UDK 811.163.6'373.22"15":929 Dalmatin J. Stanislava Sirk Šmartno pri Litiji
REFERENCA BESEDE BUČA V DALMATINOVI BIBLIJI
Članek se ukvarja z referenco besede buča v Dalmatinovi Bibliji (1584). Po Bezlaju (1976) se beseda nanaša na Cucurbita pepo, vendar ce rastlino osvetlimo z botaničnega vidika in si besedo buča ogledamo v slovenskih slovarjih ter nekaterih urbarjih, ugotovimo, da Dalmatinova buča ni bila Cucurbita pepo, ampak Lagenaria siceraria. Beseda buča bi kot poimenovanje za rastlino mogoče celo izginila, če je ne bi rešilo srečno naključje, saj je prvotno pomensko polje Lagenarie sicerarie še v pravem času, ko je slednje že začelo bledeti, nadomestila Cucurbita pepo, in to tako dosledno, da pri geslu buča tako Bezlaj kot tudi Snoj (1997) v svojih etimoloških slovarjih Lagenarie sicerarie ne omenjata.
The article treats the reference of the word buča in Dalmatin's Bible (1584). According to Bezlaj (1976) the word refers to Cucurbita pepo, but if the plant is viewed from botanical point of view and the word buča examined in Slovene dictionaries and some land registers, one can conclude that Dalmatin's buča was not Cucurbita pepo, but Lagenaria siceraria. The word buča as a plant name would have perhaps even disappeared were it not for a fortunate coincidence, i.e., the original semantic field of Lagenaria siceraria, which was beginning to fade, was replaced by Cucurbita pepo. The replacement was so consistent that with the entry buča neither Bezlaj nor Snoj (1997) in their etymological dictionaries mention Lagenaria siceraria.
Ključne besede: leksem buča, referenca, slovenski slovarji
Key words: lexem buča, reference, Sloven dictionaries
Uvod
Dalmatin takole pričenja drugi odstavek četrtega poglavja Jonove knjige: »GOSPVD Bug pak je perpravil eno Buzho, ta je sra^la zhes Iona, de je Tenzo delala zhes njegovo glavo, inu ga odtela od njegoviga slega, inu Iona ^e je ^ilnu ve^felil te Buzhe. Ali Bug je perpravil eniga zherva sjutra, kadar je Sarja gori Thla, ta je to Buzho podjedel, da je vfahnila.«'
Besedo buča najdemo v Dalmatinovi Bibliji samo v navedenem odlomku. Kot vemo, se je pri prevajanju Stare zaveze Dalmatin opiral predvsem na Lutrov prevod. V Lutrovem prevodu iz leta 1545 beremo na tem mestu besedo Kürbis 'buča'. »Gott der HErr aber verschaffte einen Kürbis, der wuchs über Jona, daß er Schatten gab über sein Haupt, und errettete ihn von seinem Übel. Und Jona freuete sich sehr über den Kürbis. Aber der Herr verschaffte einem Wurm des Morgens, da die Morgenröte anbracht; der stach den Kürbis, daß er verdorrete.«2
1	J. Dalmatin, Biblia, Stara zaveza, Wittenberg, 1584, 116.
2	http://www.awmach.org/framesets/bibles.html
Dalmatin tu ni odstopal od Lutra.3 Vulgata ima na tem mestu besedo hederü4 'bršljan', Septuaginta kolokynthe^ (lat. colocynthis; slovenska sinonimna poimenovanja: divja buča, okrasna bučka, pasja tikva, kolokinta),6 hebrejsko besedilo pa besedo kikaion'7 (prečrkovano iz izvirnika QYQYWn),8 ki je vse do danes različno prevajana. Že Avguštin je Hieronimu zameril, ker je kikaion prevedel z brsljan."9 Tudi beseda kikaion se pojavi v hebrejskem Svetem pismu samo enkrat, zato je njeno referenco težko določiti. Na splošno pa so mnenja deljena: za nekatere je to buča, za druge kumara.10 Kakor koli že, zdi se, da je to mesto v Dalmatinovi Bibliji tudi za Slovence danes nejasno. Tako kot so Judje najbrž vedeli, kaj so poimenovali z besedo kikaion, tako verjetno tudi Dalmatin ni imel težav. Do nejasnosti pride mnogo kasneje, ko Bezlaj (1976: 51-52) v svojem etimološkem slovarju zapiše, da je Dalmatinova buča 'Cucurbita pepo'.
To se zdi komaj verjetno, tudi če imamo na voljo le podatek, da je ta vrsta buče prišla v Evropo iz Srednje Amerike in da o njej (o bučah iz rodu Cucurbita) piše v svojem dnevniku l. 1492 Krištof Kolumb (Kocjan Ačko 1999: 168).
Družina Cucurbibaceae z botaničnega vidika
Cucurbita pepo (navadna buča) sodi v rod Cucurbita, ta pa v družino Cucurbita-ceae. Poleg Cucurbite pepo sta najbolj razširjeni vrsti še Cucurbita maxima in Cucurbita moschata (Petauer 1993: 159). Buče iz rodu Cucurbita izvirajo iz Srednje Amerike in so prišle v Evropo šele v 16. stoletju. Najprej so jih začeli gojiti v srednji Italiji. V Anglijo so jih zanesli okrog leta 1700, pri nas pa naj bi te vrste buč, ki so zanimive
3	V kasnejših ponatisih Lutrove Biblije so tudi Nemci to mesto reševali različno, na primer v Lutrovi Bibliji iz leta 1912 (http://www.awmach.org/framesets/bibles.html) je namesto besede Kürbis 'buča' beseda Rizinus 'ricinus', v izdaji iz leta 1984 (http://www.dbg.de) pa beseda Staude 'steblika, grm'.
