Haš vtfo
Iz razgovora z ravnateljem ljubljanskega velesejma
dr. Milanom Dularje m
Ljubljanski velesejem, lei obhaja letos svoj petnajsti pomladanski rojstni dan, je postal važen činitelj našega gospodarstva. Leta in leta razstavljajo naši obrtniki in industrijci svoje izdelke, leta in leta prihajajo naši ljudje in si ogledujejo plodove našega domačega dela.
To je brez dvoma zelo važno: važno za obiskovalce, ki si lahko ogledajo vse od kraja do konca, ki lahko pre-
Dr. Milan Dular,
ravnatelj ljubljanskega velesejma
sojajo in ocenjujejo vrednost in ceno. važno za naše obrtništvo in za našo industrijo, ki najdeta med obiskovalci kupce za svoje izdelke. Na velesejmu je kajpada poleg naših domačih izdelkov razstavljen ih premnogo stvari iz tujine. Obiskovalci velesejma lahko tako najbolje presojajo vrednost domačih izdelkov v primeri z izdelki iz tujine.
Letošnji pomladanski velesejem bo v prvi vrsti pokazal obširno razstavo domačih obrtniških izdelkov. Naše obrtništvo kljub neugodnim gospodarskim prilikam ne pobeša glave, temveč jo dviga prav visoko in hoče bili kos tuji industriji. To ravnotežje je od sile težko doseči, vendar je naše obrtništvo dovolj kvalificirano, da bo zmoglo. Uprava ljubljanskega velesejma je za letošnji sejem segla prav globoko v jedro našega obrtništva.
Zdelo se nam je prav in potrebno, da se pred petnajstim pomladanskim rojstnim dnevom našega velesejma pogovorimo z glavnim predstavnikom ljubljanskega sejma, z njegovim ravnateljem dr. Milanom Dularjem.
Dr. Milan Dular je kakor po navadi Prav prijazno sprejel urednika Družinskega tednika . Gospod ravnatelj je spričo dejstva, da se je velesejmska uprava s prav posebno pozornostjo posvetila našemu domačemu obrtništvu, izjavil takole:
Vsa naša industrija, vsaj zvečine, je izšla iz našega obrtništva. Naši ljudje nimajo toliko kapitala, tla bi že takoj v začetku postavili tovarne. V poljedelskem oziru je naša banovina prav
revna, zato ni čudo, da so se naši ljudje posvetili bolj obrtništvu, po osvobojenju pa industriji.
Prav zaradi tega je uprava našega sejma dala letos obrtnikom posebno priliko, da v svoji težki borbi z industrijo pokažejo javno, kaj zmorejo pridne roke.
Še nekaj je važno. Naše obrtništvo se mora preusmeriti. Saj je v današnjih dneh nemogoče, da bi obrtnik s še tako pridnimi rokami mogel konkurirati stroju. Sicer stroj po navadi ne izdeluje kvalitetnega blaga, zato je prav, da imamo še enega činitelja, ki se specializira za to, da ustreže posebnim potrebam in posebnim željam. Velesejem je za to najboljša šola. Velesejem nam pokaže, kako proizvaja stroj in kako mora delati obrtnik, da napravi posebne in superkvalitetne izdelke. Naši dobri volji smo dali izraza v modni reviji, ki bo občinstvu pokazala izdelke naših domačih obrtnikov. Ta modra revija l>o pokazala več ko sto različnih oblek, ne vštevši kopalne obleke, pidžame, krznene izdelke itd.
Ta modra revija bo pokazala zlasti našim damam, da znamo tudi pri nas izdelati najboljše od najboljšega, ne pa samo v tujini. Važna razlika je pa v ceni, zakaj naši domači, bolje pri nas doma napravljeni izdelki so mnogo cenejši ko tuji, poleg tega pa podpremo z nakupom domačih stvari še svoje domače obrtnike.
>I\aj bo še takšnega, da bi bilo vredno omeniti, gospod direktor?
Vred vsem je zanimivo to, da so oddani prav vsi prostori, do poslednjega kvadratnega metra: in teh je 40.000. Druga zanimiva stvar je ta. da na tem velesejmu ne bo razstavljeno tisto blago iz tujine, ki ga že pri nas izdelujemo.
Po vsem nova je pa gasilska razstava. Sicer nam ne bo pokazala toliko organizacije gasilstva v naši državi, zato bomo pa videli toliko več orodja, strojev, motorjev, in sicer prav tako najnovejše in najmodernejšo, kakor tudi z retrospektivnega stališča.
Seveda ne bo manjkalo velika razstave pohištva, preprog in vseh ostalih potrebščin za ureditev stanovanj. Vsi li izdelki so delo naših domačih mizarjev, izdelani po načrtih naših arhitektov.
> Kako bo pa jeseni?:
.leseni bo velesejem še bogatejši. Najzanimivejša bo jadranska razstava! poleg nje arhitektonska, ki bo pokazala v načrtih in modelih, kako se dado najceneje in najekonomičneje zidati hiše s posebnim ozirom na tujski promet.
Kmetijska razstava nam bo pokazala rejo ovac in koz. Razstava umetnostnega obrtništva nam bo pokazala smer za bodče delo, zakaj Slovenija ima vse pogoje, da se prav v lem oziru postavi. Poseben paviljon bo rezerviran za scenerije podeželskih odrov. Na istem odru, kjer bomo zdaj spomladi imeli modno revijo, bomo pokazali jes
Sarajevčanke ljubijo prostost., io promenado
Pri muslimanih so možje tanke se ločijo za
(nič) Sarajevo, maja
Mnogo smo že brali in slišali o islamskem zakonu, ki daje vso pravico možu, ženi pa ničesar. Slišali smo že mnogo povestic o možeh, ki menjavajo žene kakor obleke. Žensko so torej v rokah muslimanov samo igračka ali pa predmet njihovih spekulacij. Skratka: nesrečna bitja so, ki jih laiiko možje spodijo, kadar se jim le zljubi. Tako se nam to zdi, vendar ...
Življenje ne gre nikdar po tisti poti, ki jo predpisuje postava. Najbolj se to vidi pri islamskem zakonu. Vsekako bo za nas jugoslovanske zapadnjake zanimivo, da malo pobliže spoznamo te srečne muslimane in njihove zakonske privilegije, ki se jih spominjamo iz neštetih pripovedk in anekdot.
Prav v Sarajevu, v pisanem jutrov-skem mestu, se jasno vidi, kako šibke so koristi, ki jih imajo možje v liberalnem islamskem zakonu. Videli bomo, da doživljajo tam možje tisoč in tisoč presenečenj.
Statistični podatki jasno dokazujejo, da so moški bolj navezani na zakonsko skupnost kakor žene. Praksa kaže, da so le redkokdaj zateče kak zakonski mož k šerijatskemu sodišču s prošnjo, da bi posredovalo v zakonskih razprtijah. Čeprav daje moškim poetava pravico, da se otresejo žena, kadar se jim zahoče, ali po bosensko: »Kad im prahne . v življenju vendar ni tako.
Čakalnice na šerijatskem sodišču v Sarajevu so zmerom polne zvečine mladih žena. Zmerom prihajajo v istih zadevah. Sodnika prepričujejo, da je njihov zakon piškav, m terjajo prostost.
Da dosežejo ta evoj cilj, jim ni treba bogve kakšnih umetnij. Islamsko zakonsko pravo je tako svobodnomisel-no, da daje celo ženam nešteto možnosti za ločitev zakona. Dovolj je, da mož z žono sirovo ravna, pa ima ona že pravico, da se loči od njega. Dovolj je, da prekolne mož ženi karkoli že — in lo je v južnih krajih kaj hitro in pogosto — pa žena že neha biti možu žena.
Možje le redkokdaj izzovejo prepire. Možje so že taki, da se hitro razvnamejo in razkriče, potlej jih pa mine, ko s<e pomirijo. Skoraj nikoli se ne zgodi, da bi skušali možje dokazovati, da jim zaradi ostrih besed, izgovorjenih v jezi. ni več za zakonsko skupnost.
Žene se pa na vsakem koraku oko-1 riščajo s pravicami zakonskega prava, ki so bile rekoč namenjene samo možem. Ro koranu velja v tem oziru irta pravica za moža in za ženo.
Vsako lelo se v Sarajevu več slo ženil posluži teh pravic. Leta 1934 se je več ko tri sto muslimank ločilo na šerijatskem sodišču v Sarajevu. Vse so se skliceval,? na psovanje in neprimerno preklinjanje svojih mož; niti ena se ni mogla pritožiti, da bi jo mož zanemarjal. Te mlade žene se kažejo na sodišču vedno kot mučenice. Med
večji reveži kakor njihove boljše polovice. — Sarajev-prazen nič. — Enostaven postopek pri razporoki
predele podeželskih' odrov! ^Pokazan v'01" *" sl!lkom Izpričujejo sodnike, bom našim kulturnim borcem na kme-
tih, kako je treba okusno in poceni opremiti odre. Prepričan sem. da bo to zanimalo prav tako naše umstvene kakor preproste ljudi.
S temi besedami je ravnatelj ljub Lanskega velesejma dr. Milan Dular ljubeznivo končal svoja izvajania.
H.	K.
Pogled ua ljubljanski velesejem
da jim je dal mož s plovkami nalašč slovo.
Sodišče zmerom poskuša, kakor povsod na svetu, da oba zakonska druga pomiri in ju spravi. Le redkokdaj se sodniku to posreči. Kajti zvečine je zelo težko, pregovoriti moža, da bi se vir.il k ženi, ki ga je na silo hotela zapustiti...
Ženam se po navadi posreči, da si pribore svobodo. Možje so pošteni in cenijo svojo čast. zato ne taje, da so se v jezi prenaglili in spozabili ter prav prostaško nahrulili svoje ljubeznive: žene. Ko mož potrdi s priznanjem obtožbo žene, je zakon že ločen. Skoraj nikoli se ne zgodi, da bi katera žena tožila moža, da jo pretepa. Sicer pa tega menda islamski zakon nikjer ne graja, no, in končno bi bilo možu kaj težko zameriti, če bi svojo sitno in zadirčno ženo časih malo premikastil. Toda izgovorjena beseda — to je pa hudo! Te se morajo muslimani hudo bati.
Prosti ste!
Tako se glasi sodba šerijatskoga sodnika.
