Letnik 41 4 1997 EOD TS I s I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK 528=863 ISSN 0351 - 0271 Letnik 41, št. 4, str. 273-420, Ljubljana9 december 1997 Glavna, odgovoma in tehnična urednica: dr. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in predsednik Zveze geodetov Slovenije Uredniški odbor: mag. Boris Bregant, Marjan Jenko, dr. Božena Lipej, prof:dr. Branko Rojc, doc.dr. Radoš Šwnrada, Joe Triglav in Michael Brane/ (Beljctst, Severna Irska), dr. Norbert Barte!me (Gradec, Avstrija), Fran~ois Salge (Paris, Francija), profdr. Hennann Seeger (Frankfwt, Nemčija), profdr. Erik StubkjCB.r (Aalborg, Danska) Prevod v angleščino: Ksenija Davidovič Prevod v nemščino: Brane Čop Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Internet: http://www.sigov.si/gu/zvezag/6~1.html Naročnina: za organizacije in podjetja 30 000 SIT, za člane geodetskih društev 1 500 SIT Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1 170 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211/92 mb z dne 2. marca 1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Copyright © 1997 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije Letnik 41 4 1997 G o TS ST Glasilo Zveze geodetov Slovenije J ournal of Association of Surveyors, Slovenia UDC 528=863 ISSN 0351 - 0271 Vol. 41, No. 4, pp. 273-420, Ljubljana, December 1997 Editor-in-Chief; Editor-in-Charge, and Technical Editor: Dr. Božena Lipej I Programme Board: Chainnen of Tenitorial Surveying Societies and the President of the Association of Sunieyors of Slovenia Edito,ial Boarcl: Boris Bregant, M Se., Marjan Jenko, Dr. Božena Lipej, ProJ:Dr. Branico Rojc, Dr. Radoš Šumracla, Joe T1iglav ancl Michael Bremci (Belfast, Northem Irelancl), Dr. Norbert Bartelme (Graz, Austria), Franqois Salge (Pwis, France), ProJ:Dr. Hennann Seeger (Fran/cjiut, Germany), ProJ:Dr. Erik Stublcjcer (Aalborg, Danemarlc) Translation into English: Ksenija Daviclovič Translation into Gennan: Brane Čop Lectar: Joža Lakovič Internet adclress: http:/ /www.sigov.si/gu/zvezag/gv. html Subscriptions ancl Eclito,ial Aclclress: Geodetski vestnik - Eclitorial Stajf, Šaranovičeva u/. 12, SI-1000 Ljubliana, Slovenia, Tel.: +386 6117 84 903, Fax: +386 611784 909, Email: bozena.lipej@gu.sigov.mail.si. Publishecl Quarterly. Annual Subsoiption 1997: SIT 30 000. Personal Subsc1iption (Surveying Society Membership) 1997: SIT 1 500. Drawing Account of the Association of Surveyors of Slovenia: 50100-678-45062. Printecl by: Povše, Ljubljana, 1 170 copies Geodetski vestnik is in pa1t jinancecl by the Ministry for Science ancl Technology. Accorcling to the Ministry of Culture letter No. 415-2l1l92mb clatecl March 2nd, 1992, the Geodetski vestnik is one of the proclucts for which a 5% products sales tax is paicl. Copy1ight © 1997 Geodetski vestnik, Association of Sun1eyors Slovenia Vol. 41 4 1997 UVODNIK EDITORIAL IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Dalibor Radovan, SPOJITEV SLOVENSKEGA IN AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA Bojan Stopar: KOORDINATNEGA SISTEMA TER DIGITALNEGA MODELA RELIEFA 279 Dalibor Radovan, MERGING OF THE SLOVENIAN AND AUSTRIAN STA TE COORDINATE Bojan Stopar: SYSTEMS AND DIGITAL TERRAIN MODELS 285 Samo Drobne PROSTORSKE ANALIZE V GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH et al.: SPATIALANALYSES IN GEOGRAPHICAL INFORMATION SYSTEMS 291 Martin Puhar NAVIDEZNA EVIDENCA - RESNIČNA VIZIJA - DOPOLNITEV et al.: VIRTUAL RECORDS-A TRUE VISJON- SUPPLEMENT 302 Bojan Stopar LOKALNI SISTEM DGPS et al.: LOCAL DGPS SYSTEM 304 Bojan Stopar RTK METODA GPS-IZMERE et al.: RTK METHOD OF GPS MEASUREMENT 312 Ranko Todorovic VZPOSTAVITEV SODOBNE OPAZOVALNE MREŽE V RUDARSKI ŠKODI ct al.: SETTING OF A MODERN OBSERVATION NETWORK IN A MINING DAMAGE 320 Florjan Vodopivec, GPS IN DGPS V DRŽA VAH SREDNJE EVROPE Bojan Stopar: GPS AND DGPS IN CENTRAL EUROPEAN COUNTRIES 327 PREGLEDI NEWSREVIEW Miran Brumec: LASTNIŠTVO V ZEMLJIŠKOKATASTRSKEM IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNEM OPERATU OWNERSHIP IN LAND CADASTRE AND LAND REGISTER RECORDS 335 Teodor Fiedler, PILOTSKI PROJEKT OBNOVA KATASTRA NA OBMOČJU BAKARSKEGA Dubravko Gajski: ZALIVA PILOT PROJECT OF LAND CADASTRE RENEWAL IN THE BAKAR BAY AREA 339 Tomaž Kocuvan: UGOTAVLJANJE STRANK V GEODETSKIH POSTOPKIH ESTABLISHING OF PARTIES IN GEODETIC PROCEDURES 347 Janez Košir: KATASTRSKA KLASIFIKACIJA- PRELOMNE ODLOČITVE MED STROKAMI IN POLITIKO CADASTRAL CLASSIFICATION -BREAKTHROUGH DECISIONS BETWEEN PROFESSJONS AND POLITICS 355 Janez Košir: KATASTRSKA KLASIFIKACIJA V INFORMACIJSKEM SISTEMU ZEMLJIŠKEGA KATASTRA KOT PODLAGA ZA POVEZAVO Z DRUGIMI EVIDENCAMI O ZEMLJIŠČU CADASTRAL CLASSIFICATION IN THE LAND CADASTRE INFORMATION SYSTEM AS THE BAS/S FOR CONNECTIONS WITH OTHER LAND RECORDS 359 Božena Lipej: UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI V EVROPSKEM PROSTORU IN NEKATERE MEDRESORSKE AKTIVNOSTI V SLOVENIJI REAL ESTATE MANAGEMENT IN EVROPE AND CERTAIN INTERSECTORIAL ACTJVITJES IN SLOVENJA 366 Uroš Mladenovič: INFORMACIJSKE ZASNOVE EVIDENC O NEPREMIČNINAH INFORMATION BASES OF REAL ESTATE RECORDS 368 Franc Ravnihar: GEOINFORMACIJSKA PODPORA UPRAVLJANJU Z NEPREMIČNINAMI GEOINFORMATION SUPPORT FOR REAL ESTATE MANAGEMENT 373 Aldo Sošič: KARTOGRAFSKI MODELI ISTRE DO PRVIH SISTEMATIČNIH IZMER V 18. STOLETJU - PRVE KARTOGRAFSKE EVIDENCE NEPREMIČNIN V ISTRI CARTOGRAPHIC MODELS OF ISTRIA UP TOTHE FIRST SYSTEMATIC Mn/lSUREMENTS IN THE 18TH CENTURY - THE FIRST CARTOGRAPHIC RECORDS ON REAL ESTATE IN ISTRIA 379 Stane Vlaj: OBČINSKO PREMOŽENJE MUNICIPAL PROPERTY 386 OBVESTILA IN NOVICE NOTICES AND NEWS Dominik Skumavec: POROČILO O OBISKU ABSOLVENTOV GEODEZIJE NA GEODETSKIH FAKULTETAH V ISTANBULU (TR) IN SOLUNU (GR) REPO RT ON THE STUDY VISIT OF STUDENTS OF GEODESY TO GEODETI C FACULTIES OF ISTANBUL (TURKEY) AND SOLUN (GREECE) Tinkara Zornada: POROČILO Z DELAVNICE: SODELOVANJE Z JAVNIMI IN ZASEBNIMI KARTOGRAFSKIMI ORGANIZACIJAMI WORKSHOP REPORT- COOPERATION WITH PUBLICAND PRIVATE CARTOGRAPHIC ORGANIZATIONS Božena Lipej: 30. GEODETSKI DAN 30TH GEODET/C DAY Peter Svetik: Ljubljanski geodetski biro: Monolit: ZAPOSTAVLJEN JUBILEJ? FORGOTTEN ANNIVERSARY? LJUBLJANSKI GEODETSKI BIRO D.D. MED GAZELAMI LJUBLJANSKI GEODETSKI BIRO D.D. AMONG "GAZELLES" S KAKOVOSTJO V LETO 2000 WITH QUALITY TO 2000 Jože Smrekar: ŠPORTNE IGRE GEODETOV - PORTOROŽ '97 GEODESISTS' SPORTS DAY - PORTOROŽ '97 Božena Lipej: POMEMBNEJŠI SIMPOZIJI IN KONFERENCE V LETU 1998 Peter Svetik: SYMPOSIA AND CONFERENCES OF JMPORTANCE IN 1998 BRANKO KOROŠEC - SEDEMDESETLETNIK - KRONIST SLOVENSKE GEODEZIJE THE SEVENTIETH ANNJVERSARY OF BRANKO KOROŠEC, THE 393 398 399 401 402 403 404 405 CHRONICLER OF SLOVENE GEODESY 406 Milan Naprudnik: BELEC TEOBALD - BALČI IN ČRNIVEC MIR.OSLA V - MIRO - KOLEGOMA IN PRIJATELJEMA V SLOVO BELEC TEOBALD- BALČI IN ČRNIVEC MIROSLAV-MIRO-A FAREWELL TO COLLEAGUES AND FRIENDS BIBLIOGRAFIJA GEODETSKEGA VESTNIKA V LETU 1997 407 BIBLIOGRAPHY OF THE GEODETSKI VESTNIK FOR 1997 411 NAVODILO ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV INSTRUCTIONS FOR AUTHORS 416 Še nekaj dni in poslovili se bomo od leta 1997. Leto, ki pravzaprav ni bilo nič posebnega, pa vendar je bilo obeleženo s kar nekaj pomembnimi jubileji in dogodki v geodetski stroki. Vsaj nekaj jih velja omeniti. Pomemben dogodek, ki ga nismo niti zaznali, kaj šele primerno obeležili, je bila 50. obletnica Zveze geodetov Slovenije. Letos je minilo 50 let, odkar je začela delovati Geodetska sekcija pri Društvu inženirjev in tehnikov Slovenije. Viri pravijo, da je sekcija vključevala 130 geodetskih strokovnjakov. Naloge sekcije so bile predvsem sodelovanje pri obnovi v vojni porušenih objektov. Sekcija je bila pobudnik za ustanavljanje geodetskih šol, sodelovanje v razpravah o organizaciji geodetske službe in je podprla ustanovitev Geodetske uprave pri Vladi LR Slovenije. Čestitke! Obeležili smo jubilejni 30. Geodetski dan, strokovni posvet, ki je obravnaval tematiko nepremičnin. Tudi Geodetski zavod Slovenije je praznoval 50. obletnico obstoja. Dobili smo prvo geodetsko podjetje, Monolit, ki mu je bil podeljen certifikat kakovosti ter zasledili hitro razvijajoče se podjetje Ljubljanski geodetski biro med prodornimi Gazelami. Zveza geodetov Slovenije ima nov izvršni odbor in ponovno izvoljenega predsednika zveze Jurija Hudnika za naslednje štiriletno obdobje. Zveza je sprejela nov statut; šest območnih geodetskih društev išče najprimernejše oblike sodelovanja z zvezo. Seveda so največje zadrege finančne narave. S sodelovanjem piscev pri strokovnem glasilu Zveze geodetov Slovenije, Geodetskem vestniku, smo letos resnično zadovoljni. Posebej druga polovica leta je bila vzpodbudna in prejeli smo kar veliko prispevkov. V zadnjih letih se je zgodilo prvič, da že sedaj razpolagamo z desetimi prispevki, ki čakajo na objavo v prvi številki naslednjega leta. Iz številčnosti bomo lahko počasi prehajali na večjo kakovost objav. Pri tem so nam v letošnjem letu v veliki meri pomagali recenzenti. Kar nekaj strokovnih člankov je postalo po popravkih še bolj strokovnih, kakšen članek pa je bil tudi umaknjen in v predlagani obliki ni bil objavljen. Vestnim recenzentom se za opravljeno delo zahvaljujemo in se priporočamo za dobro sodelovanje tudi v bodoče. Zgodilo se je še veliko dogodkov, ki so bili pomembni za različna okolja, a jih z uvodnimi mislimi nismo posebej izpostavili. Če menite, da je tako, potem napišite kaj o njih in z veseljem bomo vesti objavili v naši reviji! Prijetne praznike in uspešno leto 1998! dr. Božena Lipej IZ ZNANOSTI IN STROKE SPOJITEV SLOVE S GA IN v AVSTRIJS GA DRZ EGA OORDINATNEGA SISTE A TER DIGITALNEGA MODELA RELIEFA mag. Dalibor Radovan Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Ljubljana doc.dr. Bojan Stopar FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 1997-09-29 Pripravljeno za objavo: 1997-09-29 Izvleček Opisana sta slovenski in avstrijski državni koordinatni sistem skupno z izračunom parametrov prostorske transformacije med njima. Parametri so bili uporabljeni za transfonnacijo avstrijskega digitalnega modela reliefa v slovenski državni koordinatni sistem. Izvedeni so bili predelava, interpolacija in spojitev s slovenskim digitalnim modelom reliefa v mrežo z velikostjo celice 100 x 100 m. Ključne besede: Avstrija, digitalni model reliefa, državni koordinatni sistem, interpolacija, Slovenija, transformacija 1 MOTIV Geodetska uprava Republike Slovenije (GU) je po dogovoru z dunajskim Bundesamt-om fuer Eich- und Vermessungswesen (BEV) odkupila del digitalnega modela reliefa (DMR), ki pokriva avstrijsko državno ozemlje na zahodu skoraj do Lienza, na vzhodu do madžarske meje, na severu pa skoraj do Salzburga in Wiener Neustadta. Površina območja je za približno 30 odstotkov večja od površine Slovenije. Pripojitev avstrijskega DMR-ja k slovenskemu, ki jo je izvedel Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo (Radovan, Stopar, 1996, Radovan et al., 1997), bi bila relativno preprosta naloga, če ne bi bila DMR-ja v dveh koordinatnih sistemih z različno geodetsko in projekcijsko osnovo. Parametri za preračunavanje (transformacijo) položaja točk med državnima koordinatnima sistemoma niso bili znani, zato je bila pred spajanjem modelov potrebna njuna matematična primerjava. 2 DRŽAVNI KOORDINATNI SISTEM oordinatna sistema Slovenije in Avstrije, v katerih se izvaja državna geodetska ·zmera, se med seboj razlikujeta po položaju, orientaciji (zasuku) in merilu, tako Geodetski vestnik 41 ( 1997) 4 v horizontalnem kot tudi v vertikalnem smislu. Zato ima npr. poljubna točka na državni meji v vsaki državi drugačni koordinati in nadmorsko višino, pa čeprav je z obeh strani zanesljivo izmerjena. Razlogi za neskladje so v neizbežnih pogreških astronomske orientacije triangulacijskih mrež, razlikah v višinskih sistemih in kartografskih projekcijah obeh držav. Koordinatna sistema sta zato lokalna, saj veljata le na ozemlju posamezne države. V nadaljevanju si njune lastnosti oglejmo nekoliko podrobneje. Obema horizontalnima koordinatnima sistemoma je skupna referenčna ploskev, ki aproksimira Zemljin geoid. To je Besselov rotacijski elipsoid, določen leta 1841. Skupna je tudi izhodiščna točka triangulacije Hermannskogel na Dunaju, vendar astronomski orientaciji obeh triangulacij nista enaki zaradi različnih izbol,išav prvotnih rezultatov. Podobno velja tudi za višinska sistema, ki imata sicer skupno izhodišče - reper pri tržaškem mareografu na pomolu Sartorio. artografski projekciji na obeh straneh meje sta v matematični osnovi enaki, Yendar pa so njuni parametri zelo različni. Gre za Gauss-Kruegerjevo projekcijo, ki ima v Sloveniji za os X projekcijo srednjega meridiana 5. cone, ki je 15° vzhodno od Greenwicha. Linijsko merilo točk na srednjem meridianu je pri nas v geodetski praksi enako 0,9999. Avstrijski državni koordinatni sistem pa je sestavljen iz treh meridianskih con in zato treh pravokotnih koordinatnih sistemov s srednjimi meridiani con 28°, 31° in 34° vzhodno od Ferra, pri čemer je razlika med začetnima meridianoma Greenwich in Ferro izražena z zaokroženo Albrechtovo konstanto, f',,,/1, = AFerro - AGreenwich = -17° 40'00", linijsko merilo točk na srednjem meridianu pa je enako 1,0000. Projekcijski sistemi posameznih con se imenujejo M28, M31 in M34. 3 DIGITALNI MODEL RELIEFA DMR Slovenije je pravilno omrežje kvadratnih celic velikosti 100 x 100 m (DMR 100). Mreža je vzporedna z osema državnega pravokotnega sistema. Podatki so v izvirniku zapisani v bloke velikosti 1 x 1 km s po stotimi vrednostmi nadmorskih višin. Vsakemu bloku pripada en sam par koordinat (y GK' xGK), ki se nanaša na JZ vogal bloka. Koordinate posameznih celic je možno enostavno izračunati. Nadmorske višine so navedene v celih metrih. Natancnost slovenskega DMR 100 je bila ocenjena z metodo primerjave modela z višinami geodetskih točk glede na frekvenčne in amplitudne lastnosti reliefa in znaša (Radovan, 1991): o za nerazgiban teren 3,3 m o za razgiban teren 9,0 m o za zelo razgiban teren 16,1 m in o za DMR 100 kot celoto 10,0 m. Zajet je bil kartometrično z linearno interpolacijo nadmorskih višin iz plastnic, prikazanih na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5 000 in 1:10 000, na manjšem delu pa tudi na topografski karti v merilu 1:25 000. Podatki so dosegljivi na GU-ju v več različnih ASCII formatih kot posamične točke, profili ali mrežni bloki. upljeni DMR Avstrije pa je pravilno kvadratno omrežje celic velikosti 50 x 50 m, ponekod blizu meje z Madžarsko pa tudi 100 x 100 m. Po dogovoru med GU-jem in BEV-om lahko v Sloveniji uporabljamo le razredčen model z gostoto 100 x 100 m. Mreža DMR-ja je lokalno vzporedna s projekcijo srednjih meridianov Geodetski vestnik 41 (1997) 4 con M28, M31 in M34, kar pomeni, da so posamezni deli med seboj zasukani. Nadmorske višine so bile zajete fotogrametrično z analitičnim izvrednotenjem stereoparov, naknadno obdelane z interpolacijo in izražene v metrih na dve decimalki. Natančnost je po informacijah BEV-a približno 1 do 2 m za ravninski teren in 10 do 15 m za gozdnat in hribovit teren. DMR razpečuje v več oblikah; dobili smo zapisanega po trigonometričnih sekcijah v 320 ASCII datotekah, pri čemer je imela vsaka glavo z metapodatki, ki so določali številne lastnosti posameznega bloka in detajle formata. Kontrola med sekcijami je bila zagotovljena s prekrivanjem robnih profilov. 4 TRANSFORMACIJA MED DRŽAVNIMA KOORDINATNIMA SISTEMOMA a ugotovitev medsebojnega položaja obeh koordinatnih sistemov je treba imeti skupne geodetske točke, ki imajo znan položaj v obeh sistemih. Te so bile po pričakovanju podane le v neposredni bližini slovensko-avstrijske državne meje kot mejne točke in točke obmejne izmeritvene mreže. Državna meja med Avstrijo in Slovenijo je razdeljena na 27 mejnih odsekov, ki potekajo od tromeje z Madžarsko do tromeje z Italijo. Vsak od njih je zaključena celota, v okviru katere se izvajajo tehnična geodetska dela za določitev položaja mejnih točk. Za vsak mejni odsek se izmera in računanje izvajata v vsaki državi posebej. Po usklajevanju in odpravljanju morebitnih nesoglasij se sprejme uradna mejna dokumentacija, ki vsebuje tudi seznam točk, verificiran na obeh straneh. Koordinate točk so s tem dane v obeh državnih koordinatnih sistemih in imajo uradno veljavo. Mejnih odsekov s tako usklajenimi koordinatami pa je le 7. Za te so bile prevzete koordinate iz uradne mejne dokumentacije Oddelka za državno mejo na GU-ju. Za ostale mejne odseke so bile koordinate prevzete iz seznamov trigonometričnih točk na Oddelku za osnovna dela Geodetskega zavoda Slovenije in od BEV-a. Skupne točke so bile na avstrijski strani podane v conah M 31 in M 34, kar je še dodatno zapletlo postopek. Sprva so bile s poskusnimi transformacijami po mejnih odsekih odkrite napake in neskladja v podatkih, nato pa je bilo izvedenih več različnih tipov ravninskih in prostorskih transformacij med slovenskim ter avstrijskim sistemom. Najboljši in tudi teoretično najprimernejši rezultati so bili dobljeni s prostorsko 7-parametrično transformacijo, ki se lahko izvede le v tridimenzionalnem kartezičnem koordinatnem sistemu (X, Y, Z) z naslednjim zaporedjem korakov: • Gauss-Kruegerjeve ravninske koordinate skupnih točk Y GK in XGK v slovenskem koordinatnem sistemu in obeh avstrijskih meridianskih conah analitično pretvorimo v elipsoidne geografske koordinate )dn ep. • Vsakemu paru geografskih koordinat (A, ep) pripišemo znano nadmorsko višino H. • Tako dobljeno trojico elipsoidnih koordinat (A, ep, H) analitično preračunamo v prostorske kvazigeocentrične koordinate (X, Y, Z). • S primerjavo med skupnimi točkami 5. cone in con M 31 ter M 34 izvedemo prostorsko 7-parametrično transformacijo. Rezultat so z izravnavo ocenjeni parametri transformacije med sistemoma: (X,Y,Z) izračunano iz con M 31 in M 34 H (X,Y,Z) izračunano iz S.cone Geodetski vestnik 41 (1997) 4 a ocenitev parametrov transformacije je uporabljenih 111 skupnih točk, pri čemer jih je na avstrijski strani 29 v zahodneje ležeči coni M 31 in 82 v vzhodnejši coni M 34. Srednji pogrešek transformacije je 0,192 m. Ravninska odstopanja so skoraj na vseh skupnih točkah manjša od 1 m, večinoma pa so velika okrog 0,2 m. Analiza višinskih odstopanj na skrajnih vogalih avstrijskega DMR-ja je pokazala, da ta tudi v najneugodnejših položajih ne presegajo 1,5 m. Glede na nehomogeno in približno kolinearno razporeditev skupnih točk vzdolž meje je bilo ocenjeno, da natančnost parametrov popolnoma zadovoljuje svoj namen, tj. transformacijo avstrijskega DMR-ja. S podobno natančnostjo rezultatov so bili z izravnavo ocenjeni tudi parametri obratne transformacije iz slovenskega v avstrijski sistem. 