Časopis s podobami ga
mladino.
Štev. 9.
V Ljubljani 1.
1876.
Leto VI.
lobro jutro, mimica, <) Zlata moja tičical Si li dobro spančkala? Kaj nocoj si sanjčkala?
Jaz pri tebi sem sladkó Spalo détece mladò, Stal pri meni angelj je Celo noč je čuval me.
V sinjah tvoje détece Trgalo je rožice, Spletalo jib v kitico Za preljubo mamico.
In jaz upam na Boga.
(Posi. Tone Brezovnik.)
Ko so, nij davno tega, sköraj do tal pogorele vse hiše v Dolénjevcih, izgubila sta tudi uboga tesarja Stepan in Marko razven lesenih köö vse svoje imetje. Ker si brez tuje pomoči nijsta mogla novih hiš narediti, prijela sta za beraško palico in sta šla dobrih ljudi pomoći prosit. Stepan in Marko sta si bila uzé od nekdaj velika prijatelja, vedno sta skupaj hraste tesala, in tako sta tudi zdaj, ko ju je tolika nesreča zadela, skupaj potovala, da si izprosita kakov dar pri dobrih in usmiljenih ljndéh. Da-si sta bila zelò nasprotnih misli, vendar sta hodila skupaj mirno in spravedljivo. Stepan je bil zelò pobožen, prijazen in ponižen Človek, a ves drugačen je bil Marko ; ta je bil bolj posvetnega dulià, bil je godrnjar, togotljiv in zabavljiv človek. A ker mu nij
dobri Stepan nikoli besede presekal, nego pustil ga je, da je delal in ravnal po svojej glavi, zatorej se tudi nijsta nikoli prepirala, pa naj bi bil Marko še tako godrnjal in zabavljal. Nij Suda tedaj, da sta Stepan in Marko, Se tndi zelò nasprotna v svojem mišljenji, vendar mirno skupaj popotovala.
Tako idič, prideta do lepe graščine, katere posestnik je bil zelò bogat. Ne pomiš-ljujeta se dolgo, marveč skleneta v graščino stopiti in gospodarju razodeti svoje žalostno stanje. Stojčč pred železno obgrado velikega vrta, občudujeta njegovo krasoto.
„Ali mi verjameš. Stepan. da bova tukaj bogato obdarovana," reče Marko svojemu tovlrišu. „Povem ti v resnici, da se na nikogar toliko ne zanašam, kakor na bogatega domačina, ki živi v tej graščini!" — „„In jaz upam na Bogä!"" odgovori Stepan ter na tihoma moli, da bi mu Bog pomagal v velikej stiski, ki ga je tako nenadoma zadela. „To je gotovo bogat in mogočen plemenitaS ; le poglej koliko bogastva in lepote se vidi užč na njegovem vrlu," nadaljuje Marko, „temu gotovo ničesar ne manjka Sama beseda iz njegovih ust nama lehko sozida najini kóCi. Še enkrat ti rečem, Stepan, da jaz vse svoje zaupanje stavim na gospodarja te bogate graščine." — „„In jaz zaupam na dobrega Bogä v nebesih, ki oblači lilije na polji in živi ptice pod nebom. On zni moje uboštvo in mi pošlje gotovo pomoč, da ne poginem v pomanjkanji in trpljenji!"" Takó je govoril tesar Stepan, dobro vedič, da nam ljubi Bog pomaga samo takrat, ako tudi mi ne držimo rok križema, temuč ako pridno delamo in si božji blagoslov zaslužimo s pridnostjo in pravo, čisto ljubeznijo do Bogi Marko seje na tihem posmehoval tem priprostim besedam svojega tovdriša.
Ko sta se siromaka tako pogovarjala pred grajskim vrtom, nijsta vedela, da graščak sedi v lepem hladniku svojega vrta tikoma za železno obgràdo, ter je vse slišal, kar sta govorila. Graščak je bil sicer jako dober, toda prevzeten mož. Všeč mu je bilo, da ima jeden teh siromakov toliko zaupanja do njega in njegovega premoženja. Zatorej sklene Marku pokazati, da njegovo upanje nij zamàn. — Ko prideta siromaka v graščino in potožita vsak svojo nesrečo, sprejme ju gospod prav prijazno ter podari vsacemu po srebrn novčič. Potlej reče kuharici, da jima postreže z jedjo in pijačo.
V tem, ko se Stepan in Marko z dobrimi jedili krepčata v drnžinskej sobi, pokliče gospod kuharico na stran in ji ukaže, da naj speče dve jednako veliki gibanici ter naj v jedno zapeče tudi deset zlatnikov (cekinov), katere ji gospod v roko potisne. Kuharica stori, kakor ji je bilo rečeno.
Stepan in Marko sta prav po gosposki obedovala ter se čudila tolikej prijaznosti dobrega graščaka. „Ali nij to dober in prijazen gospod?" reče Marko svojemu tovärisu, „zdaj pa še reci, da nij opravičil svojega zaupanja, ki sem ga imel do njega? Kaj stoji, da ta srebrn novčič, ki ga je nama podàril, nij še zadnji ; dobila bova gotovo še večje darilo, s katerim si lehko postaviva najini k6čL" Ko je Marko tako govoril in se posmehoval pobožnemu Stepanu, stopi graščak v sobo. Za njim pride kuharica in prinese omenjeni dve gibauici.
„Takó, ljuba moja," reče jima gospod, „storil sem za vaju, kolikor sem mogel, a zdaj idita zopet v božjem imenu. Tukaj vze-mita na pot še vsak jedno gibanico in posebno ti, Marko, ki si toliko zaupanja imel do mene, skrbno jo varuj!" — S temi hese-dami dä gospod Marku gibanico, v katerej so bili zlati novci zapečeni, a óno drugo, ki je bila sicer ravno tako velika, a čisto prazna, podeli ubogemu Stepanu.
„Glej. glej!" reče Marto z glavo majaje in godrnjajoč, ko sta imela graščino uié za hrbtom, „tega bi si ne bil mislil, da bode naju tako imovit gospod odpravil s to ubogo gibanico dalje na pot. In kakor vidim, tvoja gibanica je še nekoliko večja od moje, — a zató je menda moja nekoliko težja od tvoje; nu, knharica ne zasluži ravno posebne hvale!"
Ko Marko gibanico svojega toviriša v roko vzame, prepriča se, da je res mnogo lohkejša od njegove. „Ta je gotovo iz boljše moke in je tudi bolje pečena,'1 misli si ter iz zgolj samopridnosti vtakne na skrivnem svojo gibanico v Stepanovo vrečo, a njegovo, ki je bila mnogo lohkejša, obdrži sebi.
Nijsta še dolgo hodila, da postaneta gladna. ,.Cimn bova nosila to neumno gibanico v vrečah," reče Marko, „veš kaj, sédiva tukaj v senco in pojejva vsak svojo. Nespametno bi bilo v tej vročini kruh seboj nositi, da nama postane star in trd !" Stepan je bil s tem predlogom zadovoljen. Sedeta pod drevo, vzameta vsak svojo gibanico iz vreče ter jo prelomita. Zdajci zavpije Stepan ves zavzet : „pravični Bog, to so sami zlatniki ! Dva, — štiije, šest — poglčdi Marko, še več!" — Vsak si lehko misli kako se je zavidljivi Marko ustrašil, ko je videl lepe, rumene zlatnike v toviriševej gibanici, a njegova, ki si jo je zvijačno prisvojil, bila je prazna. — „Glej. za te lepe novce si iehko boljšo streho naredim, kakor sem jo imel poprej." reče Stepan in poskakuje od veselja. „Dà, dà, dobri Bog, jaz zaupam vedno nate!"