H koncu ostane zakoncema, ko s? razideta, ramo še ureditev enega vprašanja. To je odškodnina, ki jo lahko žena zahteva pri ločitvi. Pii ženah, ki same za vsako ceno hočejo prekiniti zakonske odnošaje, to vprašanje po navadi ni težko. Glavno jim je, da kar na vrat na nos dobe svojo svobodo. Malo jim je mar odškodnine!
časih se zgodi, da te ločenke vseeno zahtevajo odškodnino. Gre pa takrat po navadi za neke vrste doto, ki jo hočejo prinesti s &eboj v drugi zakon. Sarajevski begi plačujejo svojim ločenim ženam do 200.000 dinarjev odškodnine, sodišče pa zvečine določa prav nizke odškodnine. V poslednjem času se prav pogosto pripeti, da znaša vmeliei' (tako se imenuje ta odškodnina v bosenščini) samo 100 dinarjev.
Žena, ki pobere doma karkoli, dobi prav malo denarja, in če ji mož povrh še zagotovi trimesečno .nafako (vzdr-ževalnino), je zakon po navadi že v redu likvidiran.
Marsikatera ločenka ima pa tudi otroke. To vprašanje spremlja vsako zakonsko ločitev kakor temna eenca. Če pomislimo, da v Sarajevu ločujejo zakone kar na debelo, se nam nehote vsili vprašanje, kaj ti ubogi otročiči počno, ko nimajo več matere? Nikjer na svetu ne vidite toliko zanemarjenih otrok kakor prav v Sarajevu. Cele gruče takih malih zapuščenih nebogljenčkov spominjajo na razmere v sovjetski Rusiji.
Materam je glavni smoter, da si pridobe svobodo, otrokom pa ne privoščijo ob odhodu niIi dobre besede. V Sarajevu je zato kriminalistična lista mladoletnih /razbojnikov; najbolj na gosto popisana.
Vsako leto narašča število zakonskih ločitev in z vsakim letom raste število sirot, ki so prepuščene ulici in samim sebi. Zanje se nihče ne briga.
Muslimanski duhovniki zvračnjo vso krivdo na žene in jim očitajo, da žive v zakonu, še bolj pa po ločitvi, lahkomiselno in presvobodno. Žene zapuščajo može, kadar jim je revščine dovolj, in računijo, da bodo lepega dne našle bogatejšega moža. ki jim bo priskrbel lepšo in neskrbnejšo bodočnost.
Prav gotovo je siromaštva kriva tudi kriza. Toda duhovniki trdijo spet po svoje, da te ženske niso dovolj verski vzgojene, da hodijo preveč po promenadi in s'e vse preveč zanimajo za modo in hočejo z vso silo postati take, kakor so napredne sarajevske dame, to so one, ki si ne pokrivajo obrazov.
Prav gotovo je pa neizpodbitno dejstvo, da so vse te mlado žene lahkomiselne, zlasti pa lahkožive. Dobro tfe zavedajo tega, da jim je v zakonu laže živeti po svoji volji, kakor pa v času samstva.
Edino dobro je še to. da v majhnih hercegovskih in bosenskih mestih nič ne vedo o tej : velikomestni : pokvar-j nosli sarajevskih žena. Po kmetih in v majhnih mestih se le redkokdaj zgodi, da se zakonca ločita. Resnično je torej le v Sarajevu raj za ločenke. Sicer se pa na kmetih tudi žene ne
pulijo za pravice, ki jih koran določa v prvi vrsti samo možem. Sarajevčanke so se z vsio vnemo oprijele nove razlage korana in so si dejansko tudi priborile svoje pravice.
Sarajevska ločenka je poseben problem. Te mlade žone se pode po sprehajališčih in ulicah in lahkoživo zapravljajo svojo mladost. Današnji dan jo v Sarajevu več ko tisoč mladih ločenk, ki begajo iz kavarne v kavarno, «e zabavajo po pivnicah in nočnih lokalih. Videti so nič manj .darežljive« kakor ženske na pariškem Montmartru.
Muslimanski duhovniki pridigujejo pc besedah »poslednje božje khjig-o, poslednje in najstrožje;', da koran ni hotel dati ženam take svobode. Pridigujejo, naj se verne muslimanko odrečejo promenadi in kavarnam, naj se skrijejo za zamrežena okna in naj na ulici pokrivajo ?voj obraz.
Zdi se, da beži moderni čas prehitro in da so muslimanski duhovniki s svojim pridigovanjem prekesni.
(Po »Vremenuu
Oče modernega vrtnarstva
(Q-k) London, inaja.
Pred štirinajstimi dnevi je umrl v Londonu William Robinson, mož ki je dal modernim vrtovom novo lice. Zavrgel je tisto preobilno in prehitro minljivo krasoto vrtov, kakor se je še nekateri izmed vas spomnijo iz prejšnjega stoletja, in je že pred šestdesetimi leti položil temeljni kamen novi obliki evropskega vrta.
Ker je dosegel visoko starost, se je lahko prepričal, da njegov nauk ni bil zaman in da je našel po vsem svetu posnemalce.
Preden je Robinson moderniziral evropski vrt, je bil le-ta devet mesecev na leto pust in prazen, samo v treh poletnih mesecih je bil pester in košat. Robinson je spremenil vrt tako, da razveseljuje oko osem mesecev na leto s cvetkami in cvetovi vseli vrst, a tudi ostale štiri mesec** ni več tako pust in dolgočasen, kakor je bil nekoč.
Ta čarovnija se je Robinsonu posrečila tako. da je presadil na vrtove cvetlice iz vseh delov sveta, iz vseh toplotnih predelov, ki eveto vsaka ob svojem času, torej osem mesecev zapored.
Današnji dan toliko priljubljeni kamniti vrtovi so tudi njegov izum. Vsadil je vanje take rastline, ki so jih poznali le na zapadnem Kitajskem in v Južnem Tibetu. V Evropo so jih prinesli angleški raziskovalci. *
Nenavaden lov na morju
Pri pomorskih vajah angleške mornarice so mornarji ujeli neki izstreljen manevrski zračni torpedo, ki ga zdaj vlečejo na bojno ladjo.
Poštnina plačana v gotovini
o9ružini
IlUSTROVANI LIST ZA MESTO IN
„EJ iednik
Številka 21 Leto vil
Posamezna Številka po
2 Din
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal stev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393.
Ljubljana, 30. maja 1935
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2 % dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko.
POMNITE
1.-11. Mi
XV. VELESEJEM
V LJUBLJANI
Pregled
domate produkcije
Posebne razstave: Gasilska razstava. Modna revija - gospodinjstvo. Salon automobilov. Pohištvo.
Male živali. Polovična voznina na železnici, parobrodih in avijomh. Razstava obsega 40.000 m2.
Strahote Hudičevih ofofecv
Lepa pariška odvetnica se ni ustrašila dolge vožnje na Guyano, samo da se sama prepriča o razmerah v najstrašnejši kazenski koloniji sveta
Iris in Lucija
Drugo dejanje budim peš Janške komedije. — Hipnotizirana Iris in njenih štirinajst otrok. — Španščina ji je španska vas
(X-r> Budimpešta, maja.
V številki 19. dne 10. maja smo priobčili po madžarskih časopisih zelo nenavadno zgodbo >lris in Lucija«. Lepa 18 letna Irit* Farczady je leta 1933. nevarno zbolela za Špansko in }? že vse kazalo, da bo podlegla, ko se je nekega dne prebudila popolnoma zdrava — a ni več spoznala ne svoje matere, ne očela, ne bratov in sestra. Trdila je namreč, da ona ni Iris Far-czady ne Madžarka, temveč neka Lunja iz Madrida, stara štirideset let, in žena delavca Pedra Salvia; z njim, je zatrjevala, je imela že štirinajst olrok. Pri tem vztraja še danes.
Ta prečudni pripetljaj je kajpada zbudil velikansko pozornost ne samo na Ogrskem» temveč tudi drugod. Madžarski časniki so se o njem razpisali na dolgo in široko in zraven kajpada ugibali, kakšne posledice bo imel za znanost ta nenavadni primer preseljevanja duš.
Tako je stvar prišla do ušes tudi španskemu poslaniku v Budimpešti Carlosu Arcosu. Telefoniral jo na pe-štanko policijo in prosil, da naj to zadevo preišče, češ da kot sodoben človek tega ne more prav verjeti. Nastalo je namreč tudi vprašanje, ali naj velja Iris v bodoče še za madžarsko dtžavljanko, ali je pa s preselitvijo svoje duše postala Španka.
Polni ja je Irido-Lucijo zaslišala in ugotovila, da w poročila časnikov točna. Tedaj si je španski poslanik skle-r.il pobliže ogledati skrivnostno zadevo. Ker pa sam ni utegnil, je poslal na lridino stanovanje svojega tajnika Le-ta je vprašal Irido po nemško, v katerem jeziku mu lahko odgovori; izjavila j-’, da razume nekoliko nemščino in španščino, madžarščine pa skoraj nič. Tako sta govorila španski. Toda njen jezik je tajnika razočaral. Imela je namreč književno izgovorjavo, ki se je je očividno naučila iz knjig; po tajnikovi sodbi je bilo popolnoma izključeno, da bi bila španščina njena materinščina. Zato jo je vprašal, kje se je je naučila, ona mu jo pa odgovorila, da od nikogar. Pri-
(V-i) Pariz, maja Gospa Mireille Marogerjeva, izredno lepa mlada dama, zvezda med pariškimi odvetniki, se je pravkar vrnila z <!uyane, zloglasne kazenske kolonije na Hudičevih otokih. Marogerjeva je znamenita odvetnica, čeprav je mikavna in lepa. O svojih doživetjih na Hudičevih otokih pri-jKiveduje takole:
Nič rada ne govorim o tem, kar sem videla in doživela na <iuyani, niti misliti se mi ne da na to. Čeprav so ljudje že toliko govorili in toliko napisali o deportirancih, vendar je ni besede, ki bi mogla v pravi luči pokazati vse te strahote in krivičnosti .bagna . Trdno sem prepričana, da se bo moral tak način kaznovanja spremeniti. Ne gre mi v glavo, zakaj se nikoli ne odpelje kak francoski pravnik na Guyano. Vem pa, da bi morali oditi vsi tja, da bi se vsaj malo zavedali divjaštva, kadar iztirjenca obsodijo na prisilno delo na Guyani.