4	Glej op. 2.
5	http://www.spindleworks.com/septuagint/septuagint.htm
6	Rastlinsko ime kolokinta najdemo pri Petauru (1993: 134), tudi pri Kocjan-Ačko (1999: 168), v Pleteršnikovem slovarju pa je slovensko geslo kolokvinta (1894 I: 452).
7	Zapis kikaion je povzet po opombi k 6. vrstici 4. poglavja preroka Jone v slovenskem prevodu Svetega pisma iz leta 1960. Opomba se glasi takole: »Ricinov grm (hebr. kikaion) ima široke liste, zelo naglo raste in doseže višino do preko dveh metrov. Starejši prevajalci si niso bili na jasnem glede hebrejske besede in so jo različno prevajali, n. pr. »buča« (septuaginta), »bršljan« (vulgata)«.
8	http://www.fourmilab.ch/etexts/www/hebrew/Bible/
9	Calvin v komentarju preroka Jone omenja tudi spor med Hieronimom in Avguštinom. Slednji je zameril Hieronimu, ker je prevedel hebrejsko besedo kikaion z besedo brsljan, saj je veljalo splošno prepričanje, da gre za bučo ali kumaro. Hieronim je svoj prevod upravičeval s tem, da je beseda kikaion neznana in da lahko zbuja različne asociacije: tudi zveri ali kače. Za lažje razumevanje se je odločil za brsljan, čeprav ve, da kikaion ni to, ampak je neke vrste grm, ki ga poznajo po vsej Siriji (http://www.iclnet.org/pub/resources/text/ipb-e/epl-cvjonah.html).
10	Hebrejska beseda kikaion (Jonova buča) se v Svetem pismu pojavi samo enkrat in naj bi se nanašala na rastlino, ki jo Egipčani poimenujejo kiki 'ricinus', ali bolj verjetno na bučo, ki jo Arabci imenujejo el-keroa, le- ta hitro raste, ob poškodbi pa tudi zelo hitro propade (http://bible.crosswalk. com/Dictionaries/EastonBibleDictionary/ebd.cgi?number = T1533).
predvsem za krmo živali in pridobivanje olja11 (samo iz bu~nih semen bu~e Cucurbi-te pepo), začeli uvajati v 18. stoletju (Kocjan Ačko 1999: 168).
Če se zdi skoraj neverjetno, da bi se Dalmatinova beseda buča nanašala na Cucurbi-to pepo zaradi časovnega razmika med prihodom buče te vrste v Evropo in leti, ko je Dalmatin prevajal Sveto pismo (leta 1575 je izšlo prvo delo iz Stare zaveze Jezus Sirah, prevod pa je bil dokončan leta 1578), pa vendar izključiti tega ni mogoče. Zastavlja se zanimivo vprašanje, ali je mogoče uspevala že pred različnimi vrstami enoletnih ovijalk iz rodu Cucurbita na naših tleh rastlina, ki so jo Slovenci poimenovali buča. V družino Cucurbitaceae poleg zgoraj že omenjenega spadajo še naslednji rodovi in vrste, ki bi bili lahko zanimivi za ta članek: Cucumis (Cucumis sativus (kumara), Cucumis melo (melona) - obe vrsti izvirata iz Azije); Citrullus (Citrullus vulgaris (lubenica), ki izvira iz južne Afrike, Citrullus colocynthis (kolokinta, divja buča, okrasna bučka, pasja tikva), ki uspeva v krajih z vročim podnebjem (severna Afrika, Indija, Širilanka, Španija, grški otoki, Ciper), meso plodov je strupeno (večji odmerek lahko povzroči smrt), sicer pa so užitna na poseben način pripravljena semena), ter Lagenaria. Edina znana vrsta tega rodu z več zvrstmi je Lagenaria siceraria (tudi Lagenaria vulgaris, Cucurbita lagenaria, Cucurbita leuchontha, Cucurbita longa, Cucurbita siceraria, Lagenaria lagenaria),^^ katere plodovi se v tropskih krajih uporablja za izdelavo posod. Izvira iz vročih predelov Afrike in Azije, poznali pa so jo tudi že ameriški staroselci pred prihodom Kolumba.13 Spada med najstarejše kulturne rastline. Egipčani so jo gojili že 3000 let pr. n. š., za izdelavo posode so plodove uporabljali menda že pred uvedbo keramike in oblika steklenic izvira prav od teh plodov.14
Ali bi katero od rastlin iz naštetih rodov lahko Slovenci poznali že pred Dalmatinom in bi jo poimenovali bu~a?
Bohorič v slovnici Zimske urice proste (1584: 55) navaja med primeri ženskih samostalnikov tudi besedo Buzha [buča], ki naj bi ji ustrezala latinska beseda cucumis 'kumara', vendar ima poleg nje še besedo Tiqua [tikva], kar kaže, da gre na tem mestu le za napako. Namesto cucumis bi morala biti beseda cucurbita. Že Plinij je poznal obe besedi: cucumis 'kumara' in cucurbita 'buča, tikva' (Wiesthaler 1995: 283). Beseda bu~a se torej ni nanašala na kumaro. Gotovo tudi ne na lubenico ali melono, saj sta to rastlini vročih krajev. Kaj pa C. colocynthis? Dalmatin je ime te rastline poznal, saj je v Drugi knjigi kraljev (4,39) v njegovem prevodu najti besedo Coloqvinte. Tu je prevajal direktno iz Lutra, ki ima na tem mestu besedo Koloquinten.^15
11	Pri nas naj bi začeli pridobivati olje iz bučnic v 18. (Bogataj 1992: 86) ali na začetku 19. stoletja (Kocjan Ačko 1999:168).
12	http://biology.anu.edu.au/Groups/MES/vide/famly050.htm
13	O tem, kako je prišla v Ameriko, obstaja tudi ta domneva, da so posušen plod Lagenarie sicerarie na ameriško obalo zanesli morski tokovi, saj je tako trd, da ga živali ne morejo pregristi, ne razžre ga niti sol (http://www.sci-ctr.edu.sg/ssc/publication/veg/bottlego.html).