„Poslušaj me, dragi Stepan," reče Marko, ki je bil ves zelen od skrivne jeze, „ti novci nijso bili namenjeni tebi ; kajti gibanica, ki jo imam jaz v roki, ta je tvoja, a ta z novci je moja, ker je bila od graščaka meni v roke dana. Ali se ne spominjaš več. kako prijazno mi je gospod rekel, podavši mi gibanico : „In posebno ti, Marko, ki si toliko zaupanja imel do mene. štabno jo varuj !" Naj ti odkrijem neumno šalo in ti povem, da sem jaz gibanici zmenil, ko si mi bfl ti svojo dal v roke."
Da Stepan o tej šali nij hotel ničesar vedeti, to se nmeje samo o sebi. Začela sta se prepirati in gotovo bi se bila stepla, ako bi ne bil miroljubni Stepan predlagal, da se nazaj vrneta v graščino, ker samo tam bosta zvedela, čegavi so zlatniki. Marko je bil s tem predlogom zadovoljen, ker nij nikakor misliti mogel, da bi ne bili novci njegovi. Saj je bil on jedini, ki je stavil vse svoje zaupanje na imovitega graščaka. Vrnila sta se tedaj v graščino, a ne več v 6nej lepej sl6žnosti. v katerej sta živela še malo poprej.
V tem, ko se je vse to godilo, pripovedoval je graščak svojej soprogi, ki je bila zelò pobožna in krepostna gospi, prijetno šalo, ki si jo je napravil z dvema siromakoma. Povedal ji je tudi, kako je na skrivnem obdaroval tistega, ki je vse svoje zaupanje stavil vanj in njegovo dobroto. Gospi tega nij bil» vesela in je rekla svojemu m<5žii : „nikakor nijsi prav storil, ljub i mož! Tvoje veselje, ki ga imaš nad tem, da je brezbožni siromak bolj nate zaupal nego lina Bogi. rekla bi jaz, da je zlöbno in Bogu neprijetno, ker si lehkomiseljnost in brez-božnost podpiral, a zaupanje v Bogi in pobožnost si popolnoma prezrl. Ne. ne, to nij nikakor lepć od tebe. Bog daj, da bi te neumne šale še kedaj bridko ne obžaloval. Dala bi ne vem kaj rada, ko bi se to ne bilo zgodilo."
Gospod, ki je bil sicer zelò prevzeten, a vendar nij bil hudobnega srca, spoznal je svoj pregrešek. Ves vznemirjen je hodil gori in doli po sobi. „Najbolje storiš," reče m« gospi, „ako nazaj pokličeš siromaka, ki si mu dal prazno gibanico." — Gospod takój pozvoni. Sluga pride, in ko zasliši gospodovo povčlje, reče : „nij mi treba za njima hoditi, ker sta uzé obà spodaj pred graščinskimi vrati, prepirata se in želita z Vami govoriti."
Slnga pokliče siromaka in jima reče, da naj stopita v gospodovo sobo. Ko Stepan prav ob kratkem razloži vzrok njiju prepira, obledi gražčak in ves zavzet pogleda svojo soprogo. Gospd se mu prijazno nasmehlja iu reče : „glej, ljubi moj! ali nij človek sredstvo, katerega se Bog poslužuje, da deli milosti tistim, ki so jih vredni?"
A dobrohotnosti graščakove si svest, reče Marko ošabno in srdito : „gibanica z novci je bila méni namenjena, ker sem na gospoda toliko zaupal. Novci so tedaj moji." Grašćak se zdaj obrne k pobožnemu Stepanu in mu reče: „nečem ti jemati tega, kar ti je Bog naklonil. Ti si v Bogä zaupal in tvoje zaupanje te nij varalo!" Nató se obrne k Marku, rek6č: „ti saniopridni in prevarljivi človek! zapomni si dobro, da takemu, ki na Bogä pozabi, nij blagoslova na zemlji, in noben človek ne more pomagati takemu, kateremu Bog sam pomagati neče!"
Požar.
„Gori! gori!"
Oj strašen glas! kadar se razlega v nočnemu času po tihih ulicah budčč ljudi iz mirnega spanja; v stolpu bije plSt zvona in slehem vd&rec opominja strahd in groze drgetajoče ljudi, naj se rešijo nevarnosti, naj hité hitro na pomoč ubogim, katerim u2é nad glavami plapotä streha v ognji. Nebó se žari s krvavo zdrijo, razsvetljujočo z motno svetlobo vso okolico. Tam, kjer plamen na široko sika k višku, tam je žrSlo ognja, tam razsaja razuzdani livelj ua vso moč, tam si prizadeva pćščica ljudi, če bi bilo možno, zadušiti ogenj v jedru njegovem ah vsaj zabraniti mu, da ne bi preskočil na sosedna poslopja. Brizglje in vozovi z gasilnim orodjem pridrčć, okna po hišah in po oddaljenejših ulicah se zasvetté. vsa občina, vse mesto je po konci.
Kdor blizu stanuje, pospravlja ter odnaša, kar more. hitro od doma; obleka in perilo se v velikih zvežnjih odnaša v kléti, iu če je še časa dovolj, ae tudi pohištvo iznaša. Ogenj pa raste čedalje bolj in ljudi obsede taka gröza, da kakor blazni sem ter tji begajo ne vedčč, kaj bi prej rešili, in v tem nemiru pozabljajo često dragocenosti, malovredne stvari pa odnašajo.
Nevarnost ognja je zdaj večja, zdaj manjša, ter se ravtó po zelò različnih okolnostih. Ako gori poslopje kje na samem, izpuli in vpepeli se samo jedno poslopje, inače je, ako pokne ogenj sredi vasi. mesta ali ulioe, in ako veter veje od nasprotne strani Pri velikih požarih je vselej vetrovno, ker gorkota razširi zrak, ki vsled tega sili k viškn. a hladnejši se od strani tlači k ognju. Glavni povód naglo se razširjujočemu ognju so navadno strehe sosednih hiš, ako so sè skodlami ali calò sè slamo pokrite, vsaka iskra, katerih pri požaru kar deži, more zanesti ogenj na še tako oddaljeno streho, in tako se zgodi,
da plane ogenj na večjih krajih na dan ; v takem nesrečnem slučaji je večkrat cela vas. celo mesto žrtev strašnega ognja. Zatorej je zdaj v obče prepovedano, pokrivati strehe sè skodlami, izvzete so samo stavbe na gorah, kjer zaradi velicéga snega ne smejo rabiti težkih krovov.
"Vzroki strašnih požarov ognja so razni. Navadno je zakrivi človeška nepozornost in neprevidno ravnanje z lučjo in z ognjem ; večkrat žalibog tudi človeška zloba, ki zanéti ogenj, da bi bližnjemu škodila. Požigalec je izvrženec človeške družbe, v njem so zamrli vsi blagi čuti. O vojskinem času pogine mnogo vasi in mest v plamenih, ker sovražnik pustoši pokrajino z ognjem in mečem, ali pa prebivalci zapuščajo sovražniku pred njim bežčc sama pogorišča, da bi se ne mogel usaditi ter bi poprej onemogel zavoljo pomanjkanja živeža in krme. Tako so premogli Brisi 1812. 1. silno sovražno vojsko francosko odtegnivši se iz glavnega mesta Moskve ter zapalivši je potem, ko je sprejela v svoje krdelo francosko armado; strašen požar je pogoltnil malo ne vso velikansko mesto, v katerem se je sovražnik kakor v ognjenem morji potapljal ter konečno primoran bil, v krutej zimi po pustih pokrajinah se vrniti z Ruskega, kjer so ga glad, mraz in vedni napadi Rtisov skoraj popolnoma uničili
Časi so tudi grozni prirodni prikazki vzrok velikih požarov bodi si blje-vanje ognjenih gorà, ali bodi si strela, ki često vdari v visoka poslopja ter je vpepeli.