Pel IH »Itaguac je hujšn od dosmrtne ječe
Kada bi naglasila to, da se vsak sodnik moti, če misli, da je dosmrtno prisilno delo najhujša kazen. Za kaznjenca je vse drugo prej ko milost, če ga obsodi zaradi olajševalnih okolnosti na krajšo dobo. Trdim, da je deset let prisilnega dela mnogo hu jša kazen kakor pa deportacija za vse življenje.
Vsak kaznjenec na Guyani mi bo pritrdil. Vsi ti siromaki se boje samo dneva, ko bodo postali- .»svobodni«. Kajti dokler so v bagnu , so sicer izročeni na milost in nemilost podivjanim paznikom in njihovim pomagačem, samim sirovim in okrutnim Arabcem, vendar imajo vsaj vsak dan svoj obed in streho nad glavo. Pogosto pošiljajo kaznjence tudi k domačinom na delo; takrat so skorajda svobodni ljudje. Če se dobro vedejo in so pridni, se utegne zgoditi, da jim dado v koloniji tudi kakšno službico. Mou-vault, ki je umoril stavca Bruneta, je paznik na svetilniku, postavljenem na Otoku Odrešenja, razen tega je pa še kapitan kolonijskega veslaškega bro-dovja«. Ta mož ima torej prav človeško službo. Drugače je s tistimi reveži, ki jih je sodišče obsodilo na manj kakor sedem let prisilnega dela, kajti tisti morajo po zakonu ostati še eiikn# tako dolgo na otoku, preden si pribore prostost. Ta nesmiselni zakon so skovali še v prejšnjem stoletju, ker so hoteli tako vsaj napol obljuditi sicer zapuščeni olok.
Siromaki, ki moralo še kot prosti državljani« ostati na teh strašnih otokih, so večji reveži kakor kaznjenci pod bičem. Lačni so, žejni, bolni in gobavi. Po navadi si lajšajo svoje gorje s kitajskim mamilom taffijo <. Tistih borih par grošev, ki jim gredo po zakonu, požro sodišča za kritje morebitnih bolnišn iških troškov. Brez denarja
pomnila je, da živi že dve leti medi tujimi ljudmi in da skoraj nič ne go-l vori španski; zato jo je bila že precej pozabila.
Poročevalcem listov je nato tajnik tole povedal:
Mene je la stvar najbolj zato zanimala, ker so pred petimi ali &>slimi leti, ko sem bil še v listkovnem oddelku v Madridu, neznani storilci ugrabili tri deklice; najstarejši je bilo 18 let, drugima dvema pa 12 in 11 let. Po mojih računih bi mogla biti ena od teh danes Lucijine rasti, zato sem mislil, da je morda ona prišla po bog-ve kakšnem naključju k Farezadyje-vim. Toda videl sem, da je Lucijin jezik vse prej ko španščina. Vprašal sem jo, v kateri cerkvi se je poročila. Odgovorila je, v cerkvi Naestre Seno-re. Take cerkve pa v Madridu sploh ni, prav tako tudi no ulice Caileo-scuro št. 7, kjer trdi dozdevna Lucija, da je stanovala v Madridu. Zato sem povedal policijskemu ravnatelju, da sploh nikdar ni bila na Španskem; španščino lomi namreč prav tako slabo kakor nemščino. Diii pa to, da sta i njena mati i ona sama trdno prepričani o tem, kar govorita. Kam merita s tem, pa ne vem/
Policija je na podlagi te izjave sklonila zadevo preiskati. Izvršila je pri Farczadvjevih hišno preiskavo in res našla več španskih učbenikov. Dalje je dognala, da se je Iridina mati mnogo ukvarjala s telepatijo in hipnozo. Na podlagi tega je presodila, da je vsa stvar ekstravaganca prenapete žensko, ki je svojo hčer s hipnozo tako zmešala, da je pozabila svojo materinščino iu vso pvojo preteklost in si začela na lepem domišljati,' da je mati štirinajstih otrok.
Ker nista ne mati ne hči s to rečjo imeli namena nikogar oslepariti in je zadeva prišla na dan le zaradi indi-skrotnosti nekaterih znancev, policija ni imela povoda, da bi posegla vmes. Zato bo pa po vsej priliki imela toliko več vzroka za preiskavo zdravstvena oblast. Pravijo, da bodo bolno hčerko vzeli brezvestni materi, ker jo je v svojem fanatizmu za okultno vedo zlorabila za komedijo pred vso svetovno javnostjo. Najbržo bodo pa morate madžarske zdravstvene oblasti pobliže preiskati tudi duševno stanje matere same; saj je menda ni normalne ženslce na svetu, ki bi počela kaj takega s svojim otrokom.
Banka Baruch
11, Rue Anber, PA It IS (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje iu po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poxtni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji iu Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
so, brez dela in pod milim solncem ne vedo in ne morejo kaj početi. Prejšnje čase so zaslužili vsaj nekoliko z razkazovanjem krajev turistom. Prodajali so prečudne guvauske metulje, ali pa giljotine, izrezljane iz tropskega lesa. Današnji dan je tujski promet popolnoma zamrl in so ti reveži izgubili poslednji vir dohodkov ...
Tudi tu je denar vladar
Ko smo se na koncu dolgega potovanja bližali Otoku Odrešenja, otoku, ki je ves porasel s temnozelenim drevjem, se mi je zdel ta otok ko pravljica. S palube sem videla v pristanišču vse polno ljudi: vsi so bili oblečeni v svetlordečkaste obleke, ki so se na moč skladale z okolico. Šele ko smo se izkrcali, sem opazila, da so to sami kaznjenci. Njihove progaste obleke so se zdele od daleč tako lepo svello-rdeče. Vse me je minilo. Nisem še dobro stala na trdi zemlji, so me že obkrožili ti raztrgani in shujšani reveži. Kar trgali so se za mojo ročno prtljago. Zdeli so se kakor pijanci: oslabljeni, na pol mrliči. Šest jih je moralo zgrabili, da so dvignili moj kovčeg.
Niti v peklu ne more bili huje! Razmere so lake, da jih ni mogoče popisati, razen tega pa vlada povsod korupcija, ki življenje samo še otežkoča. Kdor ima denar, si lahko zanj tudi v tej kazenski koloniji kupi, kar mu srce poželi; kdo neki od teh revežev pa ima denar?
Srečala sem tudi mnogo hudodelcev, o katerih so nekoč pisali časniki vsega sveta. Morilec Davi n je živ okostnjak; Reyssac je postal bolničar v koloniji, ker so pač njegovi sorodniki bogati. Oblečen je v snažno belo obleko in gre mu prav dobro. Še lažje je tistim, ki imajo kaj pod palcem. Dr. Bougrat na primer, ki je zastrupljal svoje paciente, da je za njimi podedoval, je pobegnil. (Beg je tam čislo nekaj vsakdanjega.) Več bogatinov, med njimi dragotinar Mestorino. morilec svojega tovariša Truphema. ali pa Vermande, ki je sežgal v Nancyju svojo ženo, so vsi umrli v bedi in nesnagi.
Morski volkovi pomagajo paznikom
Dramatsko je končal Laniot. morilec policista Verjusa. Ta pustolovski hudodelec je nameraval vprizoriti vstajo kaznjencev in se polastiti orožnega skladišča paznikov. Ko je bil vse lepo pripravil, je ubil svojega paznika z železnim drogom, mu vzel samokres in stekel v nadzornikovo stanovanje, odkoder drži vhod v orožarno. Nadzornikova žena mu je pa pred nosom zaprla vrata. Tedaj je zagrabil Laniot nadzornikovega dojenčka in ga hotel zadaviti, če bi mu žena zlepa ne odprla vrat v orožarno. Med tem so pa že pridrli arabski ključarji, vendar se niso ii|>ali streljali na razbesnelega moža, ker je držal v- rokah dojenčka. Laniot je izrabil lo priliko in ustrelil iz samokresa dva Aral«:a, toda prav la strela sta bila zanj usodna. Od vseh strani so se zgrnili pazniki. Ko je Laniot videl, da je v pasti, je vrgel otroka v zibelko in zbežal.
Lovili so ga med poslopji gor in dol. h koncu jim je pa vendar pobegnil na obrežje, kjer so ga že pričakovali njegovi prijatelji. Toda v hipu so bili že od vseh strani obdani z oboroženimi
hSSj
\ !W V.: \ 'S1-1 ■•.f /..• v 1
■:' AyW rlF / • - ;-/r
A ' ■ f-n	■	•/	vir
Praktični mecen
Zakaj si kupil tako velikanski kip?
Samo zato, da mi ga žena ne bo mogla vreči na glavo!
pazniki, zato so poskakali v morje. Laniotovega prijatelja je pri priči požrl morski volk. Ko je Laniot videl žalostni konec svojega prijatelja, je splaval spet k obrežju, tam so ga pa razjarjeni pazniki pobili.
Gospod knjigovodja
Najčudnejša usoda je doletela Ulma, znanega vohuna, ki je kot mornariški poročnik na ljubo svoji prijateljici izdal Nemcem načrt touionske trdnjave. Mož je nenavadno močan in mišičast, zato je tudi zdrav in krepak dočakal dan svoje svobode. Vrnil se je na Francosko, a je hudo zbolel. Zdravniki so ugotovili, da njegova (»oinehku-žena pljuča niso prenesla ostrega evropskega podnebja. Narava sama ga je obsodila na dosmrtno kazen na Guya-ni. Moral se je vrniti Tam si je poiskal pri ribarskem podjetju "Tanonu-2 službo knjigovodje. Oženil se je z neko domačinko in ima že dva otroka. Pravijo mu gospod ravnatelj; ob nedeljah se pa vozi po otoku v lastnem avtomobilu.
Iz otroških ust*
(X-i) Dunaj, maja Dve resnični zgodbi l>eremo v dunajskem Journalu , vredni, da ju ponatisnemo.
Mati svoji štiriletni hčerki: »Hedica, nakupovat moram iti. Doker ne pridem nazaj, ne smeš nikogar spustiti noter, če bo še tako zvonil ali trkal. Ali si me razumela?
Da, mamica.
Mati odide. Čez nekaj časa se je pa vseeno hotela prepričati, ali se bo mala ravnala po nieni zapovedi. Zato se vrne in pozvoni.
Nič.
Mati pozvoni v drugo.
Spet nič.
Po tretjem zvonjenju pa zasliši kratke korake, tap. lap, tap, potem se |>a oglasi visoki glasek njene hčerke skozi zaprta vrata:
>Gospod Stehler, ne noter! V sobi je velik lev!;
*
Dva dečka sta zašl*i v gozdu in zaman iščeta pozno zvečer pot domov. Zdajci pa reče mlajši večjemu:
<ilej, Karl! Vidiš 'rva?'
