PoStnina plaćana v gotovini.
Izhaja 5. in 20. vsakega
meseca.
POŠTAR
iitna naroinina . . Din 24-— Polletna L. oCnlna.	„	12-—
Posamezna številka „	1-50
STROKOVNI LIST POŠTNIH NAMEŠČENCEV.
Štev. 21.
V Ljubljani, dne 5. novembra 1929.
I. leto.
Jošt:
Nekoliko o glavni kontroli in državnem svetu.
Pobudo za ta poljudni članek o državnem svetu in glavni kontroli mi je dalo vsakdanje opažanje, da državni uslužbenci ne poznajo od funkcije obeh ustanov niti toliko, kolikor bi bilo zanje neobhodno potrebno. Uslužbenci dobivajo od svojih nadrejenih oblastev različne dekrete, odločbe, rešenja, itd., kakor se vsa ta pisanja že nazivajo, in čutijo, da so v svojih pravicah prikrajšani, ne vedo pa, ali se smejo, kdaj, kam in kako bi se smeli pritožiti. Sedaj po preteku 5 let, odkar imamo novo pragmatike, že pač večina ve, da obstoja za reševanje take vrste sporov državni svet v Beogradu, a kako vlogo igra pri tem glavna kontrola, je pa večini neznano.
Kolikokrat sem že slišal, ko je ta ali oni ogorčeno ali re-signirano, kakršne narave je že, izrekel, da mu je glavna kontrola vzela leta ali podobno. Ko sem ga pobaral, kako to misli, mi je pokazal samo tožbo glavne kontrole na državni svet, v kateri glavna kontrola od državnega sveta šele zahteva, da s sodbo razveljavi rešenje o priznanju dotičnih civilnih ali vojaških let oziroma službe.
Kdor meni, da je s kako odločitvijo upravnega oblastva, na primer p. t. uprave, ministrstva za gradbe, finančne direkcije sreskega načelnika itd. v svojih pravicah prikrajšan, ta ima pravico pritožbe na upravno sodišče oziroma na državni svet. Pečati se hočem v članku samo z državnim svetom, ker z upravnim sodiščem (za nas v Celju) pridejo v dotiko samo oni, zoper katere se uvede disciplinsko postopanje. Pritožbe zoper vsako odločbo v osebnih zadevah moramo torej vlagati na državni svet, četudi je dotična odločba izšla od oblastne p. t. uprave. Ta jo je namreč izdala samo na podlagi pooblastila gospoda ministra, kar je isto, kakor če bi stvar rešil on sam. Proti rešitvam ministrsteV, torej tudi proti pravkar omenjenim odločbam oblastne p. t. uprave, je mogoča tožba le na državni svet, in sicer v roku tridesetih dni po prejemu dotičnega rešenja, dekreta ali odločbe. Proti ukazom, tedaj v stvareh, ki jih je podpisalo Nj. Veličanstvo kralj, pa je dopustna tožba v roku dveh mesecev od dne, ko je bil ukaz objavljen v »Službenih Novinah«.
Kdor se hoče pritožiti, se mora brezpogojno držati predpisanega roka, ker sicer državni svet stvari ne vzame v postopek, ampak tožbo kratkomalo zavrne, češ, da je rok zamujen, pa naj si bo krivica še tako velika.
Če se^ dva pravdata zaradi razžaljenja časti, ali če je kdo obtožen zaradi poneverbe itd., pravimo, da obstoja »kazenski« spor ali bolje kazenska stvar zoper tega ali onega. Ako se dva tozarita zaradi meje ali zaradi dolga ali očetovstva itd., pravimo, da obstoja civilni spor. Če pa kdo vloži Zoper odločbo upravnega oblastva tožbo ali pritožbo na državni svet, tedaj pravimo, da obstoja upravni ali administrativni spor.
V slučaju administrativnega spora zahteva državni svet od upravnega oblastva, ki je izdalo sporno odločbo, takoj vse akte, ki se tičejo dotične stvari in zahteva poročilo, kdaj je bila pritožniku vročena sporna odločba. Ako ugotovi pri tem, da se pritožnik ni držal roka, tožbo, kakor sem že omenil, takoj zavrne, ne da bi preiskoval, ali je utemeljena ali ne.
Vsaka tožba ali pritožba na državni svet se mora vložiti v dveh enakih izvodih. En izvod tožbe oziroma pritožbe dostavi državni svet namreč tudi toženi stranki, katero hkrati pismeno pozove, naj v roku tj dni predloži državnemu svetu svoje pripombe na tožbo, ker bo sicer pristopil k razsoji tudi brez teh opazk.
Ker sem že parkrat omenil tudi pritožbo na državni svet, poudarjam, da pravimo vlogam, s katerimi se pritožujemo na državni svet proti odločbam upravnih oblastev, »tožbe«, vlogam pa, kjer se kdo pritožuje na državni svet proti sodbi upravnega sodišča, ki ga je kaznovalo z disciplinsko kaznijo, pa »pritožbe«. Rok za tako pritožbo znaša samo dni.