Kdo bi se ne spomnil tu slovečega nemškega pesnika Schilleija, ki v svojej pesni o zvonu poje in pravi:
Koristna ognja je oblast, Ko človek čuva njeno rast, In kar napravi, kar stori, Je dar nebeške te moči. Alj moč nebeška strašna je, Ce varstva sponi zmakne se, In sainoglaven tir puhti Natorp proste prosta hči.
F.
Jež in lisica.
V	Sla.oniji, ne daleč od mesta Požege, na tako imenovanem požeškem polji, v gozdu Padeži, živel je starikast jež z ženo in otroci jšžiči Imenovali so ga sploh starega ježa in tako ga hočemo tudi mi imenovati Bilo je neko nedeljo v jeseni zjutraj. Jutro je bilo krasno. Hladni voterei so prepihavali po bližnjem strnišči; veseli skorjančki so se vzdigali pevajdč visoko v zrak, drobne čebelice so šumele po razcvetenej ajdi, in ljudje iz Jakšiča, Kaptola in drugih bližnjih vasi so šli praznično oblečeni v mesto k svetej maši. Vse je bilo veselo in zadovoljno, ter tako tndi naš stari jež.
V	svojej bodečej sivej suknji stal je stari ježko zunaj pred vrati, srkajćč čisti zrak in prepevajćč neko čudno staro pesen, ki jo je znal tóé od mladih nog. Zdajci mn pade na um, da bi šel malo na polje pogledat, kako mu stoji njegova repa, a žena naj v tem otroke umije in obleče ter hišo pospravi. Repa mu je bila najljubša rastlina; i njo je uié večkrat nahranil sebe in svojo družino, zato je ta sadež tudi svoj imenoval, da-si ga nij niti sadil niti okopaval Za-
tvorivši vrat» za soboj, otide na polje. Ko jo zavije ravno okoli nekega grma, sreča zajca, ki je šel tudi na polje gledat, kako mn raste njegovo zelje. „Dobro jutro, sosed !" pozdravi ga jež. A zajko, ki je bil velik bahač. pogleda starega ježa preko rame ter mu na njegovo prijazno pozdravilo niti odgovora ne dà, nego reče mu mrzlo: ,,Kako to, da hodiš danes užč tako zgodaj po polji? — „Sprehajam se", odgovori stari jež. „Ti se sprehajaš?" nasmehne se zajec in reče : „Ali bi ne bilo bolje, da bi ti svoje noge hranil za kaj pametnejšega ?" To predrzno zasmehovanje zajčevo razjezi starega ježa, ki je zelò čislal svoje noge, posebno zaradi tega, ker so bile užč po naravi malo krive. „Mar misliš", reče zajcu, „da ti, Bog si ga znà, koliko prehodiš s svojimi nogami" ..Mislim dà", odgovori zajec. „A jaz dober stojim, ako bi šlo za stavo, da jo ti izgubiš. Poskusiva tedaj, kdo izmed naju hitreje teče!" tako se otrese jež. To je bilo zajcu vendar malo preveč, srpo pogleda stari-kavega ježa in mu reče : „Nij mi ravno na čast s teboj poskušati svoje noge, ali ker tako želiš, bodi si! Za koliko stoji stava?" — „Za pet srebrnih kri-žavk in stari bokal najboljše slavonske slivovice", predlaga jež. „Dobro, jaz sem s tem zadovoljen" reče hitronogi zajko; „evo, vdari v roko in poskusiva se takòj!" — „Ne, ne, saj nij nobene take sile," odgovori jež. „Jaz sem še tešč ; grem zatörej najpred domóv, da kaj malega prigriznem, za pol ure sem už0 zopet tukaj." Zajec je s tem zadovoljen in stari ježko otide proti domu.
Med potoma premišljuje stari jež sam v sebi ovako: „Aha! už0 vem; zajec se zanaša na svoje noge, ali jaz ga užč izplačam. Ta grdoba res misli, da je Bog si ga vedi kako velik gospod, ali v resnici je to pravi bedak in plačal jo bode stavo." Dornóv prišedši, reče svojej ženi : „Žena, hitro se obleci ; treba ti je z menoj na njivo."
„Kaj imaš zopet novega ?" vpraša ga žena. „Veš kaj ? Stavila sva z dolgouhim zajcem nekoliko srebrnih križavk in bokal dobre slavonske slivovice, da poskusiva, kateri izmed naju ima hitrejše noge, in ti moraš tudi zraveu biti." — „Moj Bog !" reče žena, kje imaš vendar pamet, ti neumnež stari ! Kako se boš neki ti siromak skušal s hitronogim zajcem !" — „Molči, žena! to je moja skrb. Ne mešaj se ti v možke stvari nikoli, to sem ti užč večkrat dejaL Hitro se mi obleci!" Dbogej ženi ne ostaja dražega, nego da se obleče in otide ž njim na polje.
Gred0č reče stari jež svojej ženi : „A zdaj me dobro poslušaj, kaj ti povem. Pogledi tam na ónej doigej njivi se bova poskusila z zajcem. Zajec bo tekel v jednej brazdi (ràzoru), a jaz v drugej, najpred od spodaj gori in potlej zopet od zgoraj doli. Ti neinaš druzega opravila, nego da ostaneš tukaj spodaj v brazdi, in kadar zajec drugič prileti, da zavpiješ : „Evo me, jaz sem užč tukaj !"
V tem prideta do njive, kjer se je bilo treba poskušati. Jež pokaže ženi pripraven kraj v brazdi, kamor naj sede in pričak?ijo bahačastega zajca, a on otide na gorenji kraj njive. Tu ga je už0 pričakoval zajec. „Nu, kako je ? Ali pričneva poskušnjo?" vpraša ga zajec. „Jaz sem pripravljen," odvrne mu jež. „Nu, pa dobro ; začniva tedaj !" Nato se postavita vsak v svojo brazdo. Zajec odšteje: „Jedna, dve, tri!" ter odleti kakor strela po svojej brazdi doli po njivi. Jež naredi samo dva, tri korake, potem čepne v brazdo ter ostane mirno eedéò.
Ko zajec z največjo brzino prileti na spodnji del njive, oglasi se ježeva žena in reče : „Evo me, jaz sem užč tukaj !" Zajec ostrmi in se ne more dosti prečnditi temu. Ali druzega nikakor nij misliti mogel, nego da je to v resnici stari jež. kajti znano je. da ata si jež in njegova žena tako podobna, kakor krajcar krajcarju. Ali zajec si ipak pomisli : ,.To je gotovo kaka sleparija." Zatorej reče: „Še jedenkrat nra&j gori!" Ia xopet odleti kakor strela po svojej brazdi nazaj v gorenji konec njive. Ježeva žena ostane zopet mirno na svojem mestu sedčč. Ko zajec gori prileti, zavpije mu zopet jež na uho : „Evo me, jaz sem uže tukaj!" Zajec ves iz sebe, zavpije: „Še jedenkrat !" „Meni je prav;" odgovori jež, „pa ako želiš tudi stokrat!" „Dobro, ako je tako," reče ubogi zajec, ter je brez oduška brusil petó gori in doli sedemdeset in šestkrat, a stari ježko je bil vselej prvi na mestu. Kadar koli prileti zajec gori ali doli, vselej zavpije jež ali pa njegova žena: „Evo me, jaz sem užč tukaj !"
