoiall Že jeseni 4ogradiIi ^ garažo pri gasil-*^11 n ’ P^^f'ovljena stavba pa Ul'* ^lu k ^ ^ Otvoritev. Največ ^ Pa vaščani sami, de- >5j pomagala tudi krajevna M. C. *1 L^n Aii!?^ j® Starem trgu i' ® Dp u Vidmar, pismonoša, t vasi, ki je celih 26 'J J Diu X V tem okolišu. t da bi še dolgo let in pokoj. K.R. ,|^STOVANJE v,SINJEM VRHU iriiani S iyJ° *}aštudirali ^ va?^ditev pod zabavno imenom . - z njo 18. marca ^^jem, vrhu. S to pri-Viničani udeležujejo Župančičevo na- Janez Totter kaže na zemljevidu, kje bodo zemljišča na novo izmerili ■— Zakaj je potrebna obnova katastra na območju obeh belokranjskih občin? „Vsa leta uporabljamo mape, za katere so bila izdelana merjenja v času cesarja Franca I. - v letu 1824. Pretiskali so jill na začetku tega stoletja, vendar so postale nečitljive in neuporabne. Nič koliko sprememb lastništva je le vpisanih, zato so mape vse počrtane. Ob hitrem razvoju mest in obsežnih programih za bodoči napredek tudi ni možno delati načrtov na skoro 150 let starih tednu vam poleg drugega posebej priporočamo r ^ed > --------- M ^iik pomladanskih oblek v novih vzorcih m .ter moških in otroških vetrnih jopičev. 5-mesečno brezobrestno obročno ‘Inomauski 25. MARCA, bo v ^itditg zadnja abonmaj-tseVf.-- sezoni. Clan^i MHipuJ*.® Prosvetnega društva iz Semiča bodo 'O btjjgaijevo „Verigo“. 1 9*^RTNIKIH? Ob-svet in občinska OJlet^^favljata posvet z vse-■inauj?'..Pri zasebnili obrtni-nameravajo s sa-tla sporazumom in jih Sjlci ni*^^®dice, če ga njihovi bodo izvajali n,v.??.TlLNI Šuštaršič pri posluje informacij-.."i HJ,..Jer prodajajo tudi mej-signalnc značke za DROBIR Milene nje. SKUPSC IN A JE na- jela tri posojila: 900.000 din za nadaljevanje gradnje posebne šole, 500.000 din za notranjo opremo novega vrtca in 450.000 za gradnjo 500-kubiČne vodovodne celice na Griču. Vsa tri posojila so zaprošena pri Ljubljanski banki - podružnici Črnomelj. TOPLO VREME, ki je konec prejšnjega tedna zajelo vso Belo krajino, je dajalo nadih prave pomladi. Po mestu so otroci že skakali brez plaščev, pa tudi odraslim je bila suknja pretežka. Z NOVIM OBČINSKIM odlokom je bil spivjet zazidalni načrt tudi za Grajske njive, tako imenovani predel za stadionom, kjer bo zraslo 68 hiš. Zemljišče že ima vodovod in zasilen dostop, kanalizacija pa je v bližini. meritvah, medtem ko katastra komunalnih naprav doslej sploh ni bilo. Po novem so potrebni topografski katastrski načrti v merilu 1:1000. — Ali bo na novo premerjen ves belokranjski teren? „Začenjamo prvo fazo obnove katastr^ v kateri bosta zajeti le mesti Črnomelj in Metlika s širšo okolico." — Koliko bodo nova merjenja veljala in kdo jih bo plačal? „Računamo, da bo za sedaj predvidena dela porabljenih najmanj 1,5 milijona dinarjev. Republika prispeva 60 odst. teh sredstev, ostalo pa obe domači občini, ki ?ta sprejeli odlok o 5-letnem programu geodetskih del.“ — Kako bodo meritve potekale in kakšne so pri tem obveznosti lastnikov zemljišč? „Vsem lastnikom, ki zapadejo pod nove meritve, smo razposlali točna navodila, poleg tega pa še v Metliki in Črnomlju odprli posebni pisarni, kjer dajejo informacije. Lastniki zemljišč morajo do roka za-mejičiti parcele in na mejnike postaviti sign^ne značke. Ce to ne bo natančno opravljeno, meritve ne bodo popolne, ker bomo snemali iz letala.“ — Kaj pa v primeru, če so med dvema sosedoma meje sporne? „Njim bomo meje določili naknadno, toda na stroške lastnika ali uživalca parcel." R. B. Srebrni jubilej V nedeljo-, 26. marca, bo imela p^odružnica Društva upokojencev v Črnomlju redni letni občni zbor v svojem klubskem prostoru. Ob tej priložnosti bodo počastili tudi 25-letnico delovanja podružnice, ki se je lepo razvila, saj se po številu članstva uvršča med srednje močne organizacije upokojencev v Sloveniji. Na občnem zboru bodo razpravljali tudi o uspehih sedanjega upravnega in nadzornega odbora in dali smernice za bodoče delovanje. M. K. NAJSTAREJŠI SOPEK V podgorski vasici Zapudje pri Dragatušu so letos žene lepo počastile svoj praznik 8. marec. Same so pripravile dobrote za pogostitev in se polnoštevilno zbrale na prireditvi, ki je zelo uspela. Najstarejša med njimi, 84-letna vaščanka, je dobila tudi fepek nageljnov. M. FORTUNA »Dolenjski list« v vsako družino ŠE NI V RtDU Ko so lani končali preureditev se-miškega vodovoda s prečrpavanjem iz Srednje vasi, so občani pričakovali, da vode ne bo več manjkalo. Žal ni tako, ker še vedno nekatere vasi ostajajo brez vode. Občani že obupujejo in se sprašujejo, če bo vodovod sploh kdaj v redu deloval. KMALU BO DELAVNICA Semiška krajevna skupnost končuje preurejanje stavbe poleg bencinske črpalke, ki je namenjena kleparski in avtomehanični delavnici. Obrt bo prevzel zasebnik, je pa v semiškem koncu zelo potrebna, saj je vedno več motornih vozil. Tovrstnih storitev doslej ni bilo v domačem kraju. čez tri tedne bo Metlika prizorišče kongresa v malem - Gre za prvo konferenco sindikatov domače občine, kjer bo zbranih 86 delegatov Priprave na prvo konferenco sindikatov trajajo že od začetka marca. Določeno je, da bo konferenca obravnavala tri obsežna vprašanja: 1. vlogo in delo sindikatov v samoupravnih družbenopolitičnih in ekonomskih razmerah, živijenjske in delovne pogoje zaposlenih in 3. akcijski program sindikatov. Med 13. in 18. marcem se bodo zvrstile sindikalne konference po delovnih organizacijah, kjer obravnavajo dosedanje delo, življenjske razmere v svojem kolektivu, obenem pa volijo delegate. Na konferenci, ki bo 12. aprila v prostorih tovarne Beti, bo sodelovalo 86 delegatov. V kolektivih bodo izvolili na vsakih 50 zaposlenih po enega, isto pa velja za družbenopolitične organizacije in občinsko skupščino. Da ne bi prišlo do različnega načina obravnavanja življenjskih razmer v posameznih delovnih organizacijah, je predsedstvo občinske sir^-dikalne organizacije izdelalo vprašalnike, v katere bo treba vpisati le odgovore. Na podlagi teh bodo izdelali analizo o celovitih razmerah zaposlenih v domači občini, ki bo pri-ložeija gradivu za konferenco. Analiza bo vsebovala podatke o osebnih dohodkih: koliko delavcev KDAJ USTANOVITEV? Da je škoda, ker Vtetlika nima krajevne skupnosti, .so že večkrat omenili na raznih sestankih in tudi uradni predlog za ustanovitev krajevne skupnosti je bil podan. Vseeno se stvar ni premaknila, zato je vanjo na zadnji občinski seji ponovno dregnil poslanec Vrviščar. GRADNJE V MINULEM LETU V primerjavi s prejšnjim letom je bila lani v metUški občini kar živahna dej,avnost. Razen dvanaj-sterčka ob Tovarniški cesti, ki so ga gradili komunalci, je bilo v mestu zgrajenih še 22 stanovanjskih hiš, po vaseh pa jih je zraslo 35. Občani so zgradiU tudi 16 vikendov in 7 zidanic, 12 ^raž in gospodarskih poslopij, registriranih pa je še 5 dozidav. Hitreje Dva nova stroja nadomeščata več kot 20 ljudi Veliko pridobitev za methški obrat tovarne NOVOTEKS predstavljata dva velika avtomatska stroja za čiščenje preje, ki so ju dobili sicer že konec 1971, prostor zanju pa je bil te dni urejen. S tem uresničujejo program rekonstrukcije podjetja, ki omogoča enkrat večjo proizvodnjo. Letos bo obrat izdelal 670 ton preje, to pa je ravno 100 odstotkov več kot leta 1%9, ko so se lotili rekonstrukcije. Vsak od novih strojev, nabavljenih v Nemčiji, je veljal 1,5 milijona dinarjev in pomeni zadnji dosfcžek tehnike v tej stroki. Stroj sam elektronsko čisti prejo, jo veže in navija. Delo, ki ga opravi stroj v eni izmeni, nadomešča 12 ljudi. Primer: 300 do 400 kg preje gre iz stroja v osemurnem delovniku, prej pa je en delavec na dvo-jilnem stroju naredil komaj desetino tega. Poleg prihranka pomeni avtomatski stroj Še velik napredek v kvaliteti. Kljub avtomatizaciji proizvodnje pa se zaposlenim ni treba bati ceste, saj so vsi odvečni delavci dobili druga delovna mesta v domačem kolektivu. V VINOGRADIH ŽIVAHNO Kljub slabemu vremenu nemoteno tečejo dela tudi v vinogradih kmetijske zadruge. Velike težave pa imajo, ker je vezanje in rezanje trt ročno delo, za katero manjka priložnostnih delavcev. Med domačini težko dobijo ljudi, ker so vsrzapo-sleni, zato si pomagajo s sosedi od onstjan Kolpe. Cene za dnino niso zamrznile, lujti lani je prišla ura nekvalificiranega delavca 3.90 din, letos za manj kot 5 din ne dobijo nobenega. LEP ZAKLJUČEK Mesec dni je trajal 80-urni tečaj iz prve pomoči, ki sta ga v Metliki organizirala občinski odbor RK in pa Štab za civilno zaščito. Tečaj je obiskovalo 40 občanov, od teh jih je 35 z uspehom opravilo zaključni izpit. Ostali bodo morali ponovno pred komisijo. Ob zaključku tečaja so imeli družabni večer. JE ŽE IZMERJENO Podjetje „Gradnja** iz Osijeka, ki je prevzelo dela na gradnji ceste Metlika Rosalnice.je na delovišče že poslalo svoje ljudi. Teren je izmerjen, trasa postavljena, zdaj bodo pripeljali stroje za prva zemeljska dela. zasluži manj kot 800 oz. 1000 dinarjev na mesec, kakšen je v kolektivu največji osebni dohodek ter r VSAK ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE IN NAROČNIK NA NJENE IZDAJE PREJME TUDI SREČKO ZA VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi! kako so izpolnjena merila o samoupravnem sporazumu. Poglavje o rekreacijah bo razčlenilo izplačana nadomestila, vprašanje dopustov in udeležbo zaposlenih v počitniških domovih. Prav tako bodo osvetlili način prehrane delavcev, vprašanje zdravstvenega varstva in stanovanjsko problematiko. Tu bo treba izrecno navesti, koliko sredstev je šlo v letu 1971 za stanovanja zaposlenih, kako so ta denar delili in kako nameravajo stanovanjsko politiko voditi v prihodnje. Pogoje dela bodo ocenjevali po stavbah in strojih, na katerih delavci delajo, po nadurnem delu in plačilu takega dela. Prvič pa bo treba polagati račune tudi o nočnem delu. Metliška konferenca sindikatov naj bi bila trden mejnik v dosedanji praksi, utrdila naj bi mesto sindikata v delovnih organizacijah, predvsem ^a bo morala v akcijskem programu čimbolj nakazati pot za rešitev najbolj perečih zadev. Lepi načrti Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki je 14, marca imelo svoj redni dveletni občni zbor. Za prihodnje .dveletno obdobje si je naredilo lep hačrt, ki pa bo odbor veljal precej truda, če ga bo hotel izpolniti. Društvo namreč namerava v Metliki postaviti doprsni spomenik belokranjskemu rojaku etnologu dr. Niku Županiču (1876—1961), v Gribljah na njegovi rojstni hiši pa spominsko ploščo. Ob tej priložnosti naj bi izdali še spominsko brošuro. Verjetno bo odbor odkril spominsko ploščo tudi belokranjski književnici Katki Župančičevi (1887-1967), ki je v svojih zrelih letih delovala predvsem med ameri-kanskimi Slovenci in tam tudi umrla. Muzejsko društvo pa bo sodelovalo še pri akcgi novomeških slavistov, ki nameravajo v Dragatušu urediti pesnikovo spominsko sobo in na nekdanji hiši njegovega očeta odkriti spominsko ploščo. Za vse te akcije bo seveda treba zbrati precej denarnih sredstev. Po občnem zboru je navzočim predaval kustos-etnolog Dolenjskega muzeja Janez Bogataj o ljudski kulturi na vzhodnem Slovaškem. Zares zanimivo predavanj so spremljali številni barvni diapozitivi. Prišel je čas, ko pridne roke MUana m Pavle