14	Darja Kocjan Ačko v knjigi Pozabljene polj{~ine piše, da so lagenarije ali vodnjače gojili tudi pri nas, in to zlasti zato, da so pridobili posode in steklenice. Iz plodov so izdelovali tudi zajemalke, žlice, latvice in sklede (1999:169).
15	Glej op. 2.

Natu je edan vunkaj fhal na Pule, de bi seliTzhe pobiral, inu je na^hil, kakor eno Viniko, inu je is nje nabral Coloqvinte, Tvoj gvant poln. Inu kadar je bil pri^hal, je on v'Loniz naresal k'jedi. Sakaj ony je ne To snali. Inu kadar To je bily gori dali tem Moshem, de bi jedli, inu kadar To ony od te jedy jedli, To vpyli, inu djali: O Mosh Boshji, Smert je v'Lonci. Sakaj ony je neTo mogli jeTti. On pak je rekal: PerneTite mi Temkaj moke, inu on je njo v'Lonez djal, inu je rekal: Daj je gori timu folku, de jedo: Tedaj nej bilu niThter hudiga v'tem Lonci. 16
Zdi se, da se tako pri Slovencih kot tudi pri Nemcih besedi buča (KUrbis)^^ in kolokinta (Koloquinte) nanašata na isti rastlini. Zakaj tu Luter ni poiskal nemške ustreznice (sodobni slovenski prevod Svetega pisma (1996: 433) ima na tem mestu besedno zvezo divjih bu~k, prevod iz leta 1959 divjih kumaric,^^ revidirana izdaja Lutrove Biblije iz leta 1912 ima še vedno besedo Koloquinten,^"9 iz leta 1984 pa Gurken (Gurke 'kumara'))20 tako kot pri hebrejski besedi kikaion (kolokynthe v Sep-tuaginti, hederam v Vulgati) ?
Najbrž se je Lutru zdela beseda kikaion (ravno tako kolokynthe v Septuaginti) preveč ohlapna za razumevanje odlomka, v katerem je prav ta beseda središčna (tako se je zdelo že Hieronimu).
Moral je poiskati rastlino, ki so jo Nemci poznali in ki je ustrezala kontekstu (»/ ^/ da bi mu bil za senco nad glavo /^/ Bog pa je pripravil črva, ko je naslednjega dne vstala zarja, in ta je pičil kloščevec, da je usahnil « (Sveto pismo 1996: 714)). Rastlina naj bi bila hitro rastoča, z velikimi listi, zaradi poškodbe (pika) pa naj bi hitro propadla. V drugem primeru (Druga knjiga kraljev 4,39) pa gre za strupeno zel. Kolokinta (v Vulgati je na tem mestu beseda colocyntidas,^^ v hebrejskem izvirniku PQUT,22 v Septuaginti tolypen23) je v resnici strupena. Kot kaže, pa ni bila strupena buča iz odlomka o Joni, saj bi sicer tudi v Drugi knjigi kraljev Luter lahko imel besedo Kürbis. Luter torej ni mogel besede colocyntidas (colocynthis) iz Vulgate prevesti z besedo Kürbis zato, ker buča, ki so jo poznali Nemci, ni bila strupena. Jona v Lutrovi in Dalmatinovi Bibliji ni počival pod kolokinto, ampak pod neko rastlino, ki je le-tej podobna. C. colocynthis je bila mogoče poznana iz literature, gotovo pa na Nemškem in tudi na Slovenskem ni uspevala.
Ostane nam še Lagenaria siceraria. Bi bila lahko Dalmatinova buča Lagenaria
16	J. Dalmatin, Biblia, Stara zaveza, Wittenberg, 1584, 205.
17	Beseda Kürbis ivira iz starovisokonemške besede kurbiz, ta pa iz vulgarnolatinske *curbita, ki naj bi se razvila iz latinske besede cucurbita, ki pri Nemcih pomeni 'Flaschenkürbis' (Wahrig 1986: 804). Flaschenkürbis pa je po Pleteršniku 'Cucurbita lagenaria' (1894 I: 253).
18	Nihanje med besedama kumara in bu~a se lahko pojavlja tudi zaradi sinonimnega poimenovanja rastline Citrullus colocynthis, in sicer Cucumis colocynthis (http://biology.anu.edu.au/Groups/ MES/vide/famly050.htm). V opombi v slovenskem prevodu Svetega pisma iz leta 1959 pa so divje kumarice Ecballium elaterium (navadni štrkavec) ali Citrullus colocynthis.
19	Glej op. 2.
20	http://www.dgb.de
21	Glej op. 2.
22	Glej op. 8.
23	Glej op. 5.
siceraria ? Bezlaj v svojem etimolo{kem slovarju pri geslu buča kot vir navaja tudi dolenjske urbarje, kjer naj bi beseda die Wutschen pomenila 'pol bokala'. Hkrati je buča tudi 'polič' in 'posoda za vino' (1976: 51-61). Besedo buča najdemo tudi v urbarjih za Primorsko. »Prej je za to vsak prejel bučo vina /in/ hlebec kruha. Sedaj dobe komaj njih trije bučo vina in hlebec kruha.«24 »Ko delajo, mora se vsakemu dati pri žetvi in napravljanju vodnjaka bučo (wundschen) vina, pri prvem in drugem oko-pavanju /vinograda/ pa tudi po bučo (wuntschenn) vina.«25 »Ko prineso činže, prejme vsakdo hlebec kruha in pol buče vina.«26 Buča kot posoda za vino in hkrati prostor-ninska mera je bila Slovencem znana že pred Dalmatinom. Merila naj bi dve ča{i (Kos 1985: 342) ali od nekaj centilitrov do več litrov (Kocjan Ačko 1999: 169). Beseda buča se ni nana{ala le na pojem (prostorninsko mero), ampak tudi na posodo za vino. Bezlaj in Snoj ta pomen besede buča ('(okrogla) posoda za vino') seveda poznata, Snoj ga postavlja celo na prvo mesto, vendar v njunih razlagah ni nikakr{ne povezave, ki bi dala slutiti, da je posoda buča izvotljen plod Lagenarie sicerarie, kar je seveda razumljivo, saj pod rastlino oba razumeta Cucurbita pepo, katere plodovi pa se niso uporabljala kot posoda za vino. Manjka jima pomemben člen, ki se vse bolj jasno kaže v Lagenarii sicerarii.