Toda sedemdeset in sedmikrat ne dospeje več zajec do konca njive. Ko je bil ravno sredi njive, pade na zemljo, kri mu udari na nos in na usta in mrtev obleži. A stari jež pobere svoje srebrne križavke in svojo slivovico, pokliče ženo iz brazde, in obi otideta vesela domdv; ako do zdaj še nijsta poginila, mogoče da živita še zdaj.
Tako se je zgodilo, da je na požeškem polji v gozdu Padeži jež ubogega zajca do smrti nagnal. Od te dSbe ne pade več nobenemu zajcu na um, da bi svoje noge poskušal s požeškim previhanim ježem.
Nauk v tej pripovedki je naslednji : Nihče, naj bi bil še tako odličen, naj ne zasmehuje od sebe nižjega.	(„Smilje.")
Veronika in rman.
(Prilika.)
Na trati poleg prašnate ceste, stala sta ne daleč narazen Veronika in rmän. Užč več tednov nij bilo blagodejnega dežja ; od z5re do mraka je vsak dan pripekalo solnce. Vsak voz, da •— vsak popotnik, ki je prihajal po cesti, otepal sije prah z obleke. Soparno je bilo; zemlja je žeje zijala. Vsa omamljena in oslabljena je ležala veronika na tleh in le z velikim trudom je povzdigovala še svojo glavo k višku ; tudi rmdnu je vzela prehuda vročina moč in ponosno stališče. Listi so mu viseli, kakor trudne roke, in glavo je povešal k tlam. Zdajci se mu je zdelo, da sliši poleg sebe nekoga prav tiho govoriti. Ko je bolj pazno poslušal, videl je, da so to besede njegove zveste sosede — Veronike.
—	„Oj, jaz nesrečna, zaničevana pritlikovka ! Tu na tleh ležim — ginem v tej vročini — in zdaj pa zdaj me zaduši prah ! Najbolj zoperne in grde živali letajo iu se plazijo po meni ! Td prileti dolgopéti krešič in mi stopi na obraz ;
—	velikotrebušna krastača je vsako trenotje moja soseda; jedva ta otide, pride mrzel červ, ali se bliža dolgonogi pajek ; a najbolj zopern mi je slinasti polž. A rada ali nerada moram pustiti, da leze po meni in me moči sè svojimi slinami! Oj, čemu sem vendar na svetu! Menda le v zasramovanje
in posméh drugim----—Pri teh besedah onemore in pade na zemljo.
A rmän se sočutno nagne k njej in jej reče : „Nikar ne obupaj, draga sčstrica !
Saj ne veš, kaj te še čaka! Ti ne umeješ svojega trpljenja!" — Po teh milovalnib besedah se Veronika spnè zopet po konci in reče: „Se vé, ti lehko tak6 govoriä! Tebi briSejo p6t s čela hladne sapice in otresajo prah s tebe, ki pa potlej — name pada. Ti se dviguješ ponosno proti nebu mej tem, ko jaz tù na tleh vidno mrem ! Nate se spušča skorjanček in ti napravlja sladke urice — mej tem, ko meni žabe sè svojim večnim krokanjein bijó po ušesih tako. da niti ne vidim niti ne sUšim ! Pojdi se solit sè svojo tolažbo ! Kaj ti neki veš ! Saj sem sama dosti pametna !" Eekši, zverne se kakor mrtva na tla in rmàu je uže mislil, da je Veronika beri ko ne preminula v svojej obupnosti
Žalostno je premišljeval rmän osodo svoje poprej tako ponosne sosede. Ali kmalu ga prebudi iz njegovega premišljevanja tiho šumljanje. ki je od daleč zmirom bliže prihajalo, a zmirom glasneje in močneje. Nastal je velik vihar: kakor morski valovi se je zibalo žito na polji. Temä je pokrivala zemljo — vse se je poskrilo, kajti Bog je šel mimo. Grom je bil njegov sel, njegove oči so se svetile kakor blisk. Blisk za bliskom, tresk na tresk je prešinjal nočno tmino, dokler nij začel padati dež. iz začetka v drobnih kapljicah, a pozneje v debelih in močnih kapljah. Sprva je prašilo, potlej se je kadilo in zemlja se je napila do sitega in — zjutraj je bilo zopet vse prerojeno. Cvetice so napolnjevale okolico z rajskimi vonjavami, krilati ptiči so zopet oživeli in vbirali svoje krasne pesnice : tudi človek je bil zopet vesel, lepega poletnega dné.
Rmän je bil danes kakor prerojen. Vzdigne se in pomoli roke k nebu. A nij pozabil svoje sosede Veronike. Nagne se k njej in jej prijazno reče: „Oj, sestrica, kako si krasna, — tisočkrat lepSa si od mene ! Kaj se je neki zgodilo s teboj! Tvoja glava je vsa posuta z višnjavimi zvezdicami!" — „„Dà,"" odgovori Veronika. — „tako lehko mi je danes pri srci. Vsak naj hvali Boga v terpljenji in težavah. To, kar ti imenuješ višnjave zvezdice, to so cveti ki so se po noči prikazali in o katerih včeraj niti sanjala še nijsem, ti cveti so se razcvitali v mojem trpljenji" Tako je govorila Veronika čvrsto stoječ zopet po konci.
In ti človek na ozkej poti življenja, ki vedno tožiš v trpljenji in imaš zaprta ušesa tolažbi iz nebes, ne zabi nikdar, kadar v svojej nehvaležnosti godrnjaš, da je Bog tudi v tvoje srce zasadil tisoče cvetov, neb6, polno zvezd ! A zemlja te more samo ponižati, nikdar ne umiri tvojega srca, če se ti še tako sladki Odpri srcé Bogd, ki te hoče obiskati, akor&vno po noči in ob hudej uri ! Če tudi imaš čakati vse svoje življenje, pride pak jedenkrat gotovo in ž njim pride jutro polno sladkosti in blagodejnega mirtì !--
D. IHnfarón.
Veter.
Veter sem veter Naglo letim.
Z glave klobuke
Mečem po tleh. Hodim ter piham
Drevje podiram Strašno bučim.
K&kor star meh. Vrata zaprite
Ceste pometam Listja, prah d.
Okna in hram. Da ne pri piham
Detci narejain Dosti strahà.
V hišo tud' k vam!
Nošnja dalmatinskih Hrvatov okoli Zadra in Spleta.