Pripomniti pa moram, da se uslužbenec ne more v vsaki stvari pritožiti na državni svet, pa najsi je še tako globoko prepričan, da se mu je zgodila krivica. Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih namreč izrečno izključuje pritožbo ali tožbo v stvareh, ki spadajo pred redno (civilno ali kazensko) sodišče, kar je seveda razumljivo, in pa v stvareh, ko so upravna oblastva upravičena odločati- po svobodnem preudarku.
Kdo bo napredoval v višjo skupino, kdo bo premeščen, kdo bo odlikovan, kdo bo sprejet v službo, kdo bo opravljal to ali ono službo, vse to so stvari svobodnega preudarka. Ako si bil izpuščen pri napredovanju ali odlikovanju, ali ako si bil odstavljen kot denarni pismonoša ter odrejen v drugo službo itd., tedaj nimaš pravice do tožbe, če jo pa vložiš, jo bo državni svet zavrnil brez razprave tako kakor take, ki so prepozno vložene.
Ako tožba nima takih napak, jo vzame državni svet v pretres in ^zreče svojo sodbo, s katero ali tožbo zavrne ali ji pa ugodi in razveljavi sporno odločbo.
Po določilu zakona o glavni kontroli se morajo vse odločbe o pravicah, s katerimi je združen kak izdatek iz državne blagajne, v prepisu dostaviti tudi glavni kontroli, katera ima nalogo paziti, da se ne prekrši zakon v korist posameznikov.
Po tem določilu se morajo vse odločbe, ki se tičejo osebnih pravic državnih uslužbencev, kakor napredovanja, prevedbe v višje stopnje osnovne plače, začasne dodelitve, premestitve, priznanja službenih let itd., v prepisu takoj dostaviti glavni kontroli, ki vsako tako rešenje pregleda in ga oceni glede zakonitosti. Ako je po mnenju glavne kontrole rešenje nezakonito, to se pravi, da je v prid uslužbencu in v škodo državne blagajne, vloži tožbo na državni svet, v kateri prosi, naj državni svet dotično odločbo s sodbo razveljavi.
Glavna kontrola nastopa tedaj pred državnim svetom kot stranka prav tako kakor uslužbenec, ako misli, da je prikrajšan v svojih pravicah in vloži tožbo.
Tožbo glavne kontrole zadene ista usoda kakor vsako drugo tožbo. Ako je utemeljena, ji državni svet s sodbo ugodi, ako pa šepa, jo pa zavrne. V ostalem je isti postopek, kakor sem ga že spredaj opisal. Prepis tožbe dostavi državni svet preko ministrstva prizadetemu uslužbencu s pozivom, naj v roku 15 dni dostavi svoje ugovore na tožbo, ker bo sicer razsodil tudi brez njih.
Uslužbenec svoje ugovore lahko brez skrbi ohrani zase, saj v večini slučajev ne bo niti vedel, kaj odgovoriti. Ta posel itak opravi ministrstvo, ki je prav za prav najbolj prizadeto po tožbi, katera je vendar naperjena proti njegovi odločbi.
In čeprav bi niti uslužbenec, niti ministrstvo ničesar ne odgovorilo, bi vendar državni svet razsodil, in sicer samo na podlagi aktov, ki so mu na razpolago.
A kdor hoče in more odgovoriti, naj odgovori na državni svet direktno, ne pa po svojem predstojniku.
Če pa si zamudil vse roke in nisi vložil tožbe, ali si jo vložil prepozno, ali pa če si morda z njo pri državnem svetu telo propadel, še vedno ni rečeno, da si dokončno podlegel, ker lahko izzoveš ponovno odločbo upravnega oblastva in sc zope.t pritožiš, ali pa prosiš državni svet za obnovo spora, kar pa je vezano na določene pogoje. O tem morda drugič.
Kdor se hoče s stvarjo točno seznaniti, naj preštudira zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih ter zakon o glavni kontroli. Oba zakona dobi za mal denar skoraj v vsaki knjigarni. Preštudira naj tudi dopolnitve teh zakonov, ki so objavljene v naših »Okrožnicah« štev. VI/1929, ter dopolnitev zakona o glavni kontroli z dne 10. oktobra 1929 (Uradni list dravske banovine štev. 107 1929). Baš ta zadnji dopolnilni zakon določa v § 12 znova, da se morajo vsi ukazi in vse odločbe o službenih razmerjih državnih civilnih in vojaških uslužbencev ter uslužbencev državnih prometnih naprav dostavljati glavni kontroli.
Kdor pa hoče, da bo v stvari popolnoma podkovan, naj si nabavi še uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 21. junija 1929, štev. 63, kjer je objavljen tudi zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih.
Novosti z londonskega poštnega kongresa.