Pa ga zavrne starejši:
?,Bedak! Saj to je vendar črv ! Zakaj pa praviš ’rv?<
>Ker sem tako hudoooo truden.«
LISTEK ..DRUŽINSKEGA TEDNIKA*’
T. E. Laurrence
»...Torej štiri sto zlatih fuulov In visoko odlikovanje dobiš, če ■nam spraviš Angleža, tega neje-verr.ika — Alah kaznuj spočetnika njegovega rodu! — v nase- roke,« je rekel spomladi leta 1917. v hudi stiski poveljnik glavnega turškega oporišča Akabe pod goro Sinaj Ibrahimu, svojemu glavnemu ogleduhu.
>Naj se zgodi, kakor zapove vaša milost k je odgovoril ogleduh, prekrižal roke na prsih, nato pa prijel z desnico svoj beduinski bur-nus.
-Menda veš, kakšne zunanjosti je — popiši mi ga!«
Kakor slaboten deček je, nekaj malega več kakor poldrugi meter visok, s svetlimi očmi in plavimi lasmi, golobrad.. .«
»Gotovo veš, Ibrahim, da so osmanski sultani že štiri stoletja zvesti služabniki svetih islamskih kraljev, da je veliki šerif iz Meke samo hlapec našega najmilostnej-šega gospoda, pravovernega kalifa,
namestnika Alaha na zemlji, hlapec, ti rečem, ki ne prejema nič manj kakor 1500 zlatih funtov plače ua mesec... Angleži so temu Huseinu notočili medice in mu odrevenili tilnik; vstal je proti našemu prevzvišenemu gospodu, ta odpadnik, ker upa, da bo več imel od Angležev. Tako mi Alaha vsemogočnega, še žal mu bo! To njegovo zavrženo dejanje se mu bo še otepalo! Angležem bo dober samo dotlej, dokler ga bodo potrebovali .. .<
»Razumem; vaša svetlost ve, da sem pripravljen dati svoje življenje za vask
»Zdaj pa pojdi, o Ibrahim, in pazi, da ne padeš v roke angleškim vohunom, zakaj še druge imajo razen Lawrencea, samo La-wrence je prvi med njimi!«
»Ta Ibrahim je prekanjen hudodelec, ki bi ukradel še zrenico iz oči; če on ne bo dobil Angleža v roke, ga ne bo nihče!« je menil poveljnik svojemu adjutantu, ko je ogleduh odšel.
>Dosti boljši je od starega Šala-fa, tega bebastega blebetača, ki je Lavvrencea pogostil po njegovem prihodu pri hasanijskem vodnjaku in ga pozabil poslati k zlodeju!« je pripomnil adjutant.
»Treba nam je samo denarja, nič drugega kakor denarja, da priklenemo nase Beduine, te pogoltne pasje sinove,« je ponovno povzel besedo poveljnik. Ze dolgo opazujem, kako Angleži izpodkopavajo
našo nadvlado in dajejo potuho beduinskim rodovom, da se bunijo zoper nas. ,Prerokovo nasledstvo gre samo Arabcem' je priljubljena krilatica Angležev, ki jo mečejo tem rodovom za vabo. Na vse načine bi nas radi odtrgali od Arabcev, Nemci hočejo pa združiti Arabijo l osmanskim cesarstvom in grade bagdadsko železnico, da zvežejo Mezopotanijo z Malo Azijo. Desetletja in desetletja se ze pretaka zlato iz Anglije v Arabijo; iz Nemčije pa curlja le droban curek ... Do lela 1916. se nam je še zmerom posrečilo zatreti arabske upore. Toda od kar govori la mali Lawrence Beduinom o ideji velike arabske države in jih podžiga na upor proti nam, se nam nič dobrega ne piše; zato se ne smemo strašiti žrtev, samo da se odkrižamo tega vraga. <
* * »
Predmet lega razgovora, Thomas Edvard Lawrence se je rodil 5I>. avgusta 1888 — ravno na obletnico Nupoleonovega rojstva — kot sin irskega poljedelca. S trinajstimi leti je šel v neko jezuitsko Solo na Francosko, pozneje se je pa v Oxfordu pripravljal za univerzo. Toda predavanj mu je bilo malo mar in redno življenje je vprav mrzil: podnevi je spal, ponoči je pa požiral starinoslovno in vojno literaturo od Ramzesa Egiptskega pa tja do Napoleona, od Moltkeja pa do Focha. Potem je šel v Sirijo, da bi študiral križarske vojne pri
viru; preoblekel se je v domačina, hodil bos po deželi in proučeval celi dve leti arabske šege in običaje.
Napočila je svetovna vojna. Ker je bil majhne in slaboine poslave, so mu dali nepomembno službo v zemljepisnem oddelku vojnega ministrstva. Tam ga je odkril Kitchener in ga poslal v Egipt.
Kako se je tam proslavil z zmago nad Turki, smo že zadnjič na kratko omenili. Po njegovi zaslugi so Angleži zavzeli Damask in vkorakali v Jeruzalem, ne po njegovi zaslugi so pa snedli besedo, ki jo je dal Lawrenee v imenu svoje vlade arabskim poglavarjem, da bodo namreč dobili neodvisno kraljestvo. To je La\vrencea tako razočaralo, da se je vrnil v London in odklonil vsa odlikovanja, ki so ga hoteli z njimi obsuti; tudi za plemstvo se je prijazno, a odločno zahvalil.
* * *
Doma je ostal tri leta, do 1921, zakopan v svoje študije o palestinskem starlnoslovju. Takrat ga je Winston Churchill poklical v kolonijski urad kot svetovalca za arabske zadeve. Toda strpelo ga je samo leto dni, potem je pa dal enolični službi slovo. Zanj ni bila pisarna! Prijavil se je k letalstvu in ostal tam par let pod imenom Shaw; kako je prišel do tega imena, smo takisto že zadnjič povedali.
Leta 1928. ga spet srečamo med njegovimi dragimi mu Arabci. A ne za dolgo, domovina ga je klicala drugam, še dalje na vzhod, v Af-gar in v Perzijo. Zadnja leta pred smrtjo je pa živel na Angleškem kot navaden letalski podčastnik. Vsaj na videz; kakšne velike naloge je ta čas opravljal za svojo domovino, lahko danes samo ugibamo. Drži le lo, da je bil vso svetovno vojno in s kratkimi presledki vso povojno dobo v službi angleške protivohunske službe Intelli-gence-Service«.
♦ * *
Po končani vojni je Lawrenee napisal svoje spomine, toda na neki vožnji so mu jih na vlaku ukradli. (Tako pravijo; r.ajbrže je pa tu imel lntelligence Service svoje prste vmes in ni hotel dovoliti objave, ker bi potem svet izvedel to in ono, kar Angleži rajši zase obdrže.) Predelal jih je po spominu leta 1926. in jih izdal pod naslovom »The seven Pillars of Wis-dom« (Sedem stebrov modrosti). Natisnil je knjigo kot privatno izdajo le v 107 izvodih po MO funtov (7500 Din). Tisk sam ga je stal dvakrat toliko, kolikor mu je vrgla prodaja. (To knjižno redkost so na neki dražbi iztržili skoraj za 900 tisoč Din. Op. ured.) Da pokrije velike troske, je dovolil natisk skrajšane izdaje pod naslovom 'Vstaja v puščavi*. (O tej knjigi so napisali kritiki, da se ediro Cezarjeva vojna poročila lahko me-
Puch	Na ugodna mesečna odplaiila! IGN. VOK	Pfaff
novi lahki model z zavoro na	LJUBLJANA, TAVČARJEVA 7.	šivalni stroji že preko 75 let
prednjo os!	PODRUŽNICE: Kranj. Novo mesto, Celje: Miklošičeva 2.	le kakovost!
Kaj beremo in slišimo drugod
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Viktor Hugo
(V-t) Pariz, maja To dni so Francozi proslavljali SOlet-nico smrti enega izmed svojih največji 1) pesnikov, Viktorja Hugoja. Pri tej Priliki smo srečali v francoskih časnikih več bolj ali manj posrečenih anekdot o njem. Ena izmed najbolj uspelih se nam zdi tale (Viktor Hugo se je namreč dobro, skoraj še predobro zavedal svojega pomena; to je morda edina njegova velika napaka):
Med nemško oblego Pariza v vojni leta 1870/71 je Viktor Hugo dejal v družbi svojih prijateljev:
»Našel sem način, kako bi hitro napravili konec vojni!«
»Nu? c
»Šel bom sam Prusom nasproti. Prusi bodo streljali. Ubili me bodo. In vojne bo konec.
"Za vas!:' je nespoštljivo ušlo nekemu poslušalcu.	(	Gringoire	.)
Lawrence in politika
(V-t) Pariz, maja Pokojnega Lawrencea so vprašali na mirovni konferenci, kako sodi o politikih. Odgovoril je:
»Obesiti bi jih bilo treba kakor slike, da bi jih lahko gledali nekoliko bolj od daleč..
*
O isti stvari ga je vprašal lord Bal-four. La\vrence mu je dal tale odgovor, vreden, da bi prišel v Tisoč in eno noč :
»Kadar se vam bliža karavana, se vam prav od daleč zdi, kakor da bi vam šla naproti ena sama kamela. Ako pride karavana bliže, spoznate, da je ta kamela privezana z repom za drugo, le-ta za tretjo in tako dalje, dokler ne uzrete vrha karavane: majhnega osla. ki vodi ves sprevod...
( Gringoire )
Samo žensk ne!
(V-t) London, maja
Umrli polkovnik Lawrence si je v svetovni vojni pridobil nevenljivo slavo. Imel je nalogo, da spravi na kolena Turke, zaveznike Nemčije.
Lawrenceu se je z veščimi intrigami iu lepilni obljubami kaj hitro posrečilo nahujskati arabska plemena proti Turkom. Še sani je stopil upornikom na čelo in vodil znamenito puščavsko vojno, ki jo je kronalo vkorakanje generala lorda AHenbyja v Jeruzalem.
Ko so Lawrencea vprašali pri neki priložnosti, kaj so mu vrgli ti veliki uspehi, je drobni polkovnik razgrnil po mizi visok šop pisem in menil:
rijo /. njo.) Dovolil je pa založniku, da sme natisniti sauto toliko izvodov za prodajo, da bo poravnan njegov dolg pri njem.