Dalmacija sega izmed vseh dežel naäega cesarstva najbolj proti jugu in je sestavljena iz treh posebnih kosov trdne zemlje na vzhodnem obrežji jadranskega
moija in pa iz silno mnogih otokov, ki leže poleg morskega brega. Severni in največji kos trdne zemlje z dotičmmi otoci vred je prava stara Dalmacija. Srednji kos je pokrajina nekdanje dubrovniške republike. Tretji, najjdžnejši in najmanjši kos je bil nekdaj del Albanije in se v tem oziru imenuje tudi avstrijska Albanija. Dalmatinsko kraljestvo šteje 443.000 prebivalcev, ti so po večini katoličani, razvea 78.000 pravoslavnih kristjanov in 230 Židov; po rodu in jeziku so skoraj vsi Srbohrvatje, samo po nekaterih primorskih mestih je raztresenih okoli 18.000 Italijanov. Najimenitnejša mesta v Dalmaciji so: Zader, Splet in Dubrovnik. Zader šteje 7000 prebivalcev in je dobro utrjeno primorsko mesto. Zidan je po beneškej šegi in ima ozke ulice. Med cerkvami, ki se po stirasti in romanskej zidavi odlikujejo, je stolna nadškofovska cerkev iz začetka 13. stoletja. To glavno deželno mesto ima nadškofa in grškokatoliškega škofa, višjo gimnazijo in nižjo realko, knjižnico, več rozoljarnic iu precej živahno kupčijo. — Splet šteje 11.000 prebivalcev in je največje mesto v Dalmaciji Staro mesto današnjega Spleta je bilo postavljeno v obzidje velikolepnega grada, katerega je dal zidati cesar Dioklecijan 304. L po Kr. na klinu zemlje, ki se od Solina (Iaš. Salona) izteguje v morje. Stolna cerkev, ki hrani kosti sv. Dujma, prvega Solinskega škofa, učenca sv. Petra, bila je nekdaj nevérsk starodaven tempelj. V Spletu je tudi cesarski muzej za starine, ki hrani vse, kar se je na mestu starega Solina doslej imenitnega izkopalo. V tem kupčijskem mestu s prijetno okolico je višja gimnazija in realka z mornarsko šolo. — Dubrovnik šteje äOÜO prebivalcev, stoji tik moija iu je opasan z branišči bi zidinaini starinske zidave. V 16. iu 17. stoletji je tu posebno cvetelo jugoslovansko slovstvo. — Poglavitna pridelka dalmatinske dežele sta vino in olje, zraven pa še sladko sadje, smokve, mandeljni, rožiči in vđnje (maraske). Ifeii žitom se največ pritie/a turSice in ječmena. Oljka raste po otocih in poleg nizkega morskega obrežja ter daje obilo dobrega olja za kupčijo v tuje dežele. Kibištvo daje prebivalcem ob morskem bregu najobilnejši živež.
Dalmatinci so vrli Ijudjć, po krvi in jeziku so naši pravi bratje. Odlikujejo se z velikim junaštvom in nepokvarjenim slovanskim čuvstvom. To svoje čuvstvo izrezujejo pri vsakej priložnosti s prepevanjem lepih narodnih pesen, ki je spremljajo s svojimi zelò prosto narejenimi goslami. Take pesni prepeva pravi Dalmatinec z največjim navdušenjem in kmalu se zbere okoli njega mnogo puslušalcev, ki pazno poslušajo na vsako besedo, da potlej plemenita čuvstva raznosijo v narod ter je vcepijo v mlada srca svojih potomcev. Tak prizor vam kaže denašnja „Vrtčeva" slika.
Zemljepis ali geografija.
Kadar jasnega večera pogledate na modro nebó ter na njem vidite brez števila svetlih zvezdio migljäti, vem, da niti ne pomislite, kako daleč so te svetle lučice od vas, a še manj, da bi koga vprašali, kakšno podobo imajo ta daljna nebesna telesa in da li prebiva kako živo bitje na njih. A zakaj bi tildi šli z mislijo v te neizmerne daljave iu zakaj bi z umom samo uganjevali toliko daljue stvari, ko imamo jedno nebesno telo tako blizu sebe, da je po-
polnem lehko preiščemo in proučimo. To telo je naša zemlja, na katerej mi prebivamo, na katerej živi na milijone živali in raste brez števila rastlin, a vendar se dosihdob še nijste pobolje upoznali ž njo. To, kar ste zamudili, treba da prihitite. Sè spoznavanjem zemlje se bodete učili tndi poznàvati naravne prikazni, žive in nežive stvari na njej ; upoznali se bodete z čnimi brezštevilnimi zvezdami, ki tako lepo migljäjo na modrem nebu, upoznali se bodete z mesecem, včrnim tovdrišem naše zemlje, sè solncem, ki je jedini izvor vsega življenja, a tudi z ónimi čudnimi zvezdami, ki imajo svetle repe, ter jim tudi zato repate zvezde pravimo. Te zvezde vidimo malokedaj, a še to samo takrat, kadar se našej zemlji nekoliko bolj približajo. Nauk, ki popisuje našo zemljo, imenuje se zemljepis, z grško besedo mu tudi pravimo geografija. Zemljepis nam kaže, v kakšnej razmeri stoji naša zemlja ksolncu. mesecu in ostalim zvezdam. On nas uči, kakšno podobo ima uaša zemlja, kolika je, da li stoji ali se suče in po katerih zakonih (postavah). Dalje nas zemljepis tudi uči, kako naša zemlja izgleda od znotraj, kako na površini, koliko je suhe zemlje, koliko vode, in koliko vzduha (zraka) jo obdaje. Zemljepis ali geografija nam kaže tudi 6ne čudne prikazni, ki je ima zemlja v sebi, in so nam znane pod imenom težkota, toplota, magnetizem in elektrika. Uči nas tudi v kakšnej razmeri ste suha zemlja in voda, kje in kaj vse raste na zemlji, kakšne rastline, kakšne živali so na njej — zakaj ravno te in ne dnige. Zemljepis nam pripoveduje, da je zemlja človeku v prebivališče ; kaže nam, kaj je už6 vse človeška roka na njej naredila, razdelivši jo na države, pozidavši mesta in vasi. Tu so modri ljudje prekopali reke, ondu zopet zasuli jezera in bare (močvirja); tu so posekali in opustošili gozde, ondu je zopet zasadili in povzdignili, kakor se jim je najbolj pripravno zdelo v njihovo korist. Zemljepis nam tudi pripoveduje, kakšni ljudje živć po raznih krajih naše zemlje, o čem se živd in kako žive. Glejte, otroci! vse to vas uči zemljepis ali geografija ! Zares je lep ta nauk, koristen in zanimiv. Nij čuda tedaj, da je nauk v zemljipisji v novejšej dobi dospel na 6no častno mesto, ki mu tudi pristnje med drugimi novošegnimi nauki. — Kakor nam už0 imé kaže, glavna naloga zemljepisa je, da popisuje našo zemljo; a vendar je treba, da govori tudi o solnci in drugih zvezdah, s katerimi je zemlja po prirodnih zakonih v nekakej zvezi. Treba tudi, da govori o ljudstvih in družbah, rekši o närodih in državah , kako so narodje zemljo med seboj razdelili in se izobrazili. Zatorej ločimo zemljepis ali geografijo na\adno v zvezdoznanski, prirodo-znanski in državoznanski zemljepis.	t.
Karavana.