Londonski poštni kongres, ki se je vršil meseca maja in junija 1929, je sprejel v mednarodne poštne konvencije, čijih besedilo je izpopolnjeno in deloma razširjeno, več novih predpisov, ki jih bom pozneje podrobneje naštel oziroma opisal. Ze štokholmski kongres je konvencije popolnoma nanovo uredil, razdelil tvarino bolj pregledno in po nekem sistemu ter ustvaril tekst, v katerem ni bilo bogvekaj dvomljivih mest. Londonski kongres pa je šel še dalje. Na mnogih mestih je zamenjal posamezne izraze, ki bi utegnili biti nerazumljivi ali zavesti koga v dvome, z bolj pregnantnimi in je dodal posameznim besedam ali stavkom še pojasnil ne stavke. Takih sprememb je v konvencijah silno veliko, kar znači, da je bilo besedilo res skrbno pregledano in izboljšano.
Kongres je sprejel v konvencije mnogo običajev, katerih konvencije doslej niso upoštevale, ki so se jih pa v medsebojnem prometu že posluževale razne poštne uprave. Tako je sedaj mnogo teh običajev kodificiranih in pripoznanih za splošno veljavno normo. Konvencije so s tem mnogo pridobile na jasnosti in točnosti, poštne uprave pa imajo v njih ob sporih z inozemskimi upravami vsekako trdnejšo oporo.
Sprejeti pa so v konvencije seveda tudi popolnoma novi predpisi, katerih v prejšnjih konvencijah ni in ki bi jih rad na kratko orisal.
Pristojbin v pisemskem prometu v splošnem kongres ni spreminjal, kakor tudi ne raznih težnih enot in ostalih pogojev, sprejel pa je, da morajo imeti tiskovine, ki imajo obliko dopisnic, enake najmanjše razsežnosti kakor dopisnice in da so tiskovine za slepce odslej lahko do j kg težke.
Kakor je naš list že poročal, je kot nova pisemska pošiljka uveden mali paket. Kongres je sprejel za to pošiljko vsa določila, ki jih je predlagala pripravljalna komisija (glej članek »Mali paket — nova pisemska pošiljka« v 9. številki letošnjega »Poštarja«).
Kakor za časopise velja sedaj tudi za knjige, brošure in muzikalije, ako ni razen na ovitku V njih nobenih naznanil ali reklam, za 50 % znižana pristojbina za tiskovine. Ta ugodnost pa velja seveda samo v prometu z državami, ki so na to pristale.
Kar se tiče naslovne strani pisemskih pošiljk, določa konvencija, da je treba na njej pustiti nekaj praznega prostora za službene označbe. Ime in bivališče pošiljatelja naj bo po možnosti vselej navedeno, in sicer na sprednji ali na zadnji strani pošiljke. Vse službene pošiljke morajo imeti označbo »Service des postes«. Na pismih s prosojnim naslovom mora biti naslov napisan čitljivo s tinto ali pisalnim strojem. S tintnim ali navadnim svinčnikom se naslov ne sme napisati. Na dopisnice z odgovorom sme pošiljatelj na zadnji strani dopisnice, ki služi za odgovor, napisati razna vprašanja, na katera naj bi naslovnik odgovoril.
Na tiskovinah se po novih predpisih lahko napišejo zaporedne ali kake druge številke, ako sc nanašajo na pošiljke same. Na naročilnih in subskripcijskih listih, ki se nanašajo na razne knjigotržne predmete itd., se sme pripisati način plačevanja, založba, ime pisatelja in založnika, številka kataloga in pa: »broširano«, »kartonirano« ali »vezano«. Na fotografijah se sme tudi napisati kratko pojasnilno besedilo (legenda).
Priporočene pošiljke, na katerih so naslovi pisani z navadnim ali s tintnim svinčnikom, so nedopustne.
Pri odkupnih pisemskih pošiljkah morata biti ime in naslov pošiljatelja označena vselej samo na naslovni strani pošiljke.
Dosedanji predpisi o poslovanju s pošiljkami, na katerih so nalepljene ponarejene ali že rabljene znamke, niso več sprejeti v konvencijo. 2e pripravljalna komisija jih je odklonila z dobro utemeljeno motivacijo, češ, da naj vsaka država s svojo zakonodajo samo poskrbi za to, da njenih znamk ne bodo ponarejali. Kongres sc je s tem naziranjem strinjal. Kdor je čital v »Poštarju« članek »Novi kazenski zakon, pošta in poštarji«, ve, da je naša država v tem pogledu vse potrebno žc ukrenila.
Konvencija v splošnem predpisuje, da se škatlam z označeno vrednostjo ne smejo prilagati pisma ali kake druge listine, spisi itd., ki imajo značaj osebnega dopisovanja. Kljub temu pa naslovne pošte niso dolžne, da vrednostne pošiljke, katerim so priložena pisma ali kaj podobnega, vračajo sprejemnim poštam, če ni to s predpisi za notranjo prometno službo izrečno odrejeno.