Ta gesta je morda najznačilnejša za predstavo duhovne podobe pokojnega Lawrencea. Vedeti morate namreč, da mož ni bil bogat in da bi se bil z izkupičkom svoje knjige lahko temeljito postavil na noge, tem bolj ker je z vsem svojini bitjem hlepel po svobodi in neodvisnosti.
* * *
Mrtvemu Lavvrenceu priznavajo tudi r.jegovi najhujši nasprotniki neizmerne zasluge za njegovo domovino. Toliko je gotovo, da bo imel eno izmed prvih mest med največjimi političnimi avanturisti. Strasten patriot, se je s stisnjenimi zobmi boril do končne zmage za tisto, v čemur je videl korist svoje domovino. Odrekel se je neskrbni mladosti, žrtvoval osebno svobodo iu zastavljal na slehernem koraku svoje življenje — samo za veličino Velike Britanije.
Lawrence je bil asket v najstrožjem pomenu besede. Zakaj vedel je, da človek na tem svetu ničesar velikega ne doseže, če ne premaga prej samega sebe; vse druge zmage pridejo pozneje. Ljudje takega kova so ustvarili veličino angleškega imperija.
» * ♦
O njem so rekli, da je najčudo-vitejši junak, kar jih je rodila Ve-
»Kakih sto ženitnih ponudb.:
Toda vedeti morate, da se je Law-tence zaklel, da se ne bo nikdar oženil.
»Divizije vojakov se ne bojim,<; je rekel, »jenska me pa že ena sama na-žen« v strah.«
Slon gasil požar
(Š-i) London, maja Sloni so umne živali. To je znana reč. Vnovič je pa lo dokazal slon Jumbo iz londonskega živalskega vrta.
V Jumbovi staji je namreč te dni nastal ogenj. Neki lahkomiseln obiskovalec je vrgel proč cigaretni ogorek; priletel je na Jumbovo slamnato ležišče in ga užgal.
Na mah so se zgrnili strežaji in začeli brizgati vodo v ogenj. Jumbo jih je nekaj časa začudeno gledal, a kaj kmalu je videl, za kaj gre. Jadrno jo je ubral k čebru za vodo, jo zajel v riiec in jo začel brizgati v tlečo slamo.
Vzajemnemu prizadevanju strežajev in umnega slona se je res hitro posrečilo ogenj udušiti. Pametna žival je pa dobila za nagrado za svojo dragoceno pomoč košaro posebno sladkih fig.
Lavalovi rojaki v Varšavi
(V-t) Varšava, maja Francoski zunanji minister Laval se pač ni nadejal, da ho srečal v Varšavi svoje ožje rojake.
Ko se je ondan odpeljal v poljsko prestolnico na politične razgovore, se mu je predstavila delegacija »Varšavskih Auvergnatčanov (Laval je namreč iz Auvergne) iu mu prinesla njihove pozdrave.
Tedaj se je Laval obrnil k svojemu poljskemu tovarišu Becku in mu zlobno pomežiknil:
Vidite, nov manjšinski problem, ki ga bo treba nekega dne urediti. Pokazal je na delegacijo in dodal: »Poznam svoje Auvergnatčane: imeli bodo mlade!	(	Gringoire«)
*
Pokrajina Auvergne, kjer je sedanji francoski zunanji minister doma, slovi po zdravih in plodovitih prebivalcih, ki jih še ni pokvarila velemestna civilizacija s svojimi novodobnimi »pridobitvami«.
lika Britanija ocl časov kraljice Elizabete*; zato ni čuda, da je še za živega prišel v legend'). Kot človeka in vojaka ga je nekdo takole opisal: silovit iu hladen ko španski osvojevalci, vroč ko Irec, puritansko iskren ko Škot, hladnokrven ko Anglež in bister ko učenjak. Da bo slika popolna, je treba pripomniti, da ni bilo v r.jem niti sledu slavohlepnosti: vse tisto, kar so govorili, da si je hotel posaditi arabsko krono na glavo, je golo obrekovanje. Proti Turkom iu Nemcem se ni boril toliko kot Anglež, v njih je hotel zbrisati s sveta poslednjo senco Saladina.*'5 Zavzetje Jeruzalema se mu je zato zdelo osveta za tisočletno ponižanje svetega mesta.
Lavvreiiee je mrtev. Toda na vseh velikih potih, ki drže v svet, bodo za njim hodili drugi Oxford-čani, drugi skrivni agenti, da obvarujejo svete koristi svoje velike in mogočne domovine — Velike Britanije.	(S š)
* Hči Henrika Viti. iu Ane Itole.vn. Kraljevala od 1. 1558. do 1603. Energična vladarica, zaščitnica proteslanstva; dala je obglaviti kraljico Marijo Stuart, svojo prednico.
** Turški sultan (lt;S7. do 1193), zmagovalec v tretji križarski vojni; leta 1187. je zavzel Jeruzalem.
Konec svc‘ta —
pred 25 leti
Mnogo jih je i ami, ki se še spomnite: v noči z ia. na 20. maj naj bi bil prišel konec sveta, ob 4.25 zjutraj. Halleyev komet naj bi bil ugonobil našo premičnico.
Toda prišel je 19. maj — nič. Napočil je 20. maj — nič. Minila je usodna minuta, ko je stopila naša zemlja kometu v rep — nič. Halleyev komet je prišel in šel, mi ga pa še za mar ne bi bili imeli, da niso nekateri prenapeteži in špekulanti nagnali lahkovernim ljudem strahu v kosti. Samo na Nemškem je šlo šestnajst ljudi v smrt, ker niso marali doživeti grozot razdejan ja sveta.
Halleyev komet je repatica, ki pride vsakih 75 let naokoli. Odkril ga ni morda prvi Halley, saj so ga videvali že dosti pred njim (Halley je živel na prelomu 17. in 18. stoletja); genialni Anglež je samo dognal, da so kometi prav tako kakor planeti člani naše solnčue družine; tudi je izračunal, kdaj bo njegov komet prišel spet prihodnjič k naši zemlji v goste.
Izračunali so, da je meril rep llal-levevega kometa 50 milijonov kilometrov. Tudi to so dognali, da sestoji ta rep iz samih plinov. Nekdo si je izmislil, da je med njimi tudi plin pruske kisline, enega izmed najhujših strupov, kar jih poznamo. Zato so se ljudje takrat tako bali konca sveta. Pa ni bilo nič, o strupenih plinih še sledu niso našli.
Plini kometovega repa so tako redki, da bi se vsa njihova snov — čeprav je rep dolg 50,000.000 km — dala naložiti na par vagonov, če bi jo mogli tako hudo stisniti. Nasproti tako redki snovi je bilo ozračje naše zemlje kakor neprodiren železen obroč. Za primero: prej bi človek prevrtal z lesenim zobotrebcem en meter debelo železno ploščo, kakor bi pa takle kometji rep vdrl v našo atmosfero. (X-i)
Makaronov, špagetov
in raznih testenin za juho je vsepovsod in obilo na razpolago. Toda »Jajiiine« to Vam so posebnost. : .lajni ite so edinstvene.
Galanten filozof
Veliki nemški filozof Imamnl Kant je dejal v neki družbi. d‘i s-o ženske kakor ura v zvoniku, polž in odmev.
>Zato. je utemeljil svojo trditev, ker izblebetajo vsemu mestu, kaj se pri njih doma zgodi, kakor ura v zvoniku: ker nosijo vse svoje s seboj kakor polž, iu ker morajo zmerom imeti poslednjo besedo kakor odmev.
Kajpada je vstal med navzočnimi damami vihar ogorčenja irid lemi besedami. a modrijan se ni dal ugnati. Nasmehnil se je in ponovno povzel besedo:
Govoril sem o ženskah le na splošno. je dejal. A tudi za vas, cenjene prijateljice, ta primera velja. Samo da je pri va9 nekoliko drugače: ve ste ločne kakor ura v zvoniku, domnčnost-ne ko polž in zmerom samo odmev svojega moža.'
Seveda so se vrle dame pri priči potolažile.	(	it-i)
Čuden sodnik
(V-i) London, maja
Blizu Itegentskega parka se je prejšnjo soboto vršila na igrišču nekega londonskega kluba nogometna tekma. Na tisoče gledalcev je napolnilo tribune in viharno vzpodbujalo vsak svoje moštvo.
Igralci so se potrudili, kar se da, in občinstvo je bilo z njimi zadovoljno. Zato se jim je pa toliko bolj zameril sodnik. Zdelo se je, kakor da bi bil glavo izgubil: venomer je piskal, če je že kdo kršil pravila ali ne.
Izprva so se igralci disciplinirano pokorili čudnim sodnikovim odločbam
(pri nas bi se ne, op. ured.), počasi se jim je pa zadeva začela vendarle dozdevali nekam nerazumljiva. Ravno je srednji napadalec moštva, ki je bilo že za en gol na slabšem, krepko prodrl iu jo ubiral proti sovražnim vratom, ko je spet zabrlizgnilo, da je šlo kar skozi ušesa. To pot je bilo pa še naj-mirnejšim preveč. Gledalci so začeli kričati in žvižgati, igralci so se pa hoteli kar dejansko lotiti sodnika. Nesrečnež se je obupno branil in ogorčeno ugovarjal proti očitkom, da ne bi poznal pravil. Svečano je zatrjeval, da sploh žvižgal ni; očividno si je bil nekdo drug z enako piščalko privoščil neslano šalo na njegov rovaš.
Še je stalo 22 igralcev vseli osuplih okoli sodnika, ne vedoč, kaj naj vse skupaj i>o, ko se zasliši iz bližnjega parka nov glasen brlizg. Prvi mah 30 vsi ostrmeli, gledalci in igralci, potem so pa vsi skup s sodnikom vred udaril; v prisrčen smeh. Hudodelec, je bil namreč neki škorec, ki se je bil naučil nenavadno dobro oponašati sodnikovo piščal.
Jalova dirka
(X-i) London, maja
Ta teden se poda največji parnik sveta, francoska »Normandie: na svojo prvo vožnjo v Ameriko. Morskemu velikanu prerokujejo, da bo prevozil pol do Newyorka v manj ko 5 dneh in da bo tako prvič priboril Franciji znameniti sinji trak, t. j. nekako diplomo, ki gre najhitrejši ladji na progi Evropa—Amerika in nazaj.