Po puščavi se potuje vedno le v velikih karavanah, t. j. v družbah ja-šečih na velblodih ali na konjih ; konje imajo posebno perzijske karavane. V dolgej vrsti korači jedna žival za drugo često po taktu piščali, a konji po cinkotu kraguljcev, ki jim je obešajo okoli vratit. Na hrbtih nesó razno blagó, plahte za šotore in potnike z orožjem. Vodja karavanin se imenuje karavan-baši; ta ureduje ves zbor idoč mn na čelu in kaže. pot in mesto, kder se imajo postaviti šotori, kar se navadno godi pri studencih. Tu se zakurijo ognji in Arabci posedejo okoli, da si skuhajo jedi iz datljev in moke, pekćS iz nje
plSčice na razpaljenem pesku. Solnce zapada in brez mraka objame vso pustinjo noč. V šotorih ležijo potujoči kupci, od zunaj pa ogoreli Arabci zaviti v bele plašče; trudna glava jim počiva na sedlu mesto na mehkem vzglavjL Nekateri so už6 pozaspali, drugi si pripovedujejo dogodke. ki so je doživeli blodeč križem sveti: toda spanju jeodmeijeno le pičlo časa, kratko, prekratko je po tolicih težavah ; in sredi nočne teme se vzbudi po šatorih življenje in šum. Ob dveh črez polunoči daje karavanbaši navadno znamenje, da je treba vstati in za trenotek potem naznanuje glasno razgetanje in c.inkot konj in krik velblodov, da je nžč vse čvrsto ter pripravljeno k odhodu. Grozni šum se razlega po širnej pustinji. nad sto ljudskih in živalskih glasov kriči tn ob jednem. Živali se napajajo, potem se jim pripenjajo sedla in naklada se jim breme. Ko je vse opravljeno, napoti se karavana hitro dalje. Ko pripljuje solnce izza peščenega morja, tedaj se karavana ustavi za trenotek in jutranja molitev vzkipi pótnikom iz src in okrepčani hité vedno dalje in dalje.
Kako je češki kralj Jan padel v bitvi.
Kralj Jan Lucembnrški, oče Karlov, slul je o svojem časi prvim junakom, ne samo na Češkem, tem več malo ne po vsej Evropi. Bil je dika viteštva. Vedno je potoval po Evropi, póvsodi so ga vabili k turnirjem, k dobrodruštvom in na vojsko ; njegova slava je rasla od dne do dne. Domóv na češko se je vračal le tedaj, kadar se je imBl boj vneti ali kadar so mu novci pohajali Čim več neprijateljev je imel, tem bolj se je zdelo, da mu raste pogum. „V imenu božjem!" — dejal je večkrat — „čim več sovažnikov, tem večji plen. Prisežem, da tega, kdor se drzne me prvi napasti, tako potolčem, da nikomur ne pride več na misli kaj tacega." V štiri in štirdesetem letu svoje starosti je oslepel, a vendar je še vedno hodil po Evropi bojevat se, vojna je postala njegovim jedinim življem. Ko so mu sina Karola izvolili za bodočega nemškega cesaija, šel je ž njim na Francosko tedanjemu kralju pomagat proti Angličanom, katerim je načeloval v boji jednako korenjaški vitez Edvard s priimkom „črni princ." Poknila je bitva pri Kresi iu Francozje so bili poraženi. Ko so uzé utekali, opominjali so Čehi svojega slepega kralja, naj si varuje življenja. „Tega Bog ne daj," zavrne je junaški, „da bi češki kralj iz bitve utekal ! Vedite, da denes bodisi zmagam, bodisi slavne smrti umijem. Peljite me tjà, kjer divji najkrftejši boj !" Češki vitezi privezavši kraljevega konja k svojim konjem, odvedejo ga v sredo krvavega boja in tu je vsled mnogih ran usmrten padel slepi junak in ž njim mnogo čeških vitezov. Kraljeviča Karla so proti njegovej volji odvedli ranjenega z bojišča.	F.
Biserni trak.
Plemenita gospa se je peljala sè svojima hčerkama k svatovščini v knježev grad, ki je stal sredi velikega gozda. Vse tri so bile krasno oblečene in z zlatom in biseri okinčane.
A pri vhodu v gozd pride kočija preblizo nekega grma. Tnyeva veja se zaplete mladej gospodičini v lasé ter jej pretrga biserni trak, da se biseri daleč okoli raztresejo.
Mati in hči se zelò ustrašite in na ves glas zavpijete. Kočijaž takój natavi konje in potrebovali so dobro nro, predno so pobrali dragocene bisere izmed trave in grmovja. Gospodičini ste začele zdaj tožiti, da pridejo prepozno k svatovSčini.
A zdaj prisopiha ves zasópijen in upehan star drvar iz gozda ter pravi : „Jenjajte tožiti in zahvalite se Bogu: kajti v gozdu preži več roparjev na vas. Hotel sem vam takój prinesti poročilo, ali le po velikih ovinkih sem mogel tu k vam dospeti, ker topovska druhäl je ves gozd zasfla. Ko bi vaša milost ne bili zadržani, bil bi jaz prišel prepozno in vi bi bili popolno oropani in morda tudi umorjeni.
Gospä obdaruje starega mož^, zapové kočijažu takój voz obrniti ter reče hčerama: O moja preljuba otroka ! Ali vidite, kako Bog umeje vse na dobro obrniti Na svilnatem traku, na katerem so bili nabrani biseri, viselo jo naše življenje. Ko bi se ne bil trak pretrgal, bili bi zdaj vsi mrtvi. Zamuda, katero ja napravil raztrgan biserni trak, bila je tedaj, akoravno se je nam zdela neprijetna, vendar nasa največja sreča."	Poilmnii Franjo
Stari rokopisi.
Kolikor koli važnih spisov starih narodov nam je ostalo dosihmal, za to bodi hvala pridnim prepisovalcem in radodarnosti bogatih ljubiteljev umetelj-nosti, ki so si z velikimi troški nabavljali raznih rokopisov.
Zlasti so bili to menihi iz reda sv. Benedikta, kateri so prepisovali rokopise nabožnega in posvetnega obsega, ter so je shranjevali v knjižnicah samostanskih ali so je pa prodajali samostanom v prid. Marsikak krasen in redek rokopis je stal časi toliko novcev, kolikor zdaj lepo posestvo. Ko se je začela umeteljnost pisanja po šolah bolj in bolj razširjati med ljudstvom, vzeli so tudi vitezi pero v roko, ter so na svojih osamelih gradovih skladali bodisi nove spise ali pa so prepisovali stare.
Za starih časov so pisali na platno ter zvijali rokopise v obalce. Kabili so sem ter tjà tudi lesene deske, zlasti bukove, potem drevesno listje in ličje neke rastline, ki jej rekajo „papvros", delaj0č iz nje po 4 metre dolge traki. Pozneje so pisali spise, kateri so imeli dolgo trajati, na poseben način izdelano oslovsko kožo. ki so jo pergamen imenovali. Zdaj se piše in tiska sploh na papir in knjige se potem dadó knjigovezcem, da nam je zveže v trde korice.
v.
Lisica in krokar.
(Basen.)
Bila je huda zima, debel sneg je zemljo pokrival ; vse je zmrzovalo in stradalo. Tudi zvito lisico je začela huda lakota mučiti. A ker nij bilo nikjer ničesar dobiti za njen lačni želodec, začela je misliti, kako bi si z zvijačo kaj dobila. Zatorej leže na tla ter se potuhne. Inako se je godilo tudi krokarju. Tudi njemu so se delale pajčine po želodci in od gladi se je jedva (komaj) zibal po mrzlem zraku, ozirajćč se na zemljo, ako ne bi kje ugledal kako zmvzueno mrhoviuo. Takój ugleda potuhneno lisico in memSč, da je mrtva, brž prisede, da bi se najužinal. Ali v tem hipu poskoči lisica ter zgrabi neumnega krokarja za vrat, zadavi ga in pozré.
Neprevidnost nij dobra.	fSo p . . . ar.)