Za pakete je londonski kongres določil dve novi težni enoti, in sicer preko 10 kg do 15 kg in preko 15 kg do 20 kg. Potemtakem veljajo za vse pakete do 20 kg predpisi konvencije, vsaka poštna uprava pa ima pravico, da odkloni sprejem inozemskih paketov, ki so težji ko 5 kg. Pri navadnih paketih se teža ugotavlja po kilogramih. Deli kilograma se smatrajo za cel kilogram. Pri vrednostnih paketih se pa ugotavlja teža še vedno po gramih.
Pošiljatelj paketa lahko odredi, da se paket v slučaju ne-dostavljivosti odjavi kaki drugi osebi. V tem slučaju sme ta oseba razpolagati s paketom prav tako kakor pošiljatelj. Med drugim odredi lahko tudi to, da vrne pošta paket neposredno pošiljatelju.
Odkupnina za pošiljke vseh vrst se nakazuje s poštnimi nakaznicami neposredno pošiljatelju pošiljke ali pa na kak čekovni račun v naslovni državi, torej tako, kakor je to že urejeno v prometu med našo državo in Avstrijo, Nemčijo itd.
Pošiljatelj lahko plača sam poštne stroške za poslane pošiljke. Nova konvencija uvaja namreč zopet frankovne listke, ki pa so dovoljeni samo v prometu z onimi upravami, ki so na to pristale.
Poizvedovanje po poštnih pošiljkah sc lahko izvede tudi pri tujih poštah. Vsaka uprava mora namreč prevzeti reklamacijo tudi za tiste pošiljke, ki niso bile predane pri njenih poštah.
Konvenciji so končno priključeni obširni predpisi glede zrakoplovne pošte. V splošnem je bil prevzet v konvencijo haški pravilnik, ki ga je kongres precej izpopolnil.
Tudi členi, ki se tičejo statistike, so nekoliko izpremc-njeni.
Kongres je določil tudi novo obliko lista za odgovor in nanovo uredil tiskovine, od katerih je nekatere tudi spremenil.
Konvencije stopijo v veljavo s i. julijem 1930.
M.
Janko Kukar:
Deklasirani državni računski uradniki.
(Konec).
Omenjene posebne funkcije teh specializiranih profesi-jonistov so sledeče:
A) Gospodarsko-finančno-trgovske:
1.	Posvetovanja in izvidi v davčnih, finančnih, trgovskih, gospodarskih in upravnih zadevah;
2.	zaščita v omenjenih zadevah pri finančnih in davčnih uradih (za posredne in neposredne davke) ter pri drugih upravnih in političnih oblastih;
3.	upravna organizacija zasebnih in javnih podjetij ter urejevanje knjig, vpisnikov, računov in načrtov knjigovodstva;
4.	urejevanje zaostalih in konfuznih knjigovodstev, njih nadzorovanje ter dotične poizvedbe;
5.	sestava in revizija bilanc, računov in vknjiževanj zasebnih podjetij in gospodarsko-trgovskih družb;
6.	prostovoljne likvidacije individualnih in kolektivnih podjetij;
7.	proračuni, ustanavljanje, preobrazba, fuzija trgovskih družb in gospodarsko-finančnih podjetij;
8.	upravljanje premičnih premoženj in uprava nepremičnin;
9.	sistemizacija premoženj, mirne poravnave;
10.	sestava načrtov za razdelitev premoženj;
n. varuštva, upravljanje in razdelitev dediščin;
12.	poizvedbe in poročanja o premoženjskem stanju na podlagi zemljiških knjig;
13.	sestava amortizacijskih načrtov za najetje posojil;
14.	izterjavanje kreditov v tuzemstvu in inozemstvu, bodisi po zasebni poti, bodisi po pristojnem verifikacijskem in kompenzacijskem državnem uradu;
15.	postopanje za dosego italijanskega in za oproščanje tujega državljanstva;
16.	poizvedbe v svrho likvidacije vojne odškodnine in odškodnine za rekvizicije s posredovanjem pri upravnih in finančnih oblastih ter zastopanje pri pristojnih komisijah;
17.	posredovanje za dosego pet let obresti prostih posojil na starostno obrabo pri stavbah, ki so bile po vojni poškodovane;
18.	vsako drugo poverilo profesijonalnega značaja v omenjenih zadevah.
B) Sodnijske funkcije:
19.	Sodne likvidacije individualnih in kolektivnih pod-
jetij;
20.	sodne uprave in druga poverila sodne oblasti v trgov-sko-racunskih in gospodarskih zadevah;
21.	sestava in revizija bilanc knjigovodstev in vknjiževanj Zasebnih in javnih podjetij po nalogu sodne oblasti;
22.	sodnijski in knjigovodski izvid v civilnih in kazenskih Postopanjih.
Pripomniti je tudi treba, da italijanski državni računarji ranžirajo takoj za uradniki-akademiki.
Iz navedenega sledi jasno, kak ugled ima italijanski računar v javnosti, kako ga državna uprava upošteva in kake posle niu poverja glede na njegovo strokovno znanje in praktično ‘Zvežbanost.