Beseda buča v slovenskih slovarjih
Dalmatin v Registru, ki je dodatek v Bibliji, navaja tudi besedo Buzha [buča], ki naj bi bila kranjska in ki ji ustreza slovenska ali bezja{ka27 beseda Tikva. Besedo tikva poznajo Hrvati in Srbi.V etimolo{kem slovarju hrvatskega ali srbskega jezika Petar Skok navaja tri pomene besede tikva: »1° cucurbita lagenaria, tikva vodena, debelo-korka, tankokorka, razne vrste bundeva, 2° vrg ili krbanj, natega ili nategača, jurgeta, 3° (metafora) ljudska budalasta glava, glupan, prazna tikva« ( Skok 1973: 469). V nadaljevanju tega geselskega članka tudi razloži, da se tikvi, ki se na strani izvotli in iz katere se potem pije voda, pravi krbanj, krga, vrg, sus^k. Razvidno je, da se tikva najprej nana{a na Lagenaria siceraria (pri Skoku je Lagenaria siceraria Cucurbita lagenaria). V slovarju hrvatskega jezika je prvi pomen tikve 'jednogodi{nja vrtna biljka iz istoimene porodice s vi{e vrsta (Lagenoria vulgaris)' (Anic 1998: 1194). Besedo tikva zasledimo v srbohrvatsko-slovenskem slovarju tudi v besedni zvezi pokondirena tikva, ki jo je Jurančič prevedel z »jara gospoda (iz buče narejen vrč)« (1955: 622). Če naj bi imeli kranjska buča in bezja{ka tikva isto referenco, potem naj bi bila to Lagenaria siceraria.
*
Podobno kot Dalmatin tudi Bohorič v zbirki besedja v slovnici Zimske urice proste (1584) besedo buča vzporeja z besedo Tiqva [tikva], zraven pa navaja {e latinsko
24	Pravica in tlaka v goriškem uradu za leto 1523. Objavljeno v: M. Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, Zv. 13, Urbarji Slovenskega Primorja, 2. del, Ljubljana, Slovenska matica, 1954.
25	Urbar za Postojno za leto1498. Objavljeno v: Glej op. 24.
26	Pravica in tlaka v goriškem uradu za leto 1523. Objavljeno v: Glej op. 24.
27	Bezjak je bil tisti človek, ki je pribežal pred Turki čez Kolpo in se naselil med slovenskim življem (Kos 1954).
(cucumis) in nem{ko (Kürbs). Da gre pri latinski besedi cucumis verjetno za napako, je bilo že pojasnjeno. Zanimivo pa je, da Bohorič zapiše še eno sopomenko, in sicer Plotniza [plotnica], besedo, ki je v pomenu 'buča' ni več v slovarskem delu Slovenskega pravopisa (1962: 588) in tudi ne v SSKJ (1986: 646). Besedo bi besedotvorno lahko takole razvezali: tista, ki je povezana s plotom, ali natančneje: tista, ki leze po plotu. Lagenaria siceraria je vzpenjava rastlina, ki za razvoj hruškaste oblike plodov potrebuje oporo, buče iz družine Cucurbita pa se pogosto plazijo po tleh. Ker se beseda plotnica ni ohranila s tem pomenom, lahko domnevamo, da je ta njen pomen (ohranil se je pomen 'deska v plotu' (SSKJ 1986: 646 ), 'kol' (Slovenski pravopis 1962: 588)) tonil v pozabo skupaj z Lagenario sicerario in da se je nanašal na lastnost, ki je Cucurbita pepo nima. Pleteršniku (1894 II: 65) beseda plotnica pomeni 'der Zaunpfahl' (kol) in 'der Kürbis'.
Tudi v Megiserjevem slovarju Dictionarium quatuor linguarum iz leta 1592 sta sopomenki besede buzha [buča] plotniza [plotnica] in tikva. Nemška ustreznica je Kürbis, latinska cucurbita in italijanska zucca (Megiser 1967 : 268).
Alasia da Sommaripa v italijansko-slovenskem slovarju iz leta 1607 (Vocabolario Italiano, e Schiauo) italijansko besedo fiasco prevaja s tiqua [tikva]. Tudi Pleteršnik omenja Alasijevo tikvo, in sicer pri drugem pomenu iztočnice tikva, kjer je navedeno: 'die Kürbisflasche', Cig.; 'die Kolbenflasche', Cig. in 'die Flasche', Alas. (II 669). Tikva naj bi bila v zadnjem primeru 'posoda za tekočino', in sicer 'flaša'. Prvotni pomen italijanske besede je 'pletenka, steklenica' (Snoj 1997: 127). Besedi fiasco in fla{a imata isto germansko predlogo. Beseda fla{a naj bi pomenila »*'opletena posoda', vendar gotovo ne 'opletena steklenica, pletenka', saj so le-te začeli izdelovati kasneje«, piše Snoj v svojem etimološkem slovarju. Besediflaifha [flaša] inflaifhiza [flašica] kar v petih geselskih člankih omenjata tudi Kastelec in Vorenc (1680-1710: 81), in sicer je prva ustreznica besed amphora, lagaena, lepista, druga pa besed gal-tullus in lagenula. Poleg fla{e, fla{ice razlagajo našteta latinska gesla še besede verzh [vrč], krugla, bokal, lodriza [lodrica], barigla, ena vodena poffoda [ena vodena posoda], klokotula, ena maihina kangliza [ena majhna kanglica], lodrizhiza [lodričica], barigliza [bariglica].28 Potemtakem je flaša lahko vsakršna posoda za tekočino (vino, vodo), ki je večja od kozarca in manjša od večjega soda in je namenjena prenašanju in hranjenju tekočine. Razvidno je, da se Kastelčeva (Vorenčeva) fla{a (fla{ica) verjetno praviloma še ni nanašala na steklenico, bolj kot material (les - bariglica, lodrica; glina - vrč, krugla, bokal; mogoče tudi že steklo - vrč) jo je določala trebušasta oblika. Zdi se, da se podoben pomenski preobrat kot pri besedi bu~a dogaja tudi pri besedi fla{a.