5 SPOJITEV DIGITALNIH MODELOV RELIEFA ocenjenimi parametri transformacije je bil avstrijski DMR preračunan v slovenski koordinatni sistem. Pri tem je bilo treba opraviti obsežna pripravljalna in zaključna dela, ki so vključevala: o prepis 320 datotek z avstrijskim DMR-jem v enostaven ASCII zapis brez redundantnih metapodatkov, o izravnavo nadmorskih višin točk DMR-ja na robovih sosednjih blokov, ki so različne zaradi interpolacije izvornih fotogrametričnih podatkov, o spojitev 320 izravnanih datotek v dve datoteki za coni M 31 in M 34, o izravnavo nadmorskih višin parov točk DMR-ja s premajhno medsebojno tolerančno razdaljo na območju, kjer se (nevzporedno) prekrivata mreži DMR-ja iz con M 31 in M 34, o spojitev dveh datotek DMR-ja iz con M 31 in M 34 v eno samo skupno, o prostorsko transformacijo skupne datoteke avstrijskega DMR-ja v slovenski koordinatni sistem z danimi parametri, o nelinearno interpolacijo transformiranega avstrijskega DMR-ja v mrežo in format slovenskega DMR 100, o obrez interpoliranega avstrijskega DMR-ja na državno mejo in odstranitev odvečnih točk na našem ozemlju, o spojitev slovenskega in avstrijskega DMR-ja v skupno datoteko, o prepis spojenega DMR-ja v standardno obliko, ki jo za distribucijo uporablja GU, o položajno in višinsko kontrolo stikanja celic na državni meji s hipsometričnim in aksonometričnim kartiranjem. 6 LASTNOSTI SPOJENEGA DMR 100 V preglednici 1 so predstavljene osnovne lastnosti obstoječega DMR 100 in po opisanem načinu spojenega modela. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 velikost datoteke 4,1 MB 9,5MB število nepraznih blokov (po 1 km2) 21.270 48.999 število nadmorskih višin 2.093.161 4.863.672 razpon nadmorskih višin (m) l - 2.864 1 - 3.321 najmanjša koordinata Y (m, 5. cona) 5.375.000 5.354.000 najmanjša koordinata X (m, 5. cona) 5.030.000 5.030.000 največja koordinata Y (m, 5. cona) 5.624.000 5.624.000 največja koordinata X (m, 5. cona) 5.194.000 5.272.000 velikost območja v smeri E-W (km) 249 270 velikost območja v smeri N-S (km) 164 242 Preglednica 1: Lastnosti slovenskega in spojenega slovensko-avstrijskega DMR-ja Slovenski DMR 100 se nahaja v celoti v 5. coni, ki se na geografski širini Slovenije razteza približno 127 km proti vzhodu in zahodu od srednjega meridiana. Iz tabele 1 lahko ugotovimo, da novi, spojeni DMR sega na zahod za 146 km, kar je 19 km več, kot je širina 5. cone. Zaradi tega se linijsko merilo v Gauss-Krnegerjevi projekciji na zahodnem robu poveča z dovoljenega 1,000100 na 1,000163, kar pomeni, da je tu relativna projekcijska natančnost dolžin 1:6 150 namesto dovoljene 1:10 000, linijska deformacija pa 1,6 dm/km namesto 1 dm/km. Že brez nadaljnje analize lahko glede na ocenjeno natančnost tako avstrijskega kot tudi našega dela DMR-ja ugotovimo, da je projekcijska deformacija zanemarljiva, zato je shranitev modela v eni sami, 5. coni dopustna in tudi bolj praktična. 7 ZAKLJUČEK Tradicionalni državni koordinatni sistemi so po celem svetu še vedno skoraj izključno lokalni, tj. odvisni od orientacije referenčnega elipsoida. V času vsestranske globalizacije meddržavnega gospodarskega povezovanja postajajo takšni sistemi ovira za nemoteno delo tudi zunaj geodezije. Številne mednarodne dejavnosti, kot sta npr. pomorstvo in letalstvo, uvajajo namesto lokalnih globalne koordinatne sisteme, kot npr. WGS 84, GRS 80, ITRS in ETRS. Projekt povezave avstrijskega in slovenskega koordinatnega sistema je eden izmed prvih korakov, potrebnih za nemoteno tovrstno sodelovanje z našimi severnimi sosedi. Čeprav je bil namensko usmerjen v spojitev dveh DMR-jev, so parametri transformacije dovolj natančni za večino izmenjav geokodiranih podatkov. Zahvalla Avtorja se zahvaljujeta kolegom z Oddelka za osnovna dela Geodetskega zavoda Slovenije za podatke in informacije o geodetskih točkah mejnih odsekov. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 Li. tem tuura: Radovan, D., Korekture in analiza natančnosti digitalnega modela reliefa Slovenije (DMR 100). Ljubljana, Naročnik Republiška geodetska uprava, Izvajalec Inštitut za geodezzfo in fotogrametrijo FGG, 1991 Radovan, D., Stopar, B., Transformacija med slovenskim in avstrijskim državnim koordinatnim sistemom. Ljubljana, Naročnik Geodetska uprava Republike Slovenije, Izvajalec Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, 1996 Radovan, D. et al., Spojitev slovenskega in avstrijskega digitalnega modela reliefa. Ljubljana, Naročnik Geodetska uprava Republike Slovenije, Izvajalec Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, 1997 Recenzija: Dušan Miškovic (v delu) Marjan Podobnikar Geodetski vestnik 41 ( 1997) 4 MERGING OF THE SLOVENI AND AUSTRIAN STATE COORDINATE SYSTEMS AND DIGITAL TE N ODELS Dalibor Radovan, M.Se. Institute of Geodesy and Photogrammetry of the Faculty of Civil Engineering and Geodesy, Ljubljana Doc.Dr. Bojan Stopar Faculty of Civil Engineering and Geodesy - Department of Geodesy, Ljubljana Received for publication: 29 September 1997 Prepared for publication: 29 September 1997 Abstract Slovenian and Austrian national coordinate systems are described comparatively. The parameters for spatial calculation between them were calculated for the purpose of transformation of the Austrian digital terrain model into the Slovenian state plane coordinate system. The Austrian model was interpolated and merged with the Slovenian digital terrain model into a grid with a cel! size of 100 x 100 m. Keywords: Austria, digital terrain model, interpolation, national coordinate system, Slovenia, transformation 1 PURPOSE By agreement with the Viennese Bundesamt fuer Eich- und Vermessungswesen (BEV), the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia (SMA) purchased a part of the digital terrain model (DTM) covering the Austrian national territory almost up to Linz in the west, up to the Hungarian boundary in the east and almost up to Salzburg and Wiener Neustadt in the north. The surface area of this territory is about 30 percent greater than the surface area of Slovenia. The merging of the Austrian and Slovenian DTMs, which was performed by the Institute of Geodesy and Photogrammetry in cooperation with the Faculty of Civil Engineering and Geodesy, Ljubljana (Radovan, Stopar, 1996, Radovan et al., 1977), would have been a relatively simple task had they not been made in two different coordinate systems with different geodetic and projection bases. Parameters for the calculation (transformation) of the position of points between the two national coordinate systems were not known; therefore, their mathematical comparison was necessary prior to merging the models. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 2 NATIONAL COORDINATE SYSTEM he coordinate systems of Slovenia and Austria in which national geodetic surveys are performed differ in their position, orientation and scale in both horizontal and vertical directions. Therefore, for example, a random point on the state boundary between the two countries has different coordinates and altitudes in the two systems, even though it was surveyed reliably from both sides. The reasons for this discord lie in inevitable errors in the astronomical orientation of triangulation networks and differences in the elevation systems and cartographic projections of the two countries. The coordinate systems are therefore local - they are valid only for the territory of each individual country. Let us now examine their properties in slightly more detail. The two horizc,mtal coordinate systems share a common reference plane which approximates the Earth's geoid, i.e. Besell's rotation ellipsoid which was determined in 1841. They also have in common the starting triangulation point of Hermannskogel in Vienna, but the astronomical orientations ofthe two triangulations are not equal due to different improvements of primary results. Similar considerations apply to the two elevation systems which, however, do have a common starting point - bench mark near the automatic tide gauge in Trieste, on the Sartorio quay. he cartographic projections in the two countries are equal as regards their mathematical basis, but their parameters are very different. Their projection is Gauss-Krueger projection, the x axis of which (in Slovenia) is the projection of the central meridian of zone 5, 15° east of Greenwich. The line scale of points on the central meridian equals 0,9999 for geodetic practice in Slovenia. The Austrian national coordinate system consists of three meridian zones, and therefore three rectangular coordinate systems with central meridians of zones 28°, 31 ° and 34° east of Ferro, whereby the difference between the initial meridians of Greenwich and Ferro is expressed with a rounded Albrecht constant, A = AFerro - AGreenwich = -17°40'00", while the line scale ofpoints on the central meridian equals 1,0000. The projection systems of individual zones are named M28, M31 and M34. 3 DIGITAL TERRAIN MODEL DTM of Slovenia is a regular grid of quadratic cells 100 x 100 m in size 100). The grid is parallel to the axes of the national rectangular system. Data in the original were written into blocks of 1 x 1 km with 100 altitude values per block. Each block has only one pair of coordinates (y GK' x 0 K), which refers to the SW corner of the block. It is possible to calculate the coordinates of individual cells in a very simple manner. The altitudes are stated in whole metres. The accuracy of the Slovenian DTM 100 was assessed by comparing the model with altitudes of geodetic points with regard to frequency and amplitude properties of the terrain. The values are as follows (Radovan, 1991): o 3,3 m for level terrain o 9,0 m for uneven terrain o 16,1 m for very uneven terrain and o 10,0 m for the DTM as a whole. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 The data for the DTM was acquired cartometrically with linear interpolation of altitudes from contour lines presented on the basic topographical maps at 1:5 000 and 1:10 000 scales, and for a smaller area on the topographical map at 1:25 000 scale. The data are accessible at the SMA in severa! different ASCII formats as individual points, profiles and grid blocks. the other hand, the purchased DTM of Austria is a regular quadratic grid of 50 x 50 m in size, except for 100 x 100 m for certain places close to the Hungarian state boundary. By agreement between the SMA and BEV, only the less dense model of 100 x 100 m may be used in Slovenia. The DTM grid is locally parallel with the projection of central meridians of zones M28, M31 and M34, which means that individual parts are rotated in relation to each other. The data on altitudes were acquired photogrammetrically by analytical evaluation of stereo overlaps and later processed by interpolation and expressed in m with two decimal points. Accorcling to BEV, the accuracy of the model is approximately 1 to 2 m for fiat terrain and 10 to 15 for forested and hilly terrain. The DTM is distributed in severa! forms: it was received as recorded by trigonometric sections in 320 ASCII datafiles, each of which had a header with metadata which determined numerous properties of individual blocks and format details. Control between sections was ensured by overlapping marginal profiles. 4 TRANSFORMATION BETWEEN THE TWO NATIONAL COORDINATE SYSTEMS order to ascertain the position of the two national coordinate systems relative to other, their common geodetic points are needed, the position of which is known in both systems. As expected, these were given only for the immediate vicinity of the Slovenian-Austrian state boundary as boundary points and points for the boundary surveying grid. The state boundary between Slovenia and Austria is divided into 27 sections which run from the triple boundary with Hungary to the triple boundary with Italy. Each of them is a rounded whole, within the framework of which technical geodetic work is performed for the determination of the position of boundary points. For each boundary section, surveying and calculations are performed separately in each country. After harmonisation and removal of any discords, official boundary records are adopted which also contain a list of points verified by both sides. Point coordinates are thus determined in both national coordinate systems and are officially valid. there are only seven boundary sections with coordinates harmonised in manner. For these sections, coordinates were taken from official boundary records of the Department for State Boundary of the SMA. For other boundary sections, coordinates were taken from lists of trigonometric points of the Department of Basic Activities of the Geodetic Institute of Slovenia and from BEV. On the Austrian side, common points were given in zones M31 and M34, which additionally complicated the procedure. Initially, trial transformation was performed by boundary section to reveal errors and discords in 40 km. Maksimalno odstopanje položaja, določenega na osnovi opazovanj DGPS-ja od pravega položaja, je prav tako odvisno od oddaljenosti od referenčne točke in je približno trikrat večje od zunanje standardne deviacije položaja. Natančnost položaja je odvisna od števila opazovanj oziroma dolžine trajanja opazovanj. Gornje trditve podajajo natančnost opazovanj, ki trajajo približno 10 minut, oziroma pre~stavljajo natančnost položaja točke, pridobljene na osnovi približno 60 opazovanj. Ce podamo pričakovano natančnost položaja, določenega s pomočjo DGPS-ja, glede na oddaljenost od referenčne točke z razredi natančnosti, dobimo okvirne vrednosti, ki so zbrane v preglednici 2. GJ>(NOT) [m] d<20 0-2 1-3 8 20 2 cm, na oddaljenosti do 5 km od referenčne točke. da pridobimo položaje točk že med opazovanji, omogoča uporabo RTK tudi v inženirski geodeziji. Tako lahko z RTK metodo izvajamo praktično vsa dela v geodeziji v inženirstvu, ki jih običajno izvajamo z elektronskim Geodetski vestnik 4 l ( 1997) 4 tahimetrom. Prenosni računalnik pa omogoča preraČLmavanje med različnimi zakoličbenimi elementi v koordinate točk. Prav tako lahko z RTK metodo nadzorujemo svoje gibanje v prostoru, si izračunavamo potrebne smeri gibanja do želenih točk ... Pri tem pa je pomembno, da za celotno delo ne potrebujemo pomočnikov, delo z enim mobilnim sprejemnikom lahko opravi en sam usposobljen operater. Pri tem pa je pomembno, da lahko ena referenčna postaja pošilja popravke velikemu številu mobilnih sprejemnikov. Če pri tem upoštevamo še popolno zanesljivost metode, ob seveda izpolnjenih potrebnih pogojih incializacije in izvedbe opazovanj, je RTK metoda primerna za številna dela v geodeziji. preglednici 1 je predstavljena medsebojna primerljivost metod izmere z GPS-jem. Preglednica je nekoliko prirejena (Schaefers, 1996). ~ ·. ·-::· ·. metoda ·. · .. inicializacija · izinem ] točke uporabnost nata11čnost zanesljivost fast-static - 15 minut nezahtevna 1-2 cm 95% "kincmatična 5 minut 20 sekund zahtevna 2 cm 80-90% 1 RTK 2 minuti 5 sekund nezahtevna 2cm 100% Preglednica 1 V gornji preglednici predstavlja „uporabnost" težavnost metode za terensko delo v smislu izogibanja predelov, neprimernih za GPS-opazovanja, potrebne postopke za ponovno inicializacijo in potrebno spreminjanje vnaprej predvidenega poteka izmere. Zanesljivost pa predstavlja odstotek uspešnosti izmere po opravljenem terenskem delu. Tudi v primerjavi z elektronskim tahimetrom je RTK-metoda bistveno bolj učinkovita. Pri praktično vseh delih je, v za GPS primernih pogojih, vsaj 2,5-krat učinkovitejša od elektronskega tahimetra. Problematična je lahko le radijska zveza med sprejemnikoma, ki je izvedena v UKV območju, kar omejuje uporabo metode na območju do nekaj kilometrov. Doseg radijskega signala v UKV območju na večjih razdaljah pa je pogojen z medsebojno vidnostjo oddajnika in sprejemnika, kar pomeni, da med oddajnikom in sprejmnikom ne sme biti fizičnih ovir. 4 PRIMER PRAKTIČNE IZMERE Z RTK GPS-lVIJETODO Pred samo izmero smo testirali natančnost RTK metode s poskusnimi izmerami, ki so bile namenjene tudi spoznavanju opreme in dela z njo. V začetku se zdi praktično delo z metodo RTK nerodno in dokaj zahtevno, z nekaj vaje pa postane lažje. Manjše število testnih opazovanj srno izvedli v idealnih pogojih in na kratkih razdaljah med referenčnim in mobilnim sprejemnikom. Rezultati so bili v mejah od proizvajalca napovedane natančnosti. Primernost uporabe RTK metode GPS-izmere smo želeli preizkusiti v realnih pogojih, zato smo po omenjenem krajšem uvajanju v delo s to metodo izvedli praktično izmero v, za to tehnologijo, dokaj neprimernih pogojih. Za potrebe izdelave komunalnega katastra in interno dokumentacijo Telekoma Slovenije smo z RTK metodo izmerili potek približno 11 km dolge trase optičnega kabla na odseku Kisovec-Trojane. Trasa je za GPS-mcritve zelo zahtevna, ker je dolina ozka in precej globoka, na dnu doline je precej gozda oz. posameznih dreves, dolina je tudi precej Geodetski vestnik 41 (1997) 4 1 pozidana. Predvideli smo, da celotne trase ne bomo mogli posneti z RTK metodo izmere in neposnete dele trase posneli z elektronsko tahimetrijo. smo izvedli z dvema GPS sprejemnikoma 4000SSi, radijskim (telemetričnim) sistemom TrimtalkrM in s prenosnim računalnikom (kontrolerjem) TDCl ™. Proizvajalec vse opreme je Trimble Navigation Ltd. Skica opreme je na sliki l. bazna postaja premični sprejemnik Slika 1 er v bližini delovišča nismo imeli enostavno dostopnih točk, določenih v oordinatnem sistemu WGS-84, smo v bližini trase določili položaj 4 poligonskim in navezovalnim točkam z navezavo teh točk na točko GPS na strehi stavbe FGG v Ljubljani. Točke so tako poleg koordinat v državnem koordinatnem sistemu pridobile tudi koordinate v koordinatnem sistemu WGS-84. Ta opazovanja so bila statična, ker nam le statična opazovanja na razdalji približno 35 km omogočajo določitev položaja s centimetrsko natančnostjo. Vektor do vsake točke smo opazovali okoli 1,5 ure. Sama izmera detajla z metodo RTK zahteva postavitev referenčnega GPS sprejemnika na točko z določenimi koordinatami WGS-84. V bližini referenčne točke nato izvedemo inicializacijo. Izvedemo jo v realnem času, za kar potrebujemo radijsko zvezo med sprejemnikoma. Prva možnost inicializacije je postavitev tudi mobilnega sprejemnika na točko z znanimi koordinatami WGS-84; v tem primeru potrebujemo sprejem signala, oddanega s 4 satelitov in približno 20 sekund opazovanj (inicializacija na znani točki). Lahko pa postavimo mobilni sprejemnik na primemo poljubno izbrano mesto, za kar potrebujemo sprejem satelitskega signala s 5 satelitov in približno 2 minuti opazovanj (inicializacija na novi točki). Ko je inicializacija izvedena, začnemo z opazovanji detajlnih točk. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 a posamezni detajlni točki opazujemo, dokler ne dosežemo vnaprej določene natančnosti položaja novodoločene točke. Potrebno natančnost položaja smo izbrali kot crp > 2 cm, kar pomeni, da novodoločenega položaja ne moremo shraniti, dokler ta natančnost ni dosežena. Običajno zadostuje do 10 sekund opazovanj. Izmero nadaljujemo, dokler ne izgubimo satelitskega signala. Če izgubimo signal, je treba sistem ponovno inicializirati. Izgubo sprejema signala pa povzroči vsaka fizična ovira, ki se pojavi med anteno GPS sprejemnika in satelitom med meritvami ali med premikanjem proti novi točki. Če ugotovimo, da izmere ne bomo mogli nadaljevati, ne da bi izgubili GPS signal, si lahko pomagamo z vzpostavitvijo t.i. merskih točk ki jih izmerimo na enak način kot detajlne, le da na njih opazujemo daljši čas oziroma jih določimo z višjo natančnostjo kot detajlne točke. Zadošča že približno 30 sekund, poleg tega pa doseženo horizontalno in višinsko natančnost spremljamo na zaslonu računalnika ter položaj, ko smo z njim zadovoljni, shranimo. Pri izgubi signala lahko tako točko uporabimo za inicializacijo sistema na znani točki, kar je lažje izvesti kot inicializacijo na novi točki. primeru izgube radijske zveze med referenčnim in mobilnim sprejemnikom se začnejo samodejno shranjevati, tako da jih moramo za pridobitev položajev detajlnih točk naknadno obdelati s programom za obdelavo opazovanj GPS-ja. Sicer pa poteka delo v tem primeru na enak način, le da sedaj nimamo položajev in njihove natančnosti, temveč moramo spremljati, ali so opazovanja izvedena v primernih pogojih, to je pri ustreznih vrednostih faktorja GDOP in pri sprejemu signala z ustreznega števila satelitov. IZMERE Z RTK METODO er smo opravljali izmero za pridobitev podatkov o situciji komunalnega voda, ki poteka po dokaj zahtevni trasi in ker smo imeli opravka z nalogo, kjer zahteve po natančnosti niso izredno visoke, smo oceno natančnosti opravljene izmere izvedli v manjšem obsegu, kot bi jo morebiti lahko izvedli v ugodnejših pogojih. Tako je bilo ocenjevanje natančnosti izvedeno s primerjavo s terestričnimi opazovanji in glede na točke GPS-ja, določene na osnovi statičnih opazovanj GPS-ja. Pri točkah GPS-ja, določenih na osnovi statičnih opazovanj, smo primerjali trenutne položaje s predhodno s statično metodo določenimi položaji. Za primerjavo smo uporabljali tudi t.i. merske točke GPS-ja, določene na osnovi RTK metode, katerih medsebojne oddaljenosti in višinske razlike smo primerjali z izmerjenimi ali izračunami razdaljami in izračunanimi višinskimi razlikami, ki smo jih pridobili z opazovanji z elektronskim tahimetrom. Poleg omenjih primerjav smo izvajali primerjave tudi na detajlnih točkah trase. odstopanja z RTK metodo pridobljenih koordinat s statično določenimi so se v mejah do 10 cm v horizonatalni smeri in do 15 cm v višini. Iz primerjav razdalj, pridobljenih z metodo RTK in izračunanimi ali neposredno izmerjenimi, pa smo pridobili relativna odstopanja razdalj, ki so znašala do največ 278 ppm. Odstopanja v višini na t.i. merskih in detajlnih točkah so znašala tudi do 20 cm. Menimo, da takšna odstopanja niso problematična glede na nalogo, ki smo jo izvajali. Dosežene natančnosti pa precej odstopajo od natančnosti, ki naj bi jo metoda zagotavljala. Verjetno je razlog za tolikšna odstopanja slabo izvedena inicializacija. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 'i ,'i 1, 1 'ti ;1i ·,1 '!' 1.!l !!i i[i :11:! "'I ,1 ::1, '·1 ,, Razlog za to pa je lahko poleg neprimernega terena za RTK metodo izmere tudi neizkušenost operaterjev. etoda zahteva poleg primernosti terena za sama GPS opazovanja tudi teren, primeren za sprejem radijskega signala, oddanega z referenčne postaje (radijski oddajnik deluje na območju UKV frekvenc). Kot smo omenili, je posneta trasa za tovrstna opazovanja zelo zahtevna, ker je dolina ozka, precej globoka in poraščena. V nasprotju s pričakovanji pa se je izkazalo, da radijska zveza povzroča zelo malo težav. To pa pomeni povečanje delovnega območja pri postavljenem referenčnem sprejemniku. Tako smo lahko izvajali meritve tudi na oddaljenosti do 4 km ocl referenčne postaje. Sprejemnik je večinoma lahko sprejemal le signal štirih satelitov, čeprav jih je bilo na obzorju skoraj vedno 6 ali več ( ozka dolina). Kljub temu smo z meritvami GPS-ja pokrili okoli 60-70 odstotkov trase. Zahteva pa delo v takšnih pogojih večjo izurjenost operaterja, veliko je odvisno od njegove iznajdljivosti in izkušenj. Hitrost snemanja z RTK metodo smo ocenili na okoli 3-krat večjo od hitrosti dela z elektronskim tahimetrom. To velja za primer snemanja linijskega objekta, kjer tudi snemanje z elektronskim tahimetrom ni zelo hitro. Pri snemanju ploskovnih objektov se poveča hitrost snemanja z obema metodama, vendar se hitrost snemanja z RTK metodo poveča bolj kot z elektronskim tahimetrom. ajpomembnejša dejavnika, ki vplivata na produktivnost izmere z metodo RTK, sta primernost terena za tovrstno izmero in število satelitov nad obzorjem. Grobo ocenjene vrednosti učinkovitosti RTK metode detajlne izmere glede na omenjena dejavnika lahko predstavimo z vrednostmi faktorjev produktivnosti, kjer je enota produktivnost izmere z elektronsko tahimetrijo. Te vrednosti so zbrane v preglednici 2. V teh ocenah je vključeno samo snemanje detajla po že opravljeni inicializaciji, ki lahko zahteva kar nekaj časa. Prav tako ni upoštevana vzpostavitev mreže in določitev položajev točk mreže v državnem in koordinatnem sistemu WGS-84. srC~Jnjc po~~ščcn, srednje ·poziUnn 4 o 1-2 2-3 3-4 4-6 0-1 1,5-2,5 2,5-4 >4 :26 0-2 2-3 3-4 >4 Preglednica 2 Slabosti metode so predvsem njena neuporabnost v gozdu in v strnjenem naselju. Gibanje po terenu je zaradi nerodne in težke opreme, kjer je težka predvsem GPS-jeva antena, ki jo moramo nositi z bolj ali manj iztegnjenimi rokami ( ostalo opremo nosimo v nahrbtniku), oteženo in (fizično in psihično) dokaj naporno. Problematičen je predvsem prehod mimo ovir, ker moramo anteno ves čas držati navpično in nad ovirami, drugače izgubimo sprejem satelitskega signala. Zato Geodetski vestnik 41 (1997) 4 moramo neprestano načrtovati, kako bomo prišli do naslednje točke, ne da bi izgubili signal, hkrati pa opravili čim krajšo pot. aslednja slabost pa ni slabost metode, ampak neprimernost državne geodetske mreže za opazovanja GPS-ja. Velike večine točk državne mreže za opazovanja GPS-ja ne moremo uporabiti, ker so stabilizirane na neprimernih mestih za opazovanja GPS-ja. Od 28 točk vzdolž trase smo lahko uporabili! le 4 točke. Za to se lahko zgodi, da si moramo pred izmero GPS-ja s terestričnimi opazovanji določiti nove točke, primerne za opazovanja GPS-ja, hkrati pa moramo tem točkam določiti koordinate tudi v koordinatnem sistemu WGS-84. 6 metoda je bila uporabljena na delovišču, kjer razmere za uporabo niso idealne. Kljub težavnemu okolju in začetnim težavam zaradi neizkušenosti lahko ocenimo, da prednosti metode vsekakor prevladajo nad .slabostmi. Če bi opremo uporabljali dalj časa in bi bolje spoznali način dela~ njo, bi bila ocena še boljša. Kljub temu pa se je izkazalo, da je treba biti pri delu s to opremo pazljiv, predvsem zato, ker metoda ne pušča za seboj nobenih podatkov, na podlagi katerih bi lahko izvajali morebitna preverjanja opravljenega dela. Precej pozornosti je treba posvetiti inicializaciji in vzpostavitvi t.i. merskih točk GPS-ja. Kot smo omenili, je treba poznati položaj točke, ki jo uporabimo za inicializacijo z natančnostjo CTP = 5 cm ali višjo. Ker tako t.i. GPS-mersko točko uporabimo takoj na. terenu in naknadno nimamo možnosti kontrole njenega položaja, točka pa je določena samo z navezavo na referenčno točko (radialna izmera), moramo poskrbeti za ustrezno kakovost položaja te točke. Določitev položaja take točke ne sme biti opravljena na hitro, ampak previdno in na osnovi opazovanj signalov vsaj 5 satelitov. Sama inicializacija na taki točki naj bi bila tudi opravljena pri sprejemu signala vsaj 5 satelitov. so tudi neizkušenost, ne popolnoma korektno opravljeni vsi postopki pri merskih točk GPS-ja in pri inicializaciji ter predvsem nepoznavanje posledic, ki jih imajo določene poenostavitve pri delu z RTK metodo na natančnost rezultatov razlog za nekoliko nižjo natančnost položajev nekaterih točk. Zato bo potrebovala RTK metoda izmere, preden jo bomo lahko uporabljali popolnoma rutinsko, določeno število opravljenih nalog, oceno kakovosti teh nalog in predvsem opravljene nekoliko širše analize vplivnih faktorjev na kakovost izmere. Literatura: Schaefers, N.A., RTK GPS put to Practice-Challenging the Tota! Station, Geodetical Info Magazine, 1996, 65-68 Trimble, TDCl Sun1ey Con/roler. Operation manual. Nex York, 1995 Wylde, G., Featherstone, W, An evaluation of Some Stop-ancl-Go kinematic GPS Survey Options. The Australian Surveyor, 1995, 205-212 Recenzija: Dušan Miškovi(; (v delu) Joe Triglav Geodetski vestnik 41 (1997) 4 VZPOST TEV SODOB E OPAZOVALNE MREŽE ZA OCENITEV RUD RSKE Š ODE izr.prof dr. Ranko T. Todorovic, mag. Tomaž Ambrožič NTF-Ocldelek za geotehnologijo in rudarstvo, Ljubljana cloc.dr. Bojan Stopar FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 1997-10-22 Pripravljeno za objavo: 1997-10-22 Izvleček Z opazovalno mrežo ugotavljamo premike in deformacije površja, ki je ogroženo z mdarskimi deli v jamah. Prikazane so testne meritve p1i uvajanju tehnologije GPS-ja v obstoječo terestrično mrežo v velenjskem premogovniku. Ključne besede: GPS-izmera, klasična izmera, opazovalna mreža, transf ormaczj a Abstract The aim of the observational geodetic network is to detect the movements and cleformations of the Earth's swface threatened by subtemmean mining. This article describes test measurements upon the introduction of GPS technology in the existing ten·estrial observational network at the Velenje coal mine. Keywords: GPS measurements, observational network, ten-estrial measurements, transformation 1 UVOD Opazovalna mreža je nedeljiva celota vseh znanstvenih, strokovnih in tehnoloških raziskovalnih, merskih, organizacijskih in drugih aktivnosti pri projektiranju, izmeri, obdelavi, tolmačenju, arhiviranju in posredovanju prostorskih in časovnih geometričnih in drugih podatkov in parametrov o oblikovanju površinske ugreznine nad rudarskimi jamskimi pridobivalnimi deli. Tvori prvo in objektivno izhodišče za proučevanje rušnih procesov v spodkopanih hribinah, povzroča pa jih rudarjenje. To predstavlja rudarsko škodo znotraj rudarskega merjenja in sorodnih rudarskih in geotchničnih specialnosti. Z merskimi točkami opazovalne mreže moramo dovolj gosto in enakomerno pokriti nestabilno površinsko ugreznino, izhodiščne točke mreže pa morajo biti vgrajene na stabilnem terenu zunaj vplivnega območja trenutno aktivnih in bodočih rudarskih del. Pravilno zasnovana in dolgoročno uporabna mreža je torej usodno povezana z opazovanim (raziskovalnim) objektom, njegovo preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 2 POVRŠINSKA OPAZOVALNA 1nu,,c,n.,·n,_ a sliki 1 je prikazan pridobivalni prostor Rudnika lignita Velenje (sklenjena lomljena črta), ki pokriva celotno nahajališče premoga. Gospodarno pridobivanje geološko mladega nizkokaloričnega premoga je odvisno od uporabe visokoproduktivne (lastne velenjske) odkopne metode (brez zasipa), kar povzroča intenzivno degradacijo spodkopanih površin. O tem pričajo Škalsko, Velenjsko in Šoštanjsko (Družmirsko) jezero, ki so površinske ugreznine nad območji koncentriranega odkopavanja, napolnjene z vodo (potoki, padavine). Slika 1 Varno odkopavanje na teh območjih pa (splošna okoljevarstvena problematika, predvsem preprečevanje vplivov rudarjenja na industrijske, stanovanjske, komunikacijske in druge objekte na obrobju ugreznin) je možno le pri ustreznem poznavanju rušnih procesov. To omogoča načrtovano odkopavanje in napovedovanje njegovih posledic na površino, ustrezno ukrepanje ter optimalno skrb za okolje. Vse take prognozne metode pa temeljijo na sintezi opazovalnih podatkov o obstoječih ugrezninah. Prostorsko opazovalno mrežo tvorita tlorisna kotno-dolžinska in nivelmanska mreža. Slednja je zadovoljiva in je tu ne obravnavamo. Na sliki 1 je izrisano ogrodje tlorisne mreže, ki sicer obsega kakih 150 točk. Osnovna mreža povezuje predpostavljeno stabilne izhodiščne točke oziroma stranice severno in južno od rudniškega prostora. Neugodna geometrična zgradba mreže je posledica topografskih danosti. Obrobne točke so umaknjene iz nestabilne ravne kotline na stabilnejša obrobna območja. Slednja so gozdnata, kar onemogoča mersko povezavo med sosednjimi točkami, ampak je ta dosegljiva le prek osrednjega ugrezninskega predela. Rezultat so terminske izmere slabše natančnosti. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 Potrebno natančnost, zanesljivost in gospodarnost terminskih izmer prostorske opazovalne mreže se da doseči z racionalno kombinacijo satelitskih GPS-jev in terestričnih dolžinskih, kotnih in nivelmanskih meritev. Potrebna sredstva za nabavo ustrezne instrumentalne opreme so sorazmerno velika in jih lahko opravičimo le z dolgoročno zasnovanim projektom mreže. Skladno s temi zahtevami so postavljene tri izhodiščne točke mreže 11A, 12A in 2S3A na geološko stabilnih vrhovih v zadostni oddaljenosti od sedanjega in bodočega (zahodnega) nestabilnega eksploatacijskega območja. V skladu z rudarsko zakonodajo imajo te tri točke položaj določen v državnem koordinatnem sistemu. Naslednji korak je bila izvedba GPS-izmere izbranih točk obstoječe opazovalne mreže in primerjava GPS-mreže s terestrično izmero delno iste mreže. 3 GPS-OPAZOVALNA MREŽA 97 GPS-pazovanja smo izvedli s šestimi GPS-sprejemniki; trije so tipa Trimble 4000 SSE in trije Trimble 4000 SSi. To so dvofrekvenčni geodetski GPS-sprejemniki z možnostjo sprejemanja C/A kode, faze nosilnega valovanja in s tehniko navzkrižne korelacije generiranja P kode. Sprejemniki so 9 kanalni, kar omogoča istočasen sprejem signala iz 9 satelitov na obeh frekvencah. GPS-izmera mreže je bila izvedena z relativno statično metodo izmere na skupno 14 točkah. Opazovali smo v 8 serijah s 6 sprejemniki in v dveh serijah s 3 sprejemniki. Serije so trajale po 3,5 ure z registracijo satelitskega signala nad višinskim kotom 15°, vsakih 15 sekund. Podatke opazovanj smo obdelali s programskim paketom GPSurvey. Za izhodiščno točko mreže GPS-ja smo izbrali točko 12A Ljubela. Tej točki in točkama 11A Jerič in 2S3A Skorno smo predhodno, z navezavo GPS-ja na geodinamične točke in točke EUREF-a e v tem delu Slovenije, določili koordinate v koordinatnem sistemu ITRF 94. Podatke opazovanj smo obdelali z uporabo natančnih efemerid CODE tirnic GPS satelitov. Skupaj je bilo obdelanih 44 linearno neodvisnih vektorjev, ki smo jih izravnali v mreži GPS-ja. Izravnani položaji točk mreže so določeni relativno na izhodiščno točko 12A. Ugotovili smo, da opazovanja ne vsebujejo grobih pogreškov. Rezultat izravnave GPS-opazovanj so izravnane geodetske koordinate (geodetska širina <.p, geodetska dolžina 'A in elipsoidna višinah) točk mreže, s podatkom o natančnosti položajev točk. Na sliki 2 je prikazana geometrija GPS-mreže in absolutne 95-odstotne elipse pogreškov. 4 OPAZOVALNA TERESTRIČNA MREŽA 97 ajprej nekaj besed o geometriji terestrične mreže. Ta je s stališča načrtovanja mreže precej slaba in izjemno neugodna za doseganje večje natančnosti določitve koordinat točk. Pogojena je z velikimi razsežnostmi vplivnega območja odkopavanja, ki je večinoma pokrito z jezeri, z reliefom, naselji in gozdom, ki preprečujejo medsebojno vidnost točk. Kolikor toliko lepo obliko ima t. i. osnovni trikotnik 2S3A-11A-12A. Točke so stabilizirane z betonskimi stebri na stabilnem terenu zunaj vplivnega območja odkopavanja. Zato bi lahko te točke definirale dolgoročni (stabilni) datum terestrične mreže. Ker smo želeli čim boljše izmeriti ta trikotnik, smo bili prisiljeni uporabiti poleg betonskih stebrov še pomožna stojišča. Poleg osnovnega trikotnika pa smo v terestrično izmero vključili še nekaj točk osnovne rudniške mreže, ki so prav tako stabilizirane z betonskimi stebri. Tako je Geodetski vestnik 41 (1997) 4 izmero sestavljalo 9 stebrov in 5 pomožnih točk. Izmerili smo 64 smeri in 61 dolžin. Pri meritvah smo uporabljali komparirani totalni postaji Lcica TDM5000 in TC2002 z vsem potrebnim dodatnim kompariranim instrumentarijem. Smeri smo opazovali najmanj v dveh girusih. Sredine smeri iz vseh girusov so šte v izravnavo. Ko smo merili dolžine, smo istočasno registrirali tudi meteorološke pogoje pri stojišču instrumenta in pri vizirani točki. To poudarjamo zato, ker gre več kot 40 odstotkov vizur čez jezera. Nad jezeri pa ne poznamo razmer, v katerih potuje žarek. Za svetlobno valovanje velja: dD = (-0,38 cip + 0,98 dt + 0,06 dtm ) "' 10·6 D kjer je: D dolžina [m], p - tlak [torr], t - suha temperatura [0 C] in trn - mokra temperatura [0 C]. MERILO MREŽE 1 511 1101m 1j1„1j11" MERILO ELIPS POGREŠKOV O 5mm Lu...uJ Slika 2 112A Vidimo, da nepoznavanje temperature na eno stopinjo Celzija natančno pomeni milimetrski pogrešek kilometrske dolžine. V naši mreži pa znašajo povprečne dolžine čez jezera med 3 in 5 km. Tako bi bilo upravičeno in potrebno poznati vsaj temperaturo na celotni poti potovanja žarka in ne samo na krajnih točkah. Po izvedbi vseh meteoroloških, geometričnih in projekcijskih redukcij smo izračunali dolžine na ničelni ravni v modulirani GK-projekciji, ki smo jih uporabili v izravnavi. Vsem smerem smo pred izravnavo dodelili uteži enake vred.nosti. Uteži za dolžine so bile obratnosorazmerne dolžinam. Mrežo smo izravnali kot prosto ([pvv]=min. in Geodetski vestnik 41 ( 1997) 4 [pvv]=min.), s programom GeM3, avtorja mag. Tomaža Ambrožiča. Mrežo smo izravnali na Besselovem elipsoidu. Rezultat izravnave so ocenjene koordinate točk mreže in 95-odstotne elipse pogreškov, ki jih prikazujemo na sliki 3. MERILO MREŽE 1 511 1iUm l111il111if MERILO ELIPS POGREŠKOV 1 1Dmm l...w..J...tJ Slika 3 5 PRIMERJAVA IN Izravnane koordinate točk GPS-mreže smo nazadnje primerjali z uradno veljavnimi koordinatami točk terestrične mreže. Primerjavo smo izvedli na osnovi 9 identičnih točk v obeh mrežah s prostorsko 7-parametrično transformacijo z upoštevanjem dejanske natančnosti posameznih koordinatnih komponent točk v obeh mrežah z računalniškim programom PROTRA, avtorja dr. Bojana Stoparja. Transformacija je izvedena v 3D-prostoru, kar pomeni, da smo morali pridobiti geometrijske 3D-koordinate točk terestrične mreže, ki jih lahko pridobimo samo z upoštevanjem ustreznih geoidnih višin. Geoidne višine smo izračunali s programom SLO, avtorja dr. Tomislava Bašiča, Geodetska fakulteta Zagreb, ki omogoča interpolacijo relativnega geoida na območju Slovenije. Rezultat transformacije so odstopanja na skupnih točkah mreže, ki jih lahko obravnavamo kot lokalno neskladnost obeh koordinatnih sistemov. Odstopanja na identičnih točkah obeh mrež so v preglednici l. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 ·. ... Točka Odstopanja ·.· .. · ... .... )'[m] . •· .•..... X[mJ .. •. ..... .•.. ....... hŠmJ . ..... 00GB -0,0022 -0,0134 0,0295 oouz 0,0049 0,0079 -0,2170 011A -0,0057 -0,0022 -0,0887 012A 0,0000 -0,0217 -0,0075 013A 0,0056 -0,0059 -0,0030 026Z 0,0371 0,0099 0,1550 0S5A -0,0200 0,0458 0,0199 2S3A -0,0070 0,0435 0,0314 367A 0,0036 0,0035 0,0805 I'reJ?le1tm1:a 1 6 vzpostavitvijo opazovalne geodetske mreže v koordinatnem sistemu ITRF se ponuja možnost obravnave nestabilnega območja v okolici Rudnika lignita Velenje v visokonatančnem in stabilnem koordinatnem sistemu. Najenostavnejši način za vzpostavitev takega koordinatnega sistema predstavljajo GPS-opazovanja. Prehod s starega lokalnega koordinatnega sistema v novi koordinatni sistem pa je možen samo s transformacijo obstoječega sistema v novi sistem na osnovi identičnih točk, ki mora biti izveden, zaradi lokalne nestabilnosti točk z istočasno izmero v obeh sistemih. Predstavljeni izmeri v obeh sistemih in njuna medsebojna primerjava s transformacijo v lokalni koordinatni sistem predstavljata enega od prvih korakov do dejanske uvedbe stabilnega koordinatnega sistema na nestabilnem območju rudarjenja. Zahvala pomoč in uporabljene podatke se zahvaljujemo sodelavcem Jamomerske Rudnika lignita Velenje in Geodetski upravi Republike Slovenije. Literatura: Ambrožič, T., Navodila za uporabo programa GeMJ, ver3.2. Intema izdaja. Ljubljana, 1997 Caspmy, W F., Concepts of Network and Deformation Analysis. School of Surveying, The University of New Soitth Wales, Kensington, 1988 Hofmann-Wellenhof B., Lichtenegger H., Collins J., GPS Theory and Practice. Third, revised edition, Springer-Verlag, Wien, New York, 1994 Kratzsch, H., Mining Subsidence Engineering. Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg, New York, 1983 Medved, M., Prispevek k poznavanju degradacije okolja pri jamskem pridobivanju debelih slojev premoga. Doktorska disertacija. Ljubljana, FNT Montanistika, 1994 Pelze1; H., (Edit.), Geodaetische Netze in Landes- und Ingenieurvermessung. Konrad Wittwe1; Stuttgart, 1980 Stopa,; B., Računalniški program za transformacijo tridimenzionalnih koordinatnih sistemov PROTRA. Intema izdaja. Ljubljana, 1997 · Geodetski vestnik 41 (1997) 4 Stopm; B., Sanacija astrogeodetske mreže Slovenije z GPS meritvami. Doktorska disertacija. Ljubljana, FAGG OGG, 1995 Wolf, H., Ausgleichungsrechnung nach der Metode der kleinsten Quadrate. Duemmler, Bonn, 1968 Recenzija: Dušan Miškovic profdr. Florjan Vodopivec Geodetski vestnik 41 (1997) 4 1 1 f i i f f 1 1 i i i f. PS IN DGPS V DRŽAVAH SREDNJE EVROPE profdr. Florjan Vodopivec, doc.dr. Bojan Stopar FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 1997-10-14 Pripravljeno za objavo: 1997-11-18 Izvleček GPS (Globa[ Positioning System) predstavlja za geodezijo sredstvo za določanje položaja, ki glede natančnosti in cene meritev nima primerjave z obstoječimi merskimi tehnikami. Nekatere GPS-merske tehnike že lahko obravnavamo kot klasične, pojavljajo pa se še nove. To velja predvsem za DGPS (diferencialni GPS), kije sicer dobro poznan, ni pa še v široki praktični uporabi. V nekaterih dlŽavah Srednje Evrope je DGPS že vsakdanja praksa, v nekaterih je še popolnoma neznana tehnologija. Namen prispevka je ugotovitev stanja na področju uporabe tehnologije GPS-ja in DGPS-ja v dlŽavah Srednje Evrope in poskus podati enoten način uporabe tehnologije DGPS-ja na območju držav Srednje Evrope. Ključne besede: DGPS (diferencialni GPS), GPS (Globa! Positioning System), Srednja Evropa Abstract GPS (Globa! Positioning System) is a positioning tool which with regard to accuracy and price has no competitor amongst the existing measurement techniques. Some of the GPS measuring techniques may already be considered classical measurements and some new techniques are stil! appearing. This holds true especially in the case of DGPS which is widely lcnown, but has not come into wide practical use. In some Central European countries, the DGPS positioning technique is used in everyday practice, but in others it is almost unlcnown. The purpose of this paper is to establish the state of the art of GPS and especially DGPS in Central European countries and to attempt to define a unifonn mode DGPS use. in Central European countries. Keywords: Central Europe, DGPS (Diferential GPS), GPS (Globa! Positioning System) 1 UVOD Geodezija je znanost, ki svoje meritve opravlja z natančnostjo, ki je drugim strokam večinoma nedosegljiva. Že od najstarejših začetkov geodezije je bila vodilna na področju najnatančnejših meritev, ko je Eratosten v starem Egiptu določil velikost Zemlje z izjemno natančnostjo. Geodezija je vedno uporabljala najnovejše Geodetski vestnik 41 (1997) 4 znanstvene dosežke na področju precizne mehanike, optike in v zadnjem času elektronike, geodetski merski instrumenti pa se neprestano razvijajo in izpopolnjujejo. Ta razvoj pa ni linearen, ampak slikovit. Oglejmo si na primer razvoj teodolita. Kot prvi je Snelius leta 1615 izmeril triangulacijo s četrtino lesenega kroga z radijem 8,5 metra. Prva izboljšava je bila cclokrožna razdelba z diopterjem, nadalje pa uvedba daljnogleda, uvedba nonija, stekleni mikrometri, optična grezila, itd., kompenzatmji, digitalno čitanje - kodirano ali inkremcntalno, avtomatska registracija. pojavom umetnih zemeljskih satelitov se je začelo novo obdobje v merski tehniki področju geodezije. Nezanesljive zvezde (vidne samo v jasnih nočeh) so zamenjali umetni sateliti, ki so prisotni 24 ur na elan. Od prvih začetkov z nezanesljivimi sateliti in ne najbolj natančnimi Dopplerskimi merjenji imamo danes vsesplošno uporabna sistema, ameriški GPS in ruski GLONASS. Sistema sta upm:abna v vrsti strok: od navigacije do najnatančnejših meritev v geodeziji. Za bodočnost satelitskih navigacijskih sistemov se ni treba bati, saj je njihova uporaba že tako razširjena, da si, v normalnih varnostnih razmerah, ni mogoče predstavljati njihove izključitve. Po drugi strani pa postaja realnost tudi ideja o samostojni ali dopolnilni mreži satelitov za območje Evrope in Afrike (EGNOS - European Geostationary N avigation Overlay Service ). Glede na široko uporabo GPS-ja v vrsti strok ima sistem pred seboj še lepo bodočnost. Nujno pa je, da tudi geodeti raziščemo možnosti uporabe opazovanj GPS-ja in tako dosežemo, da bodo te meritve čim natančnejše, hitrejše in cenejše. Če je bil GPS v začetku na področju geodezije namenjen predvsem določanju osnovnih geodetskih mrež in kmalu nato geodinamičnim raziskavam, je danes njegova uporaba razširjena do detajlne topografske in katastrske izmere in geodezije v inženirstvu. 2 SPLOŠNO O GPS-ju ][N DGPS-ju Signal GPS je kompleksen in zato tudi večstranski. Oddan je na dveh nosilnih valovanjih Ll in L2, kar omogoča odstranitev vpliva ionosfere na signal, s pomočjo Dopplerjevega pojava pa omogoča tudi zelo natančno določanje hitrosti sprejemnika (navigacifa na morju in kopnem). Satelitski signal je kodiran z dvema kodama. Prva koda je koda C/A, ki jo pogosto obravnavamo kot SPS (angl.: Standard Position Service ), ki je namenjena civilni uporabi. Druga koda je koda P, ki je definirana tudi kot PPS ( angl.: Precise Position Service ). Ta koda je namenjena samo pooblaščenim vojaškim uporabnikom. SPS omogoča v 95 odstotkih primerov določitev horizontalnega položaja 100 min 156 m v višini. PPS omogoča za faktor 10 višjo natančnost. V splošnem je natančnost določitve položaja s pomočjo opazovanj GPS-ja odvisna od razporeditve opazovanih satelitov v trenutku opazovanj, od tipa opazovanj ( opazovanje faze ali kode nosilnega valovanja), od kakovosti sprejemnika in od števila opazovanj. Za civilne uporabnike pa je satelitski signal še dodatno degradiran, pri čemer je prva metoda t.i. selektivne uporabnosti (Selective Availability-S/A) in druga metoda onemogočanje dostopa nepooblaščenim uporabnikom do satelitovega signala (Anti Spoofing-AS). Oba načina degradacije neposredno vplivata na določitev absolutnega položaja. določitvi položaja na osnovi GPS-opazovanj ločimo: • določanje absolutnega položaja • določanje relativnega položaja. Geodetski vestnik 41 ( 1997) 4 V obeh primerih pa lahko določamo položaj: o mirujočih objektov - statična opazovanja o premičnih objektov - kinematična opazovanja. Pri določanju absolutnega položaja določamo položaj ene točke v globalnem koordinatnem sistemu. Pri določanju relativnega položaja določamo relativni položaj dveh ali več točk. Statična opazovanja so tista, pri katerih sprejemniki med opazovanji mirujejo, v kinematičnem načinu pa opravljamo opazovanja tako, da se eden od sprejemnikov premika. Najnatančnejša med vsemi so statična relativna opazovanja, ki omogočajo doseganje natančnosti relativnega položaja do 10-8 x d in več. Glede pogojev opazovanj so kinematična opazovanja zahtevnejša od statičnih opazovanj. Visoko (centimetrsko) natančnost pa v idealnih pogojih omogočajo samo sprejemniki, ki imajo možnost sprejema faze nosilnega valovanja. Zaradi obeh postopkov degradacije natančnosti položaja, ki vplivata na natančnost absolutnega položaja, pridobljenega v realnem času, se je razvila še metoda · diferencialnega GPS-ja (DGPS). Po načinu praktičnih opazovanj je to metoda, ki je bližje določanju absolutnega položaja, v načelu določitve položaja pa je bližje določanju relativnega položaja. DGPS zahteva namreč za določitev položaja istočasno sprejemanje satelitskega signala z najmanj dvema GPS-sprejemnikoma. Od obeh sprejemnikov je eden referenčni, postavljen na točki z znanim položajem v koordinatnem sistemu WGS-84. Osnova DGPS-ja je primerjava znanega položaja referenčnega sprejemnika s trenutnim položajem referenčnega sprejemnika. Iz te razlike se lahko izračunajo razlike med pravilnimi in trenutnimi razdaljami med referenčnim sprejemnikom in sateliti in opazovanimi psevdorazdaljami ter njihove spremembe v času. Razlike razdalj in njihove spremembe se nato uporabijo kot popravki opazovanih razdalj od satelitov od premičnega sprejemnika. Na območju s premerom približno 300 km lahko na tak način dosežemo nekajmetrsko natančnost položaja. Poleg relativno cenenega sprejemnika GPS-ja potrebujemo še radijsko povezavo, s katero izvedemo prenos popravkov z referenčnega na mobilni sprejemnik. Enostavnost uporabe in cenenost opreme pa sta razloga za relativno široko uporabo opazovanj v načinu DGPS-ja. Položaje točk v načinu DGPS-ja lahko določamo tudi z naknadno obdelavo shranjenih opazovanj . . v zadnjem času se poleg določanja položaja z DGPS-jem, ki temelji samo na določanju položaja na osnovi popravkov psevdorazdalj, razvijajo tudi metode določitve položaja, ki vključujejo tudi merjenje faze nosilnega valovanja. Te metode omogočajo doseganje natančnosti položaja v okviru nekaj cm v realnem času in so namenjene v prvi vrsti potrebam geodetov. S temi metodami je postal GPS uporaben na številnih področjih, kjer do tedaj ni bil, to pa so predvsem topografska in katastrska izmera, inženirska geodezija ... Prednost metod je v tem, da pridobimo podatek o položaju in o njegovi natančnosti že med delom na terenu, ne pa šele po obdelavi podatkov. Skupno ime za te postopke je High Precision Real Time Positioning Service. 3 GPS IN DRŽAVNI KOORDINATNI SISTEM Pri vseh nalogah določanja položaja na osnovi opazovanj GPS-ja pridobimo položaj v globalnem koordinatnem sistemu. Za uporabo teh položajev v Geodetski vestnik 41 (1997) 4 državnem koordinatnem sistemu pa moramo te položaje transformirati v državni koordinatni sistem. Običajno so državni koordinatni sistemi precej slabše kakovosti, koJ so sistemi, v katerih je bil na osnovi GPS-opazovanj položaj prvotno določen. Prav tako je treba za uspešno vključevanje GPS-opazovanj v državni koordinatni sistem poznati obliko ploskve geoida, ki v veliko primerih ni poznana z zadovoljivo natančnostjo. To pomeni, da z vključitvijo (na osnovi opazovanj GPS-ja) pridobljenih položajev v državni koordinatni sistem v veliki meri poslabšamo njihovo kakovost. Kakovost položaja, določenega z GPS-opazovanji, v državnem koordinatnem sistemu torej združuje nepravilnosti državnega koordinatnega sistema in kakovostjo na osnovi GPS-opazovanj določenega prvotnega položaja. a bi izboljšali obstoječe državne koordinatne sisteme, številne države ( ali pa so jih že) nove referenčne koordinatne sisteme, ki bodo uporabni v bodoč~. Ker pa je treba zagotoviti povezavo teh sistemov z obstoječimi državnimi sistemi, se vzpostavitev novih sistemov izvaja na identičnih točkah obstoječih državnih koordinatnih sistemov. V praktično vseh primerih poteka to vzpostavljanje na podlagi GPS-opazovanj in predvsem v okviru nacionalnih projektov za vzpostavitev evropskega referenčnega sestava EUREF-a (European Reference Frame ). 4 PREGLED SREDNJE EVROPE er se GPS-opazovanja na veliko uporabljajo na vseh področjih geodezije in ker i splošno sprejetih in veljavnih pravil glede uporabe opazovanj GPS-ja, je tudi veliko različnih terenskih postopkov, merskih tehnik, načinov obdelave opazovanj, načinov oblikovanja geodetskih mrež z izračunanimi vektorji, načinov uporabe na osnovi teh opazovanj pridobljenih položajev točk v obstoječih državnih koordinatnih sistemih. ato smo med državami Srednje Evrope izvedli anketo o trenutnem stanju na tem področju v posameznih državah. Tako je tudi ta prispevek povzetek odgovorov predstavnikov Srednjeevropskih držav na vprašalnik, ki smo ga poslali vsem Srednjeevropskim državam. Na vprašalnik smo dobili tri podrobne odgovore od predstavnikov iz Italije, Poljske in Nemčije. Odgovorov ostalih Srednjeevropskih držav nismo pridobili, zato smo poskušali pridobiti odgovore iz druge razpoložljive literature. Vprašanja so sestavljena tako, da bi pridobili pregled stanja državnih geodetskih mrež, stanja državnih GPS mrež ter načine bodoče uporabe opazovanj GPS-ja ter načine obdelave in uporabe teh opazovanj v državnem koordinatnem sistemu. so združena v tri skupine, in sicer: O stanju državne mreže in GPS-mreže ter stanju geoida: - stanje in bodočnost državne geodetske mreže - stanje in bodočnost državnega GPS-ja - stanje in bodočnost geoida skupna prihodnost GPS-ja in državne geodetske mreže - bodočnost GPS-višinomerstva - ali je GPS namenjen izboljšanju obstoječe državne geodetske mreže - metode GPS-izmere (sedaj in v bodoče) pravilniki za GPS-izmero Geodetski vestnik 41 (1997) 4 pravilniki za obdelavo GPS-opazovanj - arhiviranje podatkov GPS-ja. • O permanentnih postajah GPS-ja in DGPS-ja: področja in način uporabe DGPS-postaj (sedaj in v bodoče) - področja in način uporabe permanentnih GPS-postaj, namenjenih geodet- ski stroki ( sedaj in v bodoče). • O specifičnih problemih v posamezni državi: - posebnosti geodetskih mrež - posebnosti pri uvajanju GPS-tehnologije. Odgovore na posamezna vprašanja lahko združimo v naslednje ugotovitve: • Dela na državnih horizontalnih geodetskih mrežah višjih redov so praktično povsod zaključena ali pa se trenutno ne izvajajo. Povsod je terestrična opazovanja zamenjal GPS in v bližnji prihodnosti nikjer v osnovni državni geodetski mreži ne predvidevajo izvajanja tovrstnih opazovanj, vsaj ne v večjem obsegu. / • V praktično vseh državah Srednje Evrope so izvedene izmere GPS-ja za vključitev državnih ozemelj v EUREF, ki jih je v večini primerov izvedel IfAG (Institut fuer Angewandte Geodsie ), sedaj BKG (Bundesamt fuer Kartographie und Geodaesie) iz Frankfurta, Nemčija, v sodelovanju z organizacijami v posameznih državah. Do leta 1996 so vse države Srednje Evrope začele, in nekatere tudi že končale, dela za vzpostavitev celotnih osnovnih državnih mrež GPS-ja. Točke v teh mrežah GPS-ja so v večini primerov med seboj oddaljene okoli 25 km in so namenjene izvajanju GPS-izmer v katastrske in topografske namene ter za dela v inženirski geodeziji. • V nasprotju z deli na horizonatalni geodetski mreži pa so se v zadnjem obdobju močno pospešila dela pri vzpostavitvi mednarodnih povezav nivelmanskih mrež (projekt UELN - United European Levelling Nctwork). Izvajajo se povezovanja evropskih višinskih sistemov na osnovi GPS-opazovanj, opravljenih na izbranih točkah EUREF-a, izbranih vozliščnih točkah preciznih nivelmanskih mrež in v bližini mareografov (projekt EUVN European Vertical Network). Prav tako se intenzivno izvajajo absolutna gravimetrična opazovanja, predvsem v okviru dežel Srednjeevropske inciative, in izvajajo aktivnosti za poenotenje in povezavo gravimetričnih sistemov v Srednje- in Vzhodnoevropskih državah z evropsko gravimetrično mrežo (projekt UEGN - Unified Eurepean Gravity Network). Na podlagi pridobljenih podatkov ter s povezovanjem GPS-točk z državno višinsko mrežo se izboljšujejo obstoječe različice geoidov in kvazigeoidov. Trenutna natančnost geoidov in kvazigeodov je v praktično vseh državah Srednje Evrope velikostnega reda do 0,15 m. • Skupna prihodnost državnih geodetskih mrež in GPS-mrež še ni jasno opredeljena. Verjetno st; bodo državni koordinatni sistemi v prihodnosti naslonili na globalne koordinatne sisteme. Da pa bo globalni koordinatni sistem enostavno dosegljiv običajnemu uporabniku državnega koordinatnega sistema, so predhodno nujno potrebne aktivnosti opisane v predhodnih dveh Geodetski vestnik 41 ( 1997) 4 '! alinejah. Verjetno pa je prihodnost klasično definiranih državnih geodetskih mrež definirana tudi z ugotovitvijo, podano v prvi alineji. o Prav tako kakor je skupna prihodnost klasično definiranih mrež in GPS-mrež odvisna predvsem od kakovostne povezave med obema, je tudi bodočnost uporabe GPS-višinomerstva odvisna od kakovosti geoida na posameznih področjih. Ta način uporabe GPS-opazovanj še ni popolnoma opredeljen. o Namen vzpostavljanja državnih GPS-mrež ni v izboljševanju obstoječih državnih geodetskih mrež, pač pa se GPS-mreže (globalni koordinatni sistemi) vzpostavljajo tudi neodvisno od obstoječih državnih geodetskih mrež (razen nujnih povezav za potrebe transformacij med mrežama in ugotavljanja kakovosti obstoječih državnih geodetskih mrež). Primerno število identičnih točk, določenih v obeh sistemih lahko bistveno izboljša rezultate transformacije (pogosto nehomogenih) državnih koordinatnih sistemov v kakovostne sisteme, zato je ponekod vzpostavljanje GPS-mrcž izvedeno na velikem številu točk v državnih terestričnih koordinatnih sistemih. o Kot primerne metode za GPS-izmero imamo lahko vse obstoječe metode GPS-izmere, od statične do