Prirođopisno-iiatoroziiansko polje. Veverica.
verico bi imeli imenovati opico našib gozdov, ker je ravno tako živa, vesela is smešna, iaier epica r vrelih, jnìnih dcfeJah, Dàino ila nij tako predrzna in hudobna, kakor so opice sploh. V velikej vročini in ob zelò grdem vremenu leži v svojem gnezdu, drugače pa nikoli ne miruje in tudi ne more nikoli biti dolgo na istem mestu, vsak čas si najde novega opravila. Zdaj jo vidiš, ko je ravno priplezala doli po drevesnem deblu, objestno poskoči zdaj sem zdaj tjà, povoha to, povoha óno in zraven se plaho ozira na vse strani. Kadar najde lešnik, hitro sede na zadnje noge, privihne rep, s prednjima nogama prime lešnik ter ga začne dolbsti in sukati na vse strani, pa kmalu ga zopet izpusti, začne se lizati in umivati, potlej zopet popade lešnik in zoblje sladko jedrce. Ako pa le nekaj zaškrtne blizo nje, takój vrže lešnik proč in kakor misel hitro šine po Bmreki v gosto krošnjo. Tam gori se je Btisnila v rogo-vilo, od ondot črne oči oprezno kukajo doli, ali res preti kaka nevarnost. Ko vidi, da se jej nij ničesar bati, odgrizne v vrhu dolg češarek, prime ga v prednje noge in ga začne z zobmi mikastiti in obdelavati, da luske in iveri daleč okoli leté. A kmalu se naveliča tudi tega dela, za kratek čas se malo poziblje na šibkej vejici, skoči na spodnjo močnejšo vejo, potem se zavihti na drugo smreko, ki stoji za dobre tri metre od prve. Kakor strela gre zdaj od smreke do smreke in predno jo moremo vjeti z očmi, uže je ona Bog si ga vedi kje v kakem toplem gnezdu.
Njena hišica je navadno kje na visokem drevesu med rogovilami, redko kdaj v duplu. Iz vejic in mahu je prav umeteljno spletena in notri prav ugodno in mehko nastlana. Vrata so na spodujej strani, da ne more v gnezdo deževati.
nij nobenega med vami, ljubi otroci, da bi ne bil z veseljem užč gledal lehkonoge veverice, bodi si v tihem gozdu, kjer je prav za prav njeno bivališče, bodi si zaprto v tesnej kletki. Ta lepa in prijetna ži-valiea je zmi-rom vesela, nikdar ne miruje, vedno je pripravljena na dirinskok. Ve-
Gotovo ga

Veverica Sivi najrajše v jelovih gozdih in po takih krajih, koder je mnogo leševja. V živež ima vsakovrstna jederea orehe, lešnike, borovo, smrekovo in jelovo semenje. Tudi nekatere gobe so jej v slast in večkrat izpije kako jajce iz tičjega gnezda. Od grenkih breskovih jedre pa kmalu pogine.
Meseca marca in junija skoti samica tri do sedem mladih, ki so slepi, ter je skrbno čuva. Kadar izpregledajo. silijo iz gnezda in ko nekoliko od-rastó, igrajo se in skrivajo, čakajo in skačejo po ves božji dan s starimi vred. Mlade veverice se hitro sprijaznijo s človekom in postanejo s časom prav krotke in domače Zato je ljudje radi rlržč v kletkah, in ker so čiste in smešne v svojem ponašanji, imajo posebno otroci mnogo veselja ž njimi.
Meso je v jeseni zelò okusno, a kožica nij dosti vredna. Najrečji sovražniki veveric so : gozdne kune, sove in kanje, katerim uboga veverica skoraj uiti ne more.
Po zimi se vevericam trda godi. Nekoliko dni prespijo, a potlej, ako jim sneg do njihovih z živežem oskrbljenih shramb ne pripusti, jib mnogo lakote pogine.
Otročje igxe.
2. Golobček in žito.
Vsak igralec si izbere ime kakega žita. Jeden začne igro rekoč : „moj golobček zahaja v pšenico." Tisti, ki si je izbral ime pšenice, odgovori hitro : „V pšenico ne. nego v rèi." Takisto odgovori tudi rčž in pošlje golobčeka zopet nazaj v kako drugo žito. Kdor ne pazi in imenuje tako žito, katerega nij v družbi veselih igralcev, ali če ne odgovori o pravem času, plačati mora kazen.
Eazne stvarL
Drobtine.
(Nesreča.) Dnč IO. avg. popó-ludne seje šel 7 let star deček v Renčah na Goriškem vkljub ostrej prepovedi svojih učiteljev in preljubih starišev kopat v neko lužo blizo ondotne ope-karnice. Voda je bila kakih iJ metrov globoka. Da-si ga so užč večkrat zapodili od omenjene luže, vendar se je neubogljivi deček vedno povračal k vodi, dokler nij — oj nesreča — zgoraj omenjenega dnč utonil. V petek 11. dne avgusta so ga njegovi součenci spremili do hladnega groba. Otroci 1 ubogajte svoje stariše in učitelje, ki vam le dobro žele.
(Preč. g. Anton Žuža) častni korar, dekau in nadžupnik na Laškem,
domoljub, kakoršnib ima malo naša slovenska domovina, velik prijatelj šolske mladine, naročen na d v a iztiska našega lista, da tako podpira slovensko slovstvo, posebno to, kar je našej mladini v korist, prejel je od cesarja viteški Franc-Jožefov red za svoje mnogoletno, jako zaslužno delovanje kot duhovnik in za zasluge, ki si jih je pridobil za šolo. Bog nam ohrani še mnogo let čestitega iu obče spoštovanega duhovnega starčka!
(Dunaj) šteje po lanjskem štetji 1 milijon in 20.77U prebivalcev. Hiš je na Dunaj L 21,229. Na vsako hišo pride povprečno po 57 ljudi, a v predmestjih po 35.
Kratkočasnioi.
*	Zapravljiv sin je pisal očetu, da mu naj pošlje novcev (denarjev) za črevlje, ter v tistem kraji, tjer je zdaj, razsaja zelò huda zima. Oče, dobro vedčč, da njegov sin vse zapravi, kar mn pošlje, napiše mu pismo, v katerem je bilo zapisano ovato: „Ljubi sin! Ato je huda zima v tistem kraji, tjer si zdaj. pa pojdi v tak kraj, kjer je gorko, in nobenih črevljev ti nij treba."
*	Mlad berač stopi v hišo prosžč : „Ubogi mizarski rokodelčič prosim za kak dar v bogajme!" Gospodar mu pomoli novčič, rekoč : „Evo, pa idite zdaj v božjem imenu!" „Bog vam stotero povrni," odgovori rotodelčič ter otide. A jedva za pet minut se odpró vrata in isti berač stopi zopet v hišo, proséd: „Ubogi črevljarski rokodelčič prosim za majhen dat v bogajme!" Gospodar ga ostro pogleda, rekoč : „Vi ste bili malo poprej užć tukaj!" „Da, da, bil sem, bil, ali zdaj so slabi časi in treba je človeku, da zna po več rokodelstev," odreže se berač.
Računska naloga.
iPtiobSOk Au» Žniilaraičev«.)
Dvajset ljudi je zapilo 20 kr. starega denarja. Koliko je bilo v tej družbi moikih, koliko ženskih in koliko otrok, ako so prvi dati po starem grošu iki je imel 3 stare krajcarje), ženske so placale po groBa, a otroci vsak po V, krajcarja?
(liable* in imen» reiilcev v prihodnjem tintu-)
Rebusi.
Šta-
in. -Via,
IL
P O t a
IT.
Na—ck
(Kdor TM i tiri rebuse prav rasreM, dobi l. sveaek gledaliških iger v darilo.)
1	Rešitev rebusa in računske naloge v 8.
„Vrtöevem" listu.