In kako je pri nas? Znano je, da predvojna Srbija ni pognala računarjev v širšem smislu, kakor sta jih imeli in jih še lrnata Avstrija in Italija. Srbija je imela razen Glavne kontrole,
ki je razmeščala svoje računarje po državi, samo knjigovodje, ki so opravljali edino samo knjigovodstveno, ne pa tudi administrativno pomožne ter kontrolne službe.
Predvojna Srbija tudi ni zahtevala od kandidatov za knjigovodstveno službo cele gimnazije ali realke z maturo. Zadostovalo je par razredov kake srednje šole. Saj je za vstop v državno službo sploh zadostovalo 6 razredov gimnazije ali realke, nižja trgovska akademija ali sploh kaj sličnega. Maturo so polagali samo oni, ki so se odločili za univerzitetne študije.
Ker torej v centralah v Beogradu niso poznali položaja in važnosti računskega uradništva, kakršno je bilo po prevratu v prečanskih krajih, kakor v Sloveniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Hrvatski in Slavoniji, v Banatu, v Bački in Baranji, niso te uradniške kaste tudi zadostno upoštevali, zlasti pri poznejši razvrstitvi ne.
Iz tajništva osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev.
Zadnje čase se obračajo nekateri tovariši in še celo krajevne skupine za razna pojasnila na posamezne odbornike Osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev. Odgovori na taka pisma se navadno zakesnijo, ker je razumljivo, da odborniki ne morejo kriti stroškov za papir in znamke iz svojega. Faka pisma prihajajo torej v rešitev na tajništvo osr. društva šele preko odbornikov, namesto da bi prihajala naravnost s posto. Vsi dopisi, prošnje za pojasnila itd naj se torej pošiljajo naravnost na tajništvo. — Ker se je bivši tajnik preselil izven Ljubljane, je društvena korespondenca nekaj časa zaostajala. Glede na to je izvoljen oz. določen začasni tajnik, ki ima na-lo8> da tajniške posle redno in kolikor mogoče hitro izvršuje.
-- Vsem tovarišem zvaničnikom in služiteljem, ki so zopet^ prevedeni iz dnevničarjev v njih prejšnja zvanja, pripada službena obleka šele, ko postanejo stalni, t. j. po treh letih od dneva novega dekreta. Izjema v tem pogledu velja samo za tovariše, ki delajo službo v Ljubljani ali na pošti Maribor 2. v- ^Vsak elan naj si naš list »Poštar« vselej natančno prečita, važna društvena poročila naj podčrta in vsako številko naj dobro shrani, da se mu ne bo treba za stvari, ki so bile že pojasnjene, obračati na društvo.
— Člani, kateri so stopili po 32. letu v poštno službo in dobivajo od državnega sveta prepis tožbe glavne kontrole, češ, da bi se jim vojaška služba ne smela všteti, naj se ne vznemirjajo, ker bo državni svet v smislu svoje odločbe obče seje z dne 21. decembra 1923 brez dvoma zavrnil tožbo glavne kontrole. V svojih odgovorih na državni svet naj se tisti, ki so prejeh poziv državnega sveta, sklicujejo na pravkar omenjeni sklep obče seje, onim pa, ki niso prejeli nobenega poziva ozir. prepisa tožbe glavne kontrole, pa seveda ni treba delati nikakih vlog.
— Na gospoda ministrskega predsednika smo poslali obširno in vsestransko utemeljeno spomenico, v kateri ga opozarjamo na mizerne pokojnine postnih provizionistov in na to, da se jim draginjske doklade doslej še niso nakazale, kljub te-mu, da je bil za to v proračunih za leto 1828/29 in I929/3° odobren potreben kredit in da je bilo s členom 255 finančnega zakona za 1. 1928/29 odrejeno, da se bodo draginjske doklade za provizioniste regulirale v smislu čl. j 1 zakona o draginjskih dokladah od 28. februarja 1. 1922. Ker se zadeva bržkone obravnava še vedno v ministrstvu za finance, smo prosili, naj se izposluje:
1.	da se cimprej izda pravilnik za izplačilo draginjskih doklad poštnim provizionistom in
2.	da se otvori že odobreni kredit za izplačevanje teh doklad.
Ker smo dognali, da ministrstvo doslej ni predvidelo nabave čevljev in da tega tudi za leto 1930/31 ni upoštevalo, ker bo, kakor se je to do leta 1928 vršilo, najbrž samo odre-
dilo licitacijo na podlagi od pt. uprave prejetih seznamov tre- i bovanja čevljev, smo se obrnili na ministrstvo s spomenico, v kateri ga prosimo, naj čimprej razpiše licitacijo oz. da oblastni pt. upravi nalog, da razpiše licitacijo za čevlje, da ne bomo prikrajšani za leto 1929/30.
Obvestila gospodarske zadruge.