kinematične metode. V bližnji prihodnosti bodo verjetno metode DGPS-ja način določitve položajev točk (v realnem času ali pa z naknadno obdelavo opazovanj) v številnih nalogah nadomestile sedaj prevladujoči statično in hitro statično (fast-static) metodo izmere. o Pravilniki za GPS-izmero so v nekaterih državah že pripravljeni, v nekaterih so v pripravi oziroma obstojajo v obliki priporočil, v nekaterih državah pa ni pravil za izmero GPS-jev. Številne tehnike in načini določitve položajev točk sami ne zagotavljajo tudi kakovostno opravljene izmere, zato bo treba verjetno (po zgledu pravilnikov za terestrično izmero) pripraviti ustrezne pravilnike, ki bi zagotavljali ustrezno kakovost opravljenih nalog. o Poleg same izmere pa je za ustrezno kakovost položajev točk potrebna tudi ustrezna obdelava GPS-opazovanj, ki praktično nikjer ni predpisana. Verjetno ni smiselen način v podajanju ustreznega programa za obdelavo GPS-opazovanj, ali za izravnavo GPS-mrež (čeprav so rezultati običajno močno odvisni od uporabljenega programa). Verjetno je treba definiranje ustreznih računskih kontrol, ki morajo biti uspešno opravljene, tako pri izravnavi GPS-vektorjev, kot tudi pri kontroli notranje kakovosti GPS-mrež (če imamo opazovanja opravljena v GPS-mreži), načinu povezave na elane točke in kontroli zunanje kakovosti GPS-mrež. o Načini shranjevanja GPS-opazovanj so tudi različno urejeni, od organiziranega arhiviranja v pooblaščenih državnih organizacijah do popolnoma internega shranjevanja v izvajalskih organizacijah. Ker so lahko korektno izvedena opazovanja v prihodnosti dragocena, bi bilo treba definirati in strogo izvajati arhiviranje opazovanj, ki bi lahko imela zgodovinsko vrednost (npr. na geodinamično zanimivih območjih ... ). o V praktično vseh državah načrtujejo ali pa že izvajajo permanentna GPS-opazovanja. V prvi vrsti so to permanentna GPS-opazovanja za potrebe definiranja globalnih koordinatnih sistemov, npr.: ITRF (International Terrestrial Reference Frame ), EUREF, za potrebe spremljanja globalne IGS (International GPS service for Geodynamics) in regionalne geodinamike: Geodetski vestnik 41 ( 1997) 4 CERGOP (Central Europcan Rcgional Gcodynamic Project), ... za potrebe določanja natančnih tirnic GPS-satclitov, ki jih pripravljajo različne institucije, npr.: CODE (Center for Orbit Determination in Europe) ... V novejšem času postaja aktualno tudi uvajanje permanentnih GPS-postaj, namenjenih diferencialnemu GPS-ju (DGPS) in pa vzpostavljanje permanentnih GPS-postaj, namenjenih geodetskim potrebam. Te postaje bodo večinoma med seboj ločene, čeprav lahko ena služi obema namenoma. Ti tipi permanentnih GPS-postaj bodo ( ali že) delovali v povezavi z radijskimi oddajniki, prek katerih bodo oddajani ustrezni GPS-popravki, najpogosteje v formatu RTCM 2.1. Širša uporaba permanentnih GPS-postaj je za sedaj predvidena predvsem na področjih večjih mest in v priobalnih območjih. Plačilo tovrstnih uslug se predvideva s plačevanjem posameznih storitev ali naročnine za določeno časovno obdobje. o Vsaka država ima svoje posebnosti glede obstoječih državnih geodetskih mrež, svoje posebnosti pri uvajanju GPS-opazovanj v opazovanja v geodetsko prakso in širšo uporabo, ki so povezane predvsem s posebnostmi (kakovostjo) obstoječih državnih geodetskih mrež. Povzetek odgovorov na zgornja vprašanja je bil pripravljen na podlagi razpoložljivih virov, in kot smo omenili, odgovorov samo nekaterih držav na zastavljena vprašanja. Ker so razpoložljivi viri nekoliko starejši, nismo predstavili odgovorov na posamezna vprašanja z navajanjem posameznih držav, ampak samo najsplošnejši povzetek naših zaključkov. na pregled stanja v državah Srednje Evrope ter glede na predstavljene in razpravo na Simpoziju o DGPS-ju v inženirski in katastrski izmeri praksa in izobraževanje, lahko strnemo potrebno dejavnost vladnih institucij in univerz srednjeevropskih dežel v naslednje predloge (simpozij je bil organiziran v okviru Delovne skupine o univerzitetnih standardih Sekcije Geodezija v okviru Srednjeevropske iniciative od 25. do 27. avgusta 1997 pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani in Slovenskega nacionalnega komiteja Mednarodnega združenja za geodezijo in geofiziko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo): o zagotoviti je treba servis DGPS-ja za vse uporabnike na območju dežel srednje Evrope, upoštevajoč GPS, GLONASS in EGNOS, o zagotoviti je treba podporo pravilni uporabi DGPS-ja na različnih področjih, od geodezije in kartografije do navigacije, o zagotoviti je treba standarde za različne ravni uporabe DGPS-ja, o poenotiti je treba obstoječe standarde za različne ravni zahtevane natančnosti položajev, določenih na osnovi DGPS-ja. Glede na pregled stanja pri uporabi GPS-opazovanj v geodeziji lahko ugotovimo, da potrebujemo standarde za izvedbo in obdelavo GPS-opazovanj, ter postopke za uporabo na osnovi GPS-opazovanj pridobljenih položajev geodetskih točk v obstoječih državnih koordinatnih sistemih. S ZAKLJUČEK ,.,.~uu,,1-,~ reševanja problemov pri uvajanju GPS-opazovanj v geodezijo in na druga področja za države Srednje Evrope ne bo, dokler bodo obstajale razlike v Geodetski vestnik 41 (1997) 4 obstoječih državnih koordinatnih sistemih oziroma dokler bodo državni koordinatni sistemi obstajali, čeprav so v geografskem smislu relativno blizu. Korak pri odpravi včasih zelo velikih (navigacijskih) problemov, ki nastopijo pri potovanju prek državnih meja, bo odpravil enotni referenčni koordinatni sistem za Evropo, enotno višinsko izhodišče za celotno Evropo in enoten evropski geoid enakomerne natančnosti. Verjetno pa bodo vsi ti problemi tudi dejansko odpravljeni, ko bodo odpravljene meje med državami, kar pa verjetno ne bo tako kmalu. Izkazalo se je, da je geodezija ena od ved, ki najlažje, čeprav ima sama pri tem tudi težave, premaguje državne meje. Pripravljenost za mednarodno sodelovanje na tem področju pa je velikokrat izkazana tudi z namenom siceršnjega sodelovanja, zato lahko upamo, da je dobra volja držav pri sodelovanju na področju geodezije dober znak, da se bo · sodelovanje nadaljevalo tudi na drugih področjih. Literntlllrn: Adam, 1 etall, National Report of Hungary on EUREF Activities in 1994-95 Baran, L. W, Zielinski, J. B. Realization of the GPS Primary Network for Poland - Status Report Bilajbegovič, A., M. Solarič, National Report of Croatia Engelhart, G., E. Rausch, German GPS Reference Network (DREF) Hoeggerl, N, National Report of Austria IAG, Section I - Positioning, Commision X - Globa! and Regional Geodetic Networks, Subcommission for Europe (EUREF) Publication No. 4, Report on the Symposium of the IAG Subcommision for the Eurepean Reference Frame (EUREF) Held in Helsinki 3.-6. May 1995, Reports of the EUREF Technical Working Group, Veroeffentlichungen der Bayerischen Kommision fuer die intemationale Erdmessung bei der Bayerischen Akademie der Wissenschaften. Astronomisch-Geodaetische Arbeiten. Heft Nr. 56, 1995 IfAG, Domače strani na WWW, http://www.ifag.de in http://gibs.leipzig.ifag.de. Kosteleclcy, ]., 1 Šimek, EUREF and its Evolution in the Czech Republic Pesec, P., The Concept of Permanent GPS Stations in Austria. Present Status and Plans Pismeni odgovori na vprašanja o stanju in bodočnosti uvajanja GPS opazovanj Priam, Š., National Report of Slovakia Proceedings of the EGS Symposium G 14 "Geodetic and Geodynamic programmes of the CEI ( Central Eurepean Initiative) ''. XXII General Assembly of the European Geophysica/ Society, 21.-25. April, 1997, Vienna, Austria, Reports of Geodesy, IG&GA WUT, No. 3 (26), Warsaw, 1997 Seeger, H., The Current Status and Perspectives of EUREF Seeger, H. et ali, National Report of Gennany Sledzinski, l., Central Central Eurepean Initiative (CEI)-Organisation and Programme of the Intemational Cooperation in Geode.'>)! and Geodynamics Recenzija: dr. Miran Kuhar dr. Božena Lipej Geodetski vestnik 41 (1997) 4 PREGLEDI Lastništvo v zemljiškokatastrskem in zemljiškoknjižnem operatu Izvleček V članku so navedene nekatere nedorečenosti v predpisih in v načinu dela, ki povzročajo neskladnost lastništva v zemljiškoknjižnem in zemljiškokatastrskem operatu. Zaradi neskladnosti je delo geodetske službe na prvi stopnji in pooblaščenih geodetskih izvajalcev ovirano. Novi Zakon o evidenci nepremičnin in prilagojeni Zakon o zemljiški knjigi bosta temelja za ureditev razmer. Ključne besede: lastništvo, nepremičnine, zemljiška knjiga, zemljiški kataster Abstract The article presents certain unclear points in the regulations and work method which cause ownership conflicts in the land register and land cadastre records. Conflicts have made the work of the geodetic service and authorized contractors difficult. The new law on real estate and the amended Law on the Land Register will serve as the basis for settling such claims. Keywords: land cadastre, land register, real estate, ownership UVOD Najpomembnejša naloga izpostav Geodetske uprave Republike Slovenije (izpostava GU) je vodenje in vzdrževanje zemljiškega katastra. Opredeljujeta jo Zakon o geodetski službi in Zakon o zemljiškem katastru. Pooblaščeni delavci Izpostave GU vodijo upravne postopke, povezane z zemljiškim katastrom, odločajo in rešujejo pritožbe na prvi stopnji. V zadnjem obdobju vodijo postopke od popolnih vlog do odločanja zunanji izvajalci s popolnim pooblastilom (izvajalci). V zemljiškem katastru evidentiramo le lastnike zemljišč, v zemljiški knjigi pa so vpisani lastniki nepremičnin. Pogosto ni jasno, kdo je stranka v postopkih vzdrževanja zemljiškega katastra. Zelo pomembno je, da pri mejnem ugotovitvenem postopku sodelujejo in podpišejo ugotovitveni zapisnik vse stranke v postopku - prizadeti lastniki. Odločbe o ugotovljenih spremembah katastrskih podatkov morajo biti pravnomočne in izvedljive v zemljiškokatastrskem in zemljiškoknjižnem operatu. ZEMLJIŠKOKNJIŽNI VPISI Podatke o stvarnih pravicah na nepremičninah vodi zemljiška knjiga. Nepremičnine v glavni knjigi so zemljišča, stavbe in deli stavb ter drugi z zakonom določeni objekti. Nepremičnine so vpisane v evidenčnem listu A zemljiškoknjižnega vložka. Lastninska pravica se vpisuje v evidenčnem listu B. V evidenčnih listih B ali C je vpisan imetnik Geodetski vestnik 41 (1997) 4 pravice uporabe družbene lastnine. To pravico omenja Zakon o zemljiški knjigi le v prehodnih določbah v povezavi s procesom preoblikovanja družbene lastnine. Vpisi v evidenčne liste zemljiškoknjižnih vložkov so v različnih jezikih, vpisani so z različnimi pisavami, uporabljena so bila različna navodila in listine. Zemljiška knjiga, ki jo vodi Okrajno sodišče v Ljubljani, izdaja in overja kot izpiske iz glavne knjige fotokopije evidenčnih listov zemljiškoknjižnih vložkov. Na fotokopiji z rdečo označijo dejstva, ki ne veljajo več. Stari in prometni zemljiškoknjižni vložki so izredno težko berljivi. v evidenčni list A zemljiškoknjižnega vložka Nepremičnine, spremembe podatkov o nepremičninah in odpisi ter pripisi nepremičnin z enako lastninsko pravico so vpisani v oddelek Al evidenčnega lista A zemljiškoknjižnega vložka. Podatki o nepremičnini se vpišejo na podlagi listine izpostave GU. Nepremičnina je določena s parcelno številko, površino in vrsto rabe. To pomeni, da zemljiška knjiga uporablja parcelno številko, ki je v zemljiškem katastru identifikator zemljišča, ne samo za identifikator zemljišč, temveč še za identifikator stavb, delov stavb in drugih objektov. V oddelku A2 so vpisane spremembe, zaznamovana dejstva in poočitene pravice v zvezi z nepremičninami iz oddelka Al. v evidenčni list :B zemljiškoknjižnega vložka V evidenčnem listu B so vpisani lastniki nepremičnin, ki so navedene v evidenčnem listu A. Pri solastnikih je vpisan idealni delež lastnine. Zaznamujejo se dejstva, ki vplivajo na razpolaganje določenega lastnika z nepremičnino. Poočitena dejstva omejujejo razpolaganje vsakokratnih lastnikov. Vpisi v evidenčni list C zemljiškoknjižnega vložka V ta list se vpisujejo zastavna pravica, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena, zakupna pravica, predkupna in odkupna pravica, prepoved odsvojitve in obremenitve in druge z zakonom določene pravice. Ker se lahko ti vpisi nanašajo na posamezno nepremičnino, so za postopke vzdrževanja zemljiškega katastra zelo pomembni. ZEMLJIŠKOKATASTRSKI VPISI Vse spremembe parcel, ki nastanejo s postopki vzdrževanja zemljiškega katastra, imenujemo jih tehnične spremembe, vnesemo v opisno bazo na podlagi pravnomočnih ali izvedljivih odločb. 5. člen Zakona o zemljiškem katastru nalaga geodetski službi, da evidentira nosilce stvarnih pravic na zemljiščih lastnike in imetnike pravice uporabe na osnovi zemljiškoknjižnega stanja ali sklepov sodišča (pravne spremembe). Vrst sklepov sodišča zakon ne določa. Osnovna enota za evidentiranje lastnika je parcela s svojo parcelno številko, površino, vrsto rabe in katastrskim razredom. PRIMERJAVA OPERATOV Izvajalci preverjajo vpise v zemljiškoknjižni vložek, kjer so vpisane parcele v postopku, pred terenskim delom postopka in pred izdelavo osnutka odločbe. Posebej pozorni so na vpise v oddelku Al in vpise v evidenčnem listu B. Geodetski vestnik 41 ( 1997) 4 Neskladnost parcelnih številk in površin parcel nastane zaradi neizvedenih listin izpostave GU ali zaradi napačnih vpisov na podlagi javne listine izpostave GU. Ugotovi! sem, c_!a je usklajevanje stanja v oddelku Al z zemljiško katastrskim stanjem nedokončano. Se pred nekaj leti je izpostava GU takšne probleme reševala z zamenjavo vrstnega reda odločb, z razveljavljanjem vmesnih načrtov in vpisom zemljiškoknjižnega stanja kot stanja pred spremembo v aktualni odločbi. Reševanju so se izogibali s kopičenjem pravnomočnih neizvedljivih odločb, ki pa so zelo uporabne za promet z zemljišči ali izdajo dovoljenj, še posebej takrat, ko so vnešene v opisno bazo zemljiškega katastra. 1. zgled V katastrski občini Vič so geodetski strokovnjaki izvedli parcelacijo. V ugotovitvenem zapisniku so poudarili, da je meja med parcelo v postopku in sosednjo parcelo na osnovi mirnega uživanja južneje, in ne tam, kjer je vrisana v katastrskem načrtu. Na osnovi upravnega akta so investitorji kupili parcele. Ker javna listina ni bila izvedena v zemljiški knjigi, so kupci po nasvetu pravnikov postali solastniki osnovne parcele. Vsi solastniki so na svojem zamejničenem delu zemljišča z gradbenimi dovoljenji zgradili stanovanjske stavbe. Petnajst let po parcelaciji so zahtevali objektne spremembe. Geodetski strokovnjaki so izmerili objekte. Pred izdajo odločbe i11 vrisom v katastrski načrt so preverili zemljiškoknjižno stanje in ugotovili, da je tam še vedno osnovna parcela in so naročniki njeni solastniki. Da bi bila odločba izvedljiva, so načrt parcelacije razveljavili in objekte evidentirali na osnovni parceli. Na žalost je med njimi objekt, ki je postavljen na območju med parcelno mejo v načrtu in mejo, ki so jo po uživanju ugotovili ob parcelaciji. Ta objekt je dobil parcelno številko, ki izhaja iz parcelne številke južne parcele. Sedaj posestnik tega objekta in zemljišča že nekaj let poskuša urediti pdevo. Ugotovil je namreč, da ni lastnik zemljišča pod stanovanjsko stavbo in ostalega zemljišča, ki ga je kupil pred več kot dvajsetimi leti. 2. zgled Oče je zahteval spremembo v vrsti rabe na svojih parcelah. Strokovnjaki so postopek izvedli in izdali upravni akt, ki ni bil izveden v zemljiški knjigi. Pri postopku so varčevali s parcelnimi številkami in so eno prestavili. Parcelna številka zemljišča pod stanovanjsko stavbo je postala številka zemljišča pod delčkom gospodarskega poslopja. Po smrti očeta sta sinova sklenila dedni dogovor na osnovi javne listine GU in kopije katastrskega načrta. Po petnajstih letih je izpostava GU ugotovila, da je zaradi dedovanja spremenjeno lastništvo parcel in izdala nadomestne odločbe. Odločbe so v zemljiški knjigi izvedli. Brata sta šele na osnovi hipotek ugotovila, da sta lastnika drugih zemljišč, kot so navedena v dednem dogovoru. Rešitev problemov z neskladnimi površinami je le v dopolnitvi postopkov s temeljitimi zaslišanji strank in v izdaji izvedljivih odločb. Probleme z napačno površino v Al so reševali z naznanilnimi listi. V njih so kot stanje pred spremembo uporabili zemljiškoknjižno stanje, pravilno zemljiškokatastrsko stanje so vpisali kot stanje po spremembi. Še danes se srečujemo s prepričanjem, da „ima zemljiška knjiga vedno prav". V evidenčnem listu B včasih v zadnjem vpisu piše, da je zemljišče družbena lastnina, ki jo upravlja Občina. V listu C Geodetski vestnik 41 (1997) 4 vpisa imetnika pravice uporabe ni. Po sedanjih navodilih je imetnik pravice uporabe družbene lastnine tisti, ki je podčrtan(!) pred zadnjim vpisom v listu Bin ga evidentiramo v zemljiškokatastrski evidenci. Ko je oddelek Al razdeljen na več zemljiškoknjižnih teles, je potrebna še posebna natančnost pri prebiranju vpisov v evidenčnih listih B in C. V zemljiškoknjižnem telesu I so vpisana zemljišča, v ostala telesa pa stavbe ali skupine stavb na teh zemljiščih. Idealni deleži so vpisani ločeno za vsako zemljiškoknjižno telo. Po sedanjih navodilih so vsi lastniki zemljiškoknjižnih teles evidentirani v zemljiškokatastrski evidenci. Stanovanjski zakon opredeljuje v 9. členu funkcionalno zemljišče stanovanjske hiše in funkcionalno zemljišče, ki služi več stanovanjskim hišam. V 12. členu določa, da je funkcionalno zemljišče solast lastnikov stanovanjske stavbe. Takšen način določanja lastništva povzroča izvajalcem velike težave·pri vodenju upravnih postopkov. Ker lastniki še niso imenovali upravnikov ali pa ti nimajo pooblastil za sodelovanje v upravnih postopkih, so po pojasnilu pravnikov stranke vsi lastniki delov stanovanjske stavbe. Izpostava GU včasih rešuje pripombe lastnikov zemljiškoknjižnih teles (dohodnina) z razbijanjem zemljiškoknjižnega vložka na več posestnih listov. Tako npr. vpišemo lastnika poslovne stavbe s parcelno številko, ki je zemljiškoknjižno telo kot lastnika posestnega lista s to parcelno številko in vrsto rabe poslovna stavba. Ob tem vemo, da pomeni v zemljiškem katastru poslovna stavba zemljišče pod njo. Zemljišče je vpisano v zemljiškoknjižnem telesu I kot stavbišče. Zanimivo je, da v zemljiški knjigi izvedejo odločbo, kjer je kot lastnik parcele naveden le lastnik zemljiškoknjižnega telesa in tudi odločbo, ko so na njej navedeni lastniki vseh zemljiškoknjižnih teles. Pri solastnih vložkih so kot lastniki na posestnih listih vpisani vsi lastniki osnovnih vložkov. Referenti opozarjajo, da v sklepih o spremembi lastništva na osnovnem vložku ne piše, da. so tudi lastniki parcel v solastnih vložkih. Zato morajo izvajalci paziti na lastništvo solastnih vložkov. Zemljiško knjigo bi prisilili v natančnejše delo in ureditev stanja z zahtevo, da je razmerje med posestnimi listi in zemljiškoknjižnimi vložki 1:1. Zdaj celo izpostave GU na željo strank (zemljiškoknjižna telesa, manjša taksa za PL) razdružujejo ali združujejo zemljiškoknjižne vložke. Ugotavljam, da bi bili zemljiškokatastrska in zemljiškoknjižna evidenca skladni le, ko bi bili operativno povezani. Tako bi imeli praktično eno evidenco. To bo najverjetneje možno po sprejetju Zakona o evidenci nepremičnin, ki bo uredil identifikatorje nepremičnin in s tem omogočil jasno določitev lastništva. Ker bodo vpisi v zemljiški knjigi še veliko let ostali enaki današnjim, se bomo morali dogovoriti o pomenu vpisov, enolično razlagati lastništvo in pravično obdavčiti državljane. Z usklajeno zemljiškoknjižno in zemljiškokatastrsko evidenco bi se povečala pravna varnost lastnikov nepremičnin. Olajšali bi se postopki državnih organov (razlastitve, denacionalizacija, agrarne operacije, gradnja infrastrukturnih objektov, izvedba prostorskih načrtov, sodni postopki). Delo zemljiških knjig in izpostav GU ter pooblaščenih izvajalcev bi bilo učinkovitejše. Geodetski vestnik 41 ( 1997) 4 Literatura: Dmitrovič, N, P1iročnik o zemljiški knjigi. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana, Samozaložba, 1995 Mlakar, G., Kataster l. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1986 Zakon o zemljiškem katastru. Uradni list SRS, 26.apr. 1974, št. 16 Zakon o zemljiški knjigi. Uradni list RS, 16. jun. 1995, št. 33, str. 2325-2335 Prispelo za objavo: 1997-09-30 Miran Brumec Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Pilots · projekt Obnova katastra na območju Bakarskega zaliva Izvleček Opisani so rezultati dela pilotskega projekta Balearskega zaliva. Izdelani so bili preizkusi za modernizacijo pridobivanja podatkov za katastrski elaborat. Ta naj bi bil kot geometrijske osnove LJS-a z registracijo nujnih opisov, povezanih z nepremičnimi. Priložen je koncept zelo poenostavljene baze podatkov, ki je z največjo enostavnostjo geometrije povezana s parcelno številko. Ključne besede: obnova, pilotski projekt, zemljiški kataster Abstract The results of the work on the Bakar Bay pilot project are described in the paper. Testing was performed with the aim of modemizing data acquisition for cadastral surveys as the geometric basis of LIS to be used exclusively for registering indispensable attributes connected with real estate. The concept of a rather simplified database was suggested with a maximally simplified geometry connected with the base through plot numbers. Keywords: land cadastre, pilot project, renewal 1 UVOD Na Hrvaškem se kataster spopada z enakimi problemi kot druge države v prehodu; gre za prehod iz socialistične ureditve v tržno gospodarstvo, kar med drugim zahteva tudi ustrezno in učinkovito urejeno registracijo zasebne lastnine. Ti podatki morajo najprej omogočiti vrnitev nepremičnin bivšim lastnikom in kasneje tudi promet z nepremičninami, saj je trg z nepremičninami temelj splošnega napredka družbe. Trg z nepremičninami ne deluje v vseh nerazvitih državah sveta in prav tako v državah srednje in vzhodne Evrope. Zato je bila izdelana vrsta programov s pogoji za trgovanje. Programi so uporabljeni v (verjetno) vseh državah, ki so v prehodu, razen na Hrvaškem. Iz objektivnih in subjektivnih razlogov je bila dosedanja finančna pomoč neučinkovita, tako da se bo izvedba tako velikega in predvsem dragega posega vršila z naslonitvijo na lastne moči s pomočjo avstrijskega in nizozemskega katastra. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 V referatu je prikazan pilotski projekt Obnova katastra na območju Bakarskega zaliva, ki je skupni projekt Hrvaške in Nizozemske, da bi izdelali predlog za obnovo grafičnega dela katastrskega elaborata. V izdelavi pilotskega projekta so s hrvaške strani sodelovali Geodetska fakulteta kot koordinator, Geodetski zavod d.o.o. Reka ter Dutch Kadaster iz Apeldoorna in KLM Aerocarto iz Haaga. 2 PILOTSKI PROJEKT BAKARSKl ZALIV Bakarski zaliv je bil izbran za izvedbo pilotskega projekta iz več razlogov: je najbolj slikovit zaliv v Jadranu, ima podolgovato obliko in je vzporeden z obalo. Dolg je 4,6 km s povprečno širino 600 do 700 m. Obala je strma s terasami do višine 260 m. Po gradnji pristanišča za razsute tovore se je začel ekološki propad zaliva. Z izgra~njo koksarne je bil dosežen v zalivu in njegovem bližnjem okolju ekološki propad. Sele po tem, ko je bil9 ugotovljeno, kakšna škoda je bila storjena, so začeli razmišljati o zapiranju koksarne in seveda o ekološki in prostorski sanaciji zaliva. Začeli so razmišljati tudi o zamenjavi prostorskega namena z ustreznim razvojem turizma. Celotno območje, kjer je bilo opravljeno testiranje pilotskega projekta, je v treh katastrskih občinah: KO Bakar KO Bakarac KO Kraljevica 422 ha 160 ha 576 ha. Na tem delu je povprečno od 11 do 13 parcel/ha. Skupaj z mestom Bakar živi na t.em območju 5 500 prebivalcev. 2.1 Namen pilotskega projekta Dosedanji model običajnega katastra na Hrvaškem je bil projektiran in vzpostavljen v začetku tega stoletja. Prilagojen je tedanjim metodam zbiranja, obdelave, arhiviranja in vzdrževanja podatkov. Med tem časom so metode pridobivanja, obdelave in arhiviranja podatkov že toliko napredovale, da je postal takšen model popolnoma neustrezen. Prav tako se je zelo razširil krog uporabnikov katastra in jim današnji način upravljanja katastra ne ustreza več. Z načrtom dejavnosti in s sodelovanjem nizozemskega partnerja bi bilo treba doseči naslednje cilje: o uvajanje nove tehnologije za izdelavo katastrskih načrtov v digitalni obliki s pomočjo šolanja strokovnjakov na Nizozemskem, o z večjim učinkom uporabljeni analogni stereoinstrumenti in priključevanje računalnikov z ustrezno programsko podporo, o izdelava katastrskih načrtov v krajšem času, o omogočanje pogojev za izdelavo digitalnih katastrskih načrtov na Hrvaškem, o vzpostavitev prvega LIS-a na Hrvaškem in njegova uporaba pri zaščiti okolja. Delo je bilo v začetku razdeljeno tako, da je moral KO Kraljevica kartirati KLM AEROcarto. Za kartiranje se bo uporabljal po odločitvi program KORK. Zaradi tega se nabavita dve enoti računalnikov COMPAQ prolinea 4/33 s programom KORK, od tega je eden za Geodetsko fakulteto in drugi za Geodetski zavod Reka d.o.o. Po pripravah in posvetovanjih je KLM AEROcarto kartiral KO Kraljevico s Geodetski vestnik 41 (1997) 4 pomočjo tehnologije, ki se uporablja za kartiranje na območju južne Amerike in Karibov. To enostavno pomeni kartiranje brez dešifriranja vsega, kar se vidi in se lahko opiše. Zahtevali smo uporabo našega veljavnega topografskega ključa in vsaj do neke mere videz obstoječih katastrskih planov, nakar je KLM AEROcarto dostavil naslednje: • digitalni zapis na disketah v formatu DXF • klasifikacijo slojev podatkov, shranjenih na disketi .v formatu DXF • izpise načrta v merilu 1:1 000 • izpis enega načrta v merilu 1:1 000 z vsemi podrobnostmi kartografskega ključa • legendo, diapozitive, kontaktne kopije posameznih območij. Geodetski zavod Reka d.o.o. je izdelal območno signalizacijo, določevanje oslonilnih točk, dešifriranje in običajno geodetsko snemanje vgrajenih delov naseljenih območij, kar je bilo skupaj okoli 100 ha običajnega snemanja in fotogrametričnega kartiranja · KO Bakarac po sedanjih predpisih. Zavod za fotogrametrijo Geodetske fakultete je dobil nalogo za obdelavo KO Bakar. Ker so se pojavile nekatere težave pri dogovarjanju z nizozemskim partnerjem, še posebej pri dešifriranju, na katerega niso navajeni, zapleten topografski ključ in kartiranje velikega števila opisov, ki niso vsebina katastrskega načrta - infrastruktura, trase različnih napeljav, detajlno kartirani objekti z vsemi stopnicami, terasami in podobno, je prišlo do uporabe nove tehnologije in nove vsebine načrta, ki je prilagojena moderni tehnologiji in drugačnemu pristopu reševanja finančnih in strokovnih težav . . 3 PREDLOG Prva naloga tega modela je, da v prehodni fazi omogoča povezavo od vodenja katastra na običajni način do modernega katastra kot integralnega dela zemljiškega informacijskega sistema. Zaradi tega mora ta model omogočati: • gospodarno in učinkovito zbiranje podatkov • avtomatizacijo pri nadaljnji obdelavi podatkov • predstavitev podatkov po obstoječih predpisih o vodenju katastra zemljišča • vzdrževanje katastra po običajnih metodah snemanja detajlov, kot tudi po fotogrametrijskih metodah • takojšnje vključevanje zbranih podatkov v digitalni bazi modela katastra v zemljiško informacijsko celoto • vodenje katastra z relativno dostopno opremo. Z upoštevanjem navedenih zahtev se je začela obnova katastra KO Bakar. Izvedba je funkcionalno razdeljena na obnovo grafičnega dela katastrskih obdelav in na obnovo opisnega dela katastrskih obdelav. 3.1 Obnova grn,tit111ej!:a dela Kartiranje je opravljeno z digitalno fotogrametrijsko restitucijo na stereoautografu WILD A8 s pomočjo programa KORK ver. 8.2.MGL Za ta namen je autograf opremljen z pretvornikom in povezan z vmesnikom na PC kompatibilni računalnik. Računalnik je opremljen z alfanumeričnim in grafičnim zaslonom in uporabniškim panelom. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 3ol.2 Priprava programa Da bi bilo delo restitutorja čim bolj učinkovito, prilagojeno s programom KORK, vsebuje le-ta vse objekte, ki so predmet kartiranja za obnovo katastra. Prilagoditev je prikazana na predstavitvi in na dovolj logičen način. Za potrebno delovanje so določeni vsi parametri, ki so nujno potrebni za pravilno pridobivanje podatkov za vsak objekt posebej. Zanje je neposredno pogojena struktura grafične baze podatkov in so odvisni od geometrijskih in semantičnih lastnosti vsakega posameznega objekta (na primer: linijski objekt, točkasti objekt, površinski objekt, opis, koda, objekt je pravokoten (v mejah odstopanja), objekt je del loka, semantične reference (na primer: linija meje je istočasno tudi meja hiše). Ti parametri so določeni v obliki makroukazov za vsak objekt in restitutor jih kliče z enostavno izbiro objekta iz uporabniškega panela. Na predstavitveni ravni je bil določen prikaz vseh objektov, ki so skladni s topografskim ključem. Obstoječi topografski ključ je prilagojen prikazu objektov s pomočjo računalnika in s tem so bile obdržane tudi osnovne značilnosti obstoječega topografskega ključa. Uporabljena je bila možnost razločevanja objektov z barvami in določitvijo vseh obstoječih topografskih ključev. Na logični ravni je bila določena pripadnost objekta isti semantični skupini. 3.2 Izvedba Restitucija celotnega območja KO Bakar se je začela na jugovzhodnem delu katastrske občine in je razdeljena v nekaj etap. V prvi etapi je bila kartirana celotna dešifrirana vsebina fotoskico Teren je izmerjen in kartiran v višinskem smislu po veljavnem pravilniku. Poleg tega so zbrani tudi podatki za interpolacijo DMR-ja, katerega kakovost je pogojevala maksimalno dovoljeno odstopanje višine neke točke v naravi v primerjavi z višino ustrezne točke DMR-ja. Izvedba meritev po tem modelu je zelo negospodarna in neugodna za posamezno območje. Glede na namen meritev ( obnova katastra) je bilo kartiranje preobsežno in zaradi terasastega terena, pri katerem je kartiranje višinskega obsega izredno gosto, zahteva veliko časa in je nasploh neprimerno za prikaz. Glede hranjenja višinskih informacij o terenu v obliki DMR-ja so bile razmere veliko ustreznejše, čeprav se je treba pogovoriti o potrebni kakovosti DMR-ja za obnovo katastra. V prvi etapi kartiranja je bilo upoštevano višinsko odstopanje 0,1 m. Tak DMR zahteva relativno veliko količino vhodnih podatkov, kar precej poveča potrebni čas za restitucijo. Restitucija prve etape se je začela 3. januarja 1995 in je bila končana 14. februarja 1995. Parametri tega modela so: skupno kartirano: 40 ha skupna poraba časa: 370 ur podatki posameznih dejavnosti: situacija: 160 ur konfiguracija: 70 ur DMR: 90m editiranje: 50 ur. V drugi etapi kartiranja se je ugotovilo, da je veliko časa izgubljenega pri zbiranju podatkov za interpolacijo DMR-ja z zgoraj navedeno točnostjo, tako da je s tem dovoljena večja generalizacija v višinskem smislu (izločeno je kartiranje vsakega Geodetski vestnik 41 (1997) 4 posameznega zidu). Zbrani so bili podatki samo o strukturiranih linijah terena in plastnic. Seveda je takšen pristop povečal učinkovitost restitucije. S pomočjo izkušenj, pridobljenih na predhodnem modelu, se je celotni potrebni čas za restitucijo zmanjšal v razumne meje. Parametri tega modela so: skupno kartirano: 230 ha skupna poraba časa: 256 ur podatki posameznih dejavnosti: situacija: 170 ur konfiguracija: 30 ur DMR: 24 ur editiranje: 32 ur. 3.3 Editiranje celotnih podatkov je potekalo v dveh fazah. 3.4 o globalno, avtomatizirano: - Zavarovanje vsebine posameznih modelov v eni datoteki (modul MERGE). Ta poseg omogoča globalno editiranje vseh zbranih podatkov projekta naenkrat. S tem se doseže skladnost izvedenih sprememb nad celotnimi podatki. Pri tem se izkoriščajo vse prednosti globalnega editi- ranJa. - Formiranje listov: z moduli GRID in MERGE je izvedena avtomatska prerazporeditev na posamezne liste z opisi. o detajlno, interaktivno. Kot alternativa običajnega prikaza višinskih podatkov v katastrskih načrtih se je prešlo na interpolacijo DMR-ja. Podatki, ki vsebujejo višinske podatke, ki so ustrezni za interpolacijo, so ločeni iz KDMS-jeve grafične baze in pretvorjeni v format WINPUT. Nato je izvedena interpolacija s pomočjo programa SCOP z metodo sumiranja pri zvonasti krivulji kot osnovni funkciji. Struktura je dokazana z opazovanjem nekaterih značilnih profilov in računanjem največje zakrivljenosti v njem in pri dovoljenem višinskem odstopanju. Tako je bil projektiran DMR z naslednjimi značilnostmi: o velikost okna mreže GRID-a = 2 m o ekstenzije računskih enot po X in Y pri 26 m NETCU = (13, 13) o apriori filter vrednosti za posamezne razrede točk: - linije loma 0,1 m linije oblike 0,2 m karakteristične višine 0,1 m - masovne točke in izohipse 0,3 m. Interpolacija zgoraj navedenih parametrov je rezultirala s precej gostim DMR-jem, ki se je seveda zelo dobro ujemal z originalnimi podatki, izmerjenimi na površini terena (največje odstopanje višine od predikcijske površine je 0,46 min od Geodetski vestnik 41 (1997) 4 vseh merjenih višin jih je imelo 94,1 % manjše odstopanje kot 0,1 m od predikcijskc površine). 4 OBNOVA OPISNEGA DELA KATASTRSKEGA OPERATA V pristopu k problematiki obnove opisnega dela katastrskega opcrata sta nas vodila dva osnovna momenta: vzpostavitev učinkovitega načina vnašanja in ažuriranja podatkov ter kompatibilnost v obsegu dosedanjih načinov vodenja knjižnega dela operata. Aplikacija za obnovo opisnega dela je bila opravljena s pomočjo Borlandovega programa Dbase5 v okolju Windows NT 3.51. Opisni podatki so organizirani v treh bazah, in sicer: baza lastnikov, baza parcel in baza koordinat, ki so medsebojno relacijsko povezane. Podatke v bazi se upravlja s pomočjo pogleda v bazo, ki omogoča istočasno pristop na ustrezna polja in po potrebi v vse tri baze istočasno. Relacija med bazo parcel in bazo koordinat je vzpostavljena po modelu eden proti mnogim. To je zato, ker opisuje eno parcelo več točk. Relacija med bazo lastnikov in bazo parcel deluje po modelu mnogo proti mnogo, kar omogoča, da ima en lastnik več parcel in prav tako lahko več lastnikov poseduje eno parcelo ali več parcel. Taka organizacija podatkov v nekaj bazah in njihovo relacijsko povezovanje zmanjšuje redundanco podatkov, zmanjšuje obseg same baze in omogoča s tem hitrejši in učinkovitejši dostop do podatkov. Slika 1: Uporabni-fki vmesnik za vnos in ažuriranje podatkov o lastnikih Podatki se vnašajo v bazo s pomočjo uporabniškega windowsovega vmesnika, ki omogoča hiter vnos in razvrščanje podatkov istočasno z vnosom le-teh, tako da je kontrola neposredna in enostavna. Na sliki 1 je prikazan uporabniški vmesnik za Geodetski vestnik 41 (1997) 4 vnašanje in ažuriranje podatkov o lastnikov - posestnikov. Poročila iz tako projektirane baze omogočajo izpis podatkov v običajni obliki obrazcev. Do zdaj so bila izdelana naslednja poročila: ABC popis lastnikov, popisni listi lastnikov, razpored po kulturah in razredih, spisek površin. Na ta način je realizirana učinkovita priprava knjižnega dela elaborata za predstavitev. 5 POVEZOVANJE OPISNEGA DELA Z DELOM KATASTRSKEGA OPERATA Za predstavitev novih in sodobnih programov ki omogočajo integrirano manipulacijo, ali grafičnih entitet ali opisnih podatkov, je izdelano povezovanje opisnih podatkov z ustreznimi grafičnimi entitetami. S tem je omogočeno iskanje po grafični in opisni bazi, kar omogoča zelo pospešeno preverjanje in ažuriranje podatkov v postopku predstavitve. Aplikacija je izvedena v okolju programa CAD AutoCad re. 12 in DBase5 za • upravljanje z bazami podatkov. Povezava med vrsticami v relacijski bazi in grafičnimi entitetami je izvedena prek številke parcele kot skupnega podatka. Zelo enostavna relacija med dvema bazama omogoča izredno enostavno izvajanje najpogostejših zahtev: kdo je lastnik (ali kdo so lastniki) predmetne parcele, pri katerem program odgovarja z besedilnimi podatki o lastniku ter katere parcele poseduje posamezni lastnik - program odgovarja z izborom ustreznih grafičnih entitet. ID DIO !POSJEIDl'III< ADRESA JNBG POVRSil'IA mJLTURA J_-,.,,···. '·1600 Ljub!fana 1000 Ljubljana 5000 Nova Gorica Ljubljanski geodetski biro d.d. Ljubljana Geodetski vestnik 41 (1997) 4 150 9001 Monolit d.o.o. Letališka 17 /II 1000 Ljubljana Tei: .130 28 50 201 Fax: 130 28 50 209 Smo prvo podjetje v geodeziji, ki lahko svoje delo potrdi s cetrifikatom kakovosti ISO 9001 Geodetski vestnik 41 (1997) 4 l. Ljubljanski geodetski biro 2. Dolenjsko geodetsko društvo 3. FGG - študenti 4. Monolit 5. Društvo geodetov Gorenjske 6. Primorsko geodetsko društvo Tekmovanja v košarki so bila organizirana v Srednji ,,..,.,,,.....,,,.0 sistemu izpadanja. V finalni krog so se uvrstila prva tri vsakim. šoli ter so potekala po kjer je vsakdo igral z Brez poraza je zmagala ekipa Ljubljanskega geodetskega biroja. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano, igralci pa so pokazali visoko raven znanja in požrtvovalnosti. Slika: Zmagovalna ekipa v košarki: Ljubljanski geodetski biro Stojijo: Roman Rener, Bojan Pirc, Tone Hajdinjak, Dušan Mitrovič Čepijo: Marko Burger, Borut Blažič, Jože Smrekar, Grega Trobec, manjka Aleš Breznikar Geodetski vestnik 41 (1997) 4 ODBOJKA 1. Dolenjsko geodetsko društvo 2. Društvo geodetov Gorenjske 3. Društvo geodetov Maribor 4. Primorsko geodetsko društvo II. 5. Primorsko geodetsko društvo I. 6 točk 6 točk 4 točke 4 točke 4 točke Ekipe so igrale po sistemu vsaka z vsakim. O končni razvrstitvi so zaradi istega števila točk odločala medsebojna srečanja.