Hudorovac spet skrbe za prva pomladna dela v metliških nasadih, Takde že 11 let obrezujeta drevje in okrasno grmičje, da je Metlika videti kot pušeljc, (Foto: Ria Bačer) SPREHOD PO METLIKI NA METLIŠKEM OBMOCJU oddajajo kmetje 45 do 50 tisoč litrov mleica, ki pa večkrat doseže manjšo maščobno stopnjo. Mleko je kmetom dober vir zaslužka. Prejšnji mesec so dobili ljudje za prodano mleko 83.500 dinarjev. V kratkem se bo odkupna cena mleku še povišala. KUUB SLABI CESTI do gostilne na Krasincu ne manjka gostov. Vsako nedeljo igrajo za ples domači ansambli. Plesov se udeležuje zlasti mladina. Zdaj, ko se bo začela turistična sezona, bodo imeU v gostilni tudi odojjce in jagnjetino, V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI se bo že aprila začela mladinska športna liga. Kar 11 vaških aktivov, 6 aktivov iz delovnih organizacij, 2 osnovnošolska aktiva ter mestni mladinski aktiv se bodo pomerili v nogometu, šahu, namiznem metliški tednik tenisu, streljanju z zračno puško ter v kegljanju. V PRODAJ AINI TOVARNE BETI se kupci zelo zanimajo za rho-hair volno znamke NE VEDA, ki jo prodajajo v različnih barvah in s precejšnjim popustom. VEC športnih društev, ki delujejo v Metliki, pogreša tesnejšo povezavo z občinsko športno zvezo. Le-ta bi morala voditi športno politiko in usklajevati akcije, zdaj pa je videti, kot da bi vsako društvo živelo zase. KULTURNI DELAVCI razmišljajo o brezplačnih prevozih na kulturne prireditve v Črnomelj, Novo mesto, Ljubljano ali Zagreb. Izkazalo se je, da se gostovanja v kraju žaradi premajhnega obiska ne izplačajo, ljubitelji kvalitetnih prireditev pa bi z organiziranimi prevozi vseeno prišli na svoj račun. - 23. marca 1972 Stran uredila: RIA BAČER DOLENJSKI LIST 19 OSNUTEK AKCIJSKEGA PROGRAMA OBČINSKE KONFERENCE ZKS NOVO MESTO ODGOVORNOST DO DELAVCEV IN VSEH DELOVNIH LJUDI Desna skrajnost sili organizacije Zveze komunistov tudi pri nas v slabosti, zaradi katerih se organizacije odmikajo od svoje družbene osnove: od delavskega razreda - Delovni načrt ObK ZKS Novo mesto naj pripomore, da se čimprej utrdita povezanost in moralno politična odgovornost ZKS do delavcev in vseh delovnih ljudi - Nalog in obveznosti je dovolj za vse organizacije in vse komuniste! %' # I Hlapon požiga dalje \ (Nadaljevanje in konec) Posebno odgovorno se je treba lotiti razreševanja naslednjih vprašanj: a) stanovanjska politika - V ospredje ireba postaviti politiko družbene ^dnje in doseči, da bodo stanovanja dobili razen strokovnjakov todi delavci, ki drugače ne morejo priti do stanovanja. Individualna gradnja naj zajame manjši obseg m naj temelji na dif^efencirani kreditni politiki, tako da bodo delavci z nižjimi dohodki deležni večje pomoči. Nbsilcic organizacije in aktivi ZK - Rok: april 1972. b> Komunisti v samoupravnih organih in občinski skupščini naj ]»red^^o,.da v naši občini čimprej spredejo takšne rešitve, ki bodo Hsmeijene- k uresničitvi nove stanovanjske zakonodaje. Nosilci: komunisti v občinski skupščini in samoupravnih organiza-cuan. - Rok. 1972. c) Davčna politika: z davčno politiko je treba doseči, da tisti, ki več ustvarja, tudi več prispeva za družbene potrebe. To pomeni, da bo potrebna v prihodnje tako zajemati družbeni- in osebni dohodek, da se Boda zmanjševale socialne razlike, kr nastajajo zaradi posebnega položaja delovnih organizacij v tiinih odnosih, oz, zaradi različnih osebnih dohodkov,, imovine, rente in drugih virov. Nosilci: komunisti v občinski skupščini. - Rok: 1972. i) St^endiranje in izobraževanje: e) Skrb za šolski prostor: izobraževanje in vzgoja se lahko uspešno razvijata v sodobnih šolah. Aktivirati bo potrebno vse razpoložljive vire. Komunisti v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah se morajo zavzemati za politiko solidarnosti na področju pokrivanja šolskih potreb. Skupaj z občinsko konferenco SZDL in sindikatom se moramo enotno zavzeti za uvedbo l^ajev-nega samoprispevka za gradnje, adaptacije in dograditve šol. Nosilci: 10 občinske konference SZDL, komite občinske konference ZK, luajevne organizacije SZDL in organizacije ZK v krajevnih skupno-stUi. - Rok: marec in qjril 1972. f) Kadrovska politika: organizacija ZK in aktivi se morajo v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in komuni zavzemati za takšno kadrovsko politiko, da bo v samoupravnih organih in skupščinskem sistemu več neposrednih proizvajalcev, delavcev in občanov, žensk in mladine. Nosilci: kadrovska komisija pri občinskem komiteju in organizacije in aktivi ZK. g) Go^jodarski prestopki,' zlorabe, nezakonitosti: komunisti se 9 politiko štipendiranja moramo v sklada s kadrovskimi potrebami emogočitr slehernemu nadarjenemu 0troka šolanje z vso oskrbo, ki v zvezr S tem nastaja. Komunisti v osnovnih in srednjih šolah si morajo prizadevati, da se bo nenehno vodil pregled nad nadarjenimi, pomoči Eotrebnimi učenci in dajala. Spod-ujati j3\ ^ treba k nadaljnjemu šolanju in o tem obveščati sklad za šti-•endiranje pri občinski skupščini ^vo mesto. Nosflci: komunisti v osnovnih in srednjih šolah. - Rok: nenehna na-k>ga. Konranisti v nekaterih delovnih erganizacijah so dosegli lepe rezultate na področju izobraževanja delavcev; Omogočili so jim redni in icrednr študi) na srednjih, vi^ih in i^kih šola^. Takšno prakso morama komunisti uveljaviti povsod v največji možni meri. da tako najhitreje zmanjšamo primanjkljaj strokovna ka^a v go^odarstvu in družbenfl) službah. Nosilch komunisti v delovnih eiganizac^ah. - Rok: nenehna natega. ^ Potrebno je izdelati analizo do- 9edai\je štipendij^e politike. Nosilck k(nnisija za kulturo in prosveto. - Rok: junQ 1972. boju proti go^odarskim prestopkom, podkupovanju, zlorabam, nezakonitemu bogatenju in nesistemskim poslovnim odločitvam. Prav tako je treba v delovnih organizacijah in ustanovah kritično spremljati funkcioniranje sistemov izplačevanja posebnih vrst dohodkov, onemo-tgočiti ter kaznovati vse poskuse zlorabe ter zahtevati odgovornost tudi od tistih, ki so zlorabe neposredno dopuščali. Vztr^ali bomo na stališču, da ljudje, ki so kakorkoli sodelovali v go^odarskih, samoupravnih prestopkih, v nesistemskih poslovnih odločitvah, pri podkupovanjih, nezakonitem bogater\ju, ne morajo še n^rej opravljati odgovorne fiink-cye, zavzemati vodilne položaje ali pa biti člani Zveze komunistov. Nosilci: kadrovska komisija pri občinski konferenci ZK, komunisti, org^izactje in aktivi ZK, komite občinske konference ZK, častno razsodišče. - Rok: stalna naloga. IV. Idejno-politična vzgoja mladine Mladini v šolah, delovnih organi-zacqah, v mestu, krajevnih skupnostih, moramo posvetiti več svoje pozornosti. Vztrajati moramo na tem, da se v vseh okoljih, l^er živi, dela, se izobražuie itd., tudi idejno-poUtično. uroosablja za delo v samoupravnih oanosih, političnih oiganizac^ah. društvih in podobno. Dolžni smo ji na vsakem koraku pomagati, jo navajati na organizirano samoupravno, ddavno, politično, kulturno, rekrea-thmo življenje ter z lastnimi zgledi odkrivati smisel in zakonitosti družbenega življenja. V zvezi s tem se naj: 1. organizacije in aktivi ZK ter komunisti v mladinski organizaciji < ^ Konec meseca bo druga seja občinske konference, na kateri bo med drugim sprejet tudi akcijski program Zveze komunistov Novo mesto. Komite daje možnost vsem občanom, delavcem, da dajo svoje pripombe na osnutek akcijskega programa ter jih sporočijo občinskemu komiteju. zavzemajo in povsod, kjer mladina živi ali dela, ustvarijo mladince aktive ter tam, kjer so možnosti, tudi programira oblike klubskega, taborniškega in ostalega združevanja iri dela mladine. Nosilci: komunisti v konferenci in predsedstvu mladine v občini, ko; munisti v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. - Rok: nenehna naloga. 2. Komunisti na šolah se morajo zavzemati za uresničevanje končajta socialistične angažirane šole. C^steje in širše je potrebno zastaviti kurz marksistične vzgoje mladine in odločno uperiti boj proti idejno in vzgojno škodljhrim dejavnikom. Nosilci: organizacge m aktivi ZK na šolah. - Rok: nenehna naloga. 3. Analizirati je potrebno problematiko pouka dnižboslovnih predmetov na osnovnih in srednjih šolah (temelji socialistične morale, sociologijo, filozofijo z etiko, zgodovino). Nosilci: organizacija ZK srednje šole. - Rok: aprfl 1972. 4. Odločno se je treba zavzeti za idejno-politični profil učno-vzgoj-nega in ostalega icadra, ki poklicno dela z mladino. Ne moremo več pristajati na sedanjo mlačno, oportuno politiko družbe do tega vprašanja. Nosilci: organizacye ZK srednjih in osnovnih wl, komisija za idejnopolitična vprašanja. - Rok: nendi-na naloga. V. Splošni ljudski odpor Komunisti smo dolžni v občini, krajevnih skupnostih in delovnih organizacqah nenehno skrbeti za uresničevanje našega koncepta SLO. V zvezi s tem bomo: 1. i^eljali koncept organiziranosti Zveze komunistov v vojnih pogojih. Nosilci: komisija za SLO pri komiteju občinske konference. -Rok: marec 1972. 2. Komunisti v občinski skupščini, krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in drugih interesnih skupnostih so odgovorni, še posebno pa tistih ki imajo v ustreznih organih po liniji SLO ustrezne zadolžitve, da se vsi organi ustrezno kadrovsko, organizacijsko in materialno podprejo, da se okrepi in razvije takšna dejavnost, ki bo vključila in u^osobila slehernega občana in delavca za aktiven odpor. Nosilci: komisija za SLO pri komiteju občinske, konference ZK. -Rok: nenehna naloga. 3. Družbenopolitične organizacije in društva morajo predvvsem skrbeti za politično osveščanje ter strokovno u^osabljanje občanov in sicer s predavanji, seminarji, razgovori, propagandno dejavnostjo, usmeqanjem javnega mnenja, itd., da bi tudi idejno predstavljali za kogarkoli nepremagljivo silo. Nosilci: komisija za SLO pri komiteju občinske konference ZK. -Rok: nenehna naloga. VI. Zveza komunistov v občini Zveza komunistov v občini mora postati ofenzivna, idejno-polit^na sila z jasno razvidno socialno orientacijo. Da bomo to dosegli: 1. moramo spoštovati in uporabljati načelo d«nokratičnega centralizma. 2. Povsod, kjer živimo in delamo, se moramo skupaj z naprednimi delavci in občani bojevati za uresničevanje, temeljnih interesov delavskega razreda in ostalih delovnih ljudi. 3. Sestajati se moramo redno in nenehno preverjati dmžbeno prakso, naše klejno-politično delo ter njegove rezultate m se tako u^osab-Ijati. 4. Razviti moramo razne oblike . sestajanj komunistov, posebno aktivov in zborov komunistov, 5. Do političnih na^rotnikov moramo biti nepopustljivi. Ne smemo jim dovoliti, da bi kakorkoli ovirali razvoj naše samoupravne socialistične družbe. 