Dobava krompirja in sadja je končana. Krompirja smo letos, kakor je bilo pričakovati, nekoliko manj razvozili ko lansko leto, ker so si člani nabavili krompir drugod, kjer je bil nekoliko cenejši. 2e v zadnjem »Poštarju« smo opozorili člane na to, da povzroča prekladanje, razvoz in ostala manipulacija zadrugi precejšnje stroške, in da bo zato krompir nekoliko dražji. Zato mislimo, da kritika nekaterih, češ, da je krompir pri zadrugi predrag, ne zadeva nas, ker smo vendar svetovali članom, naj poskusijo z nakupom sami, ker bodo ceneje kupili. Pripominjamo pa, da smo nakupili samo prvovrstno blago, ker smo mnenja, da je bolje plačati nekaj par dražje, samo da je blago res dobro. Vsem onim, ki zabavljajo, naj veljajo besede našega g. predsednika na zadnjem občnem zboru, ko je rekel: »Pridite v zadrugo in povejte, kako naj bolje napravimo.«
Jabolk smo nabavili letos nad pol vagona. Celo akcijo je organiziral naš neumorni g. predsednik, ki je osebno prisostvoval nakladanju, prevozu itd. Jabolka so zelo lepa in ne bodo dražja od 3-50 Din za kg. Poleg tega ostane zaboj, ki je tudi kovača vreden, članu. Kdor je jabolka prejel, naj jih takoj vzame iz zaboja in zloži na police, da sc mu ne pokvarijo. Jabolka so zimska, to se pravi, da se morajo šele omeđiti in da bodo dobra šele v decembru ali celo pozneje.
Pri tej priložnosti se gg. starešinam pošt, na katere smo se obrnili za informacije, prav lepo zahvaljujemo v imenu vseh članov, ki so prišli tako hitro in poceni dt> dobrega sadja.
Naj omenimo še to: Pri vseh nabavah, pa naj začnemo s čimerkoli, pogrešamo primernega lokala. Nimamo prostora, kjer bi na pr. krompir pretresali, sortirali, slabšega škartirali, kjer bi lahko shranili jabolka za zimo, ko bodo veliko dražja itd. Vsak mesec naročimo približno 80 hlebčkov sira. Sir, ki je iz neke dolenjske mlekarne, je prav dobre kvalitete in poceni, a kaj, ko ga moramo naročati sproti, kolikor je pač naročil, kjer nimamo prostora, kjer bi lahko imeli celo zalogo in tako lahko postregli članom ob vsakem času.
Na lanskem občnem zboru je naš g. predsednik čisto pravilno v svojem poročilu poudarjal, da je razvoj in napredek zadruge vsled pomanjkanja primernih prostorov znatno oviran in da bo treba misliti na večje prostore.
Drva. Nedavno je neki član naročil i m žaganih drv. Ko jih je doma zložil, je ogorčen ugotovil, da jih je samo 78 cm. Drugemu članu, ki je naročil 2 m drv, je pokazala^ mera r6o m, na kar je sledila zopet huda oritožba. Daši smo že večkrat obvestili člane, da znaša t m drv, potem ko so razžagana, okroglo 75 cm, smo na željo nadzorstva sestavili komisijo, ki je imela nalogo ugotoviti ponovno, koliko znaša t m drv, potem ko so razžagana in zložena. Od uprave sta bila v komisiji oba predsednika, od članov izven uprave pa g. Cof, predstojnik kolodvorske pošte in g. Zupanec, referent pri ekonomskem odseku obl. pt. uprave. Razen tega je bilo navzočih še nekaj drugih članov. Pred komisijo se je zložil 1 m celih drv v me-tersko merilo, ki ga imamo na skladišču, na kar so se drva raz-
izdeluje obleke in drugo točno po meri in naročilu. Cene solidne. — Oglejte si tudi mojo zbirko vzorcev blaga. Priporočam se
Sčraiec,
krojaški mojster
pri Gospodarski zadrugi p. t. nameščencev.
žagala, nanovo zložila v merilo in natančno premerila. Komisija je ugotovila, da jih je bilo potem, ko so bila razžagana, 74 cm. Na to smo člane morali opozoriti, ker vbodoče ne bomo več sprejemali nobenih pritožb glede mere razžaganih drv, j ako bo mera znašala nad 75 cm.
Osebne vesti.
Postavljeni: za pog. pošt.: Ana Pezdirc v Sv. Tomažu pri Ormožu; za služitelje 2. skupine: Olga Prešeren, Anica Tanko, Justina Šalehar, Bogomila Zupan, Vida Hribar, Jerobin Crljenko in Alojzij Forštnerič pri oblastni pt. upravi, Ljudmila j Koprinsky c Škofji Loki in Marica Wirth v Št. liju v Slov. go- j ricah .
Napredovali: za sekretarja L/7: Epih Tilen, adm. čin. II 2 | pri oblastni pt. upravi; za pt. manipulante III/3 sledeči zvani- j čniki 3. skup.: Jelka Špacapan in Gabrijela Vidmar pri oblastni pt. upravi, Alojzij Škerjanc na Ljubljani 7, Matko Kucler na ! Ljubljani 2, Ivan Kavčič in Ivan Vrančič pri 3. ter. t. t. tehn. sekciji v Ljubljani ter Anton Pečar v Ljutomeru.
