KAKO GRADITIHITREJEIN CENEJE
Vegradov recept, preizkušen v NDR, se imenuje europrogram
Velenjski Vegrad je s sistemom hitre celične gradnje »europrogram« prodrl na vzhodnonemški trg. Tam so v silno kratkem roku, 4 mesece in pol, dogradili dva samska domova, enega v Oberlung-witzu in drugega v Auer-bachu, skupaj S38 postelj. Vrednost posla znaša 5 milijonov dolarjev pod ključ.
cembra lani in končala že 1. januarja (160 postelj). Na drugem objektu, v Auerbachu, je stekla 10. januarja; vsa dela so končali v roku do 10. februarja (378 postelj). Naročniku so predalj 5200 kv. metrov neto površin
„   .      . .              .  .,     ,                   v samskih domovih, skupaj že ome-
Proizvodnja montažmh elementov        •    --  —
je v Velenju 70 delavcem v 3 izmenah vzela 70 delovnih dni. Tako pridemo do skoraj fantastične številke: 9,4 ure za kvadratni meter proizvedene povr-
Golo montažo domov v NDR je opravilo 10 monterjev, ki so v 47 de-lovnih dneh, v 10 do 12 urah dela dnevno, zmontirali 210 vnaprej pri-pravljenih celic in še 300 različnih konstrukcij od fasad do stopnišč.
šine, in samo 1,5 ure za kv. meter zmontirane površine.
Skupaj je v NDR odpejjalo 276 va-gonov, na katere so naložili 4.300 ton betonskih konstrukcij in materialov.
Montaža na prvem objektu, v Oberlungvvitzu, se jc začela 21. de-
njenih 538 ležišč.
Pogoji so bili zelo ostri. Če bi rok 4 mesecev in pol zamudili, bi morali medtem za delavce, bodoče stano-valce, priskrbeti hotelsko namestitev. Do tega ni prišlo. Celotna ekipa - ve-lenjska Vegrad kot nosilec posla in Eso kot izvajalec inStalaterskih del, Tim iz LaSkega za strehe in ljubljan-ska Mladost kot dobavitelj notranje opreme, je uigrano dokončala oba ob-jckta. Pri tem je pomembno, da gre za
prvi primer direktnega izvoza v jugo-
slovanskcm gradbeništvu. Vsi ele-menli so bili narejeni in prednapeti v Vegradovi tovarni Dom 101, ki je specializirana za hitre gradnjc indu-strijskih objektov. Na samem grad-bišču so bila potrebna zgolj priprav-ljalna dela, izkop temeljev in montaža z vgradnjo instalacij. Celotno delo je opravilo 70 delavcev, ki so ves čas gradnje bivali v taboru ob gradbišču. Gradili so čez zimo - na srečo brez snega in zmrzali, zato tudi brcz preki-nitev. Scdaj ima Vegrad že nov posel v NDR, prav tako v vrednosti 5 mili-jonov dolarjev, in sicer upravno po-slopje tovarnc clektronike. Predvideni rok vselitve je 8. oktober!
Ob tem podvigu Vegradovih grad-benikov se kar samo po sebi zastavlja vprašanjc, ali ti kratki Casi gradnjc, ki v pogojih inflacije omogočajo tudi do 30-odstotne investicijskc prihranke od posamičnega objekta, ne bi mogli bi-stveno poceniti izgradnje celotnih do-mačih sosesk, torej denimo tudi v Fu-žinah!? Ni dvoma o tem, da je norma, ki jo je Vegrad dosegel v NDR, 9 ur in pol za kv. metcr, zaenkrat lahko samo pobožna želja obobužanih občanov, kajti pri nas se montažna gradnja v najboljšcm primeru še vedno giblje pri 14 in več urah. Pa vendar! Konku-renca bi lahko veliko spremenila, ie-tudi upoštevamo razbohoteno režijo v našem gradbeništvu, veliko število neproduktivno zaposleiiih in samo de-lovno intenzivnost gradenj. Tolc pisa-nje predlagamo v razmislek načrtoval-cem in investitorjem novih družbenih soscsk, ki naj odslcj naprej bolj razmi-šiiajo o možnostih izbire, ki jih imajo na razpolago.
IGGR ŽUŽEK