Hitrostna tekmovanja na morju so stara že dobro stoletje. Leta 1817.. to je komaj sto let, kar je ameriški inženjer Fulton zgradil prvi parnik, sta bila zasidrana v minnesotski ladjedelnici dva majhna parnika. Prvi je bil natovoril pšenico, drugi pa slanino. Isti dan. skoraj ob isti uri sta se odpravila po Mississippiju v Nevv-Orleans. Plula sla s približno hitrostjo 8 milj na uro in tekmovala, kdo bo prvi na cilju.
Dan za dnem sta malone vštric rezala valove iu nobenemu se ni posrečilo, da bi drugega prehitel. Tedaj se je pa prvi kapitan odločil celo lovor žrtvovati, samo da bi pustil tekmeca za seboj: zapovedal je namreč vse žito zmetati na ogenj.
A drugi kapitan se ni dal ugnati: velel je kurjačem, da naj podkurijo s slanino, da bodo kotli dali več vročine.
Tako ie šk ;i0 New-Orleansa. A ne pšenica ne slanina nista zalegli: v jalovi dirki sta priplula oba parnika ob istem času na cilj — nobeden kol zmagovalec, oba brez lovora.
Odlikovana psica
<Q-k) Grenoble, maja Pred kratkim se je v Grenoblu vršila vojaška slavn <sl čisto |>osebne vrste: odlikovali so psico Itettv, tisto, ki je preteklo zimo vztrajala celili 18 ur v gorah pri nekem ponesrečenem izletniku in ga tako dolgo grela s svojo loplolo. dokler niso prišli reševalci. Zdaj so zvesto žival odlikovali za njeno junaško delo. Na dvorišču gre-nobelske vojašnice so ji vpričo vse tamkajšnje garnizije podelili diplomo in kolajno, okoli vratu so ji pa obesili častni trak.
Bettv se je pri svečanosti obnašala zelo spodobno. Od človeških odlikovancev se je razlikovala, pišejo časniki, samo v tem. tla se nikakor in na noben način ni dala fotografirati, vsaj v takšnem junaškem nastopu ne, kakor so si ga fotografi želeli.
Nepravega obesili
(V-l) London, maja.
V perzijskem mestu Tebrisu so imeli obesili nekega pocestnega razbojnika. Toda jetniški pazniki so sv zmotili in odpeljali iz ječe na morišče nekega krojača, obsojenega zaradi manjšega prestopka na leden dni zapora, ter ga vzlic njegovemu obupnemu zatrjevanju, da je nedolžen, obesili.
Ljudstvo, ki je prisostvovalo usmrtitvi, je ta justifni umor tako razdražil, da je potem preprečilo izvršitev kazni, ko »o hoteli obesiti še pravega morilca.
Nepričakovana zavrnitev
(V-rt Pariz, maja.
Neka mlada dama pomigne na bul-varu taksiju.
Šofer ustavi.
Mlada dama hoče ravno vstopiti, ko zatuli rjoveč glas:
»Ven, madamek
Vsa v strahu se dama obrne in že lioče hlastno oditi, ko jo smeje se pokliče šofer nazaj:
»Ravno narobe, madame: izvolite vstopiti! To komedijo nama je zaigral radio, lu ga imam v avtu. Zdaj predvajajo neko veseloigro; ko ste hoteli vstopiti, so bili ravno pri najbolj dra-matskem prizoru.«	(»Jour«)
S slino ozdravlja kačji pik
(P-o) Neka Armenka, Džavaira Sar-kisiauova po imenu, iz vasi Davaluja v sovjetski Armeniji, slovi po vsej deželi zaradi svojega izrednega daru: kačji pik ji ne pride do živega, še več, s svojo slino ozdravi tudi druge, ki so jih pičile strupenjače. To so dognali že leta 1931., ko so napravili več takih poskusov v njeni vasi.
Zdaj pa mislijo njeno čudodelno moč še znanstveno preizkusiti. Armenski zdravstveni komisar je namreč imenoval posebno komisijo učenjakov, da bodo Džavairo Sarkistanovo temeljito preiskali.
(»Zarja Vostoka<, Tiflis)
Uk
(V-p) Pariz, maja
V novi komediji Rogerja Ferdinanda nastopa neki bogataš, ki trdi sam o sebi, da je obogatel zaradi svojega trgovskega daru in po zaslugi svojega mojstra, trgovca, ki ga je nekajkrat pošteno zlasal. V drugem dejanju vzklikne ta bogatin:
»Pri varietejski plesalki traja uk teden dni, pri gledališkem igralcu štiri in dvajset ur, in pet minut pri ministru. Če hoče kdo postati dober prodaj: ec, mu je pa še deset let uka pre-mal i.c
In vse gledališče je udarilo v plosk.
( Jour:)
Kako rasejo nohti
(C-I) Človek preneha rasli s 24. do 29. letom starosti, le redko se primeri, da bi kdo rasel še do HO. leta. Zato pa rasejo lasje in nohti krepko dalje, ne glede na človekovo starost. Vendar je hitrost rasti zelo različna.
V splošnem se lahko reče, da nohte na nogali dosti hitreje rasejo kakor na rokah. V 24 urah zrase noht na roki približno za desetinko milimetra, na palcu na nogi pa za šest desetink; na drugih prstih na nogali rasejo nohti dosti počasneje.
Denimo, da ne bi nohta na palcu na nogi_ nikoli obrezovali. Potem bi zrasel že v petih letih v goroslasa, dolgega 150 cm!
Zanimivo je tudi to, da rasejo nohti na desni roki hitreje kakor na levi. Kaže, da bo rast uohtov odvisna od tega. koliko in kakšno delo opravljamo.
Ne bo teika izbira! Omiljenje.davčnih in taksnih dajatev na motorna vozila po zaslugi finančnega uiinintru g. dr. Stojadinoviča je znatno poživila kupčijo z avtomobili in motornimi kolesi. Ne sme se pozabiti, da je bila ta trgovina že v katastrofalnem zastoju, šoferji in mehaniki autopopravljalnic pa brezposelni. Zastareli nazori pri nas, da je aulomobil luksus, so že za nami, morda še ne tako temeljito, kot so v inozem4vu že pred 10 leti.
Ljubljauski velesejem, ki se otvori
1.	junija, je dobro založen z automo-bili. Kupec ue bo imel težke izbire, saj bo našel veliko število tovornih in osebnih anlomobilov ter motornih kole-; svetovnih tovarn vseh mogočih obli!; in velikosti. ?.e do danes so prijavljeni sledeči modeli: Chevrolet, La Salle, Pontiac, fluick, Cadillac, Bed-ford. G, M. C., Vauxhall, Olsunobik;, M. A. N.-Diesel, Opel, Blitz. Dainiler, Mercedes-Benz. B. M. \V., Chrysler, Plymouth, Renault. Morris, Saurer, Purh. florch, Wanderer. D. K. VV.. Ma-this, Amilcar, Sacks, Ste.ver itd.
Priporočamo vsem interesentom, da si ogledajo automobilski salon na letošnjem velet*ejmu.
Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vas!
Prekinjen pogovor
Napisal Valentino Gavi
Aldo Mauri je bil oblečen v do-mačo obleko. Roberlu Venturju je bilo nekam nerodno, ko je opazil (.la je njegov prijatelj v zadregi. Dejal mu je:
-Zdi se mi, da sem te obiskal ob nepravem času...«
Zakaj neki,« ga je zavrnil Aldo, ga potrepljal po rami in mu prijateljski šepnil na uho: »No, tega menda ne misliš resno. Kar sedi, prosim.«
Ob tej uri navadno ne sprejemaš... deset je komaj.«
»Saj je vseeno; ti si mi vedno dobro došel. Ne zameri, da še nisem oblečen; pravkar sem vstal.«
Razumljivo; po tvoji snočnji zmagi si seveda malo pokrokal.«
Ob štirih sem prišel domov.«
»Slišal sem, da si s svojo novo veseloigro prekosil vse svoje prejšnje. Odkrito se veselim s teboj! Le žal mi je, da nisem snoči utegnil priti h krstili predstavi... Kolikokrat so te pa poklicali pred zastor?«
»Morda osemkrat, morda desetkrat po vsakem dejanju. Zadovoljen sem!« je dejal Aldo Mauri, toda na glasu se mu je poznalo, da je nekam nemiren.
Prav tisti hip je opazil Robert Ventura na ležalniku damsko rokavico. Nehote jo je pobral in dejal smehljaje se: »Zdaj šele razumem... Nočem ti biti dalje v nadlego.«
»Razumi me vendar, f-ant, saj me ne motiš!«
»Ali morda že odhaja?«
»Da.<
»Vrni ji rokavico. Počakal te bom.«
*
Vidno olajšan je vzel Aldo Mauri rokavico in stopil proti vratom. Toda prijatelj ga je zadržal z besedo.:
»Pozdravi jo — v mojem imenu!«
»Koga?«
Njo... lepo Nino Lanterojevo.«
Ves preplašen se je vrnil Aldo Mauri k svojemu prijatelju in mu sočutno stisnil roko:
Oprosti mi! Nisem vedel... šele kesneje sem izvedel... Takoj se vrnem in ti bom vse povedal. Vraga, kako si pa ugenil?:
Kar pojdi, ne daj, da te bo čakala. Tudi jaz ti bom kesneje pojasnil...«
Aldo Mauri je odšel iz sobe in se vrnil že čez nekaj minut ves potrt in skesan k prijatelju.
Nikar! Kaj se tako držiš, kakor da bi ti premoženje ukradli!« ga je zasmehoval Robert. »Saj nisem prav nič hud nate... Že dve njeni prednici si si bil osvojil, zato se prav nič ne čudim, da je tudi ona ... Tvoja snočnja zmaga jo je premotila.«
'Čuj, Robert: tvoj stari prijatelj sem...«
Vem, toda ne prekinjaj me. Že dve leti sva si najboljša prijatelja. Tebi je menda tri in štirideset let, toda leta niso važna. .laz sem pet in dvajset...«
Prijel ga je pod pazduho in ga odvedel pred ogledalo: Poglej s6-be, potlej pa mene: ni dvoma, da sem prikupnejši, pa še bogat sem in eleganten... Ti pa, stari prijatelj, si slaven pisatelj! In la tvoja slava zatemni vse moje prednosti...«
Že vidim, da mi ne boš odpustil Ninine nezvestobe...
Smešno! Zdi se mi samo potrebno, da ti pred odhodom povem, kako in kaj!« '
Mar nameravaš odpotovati?