28	Alasia ima v slovarju od naštetih naslednje besede; boccau [bokal], verch [vrč], lodriffa [lodrica], barigla. Ne najdemo pa besede flaša.
29	Bezlaj v etimološkem slovarju navaja, da je beseda steklo zadovoljivo izpričana od 18. stoletja dalje in našteva naslednje besede: sklen, ftaklu, fteklu, fteklar, steklen, ftekloun (Bezlaj 1995: 315).
Danes jo seveda prevajamo s steklenica,'2'9 vendar {e v 16. stoletju pri nas flase ne najdemo med zapisanimi poimenovanji za stekleno posodo; vsaj tako je razvidno iz dokumenta o vsej izgotovljeni steklenini in drugih preostalih zalogah najemnika steklarne Krištofa Prunerja z dne 11. februarja 1564. Dokument je shranjen med spisi gospostva Fužine. Termini za posamezne kose steklenine so zapisani v me{anici italijan{čine in nem{čine, vendar med njimi ni besede Flasche ali fiasco. Avtorica knjige Ljubljanske steklarne v 16. stoletju in njihovi izdelki, v kateri je zgoraj omenjeni dokument objavljen, to razlaga takole:
V popisu steklenine so zastopani vsi pomembnejši tipi steklenih posod, kotjih lahko zasledimo tudi v inventarju steklarn z Murana. Manjkajo pa nekateri značilni tipi, ki so med ohranjenimi fragmenti pogosti, na primer različne oblike steklenic. Morda lahko domnevamo, da se izrazi zanje v popisu skrivajo med termini, ki jih nismo uspeli razvozlati (Kos 1994: 38).
Iz povedanega lahko izluščimo dvoje: steklenice so pri nas v 16. stoletju že poznali, ne vemo pa, kako so jih poimenovali. Treba je dodati, da so bile steklenine del materialne kulture višjih slojev30 in ne kmečkega stanu, ki je bil tedaj najpomembnejši nosilec slovenskega jezika. Tako kot pri poimenovanju buča za rastlino ('Cucurbita pepo' ali 'Lagenaria siceraria') je tudi pri besedah buča (tikva) in flaSa za posode. Kdaj je buča (tikva) res še 'posoda iz izvotljenega ploda Lagenarie sicerarie' in kdaj je flaSa res že 'steklenica' in ne le 'neka trebušasta posoda za prenašanje in hranjenje tekočine', ostaja nejasno. Tudi o Alasijevi tikvi ne moremo z zanesljivostjo govoriti kot o 'izvotljenem plodu' (če pa se Alasijeva tikva nanaša na izvotljeno bučo, potem je le-ta gotovo plod Lagenarie sicerarie) ali kot o 'steklenici'. Stvar ostaja nejasna tudi pri Pleteršniku, ki sicer govori o tikvi kot o 'die Kürbisflasche', pri Alasijevi pa ima zapisano samo 'die Flasche' (II 669), čeprav Pleteršnik pozna Glasflasche 'steklenica' (II 572) in Kürbisflasche 'posoda, narejena iz buče' (I 69). Poleg zgoraj omenjenih Glasflasche in Kürbisflasche 'posoda iz tikve' (Debenjak 1993: 650) pa poznajo Nemci tudi besedo Pilgerflasche, ki jo mogoče lahko hipotetično povezujemo z Ala-sijevo tikvo (it. fiasco). Beseda Pilgerflasche se je pogosto nanašala na izvotljeno bučo.31 Le-ta je bila poleg popotne palice del prepoznavne oprave srednjeveškega romarja. Tako palico kot bučo so polagali v grob romarjev. Z bučo in palico je upodobljen sveti Jakob iz Compostela (tudi sv. Brigita, ki je romala na njegov grob). Slovenci imamo upodobljenega sv. Jakoba s popotno bučo in popotno palico v župnijski cerkvi na Ledinah nad Idrijo. Slika je delo Janeza Šubica (Miklavčič, Dolenc 1972: 209). Znan je tudi slovenski pregovor Sv. Jakob ima bučo (za vino), sv. Jernej pa nož (za bližnjo trgatev) (Kuret 1989: 515). Buča je bila obešena na palici ali za pasom, kar pomeni, da je morala biti na nek način privezana, morda celo opletena.
30	Mateja Kos v svoji knjigi med uporabniki steklenin ne omenja kmetov. »Ena od sodobnih teorij o razširjenosti obeh vrst stekla temelji na povezavi z različnimi družbenimi sloji: verjetno so bile ambiciozne oblike beneških posod z dragocenim okrasjem namenjene ljudem s poreklom, se pravi plemstvu in višjim cerkvenim dostojanstvenikom, in so bile torej izraz dvorske (viteške) kulture. Robustne, težke posode iz obarvanega stekla pa so bile namenjene novim meščanom, ki so v 15. in 16. stoletju doživljali razcvet.« (Kos 1994: 10)
31	http://users.newsfactory.net/AZA-00944/sdc-pilg.htm
V svojem slovarju ima Alasia tudi italijansko besedo zucca, ki jo prevaja s slovensko tighichia. Pri izbiri znakov za posamezen glas v slovenskih besedah je bil Alasia da Sommaripa precej nedosleden (Glavan 1993: 9). Skupina gh se bere kot g (ghnada [gnada]), skupina ch pa enkrat kot č (chiuden [~uden]), drugi~ kot c (nuchndt [nuc-nost]). Zucca bi bila lahko torej [tigica]. Če vemo, da je večina slovenskega besedišča v tem slovarju iz devinsko-kraškega narečja (Glavan 1993: 8), potem je mogoče razum-ljiveje, da je imel Alasia pri zapisu besede, ki prihaja s slovenskega vzhoda ali s Hrvatske (Glavan 1993: 8-9), težave, da se torej verjetno ni glasila [tigica], ampak [tikvica].