6. Sprejemanje v ZK mora biti naša trajna naloga. Kadrovati moramo javno, uporabljati odprte sestanke, seje, zbore, posvetovanja in podobno, tako da bo rast idejno-poli-tične in moralne moči Zveze komunistov odsev prizadevanj vseh naprednih sil v na^i občini. Komunisti morajo na vsakem sestanloi organizacije, aktiva ter ob raznih srečanjih, nekaj časa posvetiti tudi vprašanju sprejemanja. Nosilci: komite občinske konference ZK, or^izacije in aktivi ZK in vsi komunisti - Rok: nenehna naloga. N H 5 f s ■ i Spet gori ob progi Trebnje-Sevnica Podobno kot lani se dogaja tudi letos: iskre parnih lokomotiv povzročajo gozdne požare v Mirenski dolini. V torek so gasili sevniški gasilci, v petek so morali boštanjski gasilci, domačini in gozdni delavci v boj z ognjem kar na treh krajih, v soboto pa je gorelo tudi pri Tržišču. Kaže, kot da je nenadna otoplitev in suho vreme prehitelo vse. Nikjer ob progi ni očiščenih varnostnih pasov, tako da lokomotive sipajo na osušeno travo, listje in vejevje na tisoče isker. Na dimnikih lokomotiv ni videti zunanjih iskrolovcev, vprašanje S _ J pa je, kako je z mrežami v ^ notranjosti. Pravijo, da loko- ^ motive brez teh naprav pač 2 bolje vlečejo, ^ Lani je javni tožilec usta- ^ vil pregon zaradi iskro- ^ lovcev, letos pa gori spet ^ skorajda na istih mestih, 4 Očitno bo treba nekaj ukre- ^ niti. Gašenje gozdnih po- ^ žarov je izredno težavno, ^ tako da ni nič čudnega, če ^ zaradi malomarnosti želez- ^ nice gasilci že odkrito ne- ^ godujejo. Le njihovi bud- ^ nosti in pripravljenosti do- ^ mačinov ter gozdnih delav- ^ cev se je treba zahvaUti, da ^ požari še niso naredih večje ^ škode. A. Ž. ^ Nasilje v zasebni hiši Cigana, ki je Stipaničevo hišo v Metliki premetal od vrha do tal, je gospodar kasno prijavil - Sled za njim in sodelavci bo teže najti v hišo starejšega možaka Ilije Sti-paniča v Metliki je v začetku marca prišel Cigan, ko je bila žena sama doma. Zunaj jih je bilo še več. Zahteval je denar in karabinko. Premetal je vso hišo, nato pa z uro, ki jo je našel v kovčku, odšel. Go®odarja je srečal ravno, ko se je vračal proti domu. Pred hišo gaje napadel in tudi od njega zahteval denar ter puško. Grozfl je z nožem in s sekiro. Cigan ni dal miru, tako mu je Stipanič izročil 30 din za uro, ki jo je nqjrid^rav malo prej vzel pri njem doma. Napadeni je bil ves prestrašen in zmeden, zato je zadevo na prigovarjanje znancev šele čez šest dni prijavil milici. Za zlikovci poizvedujejo Domnevajo, da so Stipaničeve obijali nasilni Cigani, doma s krškega konca. HUJŠE TELESNE POŠKODBE S KOVINSKO VRVJO Iz ljubosumja pretepel ženo nato se je spravil Božičnik še nad sovaščana Zgodilo se je sredi belega dne v marcu letos. Ljubosumje Jožetu Božič-niku iz Mrčnih 23 pri Senovem nj dalo miru. Koval je načrte za maščevanje in jih tudi izpeljal. Najprej se je spravU nad ženo Amalijo, rojeno 1928. leta. Pretq>el jo je in jo pri tem huje telesno poškodoval. Kako tudi ne, saj si je pomagal s pleteno kovin^o vrvjo, oblečeno v gumijasto cev. Zvečer se je z žičnato vrvjo _ _ pravil v hišo Jožeta Božiča, da bi se maščeval še njemu. Božič je star 68 let in je doma v Mrčnih selih št. 37. Tudi njega se je pretepaško razpoloženi Božičnik lotil s svojim nevar- List za vsakogar »Dolenjski list« nim orodjem. Božičnikovi udarci so zapustili na njem težke sledove, BU je huje telesno poškodovan. * Božičnik je'star 40 let. Po poklicu je rudar, vendar je že upoKO-jen. Njegovi ljubosumni izpadi so ljudem že znani. Lani ga je postaja milice v Krškem prijavila javnemu tožilstvu zaradi poskusa uboja na občinskem sodišču v Krškem. Bflo je 23. julija 1971. S Francem Možekom sta čakala na hodhflcu. na obravnavo pred sodiščem, Nenadoma je Božičnik potegnil nož in z njim napadel Možeka. Ta je z roko prestregel udarec in nsmad se je na srečo končal brez hujših posledic, Božičnik je Možeku prerezal samo piknjič na prsih. Zaradi tega dejanja je bil tudi obsojen, vendar sodba se ni pravnomočna. ODSEV V ZLATEM KRKINEM OCESU Noč trudna molči, ko umirajo mlini Nezamudno beži čez mestni trg luna sanjava - v milnih pa ni veC vonja iltnlh zrn, kmečkih dlani ;; ,^oč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava. Vse v mraku, mimo, na vodnjaku sanp tih vetrc z vodoj poigrava... “ Mimogrede lahko na svoji nezamudni poti luna pogleda še tja dol ob Krko, odkoder je nekoč vodna tlačilka, ki je bila postavljena ob novomeškem Seidla-vem mlinu, gnala vodo v litoželezni vodnjak, narejen na Dvoru 1861. desetletja spet sklenili posta- Trudni so že mlini ob MliiU ol> Krki malenice ob Kolpi - so obsojeni na propad. Le redka kolesa 5e klopotajo po vodi, večina se jih je ustavila. Koliko let je še usojenih mlinom: 10, 15, bodo zdržali še to tisočletje ,..? (Foto:S, Dokl) Krki, malenice ob Kolpi, njihove lesene lopatke so se obrabile, nimajo več moči, da bi mlele čas, mlinaije in moko. Žalostno obrnejo otroci k daj pa kdaj veliko cvileče kolo, mah je obrasel les, vodne zapornice niso več odprte. „Vodice šume in rosice prše brez konca v broneno kotanjo; brezdanj je ta vir. Šepetanje, nemir brezkončna, kot misli so nanjo,“ Seidlov mlin v Novem mestu pravzaprav ponazarja žalostno usodo mlinov in -človeške kratkovidnosti. Leta 1903 so novomeški mestni očetje prodali litoželezni vodnjak prof. Pammer-ju, ki ga je podaril gornje-avstrijskemu trgu Trabergu. V Novem mestu pa so čez viti mestni vodnjak; tokrat iz kamna, in spet so pri starem ,,, Spet šume vodice in prše rosice v brezdanj vir, v neskončno šepetanje in nemir.., Prof. Jože Dular, ravnatelj Belokranjskega muzeja, zmigne z rameni, ker ne ve odgovora na vprašanje: kako dolgo bodo še mlini ob Krki in Kolpi, „Le redki še meljejo,“ pravi. „Če bo šlo tako naprej - še 10, morda še 15 let, preden bo zadnji utihnil. Leta 2000 pa, to bi kar z gotovostjo rekel, ne bo nobenega več.“ Res, žalostna je usoda mlinov. Kaj vse so videli, koliko bi vedeli povedati, Če bi znali govoriti. O človeški ljubezni, o strasteh in usodah, tudi o smrtih. In o človeški pameti, ki jc znala tc mline izborno postavljati na najboljša mesta. Kdo ve, koliko mlinov je bilo, ob Krki in ob Kolpi, Kolikokrat so propadli, pa so jih žilavi ljudje, ki živijo tod, ponovno postavljali, na novo zidali, delali nova kolesa, da so se vrtela v neskončnost. Zdaj propada mlinarska obrt, z njo propadajo ti pomniki zgodovine. Samo hrepeneče želje romantikov še hočgo nekdanjo idilo. Ampak mar niso tudi novomeškega litoželeznega vodnjaka „pa-metni“ očetje prodali — potem pa je bilo treba postaviti novega? Nekoč bodo ponovno stali mlini s svojimi velikimi kolesi. Ne, ne bodo več mleli, le v ponos in okras pokrajine ob vodi bodo. to samo romantične utvare? Z nežnimi zanialu čopi*-čev, ki so na platno prenesli mehke pastelne barve pokrajine ob Krki, jc desetorica slikarjev v spominu rešila mline. Ko bi jih vsaj mogli tudi v resnici rešiti - do te mere, kot so itorili slikarji, da ne bodo mlini, malenice več propadali, „Vonj naše zemlje je v teh mlinih, vonj žitnih zrn, kmečkih dlani in težkih žitnih slcrinj,“ pravi prof. Dular. „Ali naj res vse to zalije voda, mar n^ res vse to uniči novi čas, ki tako nezadržno hiti skozi naše življenje? “ se sprašuje. Umirajoči mlini rušijo pokoj samo še romantikom, ki očitno niso rojeni v pravem času današnjega ropota strojev, zamaha industrije - in, kaj zveni Se tako romantično, kot zvenijo glLsovi obračajočih se mlinskih koles? -romantike pa ne priznavajo več ne moderni ljudje ne industrija. Vsi ti brezskrbno spijo, ko propada ta živa legenda naše zgodovine, ko se iztekajo zadnji trenutki ko bi še lahko kaj naredili, d?« bi ohranili romantiko ob Krki, ob Kolpi. Oj, mlini, oj, malenice .vas čas je potekel! Nikoli več sc ne vrne . . . J.SPLICIIAL m pridružite se varčevalcem I # zbiromp hranilne vloge In )ih obrestujemo od 7,5 do 10 odst # vodimo Žiro raCune in devizne račune obSonov # opravljamo devizno-voiutne posle, odkup In pro^ dojo valut # dajemo kredite zo stanovanjsko gradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti In turizma na podlagi namenskega varCevanja # odobravamo icratkoročne in dolgoročne kredite # oprovljamo vse druge bančne posle. Zaupajte nam svoje denarne zadeve! Opravimo jih hitro, natančno In zaupno pod najugodnejšimi pogoji. Vsak varčevalec, ki Ima pri svoji bonki vloZenIh vsoj 500 din, je nezgodno zovarovon. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s poslovnimi enotami v KRŠKEM, HETLiKi NOVEM MESTU in T1IEBNJED4 1 cvetličarni GROSUPUE inTREBNJE 1 & m vam nudita: — rezano cvetje in lončnice — cvetlična semena in gomolje — vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego cve^a — razni pripadajoči pribor Sprejemamo naročila za izdelavo vencev in šopkov. Za obisk, naročila in nakup se priporočamo! Komisija za medsebojna delovna razmerja KMETIJSKE ZADRUGE METLIKA razpisuje delovno mesto SEKRETARJA ZADRUGE Kandidat mora poleg splošnih pogojev zadostiti še naslednjim pogojem: imeti mora višjo ali visoko izobrazbo pravne ali upravne smeri z vsaj triletno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu. Poznati mora go-si^darsko in delovno zakonodajo ter imeti izkušnje z urejanjem zemljiškopravnih zadev. Osebni dohodek je določen po pravilniku o OD zadruge. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave sprejema KZ Metlika — komisija za medsebojna delovna razmerja. »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« Odbor za pohod »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« razpisuje v počastitev obletnice osvoboditve mesta Ljubljane XVI. POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« Prireditev obsega naslednje manifestatlvne in tekmovalne kategorije: Sreda, 26. aprila 1972 — dopoldne — manifestativni pohod »PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV« za moške, ženske in mešane skupine pionirskih odredov nižjih razredov osnovnih Sol občin Ljubljana (od 1. do 4. razreda). Sobota, 6. maja 1972 — manifestativni pohod »PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV« na 10.000 m dolgi progi za moške, ženske in mešane ekipe za v&e osnovne organizacije, šole II. stopnje, odrede narodne obrambe ter za ekipe enot JLA 'in Milice; — manifestativni pohod »PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV« na 5.000 m dolgi progi za moške, ženske in mešane ekipe pionirjev in mladine višjih razredov osnovnih šol (od 5. do 8. razreda), ki jih prijavijo Sole in osnovne organizacije. — tekmovalni pohod »PARTIZANSKI MARS« na 25.000 m dolgi progi za moške ekipe za vse osnovne organizacije, odrede narodne obrambe ter za ekipe enot JLA in Milice; — tekmovalni pohod »PARTIZANSKI MARS« na 8.000 m dolgi progi za ženske ekipe za vse osnovne organizacije; — »ŠTAFETE ZMAGE« 3X1000 m za mladinske moSke ekipe, ločeno za šole II .stopnje, za osnovne telesnovzgojne organizacije in vse ostalo osnovne organizacije; — ŠTAFETA ZMAGE« 3 X 600 m za mladinske ženske ekipe, ločeno za šole, za telesnovzgojne organizacije in za vse ostale organizacije; — »TEK PRIJATELJSTVA« na 4.226 m dolgi progi za moške mestne reprezentance ter za vabljene posameznike. Celoten razpis prireditve in navodila za pripravo udeležencem za »Partizanski marš« je vsem zainteresiranim na razpolago v pisarni Odbora za pohod »Po poteh'partizanske Ljubljane«, 61000 Ljubljana, Komenskega 7, telefon 310-044. PROSTA DELOVNA MESTA! Komisija za delovna razmerja Obrtnega podjetja »ELA«, Novo mesto objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1.terminec 1 delovno mesto 2. knjigovodja osebnih dofiodicov in osnovnih sredstev 1 delovno mesto 3. referent prodaje 1 delovno mesto 4. korespondent 1 delovno mesto 5. fakturist 1 delovno mesto 6. kontrolor 2 delovni mesti 7. obdelovalec kovin 2 delovni mesti 8. vzdrževalec strojev 2 delovni mesti Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za sklenitev delovnega razmerja, se zahtevajo še naslednji pogoji: p>od 1. elektro, strojni ali ekonomski tehnik, 2 leti delovnih izkušenj, pod 2. ekonomski tehnik in 2 leti delovnih izkušenj na obračunu osebnih dohodkov, pod 3. ekonomist in 4 leta delovnih izkušenj v prodaji, p>od 4. ekonomski tehnik in 2 leti delovnih izkušenj, pod 5. administrator in 2 leti delovnih izkušenj, pod 6. PK elektromehanik ter 3-mesečna priučitev na delovnem mestu, pod 7. PK strugar in PK kovač ter 3-mesečna priučitev na delovnem mestu, pod 8. KV strojni ključavničar in 2 leti delovnih izkušenj na vzdrževalnih delih. Za delovna mesta od 1. do 8. točke velja poskusno delo po pravilniku o medsebojnih delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo svoje pismene ponudbe v roku 15 dni po objavi. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri občinski skupščini Kočevje jflal9 S JAVNO RAZGRNITEV urbanistično ureditev mesta Kočevje in zazidalna načrta 1. -Trata z gozdarskim centrom« 2. Spremembo zazidalnega načrta -Za rudarskim domom« na Rudniku Ureditveni načrt in zazidalna načrta bodo razgrnjeni v času od 23. marca do 22. aprila 1972 v prostorih občinske skupščine Kočevje, I. nadstropje. Vabimo vse občane in delovne organizacije v občini Kočevje, da dajo na razgrnjeni ureditveni načrt in zazidalna načrta svoje pripomb* do 22. aprila 1972. Predsednik sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Inž. OTO DEVJAK, I. r. Trgovsko podjetje »NAMA« LJUBLJANA. TOMŠIČEVA 2 objavlja prosta delovna mesta za: BLAGOVNICO V KOČEVJU: 1. NATAKARJE (za kegljiSče in restavracijo) 2. KUHARJA (za jedi na žaru) 3. KROJAČICO 4. SNAŽILKO Pogoji : pod 1. natakar in 1 leto prakse, pod 2. PK ali priučen kuhar, kuharica, 1 leto prakse, pod 3. krojačica, 1 leto prakse, pod 4. najmanj 6 razredov osnovne šole. Delo za nedoločen čas, ix>skusno delo 1 mesec. Pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko-socialna služba podjetja 8'dni po objavi. Z6P MLADINSKA KNJIGA UCBUANA, TITOVA 3 razpisuje prosto delovno mesto 1. kvalificirane kuharice za počitniški dom v Fiesi 2. delavke za pomoč v kuhinji za počitniški dom v Fiesi Delo traja od 1. 6. 1972 do 30. 9. 1972. Stanovanje in hrana v domu v Fiesi. Možna tudi zaposlitev za nedoločen čas v Mladin^ski knjigi v Ljubljani. Osebni dohodki po pravilniku. Ponudbe pošljite na Splošni sektor Mladinske knjige, Ljubljana, Titova 3. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO upravni odbor počitniškega doma išče za čas od 11. 6. do 20. 9. naslednje delavce - kvalificirano kuharico in - 2 ženski za strežbo in ostala dela Osebni dohodki po dogovoru. Prijave sprejemamo do 15. 4. 1971, lahko pa se oglasite osebno na Gozdnem gospodarstvu, Novo mesto, Gubčeva 15. POJASNILO Na oglasni strani našega časnika smo prejšnji četrtek objavili „Ob-vestilo“, po katerem naj bi šlo za „priprave na velike pomladanske manevre", glede katerih naj občani pričakujejo nadaljnja obvestila na televiziji. Zaradi različnih vprašanj, ki jih je to obvestilo sprožilo med naročniki in br^ci našega časnika, poročamo: „Obvestilo" je naročilo neko mariborsko podjetje, kije hotelo na tak način z reklamnim trikom začeti novo senjo reklam za svoje proizvode. UREDNIŠTVO DL INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO razpisuje JAVNO UCITACIJO za prodajo KAMIONA tip TAM 4500 letnik 1964. Kamion je v voznem stanju in registriran za leto 1972. Licitacija bo v sredo, 29. 3. 1972, na dvorišču tovarne ob 10. uri za družbeni sektor in ob 11. uri za zasebni sektor. Udeleženci licitacije morajo predhodno položiti 10-odst. garantni znesek od izklicne cene. Splošno kleparstvo in ključavničarstvo Kostanjevica no Krki razpisuje prosta delovna mesta • za KUUČAVNIČARJE • za VARILCE • za KLEPARJE Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku 16 dni po razpisu na upravo podjetja. [t ; it A/ N K. K /Iž A N K /C A A iMo 0 M I St. 12 (1147) - 23. marca 1972 DOLENJSKI LIST 21 m m ^ I iMf: i r T f f ^ M m w ^ f y #f f tedens^le E Petek, 24. marca - Jelka Sobota, 25. marca - Minka Nedelja, 26. marca - Maksim Ponedeljek, 27. marca - Rupert Torek, 28. marca - Janez Sreda, 29. marca - Ciril Četrtek, 30. marca - Branko BREŽICE: 24. in 25. marca ameriški barvni film „Ubiti Johna Rin-ga“. 26. in 27. marca francoski barvni film „In posodi ženo prijatelju**. 28. in 29. marca ameriški barvni film ,,Malenkosti, ki narede življe-nje“. BRESTANICA: 25. in 26. marca slovendci film „Na klancu“. ČRNOMELJ: 14. marca italijanski barvni film „Che Guevara". 26. marca ameriški barvni film „Petorica v akciji". 29. marca ameriški barvni film „Grand prix“. KOSTANJEVICA: 26. marca angleški barvni film „Banditi na ri-vieri“. KRSKO: 25. in 26. marca francoski barvni fUm ,,Umor v bazenu“. 29. marca francoski barvni film I^clcrut^* METLIKA: Od 24. do 26. marca ameriški barvni film „Divja horda“. Od 24. do 26. marca ameriški film „Otok zakladov**. 29. in 30. marca italijanski barvni film „Vojna za petrolej**. MIRNA: 25. in 26. marca ameriški barvni film „Desperadosi“. MOKRONOG: 25. in 26. marca italijanski barvni film ,J*as nedolžnosti**. NOVO MESTO: Od 24. do 26. marca ameriški barvni film „Odiseja v vesolju**. Od 27. do 30. marca nemški barvni film „Čudež Ijubez-ni“. - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 24. do 28. marca ameriški barvni film „Obrni se, ubil te bom*‘. SEVNICA: 25. in 26. marca ame-riškj film „Na rečni obaIi“. 29. marca italijanski film „Dekle z revolverjem**. TREBNJE: 25. in 26. marca nemški barvni avanturistični film „Wine-tou v Dolini smrti**. SLUŽBO DOBI H STANOVANJA FANTU DAM hrano in stanovanje, da bi po službi pomagal na kmetiji. Preskrbim mu službo. Franc Soržan, Sr. Bitnje 27,64209 Žab-nica. GOSTILNA - 20 km iz Ljubljane išče kvalificirano ali priučeno kuharico, naj^je srednjih let. Hrana in stanovalce v hiši, plača dobra. Gostilna Čebelica, man, 21630 Domžale. MLADO KMEČKO dekle - začetnico sprejmem za pomoč v gosp(> dinjstvu. Nudim možnost nadaljnjega šolanja. Mira Matjan, Celov-dca 441, 61210 Ljubljana-Sent-vid. DRUŽINA iz okolice Kranja išče za 5-tedensko dopoldansko varstvo 2 maminih otrok mlajše dekle in ji nudi lastno sobo in hrano. Ostalo po dogovoru. Marija Globočnik, Vodje 117, 64208 Šenčur. SPREJMEM dekle na stanovanje. Nadbv v upravi lista (635 /72). DIMNIKARSKEGA VAJENCA prejmem takoj, pogoj: 6 razredov osnovne šole. Oskrba v hiši. Ivan Rober, Ribnica na Dolenjskem. V osemletke za priučitev. Stanovanje in hrano preskrbim. Martin Ml^ar, osemletke za priučitev. Stanovanje in hrano preskrbim. Martin Mlakar, splošno kleparstvo, Ljubljana, Tacenska 94. V SLUŽBO sprejmem fanta; Babnik, Vodnikova 123, LjubUana. ISČEM gospodinjsko pomočnico k slovenski družini v Ženevi - Švica. Ponudbe pošljite na naslov: Gosnar, Ljubljana, Titova 85. SPREJMEM FANTA za pomoč na kmetiji po službi. Preskrbim tudi službo. Ivan Jerman, Sncbrška cesta 42, Ljubljana-Polje. SPREJMEM ŽENSKO - po možnosti upokojenko, za varstvo dveh otrok. Nudim hrano in sobo. Marija Gorišek, Dobe, n. h., Kostanjevica na Krki. TAKOJ ZAPOSLIM zidarje, priučene zidaije ter delavce. Možna ?riučitev. Stanovanjc samsko, lača zelo dobra in po dogovoru. Peter Glazer, Nova Loka 4, 68340 Črnomelj. GOSTILNA z avtomatskim kegljiščem sprejme dekle. Vsa oskrba v hiši. Možnost nadaljnjega izobraževanja. Gostilna „Benedik**, Kranj-Stražišče. Motorna vozila GASILSKO DRUŠTVO ŠMIHEL pri Novem mestu razpisuje licitacijo avtomobila Kombi Furgon IMV. Izklicna cena 5.000 din. Licitacija bo 26. 3. 1972 ob 10. uri za družbeni sektor, ob 11, uri za zasebni sektor. Ogled avtomobila možen vsak dan v Gasilskem domu. PRODAM FIAT 750, letnik 1967, zek) dobro ohranjen, nekarambo-liran (cena po dogovoru), iji malo rabljen japonski magnetofon. Naslov v upravi lista (627/72), PRODAm škodo 67. letnik, z novo vgrajenim mo tonem. Ogled v gostilni ,3enedik , Kranj-Stražišče. UGODNO PRODAM VW - 1200. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Franc Oberč, Stopiče 21. PRODAM MOPED trobrzinec, letnik 1967, v voznem stanju. Andrej Tratar, Kaplja vas 12, 68295 Tržišče. ODDAM sobo fantom. Poseben vhod. Naslov v upravi lista (640/72). ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Naslov v upravi lista (631/72). ODDAM sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (646/72). NA STANOVANJE vzamem 2 fanta in jima preskrbim službo, če bi ?o službi pomagala na kmetiji, otočnik, Zabukovje 3, 64201 Zg. Besnica, Kranj. NOVOPOROCENCA iščeta sobo in kuhinjo ali samo večjo sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (605/72). V SREDIŠČU MESTA oddam opremljeno sobo dvema fantoma. Naslov v upravi lista (620/72). ZAKONSKI PAR brez otrok išče enosobno stanovanje v Novem mestu ali v bližnji okolici. Ponudbe pod „500 N-din“. R A M PRODAM skoraj novo dvosobno stanovame v Novan mestu. Cesta herojev 29 a. Informacije na telefon 22-543. PRODAM skoraj nov levi zidni štedilnik, električni Štedilnik „Tobi** na štiri grele«, in pekač. Vse po zelo nizki ceni. Ivan Rober, Ribnica na Dolenjskem. PRODAM dobro ohranjen globok voziček in magnetofon PHILIPS. Hudelja, Kristanova 24, Novo mesto. PRODAM globok voziček, dobro ohranjen. Steblaj, Nad mlini 20, Novo mesto. O^ed vsak dan od 12. do 15. ure. UGODNO prodam 2 fotelja in mizico. Janez Rodič, Mestne njive 10, Novo mesto. PRODAM kompletno orodje za čevljarsko delavnico, 2 posteljna vložka, zavorne bobne z obroči in gumami 16. Miha Čolnar, Trdinova 14 a. Novo mesto. UGODNO PRODAM dve vzmetnici (modroca) za zakonski postelji. Thorževski, blok upokojencev, Nad mlini 27, Novo mesto. UGODNO prodam dnevno sobo. Naslov v upravi lista (634/727). PRODAM motorno kosilnico BCS z diesel motorjem v dobrem stanju. Anton Pavlič, Vratno 1 pri Šentjerneju . PRODAM visečo omarico in pult. Naslov v upravi lista (642/72V UGODNO Modam leseno prenosno barako za shranjevanje gradbenega materiala in orodja v Bršlinu. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM leseno poslopje (garažo) v velikosti 4,50x 3,50 m. Kambič, Brežice, Jurčičeva 5. PRODAM 4000 kg sena in otavo. Slovenska vas 13, Stara cerkev pri Kočevju. UGODNO PRODAM kipćr prikolico, registrirana in tehnično pregledana za leto 1972. Piškur, Podmilščakova 21 a, Ljubljana. PRODAM kombiniran otroški voziček. Košmrlj, Žabja vas 9, Novo mesto. PRODAM sobno pohištvo - kompletno. Martin Bulič, Bršhn 45, Novo mesto. PRODAM žetveno napravo za mini pedan kosilnico. Nask>v v upravi lista (623/72). SENO IN DETELJO dobite po 1 din, pri večjem odjemu po dogovoru, pri trpvini na Prekopi pri Kostanjevici. PRODAM KOSILNICO RAPID 101 - tovarniško novo. Ugodna cena. Naslov v upravi lista (630/72). UGODNO PRODAM skoraj nov globok otroški voziček. Sekula, Kristanova 32, Novo mesto. PRODAM temno kombinirano omaro, kavč, raztegljivo mizo in 6 stolov. Ogled od 2. do 4. ure popoldne. Naslov v upravi lista (598/72). PRODAM KOSILNICO ^n priključke za traktor PASQALI. Naslov v upravi lista (599/72). PRODAM bočno kosilnico za traktor PASQALI - 18 KS in črpalko (pumpo) na električni motor za gnojnico. Alojz Korbar, Mala Bučna vas 1, Novo mesto. PRODAM motorno kosilnico Mini padana. Jože Hrovat, Dol. Sušice 3, Dolenjske Toplice. UGODNO PRODAM hrastovo spalnico. Smrke, Gubčeva 15. Novo mesto. PRODAM semenski krompir igor. Župevec, Žabja vas 16, Novo mesto. PRODAM lahek komat, cerado, lesene brane, 1000 kg slame. Franc Rupar, Goriška vas 12, Škocjan. KUPIM ŽELIM KUPITI rabljeno harmoniko „Helidon“. Interesenti naj pošljejo ponudbe na nastov: Ivan Šmalc, 61330 Kočevje, Trata cesta VII št. 11. UGODNO PRODAM starejšo hišo v središču Črnomlja. Naslov v upra- vi lista. PRODAM takoj vseljivo enostano-vanjsko hišo v Novem mestu. Zupan, Valantičevo 6, Novo mesto. PRODAM skoraj novo enostano-vanjsko hišo v neposredni bližini Nov^a mesta, ob reki Krki. Možnost tudi za vikend ali preureditev v dvostanovanjsko hišo. Franc Gačnik, Brod 23, Novo mesto. RAZNO UPOKOJENEC z majhno kmetijo sprejme žensko, ki bi mu gospodinjila. Za uslugo nudi stanovanje do smrti in nekaj zemlje. Naslov v upravi lista (629/72). V NOVpM MESTU, Brežicah aU Krškem nujno potrebujem prostor, primeren za frizerski salon. Ponudbe v upravi Dolenjskega lista pod „Takoj**. POROČNI PRSTANI! - Darilo po najnovejši modi vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA HUDOROVICA iz Srednjih Ložin 9 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, mu darovali vence, in cvetje, nam izrekli sožalje in tolažilne besede. Nadalje se iskreno zahvaljujemo ZZB Kočevje, ZB Stara cerkev, gasilskemu društvji Stara cerkev, gasilskemu društvu Ložine, Antonu Omerzi za poslovilne besede pri gasilskem domu Ložine in Francetu Potočarju za poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala tudi delavski godbi Kočevje ter podjetjema ZIDAR in LIK za vence. Žalujoči: žena Marija, sinovi Ivan z družino, Ignac z družino, Albin z družino in sin Branko; hčerke Marija, Kristina, Olga z Rajkom, Anita s Silvo, Milena z družino in Ljubica Ob boleči in prerani izgubi yube žene, mame, stare mame, sestre in svakinje ANE PRAH iz Sel pri Šentjerneju se iskreiK) zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in nam stali ob strani v težkih urah. Posebej se za- Ob boleči izgubi našega dragega očeta JANEZA AVB ARJA z Daljnjega vrha se iskreno zahvaljujemo vaščanom za pomoč, vsem znancem, prija: teljem in sorodnikom, ki so nam izrazili sožalje in mu poklonili vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB Bršlin, Sekciji za vleko Novo mesto, gimnaziji Novo mesto za podaijene vence ter duhovščini za pogrebni obied. Žalujoči: žena Julka, sin'Jože, Tone z družino, hčerke: Slavka, Jožica, Rezka z družinami, snaha Marija z otrokoma ter drugo sorodstvo Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata STANKA KRIŽNIKA Iz Boštanja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vence, cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala podjetju STILLES, osnovni šoli Boštahj, gospodu kaplanu, pevcem in dobrim sosedom za pomoč v težkih trenut-kih. Žalujoči: žena Vida, hčerka Andreja, sin Stanko, mama, brat Lojze z družino in drago sorodstvo Po kratki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, sin in brat LEOPOLD NEMANIČ iz Šmihelske 6, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spremili na hjegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega oddelka bolnice v Novem mestu za zdravljenje in nego, osnovni šoli in administrativni šoli iz Novega mesta, duhovščini za lep obred. Žalujoči; žena z otroki, mama, oče, sestre in bratje z družinami ter drugo sorodstvo Vsem prijateljem in znancem se zahvaljujeva za pozornost in čestitke ob najini 50-letnici skupnega življenja. Frančiška in Nace Sajovic, Brod pri Novem mestu 13. Dragemu očetu Janezu Kranjcu iz Malih Brusnic pri Novem mestu za dvojni praznik in obenem 90. pomlad želimo vse najboljše in še mnogo zdravih in srečnih djii. - Žena Ana, sin Jože z družino, vsi vnuki, pravnuki in sorodniki. Dragi ženi in ljubljeni mami Mariji Bregar iz Savnika pri Škocjanu želimo za god vse najlepše in najboljše ter še mnogo zdravih let. Mož Ivan in otroci z družinami, posebno pa hčerka Ivanka z družino. Dragemu možu in očetu Alojzu Kovačiču iz Leskovca pri Brusnicah za 70-letnico iskreno čestitajo in mu želijo veliko zdravja in osebnega zadovoljstva - žena in otroci z družinami. Jožetu Tomaži^ iz Krmelja in Jožetu Grozdetu iff sinčku Jožku iz Tržišča vse najboljše za praznovanje in obilo zdravja in sreče - želita ata in mama s Slančjega vrha. hvaljujemo Gotobovim, Simončičevim, KuhUnovim, Tončki Gunde, Stefanu Medletu in njegovi mami, Iskri-Sentjemej, osebju kirurškega oddelka novomeške bolnice ter gospodu župniku za spremstvo in po- frebni obred. Se enkrat hvala vsem, i so sc od naše ljube mame poslovili in jo v tako velikem številu spremili k prezgodnjemu počitku. Žalujoči: mož Janez, otroci: Marija, Jože, Anica, Franci z družinami in Janez; sestre: Kristina, Rezka, Francka, Tončka z družinami, Marija in drugo sorodstvo Franc Skubic, Gor. Kamence 15, Novo mesto, prepovedujem vsako prilaščanje in obdelovanje svojega vinograda za Ždinjo vasjo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Kdor koli bo delal škodo na moji njivi, ga.bom sodno preganjal. Posebno pa prepovedujem hojo, vožnjo in pa^ kokoši. Darko Mušič, Breg revolucije, n. h., Metlika. Alojzija Novak, Gor. Nemška vas 12, Trebnje, prepovedujem hojo, pašo kokoši in puranov po moji parceli. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Stane Bevc, Gor. KarteIjevo 5, Mirna peč, prepovedujem vožnjo in hojo po mojem zemljišču in dvorišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Stanko Kolenc, Gor. Karteljevo 4, Mirna peČ, prepovedujem odlaganje vseh vrst odpadkov v Muretu (pri vinogradu) ter prehod preko starine (par. št. 1166). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Miklič, Karteljevo 17, Mirna peč, prepovedujem pašo kokoši in 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja ! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Milka Papež in Cveta Kodrič, članici Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Janez Kastelic, član Elektro Novo mesto; Milena Sitar, Anica Ban, Draga Kajtazovič, Jože Ferbežar, Alojzija Gorišek, Danijel Badovinac, Anton Junc, Antonija Hočevar, Slavko Pajič in Bojan Florjančič, člani Novoteksa, Novo mesto; Jože Pirc in Jože Gnidovec, člana Novolesa, Straža; Stefan Krevs, Franc Pavlenič in Martin Janki, člani IMV Novo mesto; Jože Surla, upokojenec iz Vinje vasi; Cvetka Zupančič, članica Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Tončka Medle, gospodinja iz Potovrha; Franc Struna, kmet iz Potovrha; Ivan Vovk, krojač iz Potovrha; dr. Jure Capuder, Marija Gorenc, dr. Franc Janež, Cveta Slemenik, dr. Miroslav Mance in dr. Nada Cimerman, člani Splošne bolnišnice Novo mesto; Branka Pajič, članica Laboda, Novo mesto; Adam Lipovec, upokojenec iz Loke; Jože Deželan, član Cestnega podjetja Novo mesto. 'J i J S 4 4 vožnjo po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Ivan Slak, Karteljevo 7, Minia peč, prepovedujem hojo ljudi in pašo kokoši po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga-bom sodno preganjal. Vida Košir, Brod 1, Novo mesto, strogo prepovedujem hojo, vožnjo in pašo na parcelah v Irči vasi, na Brodu in Boričevem, obenem tudi vsako prilaščanje naše zemlje na Brodu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Veri Bogovič je nekdo vrgel kamen na levo nogo in ji jo zlomil; Jože Kramžer si je na delu poškodoval levo koleno; Joža Božiča je nekdo pretepel in mu poškodoval rebra; Janez Gajski je padel v vinogradu in si poškodoval desno nogo; Antona Pleterskega je stisnil hlod in mu zlomil levo nogo; Martin Ulčnik si je pri prometni nesreči poškodoval desno roko; Amalijo Jurač je brcnilo tele in ji poškodovalo hrbet; Stjepana Kunsta je nekdo pretepel in mu poškodoval desno roko; Anton Cvetko je padel na beton pred hišo in dobil poškodbe po glavi. UMRLI SO Leopoldina Kapš, Dol. Toplice 58, prepovedujem vsem sosedom pašo kokoši po mojem vrtu na Se-’^ Pretekli teden je v brežiški bolniš-lišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga nici umrl Jožef Jankovič iz Krške bom sodno preganjala. vasi, star 73 let, po poklicu kmet. ŠČETKE ZA LOSČILNICE in za sesalce za prah obnovi ščetkarstvo Armič, LjuMjana, Tržaška 52. - Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatorjev - nov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatoija vsega prahu, ki zadržuje-oddajo toplote. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Olga Bostele iz Zdol - Andreja; Danica Biščan iz Draganjih sel - Josipa; Dragica Biščan iz Slanega dola - dekUco; Zorica Sturbek iz Strmca - dečka; Djurdjica Beneta iz Savskega Marofa - Genovefo; Ana Dobranič iz Braslovja - deklico; Dragica Golubič iz Orešja - dečka; Jožica Černelič iz Vitne vasi - Marjanco; Štefanija Kranjc iz Sedma - Heleno; Antonija Perc iz Trnovca - Antonijo; Slavica Blatnik iz Konjskega -Irmo; Danica Mujko iz Bregane -Roberta; Dragica Horvatič iz Male Rokavice - dečka; Štefanija Bevc iz Orešja - deklico; Antonija Pinterič iz Zg. Pohance - Jolando; Sabina Spoler iz Brežic - Frenka. - Čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bohiišnici: Iz NOVOMEŠKEi^^ PORODNiŠNiCES Pretekli teden so v novomeškip^ ipdnišnici rodile: Ljubica Brajdič iz Žabjeka - Ružo, Rozalija Omiček iz Brezovice — Nado, Angela Režen s Polja - Igorja, Marija Pečnik z Vojskega - Vladimirja, Anica Posek iz Oštrca - Nado, Jožefa Pate iz Dobijega Kamenja - Andrejko, Milena Vidrih iz Meniške vasi - Andreja, Alojzija Povše iz Zagrada - Mar-‘ tino. Dragica Somrak iz Vrhovega -Jožeta, Marija Jarm iz Dolnjih Pra-proč - Martina, Bernarda Hictaler iz Gorenjega - Renato, Jožica Žu-pevc iz Koprivnice - Iztoka, Marya Kremesec iz Metlike - D^o, Marija Breč s Senovega - Danijelo, Marija Muc iz Gornje Lokvice - Ivana, Anici Kos s Telč - Jerneja, Alojzija Grandljič iz Hrastja - Ireno, Justina Skof iz Cerovega Loga — Jožeta, Katica Rauh s Potokov - Jožico, Jožefa Zore iz Roj - Mirka, Dragica Gršič iz Mišincev - Mladena, Marija Hrastar iz Srednjega Gričevja -dečka, Nada Pečarič iz Železnikov - deklico, Alojzija Hrovariček iz Brestanice - deklico, Jožefa Hlebec iz Rodin - deklico, Fraircka Žnidaršič iz Dobrave - deklico, Ana Krevs iz Cerovca - deklico, Justina Iskra iz Otočca - dečka, Marija Grabnar iz Biča - dečka in Terezija Stopar iz Črneče vasi - dečka. -Čestitamo! ZAHVALA V 72. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil IVAN LAVRIČ iz Starih žag pri Dol. Toplicah IsUre.ia livala ^sem sorodnikom in znancem, ki so ga v takem Številu spremljali k zadnjemu počitku. Hvala družinam. Brinovec, Pugelj, Sprajcer, Kapš in drugim, ki so nam težkih trenutkih priskočili na pomoč. Posebna hvala KO ZB, obč. OZB. Novo mesto za poklonjene vence, tovarišema Šporarju in Tonetu Strniši za poslovilne besede. Hvala tudi pevcem iz Dol. Toplic in godbi iz Straže. Žalujoči: žena Božena, sinovi Ivan, Lado in Jože z družinami ter hči Vlasta z družino DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI; občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika, Novo me^to, Ribnica, Sevnica In Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET; Franc Beg, Viktor Dragoš, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone GuSnlk, Jože Jeke, Franc I.apajne, Lc^Jzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar In Ivan Zlvlč. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnll* (glavni in odgo-vornl urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan. Jože Pnmc, JožL- Spllchal. Jodtlca Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. — Tehnični urednik: Marjan Mofikon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnma 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 8 ameriških dolarjev ozir. 20 DM (nll u.strezna druRa valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev) — Devizni račun: S21-620-1-32002-I0-8-9. OGLASI: lem vlSlne v enem stolpcu (45 mm ozir. 10 cicero) 3Hdln, lem na določeni strani'45 din, lem na prvi, .srednji In /.nUnJl strani lista: 60 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsHku nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v bnrvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. 1. 1871. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOCl RACUN pri podružnici »SDK v Novem mestu- 521-8-0 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: BBOOl Novo mesto. Glavni irg 3 — Po.StnI predal,33 — Telefon: (068) 21-227 - Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo — Tlsk^i tiskarna »Ljudske pravire« v Ljubljani. .ai DOLENJSKI LIST St. 12 (1U7) - 23. marca !972 RADIO LJUBLJANA | 2. in 3. aprila 1972 LICITACIJA pri Carinarnici Ljubljana Carinarnica Ljubljana bo dne 2. in 3. aprila 1972 prodajala motoma vozila in ostalo blago: Avtomobile v nedeljo 2. aprila 1972, v prostorih šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33, od 8. ure dalje, motoma kolesa in ostalo blago pa 3. aprila od 8. ure dalje v prostorih carinarnice Ljubljana, Šmartinska 152 a, soba 13/IL O^ed vozil in ostalega blaga bo v soboto 1. aprila 1972, od 8. do 13. ure in od 14. do 17r ure v carinarnici Ljubljana. avtomobili a. OPEL ADMIRAL, letnik 1968, nevozen a. TOVOTA COROLLA SPRINTER, letnik 1969, zaleten a. VW COMBI, letnik 1965, nevozen a. FORD TRANSIT, letnik 1966, nevozen a. OPEL REKORD 170Q^letnik 1970, nevozen a. OPEL KADETT CARAVAN, letnik 1966, nevozen a. MERCEDES 220 SE, letnik 1962, nevozen a. OPEL REKORD 1700, letnik 1970, zaleten a. VW COMBI, letnik 1963, nevozen a. OPEL KADETT, letnik 1971, zaleten a. FORD ESCORT 1300, letnik 1969, zaleten a. FORD XL 1600, letnik 1970, zaleten a; PEUGEOT 404, letnik 1965, nevozen a. fiat 1500 SPORT COUPE, letnik 1966, zaleten a. FIAT 125, letnik 1968, nevozen a. VW COMBI - CAMIONET, letnik 1966, nevozen a. VW COMBI BUS, letnik 1966, nevozen a. NSU PRINZ TT, letnik 1966, zgoren a. VW COMBI, letnŠc 1966, zaleten a. SIMCA 1501, letnik 1969, zdeten a. FORD TAUNUS 20 M, letnik 1965, zaleten a. OPEL KADETT, letnik 1968, zaleten a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen a. OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten a. FORD CORTINA, letnik 1965, zaleten a. OPEL KADETT COUPE, letnik 1966, zaleten a. FORD ESCORT GT, letnik 1968, zaleten a. yw 1300, letnik 1966, zaleten a. yw 1200, letnik 1962, nevozen a. yw 1500, letnik 1965, zaleten a. NSU PRINZ 600, letn& 1965, nevozen a. ^EL REKORD, letnik 1963, nevozen a. VW 1500 VARIANT, zaleten, letnik 1963 a- OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1964, nevozen a. fiat 125, letnik 1969, zaleten 1500, letnik 1965, nevozen KADETT, letnik 1965, nevozen a. OPEL KADETT, letnik 1963, nevozen a- FORD CORTINA, letnik 1964, karamboliran a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten a. yw 1200, letnik 1956, nevozen ^ letnik 1964, nevozen 1200, letnik 1961/62, nevozen 1200, letnik 1961, nevozen a' ^03, letnik 1956, nevozen ^ vS VARIANT, letnik 1965, zaleten a nppT 1959, zaleten r np?T KAPITAN, letnik 1959, nevozen l' nS?}' letnik 1962, nevozen n letnik 1963, nevozen ‘ i";?, ^ TAUNUS i? M, letnik 1963, zaleten a. VW 1200, letnik 1962, zaleten a> OPEL REKORD, letnik 1958, nevozen a. SIMCA ARIANNE, letnik 1961, nevozen a. FIAT 1800, letnik 1968, nevozen a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen a. FIAT 600, letnik 1958, nevozen a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten a. AUSTIN CAMBRIDGE 1600, letnik 1962, zaleten razni delfza avtomobile (motorji in ostalo) PONOVNO NA LICITACIJI ^1- o. a. CITROEN ID 19, letnik 1963, nevozen alfa ROMEO 1300 GT, letnik 1970, zaleten OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten * OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten f IAT 1800, letnik 1960, nevozen MERCEDES 180 D, letnik 1956, nevozen 1500, letnik 1964, reg. motorja, zaleten V}y ČARMAN GHIA, letnik 1963, zaleten f ORD FAIRLANE, letnik 1964/65, nevozen yw 1200, letnik 1960, zaleten 1200, letnik 1958, nevozen COMBI BUS,letn^ 1960, nevozen PEUGEOT 404 CARAVAN, letnik 1966, zaleten VARTBURG, letnik 196T, zaleten OPEL KAPITAN, letnik 1960, nevozen MERCEDES 180 D, letnik 1960, zgoren OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1962, zaleten OPEL REKORD, letnijc 1964, zaleten reg. motor OPEL REKORD, letnik 1962, zaleten FORD TAUNUS 17 M, CARAVAN, brez reg. f ORD TAUNUS 12 M, letnik 1966, zaletefi, reg. mot. VOLVO 1800 S COUPE, btnik 1965, zaleten BMW 700, letnik 1959, zaleten renault 4 L, letnik 1971, brez reg. zaleten f ORD TAUNUS 17 M, letn^ 1966, reg. mot. zaleten MERCEDES 200 D, letnik 1965, zaleten fUlCK SKVLARK, letnik 1964, nevozen MERCEDES 312, letnik 1957, nevozen ^EANULT 16, letnik 1967, z^eten P^^MOUTH BARRACUDA, letnik 1963, nevozen ^EL REKORD, letnik 1956, zaleten 1200, letnik 1960, nevozen ^RD TAUNUS 17 M, letnik 1958, nevozen ^UGEOT 404, letnik 1964, zaleten fORD TAUNUS 17 M, letnik 1961, zaleten VW 1500 COMBI, letnik 1963, nevozen ^0. o « TAUNUS 20 MTD, letnik 1966, zaleten 99. n a’ kombi BUS, letnik 1959, nevozen lOO n o letnik 1960, nevozen lOl! o o’ liS^^l^ES 220, letnik 1962, zaleten 102 o ^ letnik 1957, nevozen ^ostain ui 17 M, letnik 1963, zaleten olago (mopedi, avtodeli itd.) Pravi* H^^fežbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh cene ^ ogjed blaga, tj. v soboto 1. aprila 1972, vplačati 10 % varščino od začetne P^oblasn*^^*™^' Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti še ®P*^a 1972 ne bomo sprejemali več kavcij, temveč samo v soboto na dan ”^dal. aprila 1972. 27 ^(®*^acije o licitaciji lahko dobite po telefonu št. 316-588 carinarnica Ljubljana od ^ 1972 dalje. blaga bo objavljen in javno izobešen na oglasni deski carinarnice Mubljana, dne 13. 3.1972 IZ CARINARNICE LJUBLJANA 62. o.a 63. o. a 64. o. a 65. o. a 66. o. a 67. o. a 68. o. a 69. o. a 70. o. a 71. o. a 72. o. a 73.0. a 74. o. a 75.0. a 'O. o. a 77. o. a 78. o. a 79. o. a 80. o. a ®1- o. a 82. o. a II o- a o • o. a 85. o. a 86. o. a 87. o. a 88. o. a 89. o. a JO-o. a 91.0 a ^oa J3.0.a 94. o. a 95.0 I 96.0 a 97.0 a 98. začetna cena 25.000 25.000 25.000 40.000 60.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 18.000 35.000 7.000 17.000 16.000 15.000 15.000 10.000 13.000 13.000 13.000 10.000 9.000 9.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000> 7.000 7.000 7.000 7.000 6.000 6.000 6.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 4.500 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 3.500 3.500 3.000 3.000 20.000 10.000 10.000 5.000 8.500 8.000 7.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 4.000 3.500 3.000 3.000 3.000 2.500 2.500 2.500 2.000 2.000 2.000 1.500 500 500 30.000 20.000 18.000 15.000 15.000 1.000 2.000 2.000 10.000 5.000 7.000 12.000 4.000 8.000 5.000 M.OOO 3.500 VSAK DAN; poročUa ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00 Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00 PETEK, 24. MARCA: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 Od melodije do melodije - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Franci Omerman: Izboljšujmo pašo čebel s sajenjem rodovitnih rastlin — 12.40 Z domačimi ansambli in godci - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.35 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Človek in zdravje - 18.15 ,Signali** - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana - 20.00 Slovenski zborovski skladatelji z evropskimi sodobniki - 20.30 „Top pops 13“ - 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 25. MARCA: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana - 10.20 Pri vas doma. - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Ludvik Strobl: Letošnje potrebe in možnosti semenaijenja v Sloveniji - 12.40 ,JPo domače** - 13.30 Priporočajo vam,.. - 14.10 SolK)tno popoldne za mladi svet - 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Gremo v kino - 18.15 Iz operetnega sveta - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka - 20.00 Sobotni večer z Ninom Robičem - 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDEUA, 26. MARCA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! - 9.05 Koncert iz naših krajev - 10.05 Posebna športna oddaja: Svetovno prvenstvo v smuških poletih “Planica 72** - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.05 Nedeljsko Športno popoldne - 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra - Kalidasa: Sa-kuntala** — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 ,,V nedeljo zvečer** - 22.20 Godala za lahko noč. PONEDELJEK, 27. MARCA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pisan svet pra\djic in zgodb - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Lojze Briški: Motnje v prehrani jablan z magnezijem - 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru - 13.30 Priporočajo vam..-. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „VrtUjak“ - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne - 18.35 „Interna 469“ - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z -Viškimi fanti - 20.00 Stereofonski operni koncert - 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 28. MARCA: 8.10 Operna matineja - 9.35 Slovenske narodne - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kme- RADIO SEVNICA NEDELJA, 26. MARCA; 10.30 Reklame in oglasi Po domače -Aktualni nedeljski zapis (izdelava dolgoročnega regionalnega koncepta razvoja Posavja) - Zabavna glasba z uganko - 4'00-letnica kmečkih uporov v Posavju - Za vsakogar nekaj-Tribuna poslušalcev - 12.30 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev (I. del) - Občinske novice in lokalna poročUa - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev (II. del) - 13.30 Zak^uček oddaje. SREDA, 29. MARCA: 16.00 Občinske novice in lokalna poročila -Reklame in oglasi - Po domače -Zdravstveni napotki; Venerična obolenja - Disco klub brez imena -Gospodinjski nasveti - Nekaj minut za najmlajše - 18.00 Zaključek oddaje. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 23. MARCA: 16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.15 do 17.00 Nove plošče RTB — Aktualnost tedna - Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 25. MARCA: 16.00 do 17.30 Občani čestitajo in pozdravljajo - 17.30 do 17.45 Med zabavnimi zvoki obvestila, reklame ter melodije za vas - 17.45 do 18.00 Igrajo vam Bele vrane. NEDEUA, 26. MARCA: 10.30 Domače zanimivosti - Poročilo s seje občinske skupščine Brežice -Za naše kmetovalce: Pogovor o izkoriščanju travnatih površin - Poročilo s seje občinske skupščine Krško - Obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 do 16.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 28. MARCA; 16.00 do 16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Toneta Kmetca — 16.15 do 17.15 Poročila — Novo v knjižnici - Jugoton vam predstavlja - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Obvestila, reklame in pregled filmov - 17.15 do 17.30 Tedenski športni pregled — 17.30 do 18.00 Mladinska oddaja. tijski nasveti - Inž. Franc Lobnik; Posebni ukrepi pri širjenju koruze na nekoruzna tla in lege - 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Glasbena tribuna mladih 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Popoldanski simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje ! - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra - 20.00 Prodajalna melodij - 20.30 Radijska igra - Siegfried Leuz; „Najlepši praznik tega sveta** — 22.15 Iz sodobne romunske glasbe. SREDA, 29. MARCA; 8.10 Glasbena matineja - 9.25 Z orkeslrom Paul Weston — 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila — Turistični •napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti Inž. Zdravko Turk: Glavne smernice pri krojenju posekanega lesa - 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vižami - 13.30 Priporočajo vam... - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Jezikovni pogovori - 18.15 Slovenske pjopevke - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu - 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 30. MARCA: 8.10 Operna matineja - 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov - 10.20 Pri VM doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Janez Verbič: Naj-^IjS načini pridelovanja travne silake in sena — 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Z ansamblom Silva Štingla — 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak“ - 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Klavir v ritmu - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.00 Literarni večer TELEVIZIJSKI SPORED ' NEDELJA, 26. MARCA 9.15 Glasbena oddaja (Lj) - 9.35 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih - barvni prenos iz Planice (Lj) - 12.30 Otroška matineja; Don Kihot, Boj za obstanek (Lj) - 13.20 Sola smučarya - 12. oddaja (Lj) - 13.25 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 14.15 TV kažipot (do 14.35) (Lj) - Nedeljsko pozidne - 16.30 Košarka Partizan : Ju-goplastika - prenos (Bg) - 18.00 Sest žena Henrika VIII. - angleški barvni film (Lj) - 19.30 Risanka (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Vaščani Luga - humoristična oddaja (Bg) — 21.20 Zabavno glasbena oddaja (Zg) - 21.35 Prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih - barvna oddaja (Lj) PONEDELJEK, 27. MARCA 9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina — ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) — 16.10 Francoščina (Bg) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -17.45 O. WUde: SRECNI PRINC - II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 V avtobusu — serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Zg) - 19.45' Kratek film (Lj) - i9.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 V odedalu časa - T. Oarke: Blazni Jack -dok. drama (Lj) TOREK, 28. MARCA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove sploš^ ne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.50 Ruščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Angleščina (Bg) - 16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.45 F. Bevk: Pestrna - I. del (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Nepo-Mbne melodije (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Revolucija računalnikov - II. del (Lj) - 19.30 Mikro-ekonomika - Gorske kmetije (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Zadeva Paradine — ameriški film (Lj) - 22.25 Poročila (Lj) - 22.30 Hokej Jugoslavija : Francija - posnetek s svetovnega prvenstva v Bukarešti (Lj) SREDA, 29. MARCA 8.20 TV v šoli (Zg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.35 Don Kihot - serijski film (Lj) - 18.00' Obzornik (Lj) - 18.15 Košarka Ju-goplastika : Crvena zvezda - prenos (Zg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 TV konferenca (Lj) - 21.35 Nogome* Madžarska ; ZRN — posnetek (Lj) - 23.05 Poročila (Lj) ČETRTEK, 30. MARCA 9.35 TV v šoh (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Bukarešta: Svetovno prvenstvo v hokeju - srečanje Jugoslavija : Poljska - prenos IV (Lj) - 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Čarni svet živali (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) — 19.00 L. Bernstein predstavlja: Aaron Copland (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi: Indijska razpotja (Lj) 21.35 G. Boccaccio: O neapeljskem rubinu (Dekameron) (Lj) - 22.15 Jazz na ekranu (Lj) - 22.45 Poro-čUa (Lj) PETEK, 31. MARCA 9.30 TV v šoU (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (B^ - 17.35 Tat -oddaja iz cikla Veliki in majhni (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Rezerviran čas (Lj) - 18.45 Gospodinjski pripomočki: Zmrzovalniki (Lj) - 18.55 Ekonomska terminologija; Reprodukcija (Lj) - 19.00 Mestece Peyton - serij^i film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Kviz 72 - prenos (Zg) -pribl. 21.40 Italija, kakor je ne poznamo — dok. film (Lj) — 23.15 Po-, ročila (Lj) SOBOTA, 1. APRILA 9.35 TV v šoli (do 11.00) (Zg) - 15.10 Veslaška regata Oxford : Cambridge - barvni prenos (EVR-Lj) - 15.30 Bukarešta: Svetovno prvenstvo v hokeju — Jugoslavija : Norveška (IV-Lj) - 16.30 Košaka Jugoplastika : Beograd - prenos (Zg) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Zlata sirena — prenos otroške prireditve (Bg) - 19.15 Humoristična oddaja (Bg) - 19.45 Kratek film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Glasbena križanka - zabav-ifo glasb, oddaja (Lj) - 21.35 Na poti k zvezdam (Lj) - 22.00 Tekmeca - serijski film (Lj) - 22.50 TV kažipot (Lj) - 23.10 Poročila (Lj) w% SPET ODPRTA 23 ^,23^rnarCT 1972 / DOLENJSKI LIST želja: drugi v Evropi RIKO ni šel na »boben«, ampak se uveljavlja na zahtevnem nemškem trgu Ko smo leta 1968 v našem listu javno vprašali: „Kdo bo naslednji na bobnu? smo nedvoumno namigovali, da bo za ribniškim GRADBENIKOM šel na boben še ribniški RIKO. Prerokba pa se na srečo ni izpolnila. Za krmilo podjetja je zagrabil takrat komaj 35-letni Stane Skrabec. Pod njegovim vodstvom je podjetje izdelalo boljši proizvodni program, specializiralo proizvodnjo in se uveljavilo celo na zahtevnem zahodno-nemškem trgu. V primerjavi z letom 1968 bodo letos proizvedli kar 6-krat več. Stane Škrabec,ki je bil rojen leta 1933 v Ribnici, ni tak in tak diplomirani strokovnjak, vendar je RIKO, pod njegovim vodstvom dosegel izredne uspehe. Maturiral je na kočevski gimnaziji, zaposlil se je kot kalkulant pri ZIDARJU v Kočevju, odslužil vojake, nato pa je bil tri leta vodja tehnično-ekonomskega biroja kočevskega IT ASA. Končno je delal še pet let pri VOZILIH iz Gorice, nazadnje kot vodja izvoza in uvoza. Na razpis za direktorja v RIKU se je prijavil, da bi bil bliže doma in ker je verjel, da se da podjetje urediti. Pravi, da mu je to uspelo le zaradi prizadevnih članov kolektiva, češ „če bi bil kolektiv res slab, potem noben strokovnjak ne bi mogel rešiti podjetja". „Zdaj imamo v našem programu proizvodnjo snežne (zimske) mehanizacije in letališke opreme. Smo izključni proizvajalci tega za Jugoslavijo, lani pa smo začeli tudi izvažati, in sicer samo v Zahodno Nemčijo, kamor smo prodali za 1,8 milijona DM proizvodov, “ je direktor raje govoril o uspehih kolektiva in podjetja kot o sebi RIKO je pod njegovim vodstvom postal drugi največji proizvajalec snežnih plugov v Evropi in tako mesto želijo doseči tudi pri proizvodnji opreme za letališča. Je poročen in ima dva otroka. Priznal je: „Družina pa res nima toliko od mene, kot če bi bil v službi kje drugje, kjer bi delal redni delovni čas. “ J. PRIMC Polžev telegram Pozabljen telegram in zamujen pogreb 10. marca ob 14.06 je kočevska pošta sporočila zbiralnici PTT v Starem Logu vsebino telegrama, ki je bil naslovljen na Ano Mide iz Starega Loga: sorodniki iz Ljubije v BiH so ji sporočili, da ji je umrla stara mama in naj pride na pogreb. Ana Mide je povedala, da ji je vsebino telegrama sporočila šele zvečer Qb 21. uri vaščanka Karlina Grč-man, sicer pa telegrama do danes (17. marca) še ni dobila. Nadalje je zatrjevala, da bi šla lahko na pogreb, če bi telegram dobila takoj (avtobus pelje v Kočevje ob 15. uri), zaradi zamujenega sporočila pa bi lahko šla na pot šele naslednji dan in bi torej pogreb zamudila. Zato na pot oziroma na pogreb ni šla. Marjan Krivec, upravnik pošte v Kočevju, je povedal, da ima PTT v Starem Logu le zbiralnico, kjer opravlja za honorar uslužbenka Ančka Rutar dostavo pisem, poši^k in obvestil, med katere sodijo tudi telegrami Poudaril je nadalje, da je včasih poštno službo za ta kraj oprvljala pošta Hinje, se pravi PTT Novo mesto, in da so bile z dostavo pošte za ta kraj že od nekdaj težave. Ančka Rutar, ki bi morala telegram dostaviti, pa je povedala: „Tisti dan sem imela prav izplačilo osebnih dohodkov za delavce naše kmetijske uprave, kjer sem tudi redno 2iaposlena. Na telemm sem se spomnila zato šele ob 19. uri zvečer in ga po Karlini Grčnian sporočila Ani Mide. Sicer pa tudi ne bi mogla denarja kar pustiti tam in nesti sporočilo Ani Mide. \ Za delo s pošto dobim na mesec 110 din honorapa. Vendar za ta denar požrem toliko gren1!ih, da raje to službo odpovem, kot da bi še naprej poshišala očitke." PRiMC Požar v Rojah Nekaj po polnoči je 17. marca začelo goreti na ostrešju^ stanovanjske hiše Franca Korelca v Rojah št. 14. Pogorelo je ostrešje stanovanjske hiše, ogenj pa se je razširil tudi na pristre^k, kjer so imeli hlev s prašiči in orodje. Zgorela sta dva prašiča, nekaj zajcev in kokoši. Škode je za 30.000 dinarjev. Izvedenec za elektriko je ugotovil, da so bile električne instalacije slabe in da je začelo goreti zaradi kratkega stika. POMLAD JE POLJE PISANEGA CVETJA — Pomladansko cvetje, znanilec prebujajoče se pisano pobarvalo bregove ob dolenjskih vodah, ki so se razlile po otrpelih tratah. Na sliki: po®**, danska cvetna preproga. (Foto: S. Dokl) Smrt »očeta« hermelike V Ljubljanije te dni v starosti 90 let umrl Ivan Pinterič, mož, ki je s svojim priporočilom v Nedeljskem dnevniku zbudil tolikošno zanimanje za zdravilno vrednost rastlinske hermelike. Pripovedujejo, da on ni bil trgovski človek in da se s svojo „Iznajdbo” ni čisto nič gmotno okoristil ter da je živel od svoje pokojnine. Bog vedi, če so se ga ob slovesu kaj spomnili tisti, ki so to čudežno rožo znali bolje obrniti v denar, med njimi tudi mirenska „Dana“? Nepremišljeno miniranje V nevarnosti studenček, Rlnža In kraška jon^^ Obrat gozdne mehanizacije Združenega KGP Kočevje je začel ob Rinži pri vasi Mahovnik minirati z namenom, da bo tu odprl kamnolom. Vaščani Mahovnika so v petek, 17. marca naslovili protest na občinsko skupščino in Jamarski klub Kočevje, n^ miniranje preprečita. Vaščanom je namreč še vedno dobro v spominu, kako je pred več kot 10 leti zaradi miniranja izginil stu- Z lovsko puško . klub jih ZDRUŽUJE Ko so v ponedeljek zvečer trije Cigani, Tomaž Hudorovac, Zdravko Cajnar in Martin Hudorevac, prišli po nekaj minutah iz gostilne Rakar v Gradcu, pač niso mislili, da jih bo zunaj čakal z lovsko puško Janez Hudorovac iz Cegelnice pri Gradcu. „Sedaj te pa bom!