Premeščeni: inspektor I 5 Miroslav Matjašič iz Skoplja v Ljubljano; pb. ur. 11 3 Nikola Petrovič iz Grockc v Mursko Soboto, Iva Krajc iz Zagorja ob Savi na Ljubljano 1, Vaclav Kunst z Bleda 1 na Maribor 1, Rajko Koritzky, Danica Kobal, | Franjo Žnidarič in Antonija Simčič z Bleda 1 na Ljubljano 1, Frančiška Kapus z Bleda 1 v Tržič, Srečko Staut in Franjo Urbič z Bleda 1 na Beograd 2; pb. ur. II 4 Josip Čuček z Bleda 6 na Ljubljano 1 in Hinko Fajdiga z Bleda 1 v Rogaško Slatino; telef. III 3 Ana Hudales z Bleda 1 v Rogaško Slatino; 1 zvan. 1. skup. Franc Trčulj z Ljubljane 1 na Ljubljano 2; zvan. j
2.	skup. Vinko Borštnar z Bleda 1 na Jesenice na Gor., zvan. '
3.	skup. Ida Tavčar iz Guštanja v Mežo, Josip Šparovec z Ljubljane 1 na Ljubljano 2 in Josip Drinovec z Ljubljane 2 na j Ljubljano r ter služ. i. skup. Franc Goja iz Tržiča v Škofjo I Loko. t
Prestanek službe: zvan. 1. skup. Valentin Gorup na Mariboru 1 je bil odpuščen, zvan. 3. skup. Marija Žen roj. Kopitar na Rakeku je pa podala ostavko na poštno službo.
Poroke: pb. ur. II 3 Kornelija Fiirst v Slovenski Bistrici se je poročila z obratovodjo Rihardom Ulbl, pt. manipulant III/3 Alojzij Ljubič na Ljubljani 1 pa z Ivano Žnidarič.
Strokovni državni izpit za administrativno službo je napravil v Beogradu sekretar I 7 Tilen Epich. — Za vodstvo pogodbenih pošt so bili usposobljeni: Alojzij Tekavec, Aleksija TakaČ, Josip Knez in Josipina Kovačač.
Iz uredništva.
V	uredništvu se je založila dopisnica, na kateri se zahva- j ljujeta dva člana krajevne skupine nižjih poštnih uslužbencev v Mariboru za podeljeno podporo. Uredništvo prosi, da dotična dva člana ponovita svojo zahvalo.
Pojasnilo: V 20. številki »Poštarja« so v članku »Društve-' no gibanje«, tam, kjer je rečeno o dokladah za podeželske sle,
! — mišljeni podeželski sli provizionisti.
V	četrtek, dne 7. t. m. Maturantski sestanek kakor običajno v restavraciji »Slon«. «
Obleke za moške a Din 290, 380, 450 i t. d. Obleke za fante a Din 90, 110, 130, 170 i. t. d. Zimskih sukenj l ovratnikom iz krzna a Din 450, 480, 570 i. t. d. Čevljev, perila, klobukov, čepic i. t. d.
Jakob Lab, Naršbor 3-2	Olavni irg 2
Prispevajte za tiskovni sklad, da bomo list povečali!
V Mariboru
Idelovanje
glasbenih instrumentov'
se kupuje manufakturno blago zelo ugodno pri tvrdki
Fražilo Majer
na Glavnem trgu št. 9.
7-3
Ustanovljeno 1887.
Trgovina z vezeninami, drobnim in modnim blagom
L Meršoi.UuhSiarca,
Woifova ulica št 5
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. — Pred-tiskanji in vezenje monogramov ter I vsakovrstnih drugih risb. — Rokavice, nogavice, trikči-perilo.
Tvornica dežnikov
L. mmm
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
12-8
TUJEC EVGEN
Ljubljano, Smoletova ulica štev. 3
se priporoča za prodajo elektrotehničnega in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, železnih ognja in vloma varnih blagajn itd.
Samoprodaja za SHS barve proti rji „ANT0X1 D“.	12-8
Zahtevajte ilustrovani cenik naših izdelkov
Industrija H1E0 čnijtf
Maribor, Horošha c. 19
________________ 4—1
Izdelovanje damske in moške konfekcije
ELITE
družba z o. z.
Ljubljana, Prešernova ul. 9.
Prodaja damske, moške in deške
konfekcije
na debelo in drobno Prvovrstno izvrševanje po meri. ______________ 6-6
m SCHliAM
CELJE, Kralj Petrova cesta 14
Specialist za medena glasbila za godbo
Specialna trgovina godal vseh vrst, kakor tudi vseh godalnih potrebščin, strun itd.Popravila vseh vrst godal se izvršujejo točno, strogo strokovnjaško in poceni, ilustrirani cenik 6-i zastonj.
IN ZATO ZAHTEVAJMO
V VSEH TRGOVINAH!