Alasia je prvi slovaropisec, ki je besedi tikva (buča) pripisal dva pomena: ločeno za posodo (tiqua) in rastlino (tighichia). In če predpostavljamo, da je posoda tikva izvotjen plod, potem ta ni zrasel na Cucurbiti pepo, ampak na Lagenarii sicerarii.
V Kastelec-Vorančevem32 slovarju Dictionarivm Latino-Carniolicvm (1680-1710) se beseda bu~a (bu~ica) pojavi v večjem številu geselskih člankov, in sicer ob naslednjih latinskih besedah ali besednih zvezah: bryonia 'en koren od pluszha, ali divja buzha'; colocinthis, coloquint 'divja buzha'; cucurbita 'buzha, ena kupiza sa kry puszhanie'; cucurbitinus, ut cucurbitina pyra 'hrushka kakor buzhe'; taminia 'ena Torta divje vinske terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh'; hedera 'buzha'. Jonae 4.v.6; cucurbitula 'ena buzhica, kupiza'; superflorescere 'napadu zvesti, kakor na buzhah'. Beseda bu~a pa se pojavlja tudi v pomenu 'glava, lobanja', in sicer v razlagi treh latinskih gesel: comifsurae crany, pericranium in suturae crany (Stabej 1997: 33).
Najprej se ustavimo pri besedni zvezi divja buča, ki jo srečamo pri razlagi kar treh latinskih besed. Divja buča je po Kastelcu colocinthis, coloquint. Tukaj dobimo prevedeno Dalmatinovo besedo Coloqvinte. Divji buči pa sta pri Kastelcu tudi brionia in taminia. Prva rastlina se pod domačimi imeni bilusen (1 26), črljenka (1 112) in bljusčec (1 35) pojavi tudi v Pleteršnikovem slovarju. Kakšna rastlina pa je taminija, ostaja nejasno.
Poleg buče, tikve, tikvice in plotnice, ki imajo isto referenco, imamo sedaj še besedno zvezo divja buča, ki pa je poimenovanje za najmanj dve rastlini. Eno, ki pri nas ne uspeva in je znana samo iz pisanih virov (C. colocynthis), ter drugo (Bryonia alba ali Bryonia dioica), ki je ovijalka tako kot Dalmatinova buča (spada v družino Cucurbitaceae, v SSKJ jo najdemo pod geslom blusčec (1987: 156)), vendar raste v naravi, ni kultivirana; njeni plodovi pa so jagode.33
1z uvodnega dela tega članka si lahko razložimo sprva povsem nerazumljiv prevod latinske besede hedera 'bršljan'. Za Kastelca je to 'buča' na enem mestu in 'bršljan'
32	V nadaljevanju bo zaradi poenostavitve omenjan samo Kastelec; sicer pa ni mogoče ugotovti, kaj je v slovarju Vorenčevo in kaj Kastelčevo (Moszynski 1999: 111).
33	Rastline iz rodu Bryionia uspevajo v Evropi in v zmernih predelih Azije. Vsa rastlina ( Bryonia dioica) je strupena. Zaužitje jagod, soka ali gomolja lahko povzroči celo smrt. Rastlina ni gospodarsko pomembna. Ponekod se pojavlja kot plevel v vinogradih (Petauer 1993: 92-93).
na drugem. Govori pa o tem, da je moral Kastelec pri prevodu hedera z buča upoštevati najmanj dva vira, od katerih je bil eden Vulgata, drugi pa Dalmatinova Biblija. Kot vzporednico buči je Kastelec navedel latinsko besedo hedera, ki pa je Dalmatin pri svojem prevodu ni upošteval, saj je to mesto prevedel po Lutru. Torej je že Kastelcu beseda buča v Dalmatinovi Bibliji delala težave.
Beseda cucurbita^^ je pri Kastelcu hkrati 'buča' in 'kupica za puščanje krvi', oba pomena besede je poznal že Plinij (Wiesthaler 1993: 283). Da gre pri drugem pomenu 'kupica za puščanje krvi' za stekleno posodo, dokazuje popis steklenine iz 16. stoletja, kjer je med drugim navedeno tudi »Mer poletti vnnd ventoßi allerlai sort: pribor za puščanje krvi (ventosa it. posodica ali rožič za puščanje krvi)« (Kos 1994: 55). Besedo ventosa (uentofa) ima v svojem slovarju tudi Alasia (1607). Zanjo ni našel slovenske ustreznice, saj je italijanska beseda le nekoliko glasovno preoblikovana (ventufe). Sicer pa se v omenjenem popisu steklenih predmetov najde tudi italijanska beseda, zapisana v nemškem pravopisu, Zukhi 'laboratorijske buče'.
Hruški podoben plod Lagenarie sicerarie pojasnjuje geslo cucurbitinus, ut cu-curbitina pyra. Latinska beseda superflorescere nam pove, da se pri bučah razvije cvet na sadu. To pa je značilno tako za Lagenario sicerario kot tudi za druge vrste buč.