Rešitev rebusa: Štirikrat osem Je dva In trideset.
Prav bo ga rešili: Gg. J. K. v T.j A. B. v Renčah; Fr. Bar. Rajar. naduč. v Bìljah; Fr. Cerne, učitelj v Cerničah; Dav. Gerčar, učitelj na Mirni ; Ivan Žolnir. učitelj v Vojniku ; Alojzi Škoda na Zaplazu ; Svojmir Šegula, dijak na počit, v Možgancih; Drag. Graf, dijak v Korminu; Fel. Zavodnik, dijak na počit, v Žužemberku; Ernest Brinšek, dijak v Šmarji ua Šlirskem; Peter Lešnik. dijsk r Leaiba.hu-, Albia Belai, gimnazijafec v Ljubljani ; Viktor Omers a. učenec v Kran ji ; Henrik Več. učenec v Ljubljani; Fr. Samec. Fr. Pavšer in Janez Falk, učenci v Vojniku. — — Gospodične: M. Franko v Tolminu; Marija in Klementina Papež v Jesenicah; Olga Haring. učenka v Črnomlju; Amalija Belar v Ljubljani in Micika Karbova v Babincih.
Rešitev računske naloge:
V mošnjah je bilo 78125 starih križa-stih tolarjev po 2 gld. 12 kr. d. d., ali pa po
2	gl. 31 kr. av. vr.
Prav so jo rešili: Gg. J. K. v T.; A. B. v Reačah; Matija Rant, učitelj v Stariji ; Fr. Cerne, uč. v Cerničah ; Peter Lešnik, dijak v Lembahu-, Svojmir Šegula, dijak na p očit r Moigancih; Fel. Zavodnik, dijak v Žužemberku; Albin Belar, gimnazijalec v Ljubljani. — Gospodičine: A. K. v Ljubljani; Marija in Klementina Papež v Jesenicah ; Amalija Belar v Ljubljani Marija Koren in Terezija Suk, učenki v Kredi.
LISTNICA. Gg.: A. K, v Ljutomeru: Poslali nam »ta 20 kr. preveč sa n. polletje. „Vrtec" Btoji sa pol leta «amo 1 gld, 30 kr. Ali Vam sapiSemo odviinih 30 kr. t» prihodnje Jato, «li morda želite, da Vam polijemo »a ta ostanek 1 iztiaek gledaliških iger? — M. B, v Šmarji: Rešitvi vam njja» ugodno izpadli; * računska naloga je zelò slična nek ej drugej, ki jo je „ Vrtec' užć prejÄnja leta prinesel. — Marijci fa Teresiki v Kredi : Vrlo nas raduje, da tudi težke naloge enate razloičiU. To Je lepó In veaelo u vaše stariše. — Janezku v M. : Tvoj dobri atrije nam je poalal naročnino, da ti poUlJamo „Vrtec", a to samo pod tem pogojem, đokler boi priden. Pazi se tedaj ! — F. B. B. ▼ B. : Da Vaš» naloga toliko časa ne pride na vrsto, krivo Je to, dajo je menda ulé nek drug alov. časopis prinesel ; tako se nam vsaj dordeva! — J. F. v T.: Ako bode le mogoč«, v prihodnjem listu. — A S. na Z. : Vašim drobtinam v vezanej besedi bi treba mnogo poprave. Sam j« žal, da nas nijste dobili doma! —J. K. v B.: Enako računsko nalogo v malo drugačnej obleki Je Vrtec" uJé prinesel v poprejšnih letnikih.
DfnHaiiJt'iiiii listu je priložen» unuxiltMlna prilog».
üdatelj, »aloinik in urednik Ivan Toaiió. — Tiakala Klein in Kovaó (Eger) v Ljubljani.
Priloga h 9. štev. „ VrKevemu" 1876.
1. Telovadec.
Vglasbil J. L. irrita.
Tempo di marcie.
K	I	K I . IK I
r FkiziP^fff
«/• li, ■ i, I " I
1.	Jaz te - lo - vä-dec sem čvrst in ve - sèi
2.	Jaz te - lo - vä-dec sem čvrst in ve - sèi
r>
EÉc*. i

1.	joč se do
2.	joč se do
HJ--1
vr - ha po - pél ! vr - ha po - pél !
, 1 V
Ma - j u sme-Ma - ju stne-
r* i *
...	I» p
Pa-li-co kro-ži-ti z jédno ro-Vrv-co pre - skakam na - zaj in na
S^ifWWinmV
kó, Va-lja - ti, stran, Vä-dim na
JL
su - va - ti, ko - zi se
sù-ka-ti jo, rad in sko - čiin ;
fćž-ke Pti-meni za
roč-ni-ke k viš-ku dr - zèfc, !. lè - tev in ple-zam na drog,

S j I? t" •
m
k

mmm i ✓ ^ i/ *
In ko - le - bä-je jih hi-tro vr-Nag-lo, kot ptica, le - te - ča tja
m^mm
. teč, v log.
To mi Kes, te
3È U " v
rä-dost, po -- vad-ci! po -
U
nos nàs
"P C

to to
moj; moj;
f s i r.......« » __
Kte-ri li v tem se Kte-ri li v tem se
-	ku si z me
-	ku-si z me -
nój! nój!
Credè.
2. Na izgredu.
(Glej „Vrtec" ođ 1876. 1. Stev. 7.)
m
t. I ..NT \—K -fr T-1-
i *\i »r T J t i t T r " i
Kdor te-lo - vadeč je, te-mu se zna
] i t
tirnim
Vglaahil J. L. Weiaa.
' J—-h-f>
Vgi-bič-no ho jo, po-sta-vo i - mä. Vgi-bič-no ho-jo, po
j
^ " r
sti-vo i - ma.
3. Studenček.
Vglasbil J. L. If'eiSH.
1.	Stu - den£ek pod ska-lo Sa - mot-no ki - pi, Vo - di-co pre-
2.	Zdaj mer-zla vo - di - ca Po sen - ci šu - mi, Iz kte-re se
3.	Pri te - bi po - či-jem Se do - bro bla - dim ; Se vo-de na-
n S . .	_===T SS | fi fi J N >
$*> : m ;
* ' \ rr f 11 v
1.	za-lo Pred sa-bo va - li. U senco se skri-je, Ko soln-ce gor-
2.	pti-ca Na - pi - ti že - li. Bliz te-be sto - ji-jo Vi-jol-ce le-
3.	pi-jem Ter že-jo vga-sim. Stu-denček pod ska-lo Sa-mot-no ki-
ig ,-i \ inu ìjtìTT\ -1 i
^ 7 1 \> ' ' " r I j j
1.	kó Po lo-gu za - si-je nad bis-tro vo - dó.
2.	pé, Pre - žlabt-no cve - ti-jo Pri - jaz-no di - Sé.
3.	pi; Vo - di-co prav za-lo Pred sa-bo va - li.
Polagoma.
4. Zlati čas.
(Prvo berilo, Btran 98.)
prvi odielek
—7—' 1 ?»■; g fri
Vglasbil J. L. Weiss,
drugi oddelek	vsi
I
J
1—6. Oj zla-ti
časi
Oj zla-ti časi
Mi-
ss*
nu-ta, ki mi - ni-la, Se ne bo po-vr - ni-la; Kar
nu-ta, ki mi
Uf-
—I-
TfH- S u i rm, r1
r Py ^	v f f
ča-sa za - mu - diS, Ga
r
ve-ko-maj zgu - biS.
S.IU lll»ici>» — Tlak Milice. T l.j utilj »lil.