“ je meril puško v Tomaža in ga ustreUl v no^. Drugima dvema ni pustil pomagati ranjencu, še enkrat je ustrelil - zadel ni nikogar - in zbežal v gozd. Miličniki ga še iščejo, ranjenec pa je v novomeški bolnišnicL Streli iz lovske puške so najbrž nadaljevanje dogodkov izpred več tednov, ko je v naselju Gavgenhrib zgorela opuščena baraka Janeza Hu-dorovca. Miličniki so takrat ugotovili, da je ni nihče zažgal. Dolgo so čakali mladi v Brežicah, da so dobili svoje klubske prostore v stari osnovni šoli. Zdaj, ko imajo svoj klub, se zbirajo in se zabavajo ob zvokih glasbe s plošč. Odkar je klub odprt, je na brežiških ulicah videti precej manj mladih. M. J. PES UGRIZNIL OTROKA Ciganka Vera Hudorovac iz 2eljn pri Kočevju je 17. marca prijavila mfličnikom, da je prejšnjega dne ugriznil njenega otroka pes, last Adolfa Kovačiča iz Zeljn. Trdila je, da je to že drugi primer, da je pes ugriznil njenega otroka. Ugotovljeno je bilo, da Kovačičev pes ni bil cepljen, kot ni bHa cepljena večina ciganskih psov. Krvavi ravs dveh šolarjev Ali šolar ni pri pravi pameti ali pa je povsem napačno vzgojen? - Nevaren za sošolce v osnovni šoli v Kočevju sta se 15. marca med odmorom stepla dva učenca 6. razreda. Pravzaprav je te- ' ICDELjO ODPRTO market v BiSUnu DOLENJKA Ko sem brodil z rokami pod šopi trave v ledenomrzli vodi močvirnate pokrajine v Krakovski hosti, sem klel tistega, ki je napisal: „Žabe svatbo so im6le, zbrane iz sosednjih mlak. $e bolj sem klel tistega, ki je v lek^kon napisal, da ta „svatba"" pri žabah traja pd januarja do aprila. Naj zdaj, hudiča, če hočem ujeti nekaj krakov, dežuram štiri mesece po ribnikih in mlakah, bajerjih in močvirjih Krakovske hoste in Bele krajine, od prečenskega do cerkljanskega letališča? Oči smo imeli izbuljene kot ^meleoni in od jeze smo začeli tudi spreminjati barve. Žabe pa, kot da jih ne briga svatba, so bUe potuhnjene globoko v Uatu pod nami, ki smo imeli od neprestanega brazdanja že zmrznjene prste na rokah, utrujene noge v visokih gumijastih škornjih od prehojenih kilometrov po pustih travnatih močvarah. Nič ni pomagalo: ne sonce, ki je toplo sijalo v vodo, ne luči^ s katerimi smo ponoči hoteli slepiti žabe. Kot bi se v zemljo udrle, so se nam izogibale, da jih nismo mogli ujeti niti za eno samo večerjo. Nikomur nismo verjeli, ker je znano, da Žabarji so- dijo v zvrst lovcev,‘kaj pa so ,4ovske zgodbe“, je vsakomur jasno. Samo zelenec bo verjel staremu Žabarju in njegovi pripovedi, da je 100 žabjih samic, kijih v knjigah označujejo z „rana arvalis woltersorffii“ privezal z dreto, zavezal en konec za dre- na uro — tri zjutraj. Zunaj pa kolega kriči, kot bi ga trkala luna: „Na tone mresta, na milijone žab!“ Ob pol štirih ponoči sva jih pobirala, drugi trpini, ki so se popoldne mučili z brezupnim iskanjem, so bržkone sanjali o žabah v ŽABJA POJEDINA vo in vse skupaj spustil v mlako: potem je hodil vsake pol ure in pobiral po 100 samcev, samice pa spet namočil v mlako .. . Nismo verjeli niti tistim, ki so govorili, da žab še ni, niti tistim, ki so se hvalili, da so jih že ujeli na stotine in tisoče. In ko smo tako obupani brodili po močvirju, smo se spominjali zgodbe, ko je nekdo u^ednemu gostišču na Dolenjcem prodal 500 krot, pa ni zaradi tega nihče umrl. Vedeli pa smo za čudovito zbirališče krot.. . Nič, nič in še enkrat nič — čeprav bi jih moralo biti po vseh strokovnih ogledih že na milijone! Zdelo se mije, da sem komaj dobro zaspal, ko je zateglo začelo zvoniti po stanovanju. Pogledam okrog sebe — trda noč. Pogledam toplih posteljah. Začelo je snežiti, žabja svatba je šla h koncu. Kolegi so drugo jutro preizkušali najino resničnost besedi — brez uspeha. Samo kraki v veliki polivinilasti vreči so dokazov^, da ne la-ževa. Iz obupa je eden izmed tistih, ki so lovili, pa niso ničesar ujeli, preklel dan, ko je slišal za žabji lov in noč, ki jo je prespal, pa je žabji vlak slavil v mlaki. Krake smo že pojedli. In zdaj? Do prihodnjega leta bomo skušali iznajti napravo, ki bi točno ugotovila, kdaj, kje, koliko, zakaj. Skratka: vse o žabah. Potem jih bomo ujeli toliko, da so zgodbe Lažnivega Kljukca malenkost proti bodoči žabji resničnosti... V. LIKAR pel le eden, močnejši in starejši, kj bi moral sicer obiskovati že 8. razred. S pestjo je v pravem besu udarjal sošolca po glavi. Ostali sošolci so gretep gledali skoraj neprizadeto, retcpača je ločila šele pomočnica ■ ravnateljice. Pri pretepu sta bila poškodovana oba. Mlajšega je odpeljal rešilec celo v Ljubljano, kjer so mu zašili kožo na obrazu. Starejši je imel krvavo , roko, ki si jo je poŠcodoval, ko je , junaško“ udaijal šibkejšega sošolca ■ po zobeh. Starejši, sicer mladoletni pretepač, je kljub mladosti znan nasilnež. Pretepal je tudi že druge sošolce - enemu je zbil dva zoba — in celo neke^ upokojenca. Nasilnega mladinca bi vsekakor morali poslati na pregled, če je v njegovi glavi vse v redu, saj ni normalno, da se nekdo, čeprav mladoletnik, tiko spozabi, da bi sošolca lahko celo ubil. Zelo verjetno pa bi bUo z ryim vse v redu, če bi ga doma pravilno vzgojili. Njegov oče, mo5an možak, je po pretepu ^raševal: „Kaj naj pa jaz na-redimf “ Dolžnost vodstva šole je, da mu pove odgovor - toda staršev takih otrok običajno ni na vzgojna preda^ vaiija, čeravno so namenjena predvsem njim! — in da zavaruje ostale šolaije pred nasilnimi posamezniki. J. P. v \ Dr. med. Hans Selzer, lastnik zasebne klinike za zdravljenje multiple skleroze t Jelka; drugič na zdravljenje Poročali smo že, da bo Jelka Lavrič iz Žabje vasi, za katero so številni bralci in prijatelji naš^a lista laiii v posebni dobrodelni akciji zbrali več kot 7 milijonov starih di-na.ijev, letos nastopila drugi del zdravljenja multiple skleroze. Pred kratkim je dr. med. Hans Selzer, šef zasebne klinike v Schoen-muenzachu (Schwarzwald) sporočil našemu uredništvu, da pričakuje Jelko 1. aprila letos. Na njegovi kliniki bo ostala na zdravljenju tri mesece, dr. Selzer pa je ugodil tudi prošnji našega uredništva: z Jelko bo tokrat ostala na kliniki tudi njena mama. Zdrav^enje bo za pacientko tako samo še ugodnejše, saj bo imela okoli sebe domače vzdu^e. Upamo, da bomo lahko čez nekaj mesecev o Jelki spet poročali razve-se^jive novice, njej pa žeUmo dobro potovanje in uspešen nadaljnji potek zdravljenja! NI MARAl ODGOVORNOSTI: Pobeglega so našli! Janez Lenarčič Iz Velikih Brusnic je podrl pešca, nato pa z avtomobilom odpeljal naprej Prejšnji petek ob 23. uri je Anton Bojane z Male Cikave ^al na vrvi vola od Kronovega proti Otočcu po cesti drugega reda. Bbjanc je šel ob robu, vola pa je gnal po jarku. Nenadoma je pripeljal za i\jim osebni avto, zadel pešca in ga zbil po tleh -ter oddrvel naprej! Bojane si je pri padcu zlomil roko, ranil nogo in dobil več odrgnin. Drobci vetrobranskega stekla in modrega laka, ki so ostali na cesti, so miličnikom pomagali najti strahopetnega junaka. 2e naslednji dan so namreč novomeški miličniki v garaži Avgusta Puclja na Otočcu našli že deloma popravljen VW NM 89-43, last zidarja Janeza Lenarčiča iz-Velikih Brusnic. Pregovor pravi, da je tudi tisti, ki drži vrečo, kriv. Zakaj nihče od tistih, ki so vedeli za nesrečo, stra- denec v bližnjem Rožnem j Tu je bilo pred vojno rekreacijsko središče Kočevca, i se prav zaradi izginulega studen more več prav uvejavitL . ja- I Tudi tokrat bi lahko z ! njem izgubili bližnji studenec, 6a bi se zgodilo, da bi ■inža, ki je od kraja miniranja ]yena le nekaj metrov. ^ y Jamarji pa opozaijajo nevarnosti sistem mahovnis^j^^ posebno jama Mahovnik 1. ^ daljena od kraja miniranja t'* i kt SO nekaj metrov. Pri tej janu. ^ ^ med zadnjo vojno uporabfl^^ ščani za zaklonišče, bi s® miniranja lahko podrl ves stt ^ tako jame ne bi bilo več. J. NA KRATKO KOCeVJE - Na včerajsnjj^j, zborovanju kočevskih nistov je govoril Franc Ko ^ delegat druge konference vprašanjih, ki jih je ta konferenca, in o nalogah J slovanskih komunistov v ^ danjem obdobju. Razen tega ^ bili komunisti seznanjeni s logom' načrta dela ZK v za letos. Črnomelj - ______________________ toreMj Eredaval Peter Toš, o misije za samoupravne pri CK ZKS, „o izvajanju upravnih dopobiil, temeljne organizacije dela“. Predavanje sodi v izobraževalnega programa o ske konference ZK. SEVNICA - V torek zj" c je bila sklicana letna konie pj^ krajevne organizacije zadnja v občini. Da pir ^judi, so zraven priredili Ivanje starega sevniŠkega ca Staneta Tavčarja z iP „Izrael, dežela med mot] peskom.** . .50 bO SODRAŽICA - V nedei^j^ v osnovni šoli svečana ^ občinske skupščine v j# letošnjega praznika obcin »lov^ T#* ; ijetij in spođ'J ^ mca. . BREŽICE - Na konferenci ZK bodo “del ^ začetku prihodnjega te«^ oddeli za zanimive govorov, ki so jih 0^ i samoupravnih in delo^.^ jnosih v obratih podjepj ' vodov, kjer so zaposleni;. ' KRŠKO - ftoniiji njeposavskih občin se •. »jjjjlc« pobudo Svobode ^ . Zveze prijateljev niladin^Jgt- vključiU v praznovanje - 50 v nice kmečkih uporov. ponedeljek predlagaj stavniki DPM in Svobode. TREBNJE-Občinsia K ^ se OTganEaciji ter ZK uspešneje _ posamezniki bolj pnsU KRSKO - hopetnega pobega ni prijavil miličnikom? 2^aj so, nasprotno, celo pomagal skrivati pobeglega voznika? Javni tožilec bo lahko zapisal mimo imena Janeza Lenarčiča še imena tistih, ki so mu hoteli pomagati, da bi dejanje prikriL Lažno sporočilo V ponedeljek zvečer, nekaj po 21. uri, so šli novomeški gasilci z dvema avtomobiloma gasit požar na Gorjance; tja se je pdpeljala tudi patrola novomeških miličnikov. Na Gorjancih pa so ugotovili, daje bilo sporočilo o gozdnem požaru zlagano. Gasilci so si sicer zapisali priimek Bulc, vendar je malo verjetno, da bi neznanec, ki se je tako predstavil po tdefonu, povedal pravo ime. . , , . , do V^ Na'pone^ i zahtevaj* deirS aoseaanja pouiiN« y seji so odborniki Studi v krški občini J vse šoloobvezne oblast pa naj bi kaznov če se bodo temu iif TREBNJE -jo sestavhali Ciril Oven in Ciril Bukovec, deljek Ljubljam ° ^jsl^ stališča dodelitve jjC ' denarja za Trebrye, ki ^ načehiemu m za vičnemu predlogu, up » sredovanje ne bo zama • ^ ^ NOVO MESTO-Vto poldne se je je Očinsko gimnastiki; pri sreonj zmagala Anita Gaji ■ ^ zdravstvene delavce ..jii Dokl (OŠ Grm) ^ i® boljša pri pionirkah. bil*