Če drži, da so Cucurbito pepo začeli gojiti pri nas v začetku 18. stoletja (Kocjan Ačko 1999: 169), in to je po napisanem čedalje bolj verjetno, potem je razumljivo, da Kastelec-Vorenčev slovar še ni mogel zaznati nove rastline.
Zanimiva zgodba dveh podobnih rastlin se je v prihodnjih stoletjih šele začela odvijati. Še ravno v pravem času, preden je ameriška Cucurbita pepo povsem izpodrinila domačo Lagenario sicerario, jo je prestregel Pleteršnik (1894). V geselskem članku buča (I 69) na prvo mesto postavlja pomen 'Cucurbita pepo', ob katerem ne navede vira, kar pomeni, da je beseda splošno znana (I VIII).35 Na drugem mestu je 'Flaschenkürbis',36 ki se pojavi tudi ob geslu grljanka kot 'Cucurbita lagenaria' (1253). Torej sta tu še oba pomena besede buča, le da je 'Cucurbita pepo' že izpodrinila 'Lagenario sicerario' na drugo mesto. Ob njej so napisani tudi viri, kar pri Pleteršniku pomeni, da beseda (v tem primeru buča) s tem pomenom ni »obče slovensko blago« (I VIII).
Pleteršnikova buča ima poleg zgoraj omenjenih še tri pomene. Tretji pomen je 'trebušasta posoda' ('ein bauchiges Gefäß') ali 'pol bokala, polič'. Posoda, na katero se nanaša ta pomen, le posnema obliko buče, ni pa narejena iz buče, tako kot sta natega za vino in zajemalnik. Besedi zajemalnik, natega (ein Schöpfgefäß, der Weinheber) sta omenjeni pri drugem pomenu, kjer je jasno povedano, da iz Lagenarie sicera-
34	Glej op. 17.
35	V knjigi Pozabljene poljščine lahko preberemo, da so v obdobju od leta 1874 do leta 1907 na Štajerskem pridelovali buče kot glavni posevek na približno 1050 ha (Kocjan Ačko 1999: 169).
36	V Velikem nemško-slovenskem slovarju Doris Debenjak je Flaschenkürbis 'lagenaria, jurgeta' (1993: 348).

rie izdelujejo posode: »der Flaschenkürbis; - ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche« (I 69). Četrti pomen je 'glava' (zaničljivo), peti pa 'bula'. Bezlaj se je pri pomenih besede buča verjetno zgledoval ravno pri Pleteršniku. Navaja jih namreč v istem zaporedju, vendar s to razliko, da je drugi pomen ('Lagenaria siceraria') izpustil. Pomeni si sledijo takole: 'Cucurbita pepo; posoda za vino; polič; glava; buška' (Bezlaj 1976: 51). Zdi se, da je Pleteršnikov geselski članek o buči kar najbolj natančno zamejil pomensko polje besede buča. Lahko bi rekli, da je ujel besedo ravno v pravem času, ko je bilo še mogoče zaznati živahno dogajanje znotraj pomenskega polja, ki ga sedaj že moremo osvetliti tudi z diahronega vidika.
Zaključek
Beseda buča se je najprej37 nanašala na Lagenario sicerario ter na njene trebušaste plodove, ki so se uporabljali za posodo. V 18. stoletju so začeli na Slovenskem gojiti novo rastlino, ki je Lagenarii sicerarii zelo podobna, le da njeni plodovi niso primerni za posodo, ampak za hrano živali in ljudi. Beseda buča se zdaj nanaša na dve rastlini. Zaradi razvoja steklarstva (konec 17., začetek 18. stoletja; glažute na Pohorju, na Kozjanskem, v Zasavju, na Notranjskem in Goriškem)38 je Lagenaria siceraria (njeni plodovi) kot posoda postajala manj zanimiva, dala pa je ime steklenim posodam, ki so posnemale njeno obliko. Lagenaria siceraria je dala svoje ime buča tako novi rastlini kot tudi posodi, sama pa počasi tonila v pozabo. Pri Pleteršniku (1894) je pri iztočnici buča še na drugem mestu, Bezlaj (1976) in Snoj (1997) je ne poznata več; SSKJ (1987: 221) pa briše razlike, ki so bile pri Pleteršniku še očitne: pri Pleteršniku je buča 'Cucurbita pepo' in 'Lagenaria siceraria' ('Flaschenkürbis'), v SSKJ 'kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad'; pri Pleteršniku je buča 'posoda iz izvotljenega ploda Lagenarie sicerarie' ('Kürbisflasche') in 'posoda, ki posnema obliko le-tega' ('ein bauchiges Gefäß'), v SSKJ le še 'trebušasta posoda'. Lagenaria siceraria pa se v SSKJ (1987: 763) skriva pod iztočnico grljanka, ki je označena kot strokovni izraz (sodi na področje agronomije).
Po vsem napisanem lahko z veliko gotovostjo zatrdimo, da Dalmatinov Jona ni počival pod Cucurbito pepo, ampak pod Lagenario sicerario. Ali povedano drugače: beseda buča se v Dalmatinovi Bibliji ne nanaša na Cucurbito pepo, ampak na Lage-nario sicerario.
Literatura in viri
Gregorio Alasia da Sommaripa, 1607: Vocabolario Italiano, e Schiao. Reprint Ljubljana, 1993:
Državna založba Slovenije. Vladimir Anic, 1998: Rječnik hrvatskoga jezika. Zagreb: Novi liber.
France Bezlaj, 1976-1995: Etimološki slovar slovenskega jezika, I-III (A-S). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Biblia, tu je, vse Svetu pismu, stariga inu Noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurja Dalmatina, 1584. Faksimile Ljubljana 1994: Mladinska knjiga.
Mišljeno je od urbarjev, ki verjetno hranijo nastarejše zapise slovenske besede buča.
Enciklopedija Slovenije, Slovenska n-Sz, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1998, 304-307.