»Da. Spočiti se hočem, vsaj mesec dni in daleč proč od tebe. Po dveletni borbi se vdam. Premisliva malo: pred dvema letoma sva se spoznala. Fred dvema letoma sva postala prijatelja, odkritosrčna prijatelja. Vendar sem ti bil ves la čas zavidljiv in zmerom sem te skušal prekositi. Saj veš, napisal sem veseloigro in s tvojim posredovanjem so jo uprizorili. Kako je pogorela, itak veš.«
Napiši drugo!«
-Rog me varuj! Potlej sem te hotel prekositi pri dekletih. Prepričan sem bil, da bom to zmogel. Hotel sem ti postati vsaj v tem kos. Tebi uspehe v gledališču, meni ženska srca! Ostalo je pa samo pri tvojem uspehu. Tvojim prijateljicam sem dvoril: zaman! Vse so bile samo vate zaljubljene.
Seznanjal sem te s svojimi prijateljicami: in vse so me sleparile s teboj. Zdaj mi je vsega dovolj! Premagan sem, zato odhajam in pojdem v gore. Prepričan sem, da bom tam, kjer tebe ne bo, vsaj nekaj veljal!«
»Otrok si, Robert!«
»Čeprav! Objemi tega otroka in mu privošči malo oddiha!«
»Prav rad, prijatelj! Pa brez zamere?«
Brez zamere!«
*
Robertu Venturiju tudi v gorah ni bilo sojeno, da bi užival mir. Ko je nekega dopoldneva stopil v razkošno predsobje gorskega hotela, je opazil, da so dekleta in gospe stikale glavo in si nekaj šušljale. Še za mar ga niso imele. Približal se jim je in vprašal neko staro prijateljico, kaj se je neki zgodilo.
Vse hkratu so dvignile glave in v eni sapi izblebetale veliko skrivnost;
»Skozi vas se je peljal razkošen avtomobil. Šofiralo je mlado dekle in poleg nje je sedel... pisatelj Aldo Mauri!«
»Mlado dekle, pravite?«
»Zdi se nam, da smo jo spoznale. Menda je v sosednji vasi, dva kilometra od tod, na počitnicah...«
»Dekle...« je dehnil Robert Ven-tura. Moje počitnice so pri kraju,« si je dejal, »toda tokrat moram zmagati!«
Še isti popoldan je odšel v sosednjo vas in izvedel, da je tam res neko mlado dekle, prav tako, kakor so mu jo popisale hotelske dame. Bila je tam v spremstvu sobarice. Toda avtomobila ni imela, in tudi noben gospod je dotlej še ni obiskal. Toliko in nič več ni izvedel. Povedali so mu, da je lepa in mlada. On je bil pa prepričan, da mora biti dekle samo goljufiva svetnica. Prav gotovo ima z Mau-rijem razmerje. Spet ga je obšlo poželenje, da bi svojega slavnega prijatc-lja potolkel.
Drugo jutro je spet odkorakal v sosednjo vas. Našel je lepo neznanko na teniškem prostoru in naprosil nekega znanca, da ga je seznanil z njo. Pri obedu jo je \ novic srečal. Nasmehnila se mu je in si ga prav prijazno ogledovala. Zdelo se mu je celd, da ga gleda z zanimanjem.
Zatopljen je bil sam s seboj. Dejal si je: »Ugaja mi. Ne morem verjeti, da bi bila Maurijeva prijateljica. In če je, jo bom odvrnil od njega. Če je pa pošteno dekle, se bom oženil z njo. Odpeljal se bom z njo na Kitajsko. Ne verjamem, da bi se Mauri kdaj pripeljal na Kitajsko za menoj, zakaj njegovih veseloiger še živ krst ni prevedel v kitajščino...«
Ko je tako premišljeval, so začeli gostje dvigati glave: vratar je bil prišel s šopom pisem v roki. Morda bo tudi ona dobila kakšno pismo? Kako se že piše? Ime si
Spomenik iz rogovja
Lovci v ameriški državi Wyoming 90 bili lani nenavadno agilni. Iz rogov jelenov in srnjakov, ki so jih postrelili, so napravili velik spomenik v obliki grmade rogov, kakor jo vidite na gornji sliki. Spomenik je visok tri metre.
je bil zapomnil, »Ana,« je bila rekla, ko so ji ga predstavili. A priimek? Vprašal je natakarja. »Ana Vadala,« mu je pojasnil.
Vratar je pristopil tudi k njeni mizi in ji ponudil pismo. Vraga!
Lahno in pisane barve —
taka je glavna zahteva novih modnih kapric
Lahno in pisano: to je načelo nove poletne mode. V tem pogledu bo letošnja sezona mnogo zanimivejša in slikovitejša. Že so začeli izdelovati ko-
stunie iz velepisane svile z rjavo osnovo. K temu se poda čipkast šal. Naša slika kaže lep primer te pisane mode: komplet poln cvetja, tako rekoč posejan s cvetkami, urezan je pa posebno apartno. V tem kaosu cvetja je edina mirna in tiha točka dekorativna svetlomodra prepaska.
Bito je pismo od Mauri ja. Poznal
je lijegov pisemski papir, prav gotovo se ne moti. Zdelo se mu je, da je v tistem hipu zasovražil prijatelja.
Čez nekaj časa je deklica vstala in mu z nasmeškom prikimala. Bila je prekrasna. Dvajset ji je menda? Ne bi rekel, da je starejša! Sloka je, pepelkasto plava, dekliško ostrižene lase ima, lepo zarisane obrvi, dolge trepalnice, črešnjevordeče ustnice!
»Strela — to bi bilo nekaj zame,« si je dejal. »Jutri jo moram spet videti, in vsak dan, in govorili moram z njo.«
Vej teden je hodil v sosednjo vas. Vsako jutro je stal na teniškem prostoru in iskal priložnosti, da bi se ji izpovedal.
Lepega jutra je imel srečo: »Ne morete si misliti, gospodična, kako težko mi je, ker poznam vašo skrivnost...«
»Skrivnost?« Pogledala ga je z velikimi otroškimi očmi.
»Ne zamerite; povejte mi, ali poznate pisatelja Alda Maurija?«
Vsa zbegana je pobesila oči in po tihem vprašala:
»Zakaj bi to radi vedeli?«
»Ves sem zmeden... čez ušesa sem zaljubljen v vas!«
Potlej ji je pripovedoval, da jo je videl z Maurijem v avtomobilu.
Zvonko se je zasmejala: »Ne morem vam pojasniti tega...« Ponudila mu je roko v slovo.
Robert se je zbal, da je ni užalil, zato ji je dejal z neprikrito trpkostjo v glasu:
»Saj vas menda nisem užalil?«
»Ne, ne, niti najmanj. Samo prekinili morava najin razgovor. Pogovoriva se kdaj drugič... Pravite, da me ljubite?«
»Brezumno!«
»Bi se poročili z menoj?« ga je šaljivo vprašala.
»Pri priči!«
»Le počasi, le počasi,« ga je zasmehovala. »Čez nekaj dni se vrnem v mesto. Tudi jaz stanujem v Milanu. Dajte mi svoj naslov. Uredila bom tako, da se bova še videla. Več vam za zdaj ne moreni povedati.«
»Nič več? Ali smem vsaj upati...«
»Hm... simpatični ste mi zelo!« In zbežala je.
*
. Ko se je prihodnji dan Robert vrnil v vasico, je zvedel, da se je deklica že zarana odpeljala z vlakom. Niti pozdrava ni naročila zanj. Žalosten in pobit je odšel nazaj v svoj hotel. Čutil je v sebi sovraštvo in ljubezen. Sovražil je Alda Maurija, Ano Vadalovo je pa ljubil.
Prihodnji dan se je odpeljal še sam domov.
Komaj je stopil iz vlaka, se je odpeljal s taksijem k Mauriju. Spet je prišel dopoldne. In spet okrog desete. Tudi tokrat ga je sprejel Mauri v domači obleki.
Robert ga je nekam hladno pozdravil, zato ga je Mauri vprašal:
»Kaj si še hud name?«
»Pusti to! Zdi se mi, da sem ti spet v nadlego,« 'se je umeknil Robert.
»Kaj se le tebi zmerom zdi? Sedi vendar...«
v 24 umn
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
SLAVIJA
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA
(OSIGURAVAJUČA)
BANKA, D. D. V LJUBLJANI
TELEFON ŠT. 21-76 IN 2 2- 76
VSE VRSTE ZAVAROVANJ
PODRUŽNICE: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD
HIŠE V LJUBLJANI, SARAJEVU, _______________________OSIJEKU	IN	NOVEM	SADU
Robert je sedel, a tisti mah je skočil pokonci in iz njega je udarilo: »Ne...«
Srepo je strmel v sliko na Mau-rijevi mizi. Ana Vadalova!
»Tega ti pa ne morem oprostiti!« je zavpil hripavo. »Zverina si!«
*
Takrat je nekdo odprl vrata, in vstopila je — Ana. Smeje se mu je podala roko: »Dobro došli, gospod Ventura.«
Osuplo ji je pogledal v oči. Niti' besede ni mogel izdaviti. Tedaj je stopil k njemu Aldo Mauri in ga prisrčno potrepljal po rami:
»Vse vem! Tokrat se ti je res posrečilo, da si mi izneveril dekle!«
Robert Ventura ga je osuplo pogledal. Mauri je pa kar nadaljeval:
»Saj ti je prav, da te seznanim v svojo hčerjo?«
»Zlomka! Tvoja hči je to?«
»Ali je mar to tako strašno?«
»Gospodična Ana! Saj ni res, saj ni mogoče! Vi imate vendar drugačen priimek...«
»Mojega pravega! Aldo Mauri je samo moje umetniško ime,« mu je pojasnil pisatelj.
Robert od same sreče ni vedel, kaj bi počel. Čez nekaj trenutkov se je zbral vsaj toliko, da je zajecljal:
»Potlej pa lahko nadaljujeva najin pogovor, ki sva ga prekinila v gorah.«
»Seveda,« se je nasmehnila df> klica. »Saj dovoliš, papa?«
Aldo Mauri je prikimal, zakii prav takrat je pozvonil telefon. Mlada dva sta posnela po njegovem g’!asu, da že spet govori z neko žensko. Pomilovalno sta se nasmehnila in se spogledala.