· Prispelo za objavo: 1997-11-07 Jože Smrekar Ljubljanski geodetski biro d.d., Ljubljana Pomembnejši simpoziji in konference v letu 1998 22.-23. januar: Consulting Engineers for Surveying Meeting, Mayrhofen im Zollertal, Tirolska, Avstrija 6.-7. februar: 5th Annual Conference of the International Map Trade Association (European Division), Brugge, Belgija 10.-12. februar: GIS 98, Wiesbaden, Nemčija 31. marec - 2. april: 6th GIS Research UK Conference (GISRUK 98), Edinburgh, Velika Britanija 20.-23. april: Symposium on Geodesy for Geotechnical and Structural Engineering, Eisenstadt near Vienna, Avstrija 6.-9. maj: GeoBIT 98, International Trade Fair for Geomatics and Spatial Information Technologies, Leipzig, Nemčija 9.-11. junij: Spatial Data Infrastructure, Ottawa, Kanada 19.-26. julij: XXI International FIG Congress, Brighton, Velika Britanija 1.-4. september: ISPRS Commission VII Symposium, Resource and Environment Monitoring - Lo~al, Regional and Global, Budimpešta, Madžarska 23.-25. september: Intergeo 98, Wiesbaden, Nemčija Prispelo za objavo: 1997-11-16 Geodetski vestnik 41 (1997) 4 dr. Božena Lipej Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Branko Korošec - sedemdesetletnik - kronist slovenske geodezije Do nedavnega smo geodeti veljali sicer za marljive in vestne, vendar slabo pismene. Brez Branka Korošca bi bila slovenska geodezija bistveno siromašnejša, precej manj znana in uveljavljena tako med kulturniki, zgodovinarji, gozdarji, geografi in drugimi izobraženci. Branko je s številnimi raziskavami in strokovnimi prispevki ter predvsem v knjigah že doslej temeljito obdelal razvoj geodezije s posebnim poudarkom na kartografiji. Zato je prav, da ob njegovi 70-letnici spomnimo naše bralce na njegova prizadevanja za boljše poznavanje in uveljavljanje geodezije. Med doslej izdanimi štirimi knjigami je za geodezijo gotovo najpomembnejša Naš prostor v času in projekciji (1979). V njej je z veliko vztrajnosti, strpnosti, pedantnosti in s poznavanjem stroke predstavil razvoj zemljemerstva in geodezije s poudarkom na slovenskem prostoru. To je brez dvoma delo, ki ga bo sicer moč dopolnjevati, vendar pa ima trajno vrednost. Zato bi ga moral imeti in ga spoznati vsak geodet - je strokovna in kulturna vrednota geodezije. Tudi druge tri njegove knjige (Partizanska kartografija, Gozdarska kartografija in Ljubljana skozi stoletja) so v veliki meri povezane z geodezijo: na vseh njegova dognanja temeljijo predvsem na načrtih in kartah. Nemogoče pa je navesti vse njegove objave raziskav, ki jih je predstavil v časopisih in strokovnih revijah doma in v tujini (Avstriji in Nemčiji), med njimi kar nekaj tudi v Geodetskem vestniku. Opozoriti pa je treba na dve njegovi študiji: o delu Steinberga kot geodeta in kartografa ter o idrijski zemljemersko-kartografski šoli. Posebno pozornost pa zasluži njegov velik, odločujoči delež tako pri pripravi vsebinske zasnove Slovenske geodetske zbirke na Valvasorjevem Bogenšperku in še posebej pri iskanju in zbiranju gradiva zanjo. Zbirka je bila v času nastanka (leta 1987) edinstvena, ne samo v tedanji Jugoslaviji, temveč v širšem prostoru tega dela Evrope. Pomenila je neprecenljiv strokovni in kulturni dogodek, kar je potrdilo veliko zanimanje doma in v tujini. Z njo si je slovenska geodezija močno dvignila ugled, kar so jasno dejali visoki funkcionar1i geodetskih služb sosednjih držav. Sicer pa je bil Branko Korošec z geodezijo povezan že v mladosti. Med drugo svetovno vojno je že risal sovražnikove bunkerje in skice posredoval partizanskim enotam. S kartografijo se je ukvarjal tudi med služenjem vojaškega roka. Z geodezijo so bile več ali manj povezane vse njegove zaposlitve: Gozdarski inštitut, Projekt nizke gradnje, Biro za regionalno prostorsko planiranje, Prometni inštitut na slovenskih železnicah. V teh delovnih letih se je ukvarjal s čisto operativnimi geodetskimi deli, največ pa s kartami. Ker je po naravi študiozen, se je v geodezijo poglabljal tudi z učenjem iz ustrezne strokovne domače in tuje literature. Tako jo je dobro spoznal in pritegnila ga je, da je začel brskati po preteklosti, saj je vedel, da je o njej na Slovenskem premalo napisanega. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 ..... Da je v svojih delih lahko pojasnil toliko doslej neznanega v geodeziji, je moral obiskovati več arhivov. Tako je dneve in dneve presedel, iskal, zapisoval in kopiral listine v arhivih na Dunaju, v Gradcu, Trstu, Gorici, Ljubljani in še kje. Tudi to duhamorno delo je opravljal z ljubeznijo, večinoma brez ustreznega plačila. Še vedno ima veliko energije, še vedno vztrajno dela. Za objavo ima že pripravljene knjige: Pogledi na starejšo slovensko kartografijo, Pregled tuje vojaške kartografije, ki obravnava Slovenijo in prevod Steinbergovega Cerkniškega jezera. Upravičeno je za svoje bogate sadove prejel najvišja priznanja Zveze inženirjev in tehnikov in Zveze geodetov Slovenije. Ko Branku ob tem jubileju čestitam za uspešno raziskovalno delo v geodeziji, sem prepričan, da se mi pridružuje ve.čina geodetov z željo, da bi še dolgo ostal zdrav in deloven ter prispeval še nova spoznanja o geodeziji na Slovenskem. Sočasno pa se mi porajajo nekatera vprašanja: se bo geodezija pridružila naporom za objavo njegovih že napisanih knjig, bo znala ceniti napore za Slovensko geodetsko zbirko in jo vzdrževati, pravilno vrednotiti vse velike napore preteklosti ... Le tako bo lahko iz naših strokovnih korenin preteklosti raslo krepko drevo geodezije prihodnosti. Prispelo za objavo: 1997-11-17 v Peter Svetik Ljubljana Belec Teobald - Balči in Crnivec Miroslav - Miro - kolegoma in prijateljema v slovo Poznale sta ju tri generacije geodetov. Ob njuni še tista, od katere smo dedovali, in tista, ki jim zapuščamo lastno dediščino. Skupaj sta študirala, nabirala izkušnje v praksi, v prelomnem obdobju skupaj vodila slovensko geodezijo, prijateljevala in se tudi skupaj poslovila. Le štirinajst dni je preteklo, ko smo se poslavljali od Mira konec letošnjega avgusta, ko mu je prve dni septembra sledil Balči. Z obema sem imel priložnost kar najtesneje sodelovati, najprej z vsakim ločeno, potem pa se je v tistih 70. letih izoblikoval trojček. Balči je vodil Geodetski zavod Slovenije (GZS), Miro Republiško geodetsko upravo (RGU), sam pa sem vodil Republiški zavod za regionalno-prostorsko planiranje (RZ RPP). Bila Geodetski vestnik 41 (1997) 4 so plodna leta za geodezijo. Prijateljevali smo in sodelovali na strokovni in oblastni ravni: načrtovalci in financerji geodetskih del izvajalci (GZS) ter uporabniki - treba je dodati, da se je v tistem obdobju oblikoval prvi slovenski regionalni prostorski plan, ki je bil tudi glavni uporabnik geodetskih kart in načrtov. Seveda je bila še vrsta posameznikov-raziskovalcev, strokovnjakov in managerjev, ki so s svojim deležem v enaki meri prispevali k renesansi slovenske geodezije, enostavno pa jim ni bilo dano biti prav na vrh. Vendar je vse minljivo. Naš ,,revolucionarni triumvirat za geodezijo" se je najprej razrahljal in kmalu razpadel, kot je razpadel triumvirat Dante-Marat-Robespierre v francoski revoluciji, povezave med konzuli v starem Rimu ali pa, kot vse kaže, tudi slovenski pomladni trojček. Med geodeti je b.ilo in je še mnogo razlag, tudi ugibanj o razlogih. So bili ti mar konceptualni, osebno-prestižni, mar pretrgane družinske povezave? V življenju ni nič črno-belo, vzroki in posledice se prepletajo, vendar si dovolim izraziti svoj „prav" o vzrokih za razpad koalicije, kakor bi se danes izrazili. Po II. svetovni vojni je bil vrh slovenske geodezije „razparceliran" na njen upravni vrh RGU, ki je pokrival področje zakonodaje, programiranje in financiranje geodetskih del ter področje nadzora, in na njen izvajalski vrh GZS, ki je bil sicer pogodbeni izvajalec, vendar monopolni. Treba je vedeti, da so bili tovrstni republiški zavodi tedaj „strokovni podaljšek" državne uprave. Vlada je imenovala direktorja, potrjevala statut in določala svoje predstavnike v organe upravljanja. In prvi razkorak se je zgodil že v 50. letih, ko sta se razšla „stara" zaveznika, Dušan Senčar, kot takratni direktor GZS-ja, in Miroslav Črnivec st. kot takratni direktor RGU-ja. To se je zgodilo že v obdobju izrazitega državnega centralizma in monopolnega političnega odločanja. Sledilo je obdobje samoupravljanja in uvajanja novega družbenega sistema z močnimi socialnimi ukrepi, a na šibkih oziroma nerealnih gospodarskih temeljih. Ekonomska teorija pa pozna le socialnoekonomski razvoj. Stopnja socialne varnosti je pač odvisna od gospodarske učinkovitosti in današnja generacija plačuje „socialno posojilo" iz obdobja samoupravljanja, predvsem z visoko stopnjo nezaposlenosti in s padcem življenjske ravni zaposlenih z nizkimi plačami. V geodeziji pa se je samoupravljanje pojmovalo tudi takole: država (RGU) naj poskrbi za denar, izvajalci (GZS) pa kot zavedni samoupravljalci prevzamejo odgovornost za cene, kakovost in časovno opravljeno izvedbo del. Naročniki (RGU) so se postavili v obrambo države, izvajalci (GZS) pa so se sklicevali na samoupravljalske pravice. Razkorak ni bil nič manjši, kot je nastajal med takratnimi občinami in državo, ali pa med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in vlado. Živeli smo v obdobju, ko si se odločal med zvestobo svojemu ožjemu kolektivu in moralnim ravnanjem do širše družbene skupnosti. Morda je preteklo premalo časa za objektivno oceno tedanjih razmer, morda sem bil takrat preveč v igri in sem zaznamovan s subjektivnostjo. Prav bi bilo, da spregovorijo še drugi, ki so bili - čeprav po hierarhiji na „nižjem reperju" - soustvarjalci in resnični izvajalci. Mnogo je posameznikov, tu so tudi geodetske organizacije, raziskovalne in izobraževalne institucije. Vse to pa v trenutku slovesa postaja obrobno in besedam, izrečenim na Žalah, je treba še kaj dodati. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 TEOBALD BELC je kmalu po diplomi nastopil službo na GZS-ju, bil terenec - izvajalec, vodja strokovnega sektorja, na čelu samoupravnega organa GZS-ja in na koncu dolga leta direktor tega največjega geodetskega podjetja. In po 27 letih dela in življenja je prišlo do notranjih razhajanj, brez slovesa je nadaljeval na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vodil pomemben projekt CRPOV (Urad za celosten razvoj podeželja in obnovo vasi), doživljal pohvale in kritike. Sama po sebi se ponuja razlaga - značaj: bil je samosvoj, včasih oblasten, tudi zameriti je znal. Pa koga med nami ne „kitijo" takšne lastnosti, le so zaznavne pri osebah „na položajih", na udaru so. Koliko je Dian in Terez po svetu, pa za njih sploh ne vemo. Zavestno sem izpustil tisto njegovo človeško stran, ki ga zadeva kot moža, očeta in prijatelja, iščem povezavo med navedenimi značajskimi potezami in dediščino, ki jo je zapustil mlajši generaciji geodetov. V geodeziji danes ni nezaposlenih, izvajalci imajo sodobno tehnično in tehnološko opremo in delajo v novih prostorih. Še „pomnimo tovariši" barake na mestu, kjer stoji danes stolpnica na Šaranovičevi. Pozimi mraz, poleti vroče, ne le geodetom, tudi načrti so se krčili in raztezali. Balči se je zarekel, da bo zgradil stolpnico, bil je izvrsten manager, za dobro kolektiva je znal tudi izsiljevati. Slovenski geodeti smo se otresli federacije že precej pred nacionalno osamosvojitvijo v letu 1991. Balči je vztrajal, da ni razlogov za zvezne pristojnosti na področju geodezije, sprožil ustavno vprašanje in Zvezna geodetska uprava v Beogradu je dobila organ odločanja, sestavljen iz predstavnikov republik in pokrajin, le-te pa samostojnost na področju zakonodaje in načrtovanja geodetskih del, pač glede na lastne potrebe, ki so izhajale iz stopnje njihove razvitosti in povezovanja v širši mednarodni prostor. Ne vem, kdo drug med nami bi uspel! Za zaključek anekdota: v letu 1964 je bilo na GZS-ju res hudo. Bližala se je terenska sezona, Zavod pa je bil brez dela, brez pogodb. Najavila sva se takratnemu direktorju RGU-ja, Balči kot predsednik samoupravnega organa, podpisani kot takratni direktor GZS-ja. Sprejel naju je v svoji pisarni s starim pohištvom. Balči je najprej kar s prsti privil vijake na razmajanem naslanjalu stola, razložila sva mu položaj na Zavodu in izrazila, sicer dovolj obzirno, protest proti takšnim razmeram v geodeziji in razložila usmeritve, ki jih je pripravil GZS. Sledilo je administrativno pojasnilo, da Slovenijo omejujejo zvezni predpisi, v republiškem proračunu pa imajo prednost za republiko pomembnejše naložbe, pa še kaj. In hkrati sva ustrelila: bomo pač ukinili Republiško geodetsko upravo. Tišina, bil je takšen šok, da sicer vzkipljivi direktor RGU-ja sploh ni vprašal, kdo bo ukinil geodetsko upravo in kako. Prav mirno je odgovoril: ,,Ja, to pa po zakonu ni mogoče." Z Balčijem sva se nasmehnila in se poslovila. Kako smo potem zavodovci osvajali oblast, pa sem zapisal v letošnji 2. št. Geodetskega vestnika. Miro je bil takrat še v Afriki. MIRO se je po diplomi leta 1958 zaposlil na delal kot asistent na FAGG-u v obdobju 1960-1964, odšel v misijo tehnične pomoči manj razvitim državam v Tanzanijo, dva mandata vodil RGU, se vrnil za dve leti na FAGG in prevzel vodenje IGF-a (1980-1988). Svojo delovno pot je končal leta 1993 na GZS-ju. Energija za delo mu ni splahnela, honorarno se je zaposlil na GZS-ju in široko Geodetski vestnik 41 (1997) 4 pridobljeno znanje s področja fotogrametrije, geodezije in kartografije je usmeril v planinsko kartografijo in v polni delovni vnemi omahnil. In kakšen je bil ta naš Miro? Navzven je deloval vzkipljivo, tisti, ki smo ga dobro poznali, smo se muzali, da je „gromovnik", kot njegov oče Miroslav st. V tem primeru v celoti velja pregovor, ,,da jabolko ne pade daleč od drevesa". Oba sta bila nepoboljšljiva humanista. In tudi v življenju je hodil prav po isti plastnici: oba visoko cenjena strokovnjaka, oba pedagoga in oba sta vodila IGF in RGU. Še več, oče Miro je okusil grenkobo internacije (tudi mama) med II. svetovno vojno, sin Miro pa isto usodo po končani vojni, še v svojih gimnazijskih letih. Mira to ni potrlo. Vztrajen, kot je bil, je ~···----., energijo pa je nabiral poleti na gorskih vrhovih od Centralnih Alp, Balkanskih gora, pozimi pa na turnih smukah, v Sloveniji pa najbrž ni kuclja, na katerega se ni povzpel. Nam geodetom je poleg posredovanja izkušenj na vodilnih položajih z:wustil dediščino na znanstvenoraziskovalnem področju, planincem pa kopico planinskih kart, pred katerimi strokovnjaki iz tujine snamejo planinsko čepico, pa tudi turnosmučarski vodnik. V spominu nam bo ostal tudi kot resnicoljuben poštenjak. Naj mi bo dovoljeno, da ob tej priliki prvič objavim odgovor predsednika slovenske Vlade Staneta Kavčiča, ko sem mu leta 1969 ob svojem odhodu iz RGU-ja predlagal, da povabimo na čelo slovenske geodezije Mira. Stane Kavčič, prvi znanilec slovenske pomladi, je vedel za Mirovo leto 1948, a je odgovoril preprosto, kakršen je bil: je strokovnjak, pa še poštenjak, naj pride." Pisal sem mu v daljno Afriko, vrnil se je med nas geodete in v slovenske gore. In v slovo še tale anekdota: smučali smo s Kanjavca, tistega dvoglavega soseda Triglava. Ko smo se na V elem Polju preštevali, smo se spraševali, kako je šlo prek Hribaric po tisti hudi strmini. Mlajši so se pobahali „kot Križaj", Miro pa je priznal: ,,Čez sedlo me je odneslo in tistih 200 m višine sem presmučal kar z glavo naprej, smuči pa so bingljale pozadi." Balči in Miro sta nam zapustila bogato dediščino. Dr. Milan Naprudnik Ljubljana Geodetski vestnik 41 (1997) 4 Bibliografija Geodetskega vestnika v letu 1997 (letnik 41) Bibliography of Geodetski vestnik for 1997 (Vol. 41) IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Samo Drobne: NEPREMIČNINE V ŠTUDIJU GEODEZIJE V NEKATERIH DRŽAVAH EVROPE REAL ESTATE IN GEODETIC STUD/ES IN CERTAIN EUROPEAN COUNTRIES, GV 3, 191-198 Samo Drobne PROSTORSKE ANALIZE V GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH et al.: SPATIALANALYSES IN GEOGRAPHICAL INFORMATION SYSTEMS, GV 4, 291-301 Miloš Dular, UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN S POMOČJO GEOKODIRANIH BAZ Martin Sevšek: PODATKOV REAL ESTATE MANAGEMENT WITH THE SUPPORT OF GEOCODED DATABASES, GV 3, 199-204 Gregor Filipič: MNENJE RECENZENTA REWIEVER'S OPJNION, GV 3, 222-223 Katarina Horvat: GEOMETRIJA PROSTORSKIH OBLIK - INFORMACIJSKA PODPORA POSTOPKOM UPRAVLJANJA Z NEPREMIČNINAMI GEOMETRY OF SPATIAL FORMS - IT SUPPORT TO REAL ESTATE MANAGEMENT PROCEDURES, GV 3, 205-210 Matjaž Ivačič UGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROSTORSKIH PODATKOV PRI et al.: DIGITALIZACIJI PROSTORSKEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE SPATIAL DATA QUALITY DETERMINATION FOR THE ELEMENTS OF PHYSICAL PLANNING IN SLOVENJA, GV 1, 21-28 Jože Kos: GEODEZIJA IN OBMOČJA VAŠKIH, KRAJEVNIH IN ČETRTNIH SKUPNOSTI, GV 1, 7-13 Jože Kos: SURVEYING AND AREAS OF VILLAGE, LOCAL AND DISTRICT COMMUNITIES, GV 1, 14-20 Boštjan Kovačič, UPORABNOST PROGRAMSKEGA OKOLJA RO (p) ZA UREJANJE Danijel Rebolj: LASTNINSK1H RAZMERIJ PRI GRADNJI CEST APPLICABIL!TY OF THE RO (p) SOFTWARE ENVIRONMENT TOTHE ARRANGING OF OWNERSHIP STATUS FOR THE CONSTRUCTION OF ROADS, GV 3, 211-217 Božena Lipej: TOPOGRAFSKA PODATKOVNA BAZA SLOVENIJE TOPOGRAPHJCAL DATABASE OF SLOVENJA, GV 2, 111-120 Andrej Omejc: INTERPRETACIJA RADARSKEGA POSNETKA INTERPRETATIONOF RADARIMAGES, GV2, 121-127 Tomaž Petek: UPORABNOST GENERALIZIRANE KARTOGRAFSKE BAZE GKB 25 APPLICABILITY OF THE GKB 25 GENERALISED CARTOGRAPHIC DATABASE, GV 1, 29-35 Martin Puhar NAVIDEZNA EVIDENCA- RESNIČNA VIZIJA? et al.: VIRTUAL RECORDS -A TRUE VISION?, GV 3, 218-222, GV 4, 302-303 Dalibor Radovan: MNENJE RECENZENTA REWIEVER'S OPINION, GV 3, 210 Dalibor Radovan, PREGLEDNI SLOJ ZEMUIŠKOKATASTRSKIH NAČRTOV Borut Pegan GENERAL LAYER OF CADASTRAL MAPS, GV 3, 224-230 Žvokelj: Geodetski vestnik 41 (1997) 4 Dalibor Radovan, SPOJITEV SLOVENSKEGA IN AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA Bojan Stopar: KOORDINATNEGA SISTEMA TER DIGITALNEGA MODELA RELIEFA, GV 4, 279-284 Dalibor Radovan,MERGING OF THE SLOVENIAN AND AUSTRIAN STATE COORDINATE SYSTEMS Bojan Stopar: AND DIGITAL TERRAIN MODELS, GV 4,285-290 Bojan Stopar LOKALNI SISTEM DGPS et al.: LOCAL DGPS SYSTEM, GV 4, 304-311 Bojan Stopar RTK METODA GPS-IZMERE et al.: RTK METHOD OF GPS MEASUREMENT, GV 4, 312-319 Bojan Stopar, ASTROGEODETSKA MREŽA SLOVENIJE IN GEOID, GV 2, 91-100 Miran Kuhar: Bojan Stopar, ASTROGEODETJC NETWORK OF SLOVENJAAND GEOID, GV2, 101-110 Miran Kuhar: Maruška Šubic UVEDBA TRŽNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN V SLOVENIJI MED Kovač: ŽELJAMI IN RESNIČNOSTJO, GV 3, 179-184 