Janez Bogataj, 1992: Sto sre~anj s slovensko dedi{~ino. Ljubljana: Prešernova družba. Adam Bohorizh, 1584: Arcticae horulae succisivae = Zimske urice proste. Prevedel in spremno
študijo napisal Jože Toporišič. Maribor, 1987: Obzorja. Doris Debenjak, 1993: Veliki nemško-slovenski slovar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Enciklopedija Slovenije, Slovenska n-Sz, 1998. Ljubljana: Mladinska knjiga. Janko JuRANčič, 1955: Srbohrvatsko-slovenski slovar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Darja Kocjan Ačko: Pozabljene poljščine. Ljubljana: Kmečki glas.
Mateja Kos, 1994: Ljubljanske steklarne v 16. stoletju in njihovi izdelki. Ljubljana: Narodni muzej. Milko KOS, 1954: Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Zv.13, Urbarji Slovenskega Primorja,
2.del. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. — 1985: Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska matica.
Niko Kuret, 1989: Praznično leto Slovencev, I. Ljubljana: Družina.
Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, 1999. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Hieronymus Megiser, 1967: Dictionarium quatuor linguarum. Obrnjeno izdajo s slovenskimi
iztočnicami je pripravila Annelies Lägreid. Wiesbaden. Maks MiKLAvčič in Jože Dolenc, 1972: Leto svetnikov, III. del. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov.
Leszek Moszynski, 1999: Izbrana vprašanja staropoljske in staroslovenske leksikografije. Slavistična
revija XLVII/1. 109-121. Tomaž Petauer, 1993: Leksikon rastlinskih bogastev. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Maks Pleteršnik, 1894, 1895: Slovensko-nemškislovar, I-II. Reprint Ljubljana, 1974: Cankarjeva založba.
Petar Skok, 1971-1973: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, 1-3. Zagreb: Jugo-slovenska akademija znanosti i umjetnosti. Slovenski pravopis, 1962. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Marko Snoj, 1997: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. SSKJ I-V, 1987-1991: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Slovenska akademija
znanosti in umetnosti, DZS. Jože Stabej, 1997: Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec-Gregor Vorenc, Dictionarivm
Latino-Carniolicvm (1680-1710). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni center SAZU. Sveto pismo stare zaveze I. del, 1959. Maribor: Lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru. Sveto pismo stare zaveze III. del, 1960. Maribor: Lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru. Sveto pismo stare in nove zaveze, 1996. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Gerhard Wahrig, 1986: Deutsches Wörterbuch. Munchen: Mosaik Verlag. Fran Wiesthaler, 1993, 1995: Latinsko slovenski slovar. Ljubljana: Kres. http://www.iclnet.org/pub/resources/text/ipb-e/epl-cvjonah.html (Calvin) http://www.dbg.de (Luter 1984)
http://www.awmach.org/framesets/bibles.html (Luter 1545,1912; Vulgata) http://www.sci-ctr.edu.sg/ssc/publication/veg/bottlego.html (Lagenaria siceraria v Ameriki) http://bible.crosswalk.com/Dictionaries/EastonBibleDictionary/ebd.cgi/number = T1533 http://www.spindleworks.com/septuagint/septuagint.htm (Septuaginta) http://www.fourmilab.ch/etexts/www/hebrew/Bible/ (hebrejska Biblija)
http://biology.anu.edu.au/Groups/MES/vide/famly050.htm (sinonimna poimenovanja Lagenarie sicerarie in rastline Citrullus colocynthis)
http://users.newsfactory.net/AZA-00944/sdc pilg.htm (Pilgerflasche)
Summary
F. Bezlaj in his etymological dictionary (1976) alleges that the word bu~a in Dalmatin's Bible (Jona 4,6) means ' Cucurbitapepo.' The plant Cucurbitapepo (ordinary pumpkin) came to Europe from America in the 16th c. Dalmatin finished his translation of the Bible, based primarily on Luther, in 1578. The word bu~a had been recorded before Dalmatin in land registers. It presumably referred to a container for wine and a volume measure, but neither Bezlaj (1976) nor Snoj (1997) explain in their etymological dictionaries the origin of the container called bu~a. Ancient Egyptians already were using hollowed-out fruits of the plant Lagenaria siceraria as containers for liquids. A detailed analysis of the word bu~a in Dalmatin, Bohorič, Megiser, Alasia, and Kastelec and Vorenc has shown that in Slovene dictionaries until the beginning of the 18 c. the word bu~a (tikva) means 'Lagenaria siceraria.'
The word buča initially referred to Lagenaria siceraria and its belly-shaped fruits, which were used as containers. In the 18 c. people in Slovene lands began to cultivate a new plant, very similar to Lagenaria siceraria, except that its fruits are not suitable for containers, but are rather used in animal and human diet. At that point the word bu~a referred to two plants. Due to the development of the glazier's trade, Lagenaria siceraria (i.e., its fruits) became less interesting as a container, but it gave the name to glass containers imitating its shape. The importance of Cucurbita pepo also grew because of the oil that was extracted from its seeds. Lagenaria siceraria thus gave its name bu~a to a new plant as well as to a container, while it itself gradually fell into oblivion. Although in M. Pleteršnik's Slovene-German Dictionary of 1894 the entry bu~a still has Lagenaria siceraria in the second position, F. Bezlaj's (1976) and M. Snoj's (1997) etymological dictionaries no longer have it. SSKJ (1987) eliminates the differences that were still clearly defined in Pleteršnik: in Pleteršnik buča is 'Cucurbitapepo' and 'Lagenaria siceraria', in SSKJ 'cultivated plant with trailing vine or its plump fruit;' in Pleteršnik bu~a is 'container made of a hollowed-out fruit of the Lagenarie sicerarie' and 'container imitating the shape of this fruit,' in SSKJ only 'belly-shaped container.'
It can be concluded with utter certainty that the word bu~a in Dalmatin's Bible does not refer to Cucurbito pepo, but to Lagenariio sicerario.