4—3
Anton Hofbauer
trgovina z usnjem, čevlj. potrebščinami in vsem v to stroko spadajočim orodjem.
Na debelo.	Ma drobno
Sedaj pred zimo je tisti čas, ko je treba, da Vaše šivalne stroje in gramofone očistite in popravite. Vse to Vam napravi najbolje mehanična delavnica :
J. Gustinčič v Mnrihoru
Taittcnbachova ul. 14.
Gosposka ulica št. 6
Frasijo Dolžan
IjžtlantcrljjNko in stavbeno kleparstvo konecs. vodovodni Inštalater.
Celje
3—2
Najcenejši nakup angleškega sukna, svilenih robcev, nogavic, platna in čipk pri"
„Tekstilni bazar" Maribor
Vetrinska ul. 15	3-2
Knjigarna, umetnine in muzikalije
Earičiir 8 eslmšeli, Celje
Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi predmeti. Zaloga vseh tiskovin za urade in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov,risank in risalnih skladov.
5-2
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu!
&UBHHHUunumMMHBMaHan
Laneno olie, firnež, emailne in ostale lake, oljnate barve
in vse v stroko spadajoče blago, kupite r	dobro, solidno in po zmernih cenah pri
MEDlC-ZiH, d. z o. z. lomne olja, firneža, laka in barv
ljubljana-Medvode, lastnik Franjo Medič.
Podružnica Maribor - Novi Sad.
Vnfie potrebščine
za jesen in zimo v raznovrstnem manufakturnem blagu nabavite najbolje in po ceni le pri tvrdki
J. Preac
Maribor, Gl. trg 13
Poštni uslužbenci na obroke.
7-3
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. — Raznovrstno rudninsko vodo.
Blago
za obleke, suknje, plašče vseh vrst v največji izberi in najceneje pri
NOVAK-u Ljubljana
Kongresni trg 15
ljn Drž. nameščenci popust ali plačilne Cn	ugodnosti.
Trgovina usnja in čevljarskih potrebščin po najnižih cenah se priporoča
Frane Erjavec
3	trgovina usnla
j Ljubljana, Stari trs H a.
Eksportna hiša Luna
MARIBOR, Aleksandrova cesta 19.
Lastni izdelek pletenin i. t. d.
Damske in otroške obleke, jopice, puloverji, vse vrste nogavic, razen tega vse galanterijsko in kratko blago po najnižjih cenah.— Poštni in sploh vsi državni nastavljene! 5% popusta.
24—2
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjevec
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5.
Priporoča sc pri nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
C e« c zmerne! Postrežba točna In solidna!
24—19
K moderni toaleti
spadajo v prvi vrsti moderni čevlji. Pred nakupom čevljev zahtevajte takoj veliki ilustrovani cenik brez vsakih stroškov od veletrgovine Stermecki. Tamkaj boste našli med drugimi sledeče čevlje: Ševret Din 115, boks 159, moderne barvaste 225 235, lak kombinirane 276, 284, snežne’ čevlje 114, galoše 93, domače čevlje 26, 49. Ogromna izbira vseh vrst čevljev, najboljše kakovosti in nizkih cen. Meodgovarjajoče se zamenja ali vrne denar. — Čez Din 500'— poštnine prosto pošiljanje blaga.
Veletrgovina in industrija honfebcije R. Stermecki, Celje, št. 96, Slov.
Ljubljana	Poljanska c. 60
H. Zupančič splošno modno krojaštvo
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela po najnovejšem kroju in najnižjih cenah. — Krasna izbira najnovejših vzorcev angleškega in češkega blaga. — Drž. nameščenci na obroke. 24—4
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev
A. Mos, Ljubljana,
Mestni trg 25
nasproti magistrata
6-2

Največja zaloga žepnih in stenskih ur iz lastne tovarne v Švici
H« SUTINER
Ljubljane štev. ^.Prešernova uS. 4.
Bogata zaloga zlatih, srebrnih in vsakovrstnih uporabnih predmetov. Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto.

Ne premišljujte
če potrebujete obleko, ampak zahtevajte še danes od veletrgovine Stermecki nove vzorce, kjer boste našli ogromno izbiro sukna, ševjota in kamgarna za moške obleke, krasnega in modernega blaga za damske plašče, svile, žameta, parhenta, platna in razne druge manufakture za obleke in perilo. Naročila čez Din 500-— j pošiljajo se prosto poštnine. Novi ilustrovani cenik z več tisoč slikami se pošlje vsakemu zastonj in prosto.
L
tttrgoDina R. STERMECKI. Celje, št. 96, Slov.
Za konzorcij poštnih organizacij v Ljubljani izdaja Martin Gruden v Ljubljani. Ček. konto 11.631. — Urejuje Tilen Epich v Ljubljani. — Rokopise je pošiljati uredništvu lista „Poštar" v Ljubljani; reklamacije, oglase itd pa na upravo lista v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Tiskarna .Slovenija" v Ljubljani. Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61.