Maruška Šubic THE INTRODUCTION OF REAL ESTATE MARKET VALUATION IN SLOVENJA - Kovač: BETWEEN DESJRE AND REALITY, GV 3, 185-190 Jure Šušteršič: PODATKI O STAVBAH PRI UPRAVLJANJU Z NEPREMIČNINAMI KOT PRIMER USKLAJENE UPORABE EVIDENC DATA ON BUILDINGS AS AN EXAMPLE OF THE HARMONISED USE OF RECORDS IN REAL ESTATE MANAGEMENT, GV 3, 231-235 Ranko Todorovič VZPOSTAVITEV SODOBNE OPAZOVALNE MREŽE V RUDARSKI ŠKODI et al.: SETTING OF A MODERN OBSERVATION NETWORK IN A MINING DAMAGE, GV 4, 320-326 Darko Trlep: SLIKOVNI RADAR IN RADARSKA INTERFEROMETRIJA IMAGING RADAR AND RADAR INTERFEROMETRY, GV I, 36-43 Florjan Vodopivec, GPS IN DGPS V DRŽA VAH SREDNJE EVROPE Bojan Stopar: GPS AND DGPS IN CENTRAL EUROPEAN COUNTRIES, GV 4, 327-334 PREGLEDI NEWSREVIEW Irena Ažman, Gregor Filipič: Miran Brumec: REGISTER PROSTORSKIH ENOT NA INTRANETU REGISTER OF SPATJAL UNITS ON THE INTRANET, GV I, 44-46 LASTNIŠTVO V ZEMLJIŠKOKATASTRSKEM IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNEM OPERATU OWNERSHIP IN LAND CADASTREAND LAND REGISTER RECORDS, GV 4, 335-339 Božo Demšar: ZEMLJIŠKI KATASTER V SLOVENIJI -STANJE IN PERSPEKTIVE LAND CADASTRE IN SLOVENJA - SITUATION AND PROSPECTS, GV I, 47-48 Teodor Fiedler, PILOTSKI PROJEKT OBNOVA KATASTRA NA OBMOČJU BAKARSKEGA Dubravko Gajski: ZALIVA PILOT PROJECT OF LAND CADASTRE RENEWAL IN THE BAKAR BAY AREA, GV 4, 339-346 Gregor Filipič: POGLED NA ARENO INTERNET/INTRANET/EXTRANET VTEW OF THE INTERNETIINTRANET/EXTRANET ARENA, GV 2, 128-130 Katarina Horvat, OSNOVNA GEOMETRIJA PROSTORA- PODATKOVNA HRBTENICA ZA Aleš Šuntar: KOMUNIKACIJO V PROSTORU BASIC SPATJAL GEOMETRY - DATA BACKBONE FOR SPATJAL COMMUNICATION, GV2, 130-136 Božidar Kanajet: JURIJ VEGA (GEORG FREIHERR VON VEGA) JURIJ VEGA (GEORG FREIHERR VON VEGA), GV I, 48-50 Tomaž Kocuvan: NADOMEŠČANJE VOLJE NEZNANEGA LASTNIKA ALI LASTNIKA NEZNANEGA PREBIVALIŠČA V GEODETSKIH POSTOPKIH REPLACING THE WILL OF UNKNOWN OWNERS OR OWNERS OF UNKNOWN RESIDENCE IN GEODETIC PROCEDURES, GV2, 136-140 Geodetski vestnik 41 ( 1997) 4 Tomaž Kocuvan: UGOTAVLJANJE STRANK V GEODETSKIH POSTOPKIH ESTABLISHING OF PART!ES IN GEODET/C PROCEDURES, GV 4, 347-355 Janez Košir: KATASTRSKA KLASIFIKACIJA- PRELOMNE ODLOČITVE MED STROKAMI IN POLITIKO CADASTRAL CLASSIFICATION - BREAKTHROUGH DECIS!ONS BETWEEN PROFESSIONS AND POLITICS, GV 4, 355-358 Janez Košir: KATASTRSKA KLASIFIKACIJA V INFORMACIJSKEM SISTEMU ZEMLJIŠKEGA KATASTRA KOT PODLAGA ZA POVEZAVO Z DRUGIMI EVIDENCAMI O ZEMLJIŠČU CADASTRAL CLASSIFICATION1N THE LAND CADASTRE !NFORMATION SYSTEM AS THE BASISFOR CONNECTIONS WITH OTHER LAND RECORDS, GV 4, 359-365 Božena Lipej: UPRAVI.JANJE Z NEPREMIČNINAMI V EVROPSKEM PROSTORU IN NEKATERE MEDRESORSKE AKTIVNOSTI V SLOVENIJI REAL ESTATE MANAGEMENT IN EUROPE AND CERTAIN INTERSECTORIAL ACTIVITIES IN SLOVENJA, GV 4, 366-368 Uroš Mladenovič: INFORMACIJSKE ZASNOVE EVIDENC O NEPREMIČNINAH INFORMATION BASES OF REAL ESTATE RECORDS, GV 4, 368-372 . Katja Oven: AVTOMATIZACIJA V FOTOGRAMETRIJI AUTOMATION IN PHOTOGRAMMETRY, GV2, 140-142 Stanko Pristovnik:PRA VNI VIDIKI PRENOSA NALOG GEODETSKE SLUŽBE NA LOKALNE SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI LEGAL ASPECTS OF THE TRANSFER OF TASKS OF THE GEODETIC SERVICE TO LOCAL SELF-MANAGEMENT COMMUNITIES, GV 1, 50-52 Anton Prosen: OBISK NA DEŽELNEM URADU ZA GEODEZIJO DEŽELE SAŠKE VISIT TOTHE SAXONY PROVINCIAL OFFJCE FOR GEODESY, GV2, 142-144 Franc Ravnihar: GEOINFORMACIJSKA PODPORA UPRAVLJANJU Z NEPREMIČNINAMI GEO1NFORMATION SUPPORT FOR REAL ESTATE MANAGEMENT, GV 4, 373-379 Aldo Sošic: KARTOGRAFSKI MODELI ISTRE DO PRVIH SISTEMATIČNIH IZMER V 18. STOLETJU - PRVE KARTOGRAFSKE EVIDENCE NEPREMIČNIN V ISTRI CARTOGRAPH1C MODELS OF ISTRIA UP TO THE FIRST SYSTEMATIC MEASUREMENTS IN THE 18TH CENTURY- THE FIRST CARTOGRAPH1C RECORDS ON REAL ESTATE IN ISTRIA, GV 4, 379-386 Erik Stubkjaer PRIPOROČILA ZA SLOVENSKI UČNI NAČRT (TEMPUS-PHARE PROJEKT) et al.: RECOMMENDATJONS FORA SLOVENIAN CURRICULUM (TEMPUS-PHARE PROJECT), GV2, 144-151 Radoš Šumrada: PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU UPRAVI.JANJA Z NEPREMIČNINAMI IN PLANIRANJA PROSTORA PROPOSALS FOR THE IMPROVEMENT OF EDUCAT1ON IN THE FIELD OF REAL ESTATE MANAGEMENT AND SPATIAL PLANNING, GV 1, 53-58 Ciril Velkovrh: RELIGIOZNA ZNAMENJA SO DOBRODOŠLI KAŽIPOTI TUDI V PLANINAH - NA PLANINSKIH KARTAH MANJKA VEČ PODATKOV ROADSIDE SHRINES ARE WELCOME SJGNPOSTS IN MOUNTAINS - SEVERAL TYPES OF DATA ARE MISSING ON MOUNTAINEERING MAPS, GV 1, 58-62 Stane Vlaj: OBČINSKO PREMOŽENJE MUN1CIPAL PROPERTY, GV 4,386-392 Željko Zlobec: GEODET- CENILEC NEPREMIČNIN SURVEYORS - REAL ESTATE APPRAISERS, GV 3, 236-237 Željko Zlobec: MOJE VIDENJE ZEMLJIŠKOKATASTRSKE EVIDENCE NEPREMIČNIN MY VISION OF LAND CADASTRE REAL ESTATE RECORDS, GV 3, 238-239 Avstrijska zveza 6. AVSTRIJSKI GEODETSKI DAN - GEODEZIJA BREZ MEJA za geodezijo in 6TH AUSTRIAN GEODETIC DAY - SURVEYING WITHOUT BORDERS, geoinformatiko: GV 1, 75 Geodetski vestnik 41 (1997) 4 Mojca Kosmatin Fras: Mojca Kosmatin Fras: PRVO SREČANJE DELOVNE SKUPINE WG VI/3 (ISPRS) V PADOVI THE FIRST MEETING OF THE VI/3 (ISPRS) WORKGROUP IN PADOVA, GV 1, 66-67 USTANOVITEV SEKCIJE ZA FOTOGRAMETRIJO IN DALlINSKO ZAZNA V ANJE FOUNDING OF THE SECTION FOR PHOTOGRAMMETRY AND REMOTE SENSING, GV2, 152 Božena Lipej: MEDNARODNA KARTOGRAFSKA KONFERENCA V STOCKHOLMU INTERNATIONAL CARTOGRAPHIIC CONFERENCE IN STOCKHOLM, GV 2, 157-159 Božena Lipej: POMEMBNEJŠI SIMPOZIJI IN KONFERENCE V LETU 1997 IMPORTANT SYMPOSIAAND CONFERENCES IN 1997, GV 1, 68-69, GV2„ 152-154 Božena Lipej: POMEMBNEJŠI SIMPOZIJI IN KONFERENCE V LETU 1998 SYMPOSIA AND CONFERENCES OF IMPORTANCE IN 1998, GV 4, 405 Božena Lipej: STROKOVNO SREČANJE PREDSTAVNIKOV GEODETSKlH UPRAV IZ NEKATERIH SREDNJE IN VZHODNOEVROPSKlH DRŽAV V SLOVENIJI MEETING OF REPRESENTATIVES OF CENTRAL AND EASTERN EUROPEAN SURVEYINGAUTHORITIES IN SLOVENJA, GV2, 161-162 Božena Lipej: TELETEKST- GEOGRAFIJA IN GEODEZIJA TELETEXT- GEOGRAPHY AND SURVEYING, GV 1, 74, GV2, 163 Božena Lipej: 30. GEODETSKl DAN Ljubljanski geodetski biro: Monolit: 30TH GEODETIC DAY, GV 4, 399-401 LJUBLJANSKJ GEODETSKI BIRO D.D. MED GAZELAMI LJUBLJANSKI GEODETSKI BIRO D.D. AMONG "GAZELLES''. GV 4, 402 S KAKOVOSTJO V LETO 2000 WITH QUALITYTO 2000, GV 4,403 Milan Naprudnik: BELEC TEOBALD - BALČI IN ČRNIVEC MIROSLAV - MIRO - KOLEGOMA IN PRIJATELJEMA V SLOVO BELEC TEOBALD - BALČI IN ČRNIVEC MIR OSLA V - MIRO -A FAREWELL TO COLLEAGUES AND FRIENDS, GV 4, 407-410 Milan Naprudnik: 30. GEODETSKl DAN - MAR RES? 30TH GEODETIC DAY-IS IT REALLY?, GV2, 154-157 Tomaž Petek: POROČILO O UDELEŽBI NA JEC-GI'97 REPORT ON PARTICIPATION AT JEC-GI'97, GV2, 159-161 Anton Prosen: MILAN NAPRUDNIK SEDEMDESETLETNIK Dominik Skumavec: MILAN NAPRUDNIK'S SEVENTIETH ANNIVERSARY, GV 2, 165-167 POROČILO O OBISKU ABSOLVENTOV GEODEZIJE NA GEODETSKIH FAKULTETAH V ISTANBULU (TR) IN SOLUNU (GR) REPO RT ON THE STUDY VISIT OF STUDENTS OF GEODESY TO GEODETI C FACULTIES OF ISTANBUL (TURKEY) AND SOLUN (GREECE), GV 4, 393-397 Jože Smrekar: ŠPORTNE IGRE GEODETOV PORTOROŽ '97 Peter Svetik: Peter Svetik: Peter Svetik: GEODESlSTS' SPORTS DAY - PORTOROŽ '97, GV 4, 404-405 BRANKO KOROŠEC - SEDEMDESETLETNIK - KRONIST SLOVENSKE GEODEZIJE THE SEVENTIETH ANNIVERSARY OF BRANKO KOROŠEC, THE CHRONICLER OF SLOVENE GEODESY, GV 4, 406-407 IN MEMORIAM: PAŠKO LOVRIČ IN MEMORJAM: PAŠKO LOVRIČ, GV 1, 79 ZAPOSTAVLJEN JUBILEJ? FORGOTTEN ANNIVERSARY?, GV 4, 401 Andraž Šinkovec: XXV. SMUČARSKI DAN GEODETOV, SORIŠKA PLANINA, 15. MAREC 1997 Ji'.XV SKIING DAY OF SURVEYORS, SORIŠKA PLANINA, 15 MARCH 1997, GV 1, 69-73 Maruška Šubic PREDSTAVITEV KNJIGE: OCENJEVANJE TRŽNE VREDNOSTI STAVBNIH Kovač: ZEMLJIŠČ BOOK REVIEW- MARKET VALUE ESTIMATION OF BUILDING LAND, GV 1, 65-66 Univerza v SIMPOZIJ O DGPS-JU V INŽENIRSTVU IN KATASTRU - IZOBRAŽEVANJE IN Ljubljani et al.: PRAKSA SYMPOSIUM ON DGPS IN ENGINEERING AND CADASTRAL MEASUREMENTS EDUCATION AND PRACTICE, GV 1, 76-77 Geodetski vestnik 41 (1997) 4 Florjan DIPLOMANTI, MAGISTRI, DOKTORJI, IMENO V ANJA IN VPIS NA ODDELEK Vodopivec: ZA GEODEZIJO V LETU 1996 GRADUATES, MASTERS, DOCTORS, APPOINTMENTS AND ENROLMENT AT THE DEPARTMENT OF GEODESY IN 1996, GV 1, 63-65 Tinkara Zornada: POROČILO Z DELAVNICE: SO DELOV ANJE Z JAVNIMI IN ZASEBNIMI KARTOGRAFSKIMI ORGANIZACIJAMI WORKSHOP REPO RT: COOPERATION WITH PUBLIC AND PRIVATE CARTOGRAPHIC ORGANIZATIONS, GV 4, 398-399 Pavel Zupančič: NOGOMETNO TEKMOVANJE GEODETOV AVSTRIJE, ITALIJE IN SLOVENIJE FOOTBALL CHAMPIONSHIPS OF AUSTRJAN, ITALIAN AND SLOVENIAN SURVEYORS, GV 2, 164-165 Zveza geodetov 30. GEODETSKI DAN - NEPREMIČNINE Slovenije et al.: 30TH GEODET/C DAY - REAL ESTATES, GV 1, 78 BIBLIOGRAFIJA GEODETSKEGA VESTNIKA V LETU 1997 BIBLIOGRAPHY OF THE GEODETSKI VESTNIK FOR 1997, GV 4, _411-415 Geodetski vestnik 41 (1997) 4 Navodilo za pripravo prispevkov 1 Prispevki za Geodetski vestnik. 1.1 Geodetski vestnik objavlja prispevke znanstvenega, strokovnega in poljudnega značaja. Avtorji predlagajo tip svojega prispevka, vendar si uredništvo pridržuje pravico, da ga dokončno razvrsti na podlagi recenzije. Prispevke razvrščamo v: o Izvirno znanstveno delo: izvirno znanstveno delo prinaša opis novih rezultatov raziskav tehnike. Tekst spada v to kategorijo, če vsebuje pomemben prispevek k znanstveni problematiki ali njeni razlagi in je napisan tako, da lahko vsak kvalificiran znanstvenik na osnovi teh informacij poskus ponovi in dobi opisanim enake rezultate oziroma v mejah eksperimentalne napake, ki jo navede avtor, ali pa ponovi avtorjeva opazovanja in pride do enakega mnenja o njegovih izsledkih. o Začasna objava ali preliminarno poročilo: tekst spada v to kategorijo, če vsebuje enega ali več podatkov iz znanstvenih informacij, brez zadostnih podrobnosti, ki bi omogočile bralcu, da preveri informacije na način, kot je opisan v prejšnjem odstavku. Druga vrsta začasne objave (kratek zapis), običajno v obliki pisma, vsebuje kratek komentar o že objavljenem delu. o Pregled (objavo nekem problemu, študija): pregledni članek je poročilo o nekem posebnem problemu, o katerem že obstajajo objavljena dela, samo ta še niso zbrana, primerjana, analizirana in komentirana. Obseg dela je odvisen od značaja publikacije, kjer bo delo objavljeno. Dolžnost avtorja pregleda je, da poroča o vseh objavljenih delih, ki so omogočila razvoj tistega vprašanja ali bi ga lahko omogočila, če jih ne bi prezrli. o Strokovno delo: strokovno delo je prispevek, ki ne opisuje izvirnih del, temveč raziskave, v katerih je uporabljeno že obstoječe znanje in druga strokovna dela, ki omogočajo širjenje novih znanj in njihovo uvajanje v gospodarsko dejavnost. Med strokovna dela bi lahko uvrstili poročila o opravljenih geodetskih delih, ekspertize, predpise, navodila ipd., ki ustrezajo zahtevam Mednarodnega standarda ISO 215. o Beležka: beležka je kratek, informativni zapis, ki ne ustreza kriterijem za uvrstitev v eno izmed zvrsti znanstvenih del. o Poljudnoznanstveno delo: poljudnoznanstveno delo podaja neko znanstveno ali strokovno vsebino tako, da jo lahko razumejo tudi preprosti, manj izobraženi ljudje. o Ostalo: vsi prispevki, ki jih ni mogoče uvrstiti v enega izmed zgoraj opisanih razredov. 1.2 Pri oblikovanju znanstvenih in strokovnih prispevkov je treba upoštevati slovenske standarde za dokumentacijo in informatiko. 1.3 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 2 2.1 Ime in priimek pisca se pri znanstvenih in strokovnih člankih navedeta na začetku z opisom znanstvene strokovne stopnje in delovnim sedežem. Pri ostalih prispevkih se navedeta ime in priimek ter delovni sedež na koncu članka. Pri kolektivnih avtorjih mora biti navedeno polno uradno ime in naslov; če avtorji ne delajo kolektivno, morajo biti vsi imenovani. Če ima članek več avtorjev, je treba navesti natančen naslov (s telefonsko številko) tistega avtorja, s katerim bo uredništvo vzpostavilo stik pri pripravi besedila za objavo. · 2.2 Članki, ki so bili prvotno predloženi za drugačno uporabo (npr. referati na strokovnih srečanjih, tehnična poročila ipd.), morajo biti jasno označeni. V opombi je treba določiti namen, za katerega je bil prispevek pripravljen, navajajoč: ime in naslov organizacije, ki je prevzela pokroviteljstvo nad delom ali sestankom, o katerem poročamo; kraj, kjer je bilo besedilo prvič predstavljeno, popolni datum v numerični obliki .. Primer: Referat, 25. Geodetski dan, Zveza geodetov Slovenije, Rogaška Slatina, 1992-10-23 2.3 Prispevek mora imeti kratek, razumljiv in pomemben naslov, ki označuje njegovo vsebino. 2.4 Vsak znanstveni ali strokovni prispevek mora spremljati (indikativni) izvleček v jeziku izvirnika, v obsegu do 50 besed, kot opisni vodnik do tipa dokumenta, glavnih obravnavanih tem in načina obravnave dejstev. Dodano naj mu bo do 8 ključnih besed. Obvezen je še prevod naslova, izvlečka in ključnih besed v angleščino, nemščino, francoščino ali italijanščino. 2.5 Za vsak pregledni ali splošni prispevek je obvezen prevod naslova prispevka v angleški jezik. 3 Glavno besedilo 3.1 Napisano naj bo v skladu z logičnim načrtom. Navesti je treba povod za pisanje prispevka, njegov glavni problem in namen, opisati odnos do predhodnih podobnih raziskav, izhodiščno hipotezo (ki se preverja v znanstveni ali strokovni raziskavi, pri drugih strokovnih delih pa ni obvezna), uporabljene metode in tehnike, podatke opazovanj, izide, razpravo o izidih in sklepe. Metode in tehnike morajo biti opisane tako, da jih lahko bralec ponovi. 3.2 Navedki virov v besedilu naj se sklicujejo na avtorja in letnico objave kot npr.: (Kovač, 1991), (Novak et al., 1976). 3.3 Delitve in poddelitve prispevka naj bodo oštevilčene enako kot v tem navodilu (npr.: 5 Glavno besedilo, 5.1 Navedki, 5.2 Delitve itd.). 3.4 Merske enote naj bodo v skladu z veljavnim sistemom SI. Numerično izraženi datumi in čas naj bodo v skladu z ustreznim standardom (glej primer v razdelku 2.2). 3.5 Kratice naj se uporabljajo le izjemoma. 3.6 Delo, ki ga je opravila oseba, ki ni avtor, ji mora biti jasno pripisano (zahvala/priznanje). Geodetski vestnik 41 (1997) 4 3.7 V zvezi z navedki v glavnem besedilu naj bo na koncu prispevka spisek vseh virov. Vpisi naj bodo vnešeni po abecednem vrstnem redu in naj bodo oblikovani v skladu s temi primeri: a) za knjige: Novak, J. et al., Izbor lokacije. Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavoda Slovenije, 1976, str. 2-6 b) za poglavje v knjigi: Mihajlov, A.I., Giljarevskij, R.S., Uvodni tečaj o informatiki/dokumentaciji. Razširjena izdaja. Ljubljana, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, 1975. Pogl. 2, Znanstvena literatura - vir in sredstvo širjenja znanja. Prevedel Spanring, J., str. 16-39 c) za diplomske naloge, magistrske naloge in doktorske disertacije: Prosen, A., Sonaravno urejanje podeželskega prostora. Doktorska disertacija. Ljubljana, FAGG OGG, 1993 č) za objave, kjer je avtor pravna oseba (kolektivni avtor): MOP-Republiška geodetska uprava, Razpisna dokumentacija za Projekt Register prostorskih enot. Ljubljana, Republiška geodetska uprava, 1993 d) za članek iz zbornika referatov, z dodanimi podatki v oglatem oklepaju: Bregant, B., Grafika, semiotika. V: Kartografija. Peto jugoslavensko savetovanje o kartografiji. Zbornik radova. Novi Sad [Savez geodetskih inženjera i geometara Jugoslavije], 1986. Knjiga I, str. 9-19 e) za članek iz strokovne revije: Kovač, F., Kataster. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1991, letnik 5, št. 2, str. 13-16 f) za anonimni članek v strokovni reviji: Anonym, Epidemiology for primary health care. Int. J. Epidemiology, 1976, št. 5, str. 224-225 g) za delo, ki mu ni mogoče določiti avtorja: Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Uradni list RS, 2. dec. 1994, št. 75, str. 4255 4 Ponazoritve (ilustraciije) in tabele Slike, risbe, diagrami, karte in tabele naj bodo v prispevku le, če se avtor sklicuje nanje v besedilu in morajo biti zato oštevilčene. Izvor ponazoritve ali tabele, privzete iz drugega dela, mora biti naveden kot sestavni del njenega pojasnjevalnega opisa ( ob ilustraciji ali tabeli). 5 Sodelovanje avtorjev z uredništvom 5.1 Prispevki morajo biti oddani glavni urednici v petih izvodih, tipkani enostransko z enojnim presledkom. Obseg znanstvenih in strokovnih prispevkov s prilogami je lahko največ 7 strani, vseh drugih pa 2 oziroma izjemoma več strani (za 1 stran se šteje 30 vrstic s 60 znaki). Obvezen je zapis prispevka na računalniški disketi s potrebnimi oznakami in izpisom na papirju (IBM PC oz. kompatibilni: Microsoft Geodetski vestnik 41 (1997) 4 Word for Windows, WordPerfect for Windows, Microsoft Word for MS-DOS, WordPerfect for MS-DOS, neoblikovano v formatih ASCII). Prispevkov, poslanih z elektronsko pošto, ne bomo sprejemali! 5.2 Ilustrativne priloge k prispevkom je treba oddati v enem izvodu v originalu za tisk (prozoren material, zrcalni odtis). Slabe reprodukcije ne bodo objavljene. 5.3 Znanstveni in strokovni prispevki bodo recenzirani. Recenzirani prispevek se avtorju po potrebi vrne, da ga dopolni. Dopolnjen prispevek je pogoj za objavo. Avtor dobi v korekturo poskusni odtis prispevka, ki je lektoriran, v katerem sme popraviti le tiskovne in morebitne smiselne napake. Če korekture ne vrne v predvidenem roku, oziroma največ v petih dneh, se razume, kot da popravkov ni in gre prispevek v takšni obliki v tisk. 5.4 U!redništvo bo vračalo v dopolnitev prispevke, ki ne bodo pripravljeni v skladu s temi navodili. 6 Oddaja prispevkov Prispevke pošiljajte na naslov glavne, odgovorne in tehnične urednice dr. Božene Lipej, Geodetska uprava Republike Slovenije, Šaranoviceva ul. 12, 1000 Ljubljana. Rok oddaje prispevkov za naslednje številke Geodetskega vestnika je: številka 1 - 1998-01-09, številka 2 1998-04-21, številka 3 - 1998-06-15 in številka 4 - 1998-10-5. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 Geodetski vestnik 41 (1997) 4 SVET KNJIŽNICA UL FGG ~ JR GEODETSKI vestnik Predstavite ga z 1997 Autodesk WORLD' l~~mi~~~!l~llllllllllllllillllll COBLSS ' C: z 1 < C C: i • 1 Paket za povezavo vektorskih, rastrskih in atributnih podatkov (GIS) Program za inteligentno kartografijo in topološke analize • 1 •I ca file fdit Yiew .Q_raw ~onslruct Modify Q_ata Qptions Iools BDE Mal! Tracer tlelp ~~~ffi~~ru~~10.10.10.J@.I[®"][!) leljl~I ·~ ltil@jjjj@IIMillilll~lriLJI® li~"ll~ ~ld'l:f ~·,·. o ltilfl~I-- "BYLAYER ltl@ijaj[:fillm] /562209.4496.144648.3427 f: 1-!>r "i•I. i H, H: MODEL TILE 11 :50 AtA Rastrska slika: GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Hitachi RASTER AutoCAD 1 Dinamično prikazovanje rastrov, popravljanje in vektorizacija Prikazovanje in izpisovanje rastrskih datotek m0rn1ITJ[§] d.o.o. Ljubljana,, Medvedova 28, Tel.:061 /132-13-37, Fax:061 /133-72-39, www.basic.si