Ana je stopila k oknu in vprašala Roberta:
»Kje sva pa obtičala, ali se še spomnite?«
»O, da, še prav dobro. Dejali ste...«
Ona ga je prijela za roko: »Dejala sem vam: Simpatični ste mi zelo...«	(T-i*)
XV. Ljubljanski velesejem od 1. do
11.	ju n Pja t. 1. bo bogato zaseden z vsemi proizvodi domače industrije in obrti. Posebno bogate bodo razstave pohištva, tekstilnih izdelkov, preprog, galanterije, raznih praktičnih novosti, usnja in usnjenih izdelkov, poljedelskih strojev in avtomobilov. V okviru letošnjega pomladanskega velesejma bo tudi razstava Zveze gospodinj pod naslovom »Žena in obrt«. Pokazala nam bo, kako se je žena v borbi za lastno eksistenco spričo velikih zahtev realnega življenja XX. stoletja praktično uveljavila v raznih poklicih. Razgrnila bo pa tudi pred nami stremljenje današnje žene, s čim manjšo porabo časa in energije, doseči čim večjo popolnost, zunanjo in notranjo dovršenost svojega deia. Tehnični višek te razstave pa bo modna revija, ki ima predvsem pomen odločno poudariti, da imamo, kar se obleke tiče, sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave in krojev tekmujemo brez skrbi s tujino. Živi modeli se bodo predstavljali občinstvu, oblečeni po modi, bodisi kar se tiče klobukov, obleke, obutve itd. Domače ženstvo se bo lahko na ta način najbolj nazorno prepričalo o visoki vrednosti domačega blaga in domače izdelave. Ta del razstave bo odprt popoldne in tudi zvečer ob svitu rellektorjev in žarnic. Med odmori bo skrbel za zabavo bogat program, ki bo obsegal glasbene, plesne in pevske točke. Z lutkovim odrom in otroškimi komadi pa bo preskrbljeno za deco in odrasle.
Druge posebne razstave so: poučna ražstav*- o domači volni in njeni uporabi, kjer se bo predvajalo tudi tkanje volnenih izdelkov. Velika gasilska razstava. Razstava onih vrst in plemen malih živali, ki so posebne važnosti za naše ljudi, da jim bo reja res prinašala uspeli in dobiček.
Obiskovalci imajo na železnicah 50% popust. Ko kupijo vozno karto, naj zahtevajo tudi rumeno železniško izkaznico za Din 5-—. Na velesejmu dobe potrdilo o obisku, nakar jim vozna karta z železniško izkaznico velja za brezplačni povratek.
Pismo iz X.
Odveč bi bilo imenovati z imenom kraj, ki je meni tako drag, ki je pa za druge, čeravno ga mogoče tudi poznajo, brez vseh čarov in sploh brez vsake privlačnosti.
Da nam postane kak kraj drag, da ga vzljubimo, moramo v njem preživeti, ali pa doživeti karkoli lepega. Rojstni kraj nam ostane neizbrisno v spominu. Saj smo pa tudi preživeli najlepša leta, leta prve brezskrbne mladosti tam, kjer nam je tekla zibelka. Tudi v poznejših letih, ko že osivijo naši lasje, se kaj radi spominjamo na dom, na starše, sestre in brate. Z enim samim udarcem je mnogokrat tako kruta usoda uničila in podrla vse nade mirne in skromne rodbine.
Tako je bilo tudi pri nas. Po oče-lovi smrti sem tudi jaz sledila zgledu svojih sestra in bratov, poslovila sera se od doma, od matere in se podala v daljnji svet, s trebuhom za kruhom. Nisem poznala vseh nevarnosti sveta, srce je bilo polno upov in lepih nad.
S sedemnajstim letom sem začela sama služiti svoj vsakdanji kruh. Živela sem v mestu in šele zadnje leto prišla v neko službo na deželi.
Prekrasno je pri nas spomladi. Soln-ce obseva krasne njive, polja, gozdove. Vse dehti v prvem pomladnem zanosu. Cvetje razvija popke, ki lako čarobno, tako ljubko silijo v svet, solneu na razpoloženje, da jih obsuje s svojo bajno toploto, da jim da življenja.
Mrak je legel na ta krasni kos zenice, ki ga je Stvarnik tako bogato obsut z vsemi lepotami. ,Ave Maria* poje vaški zvon iz cerkvice sredi vasice. Z odkrito glavo stopa pobožni kmet pred pragom svoje borne koče in se zahvaljuje Njemu, ki mu daje borni vsakdanji kruh. Že so se zbudile zvezdice iz svoja sladkega sna, že poredno migljajo in mežikajo v svet in niti počasni, veličastni prihod mamke Lune jih ne prestraši.
Zasliši se regljanje žabe, njej odgovori druga, tretja, četrta, vse več in več. Iz vasi udarja na uho glas harmonike, ki jo nekje vleče zaljubljen fant. Vesela poskočnica je to, polna tihega hrepenenja in ljubezni.
Ob takih večerih sem tudi jaz stala na hribčku za vasjo s svojim dragim. Prisluškovala sva tihi melodiji vetra, šušljajoči pesmi listja v grmovju. Dve duši sta se našli, strnili se v eno m skupno poleteli med zvezdice. »Tam je najin gradič, o kraljica mojega srca. Tam je najino kraljestvo. Kar vidiva pred seboj, je najino. Najin je svet, najino življenje — saj polna so srca ljubezni!.
Tudi še sedaj hodim na hribček. Kakor nekdaj poslušam regljanje žabice, ki ji odgovarja zbor njej enakih. Poslušam ‘pesem zaljubljenega harmonikarja. Toda ne razlega se več poskočna, vesela pesem. Žalostinka, polna prevarane ljubezni je to.
Sama stojim in gledam v daljavo. Kje je sedaj on, kje so sedaj vsi upi, vse nade? Kakor nekdaj jaz, tako je moral sedaj tudi on v daljnji svet. Ali se bo kdaj vrnil? Ali ga ne bo morda svet izpridil?
Prisluškujem šumenju listja, božajoči melodiji vetra. Njemu polagam v naročje svoje želje, svoje brezmejno hrepenenje. Odnesi ga daleč daleč...
Rn. — ja! O. R.
Pripis. Spoštovanega gospoda urednika vljudno prosim, da priobči ta moj dopis iz kraja, ki mu nočem imenovati imena.
MAŠI BRALCI PIŠEJO
Dopisi iz vrst naših naročnikov in bralcev in naši odgovori
Cenjene bralce in bralke pa prosim, ne bodite preostri kritiki. Nisem pisateljica, preprosto dekle 'sem, ki želim samo nekoliko razkriti svojo bol in svoje hrepenenje.
Hvala listu, ki nam za to daje tako lepo priložnost!
Pismo iz Osijeka
Dolgo let sem živela v Sloveniji. Slučaj je pa hotel, da sem morala v Osijek.
Osijek, mesto s 50.000 prebivalci, je samo na sebi še dosti čedno (sredina mesta). Če greste pol ure ven iz mesta, bi si mi Slovenci, čeprav smo vajeni hribov, skoraj noge polomili. To pa še ni najhujše; nikjer namreč ne vidite hriba, ampak samo ravan. Takrat sem vas, drage čitateljice in čita-telji, zavidala. Sneg pada, a kam se boste šli smučat? Na promenado mogoče? Sicer so pa osiješke »frajlice« tako nežne ko lutke. Šminkane so tako, da prave polti sploh ne razločite. A vsa čast jim — to napravijo zelo dobro. Če bi jaz sedela eno leto pred ogledalom, ne vem, ali bi prišla v tako prakso — ali — prasko.
Kaj pa ljudje, me boste vprašali. Hm, to vas tudi zanima, kaj ne? Najbolj pa mladi Osiječani? Saj dobro vem, kaj vas zanima. Počasi vam vse razložim. Osiječani so bolj visoke ko srednje postave; črni lasje, črne oči, temne polti. Toda po večini so premožni Židje, zelo temperamentni ljudje, ki ljubijo nežni spol. Če si katera želi takega, potem pa le bitro v Osijek. Toda trenutek prosim! Nekaj bi vam pa še vseeno svetovala oziroma povedala: Slovenci so bolj mirni in mnogo bolj bistri. Zato kar pri svojih starih prijateljih ostanite.
In potem naša krasna Slovenija! S svojimi lepimi hribi in bistro šumečimi potoki. Za kopanje je v Osijeku edino Drava, zato je pa tolikšna, da lahko po njej vozijo majhni parniki.
Toda pripomniti moram, da je hudo, hudo umazana. Rekli boste: naj-prvo hvali, potem pa graja. To je pa tako. Pojdite za par mesecev v Osijek in ko vam bo vsega dovolj, mi pa sporočite, ali sem vam prav povedala.
Torej sedaj pa izbirajte! Fantje v Osijeku so fes . pri nas pa bolj »fini . Poleti je v Osijeku vročina in zabava, pri nas pa priroda in šport! Kadar se odločite, mi pa sporočite! Za danes pa dovolj!
Na svidenje!	D.	M.
čestitamo njeni bistroumnosti in strokovnjaški sestavi pisma.
Ali ne bi hoteli slišati kaj od nas iz tujine? Leta 1924 se nas je precej preselilo v Francijo. Takoj po prihodu smo že našli tukaj nekaj domačinov. Pozdravili smo se prav toplo in kar po »trboveljsko« zavili v prvo gostilno. In prav nič se ni poznalo, da nismo Trboveljčani, ker izpraševanja ni bilo konca ne kraja. Koliko nas je prišlo, kaj počne ta, kaj oni itd. Kozarci so bili polni, dokler se nismo vsega pogovorili. No in potem se je eden, ki je imel prazen kozarec, spomnil in rekel: »Sedaj pa le po njem, fantje! Vse vino moramo popiti, da bodo vedeli, kdaj so k njemu Trboveljčani prišli!«
Sedaj se je začelo petje in pitje, da je bilo veselje. Ko smo imeli dovolj vina, smo odšli. Drugi dan smo dobili vsi delo v raznih revirjih in tretji dan smo odšli na delo. Tukaj pa se veselje konča.
Pismo iz Pasa-de-Calais
V zadnji številki »Družinskega tednika; sem bral med drugimi članki tudi pisma iz domačih krajev. Eden teh dopisov pa je zbudil mojo pozornost. Kaj mislite, kateri? Pismo »Iz doline črnega demanta«. Vse, kar je napisala gospodična Elly, je do pičice resnično. Jaz to zato lahko potrdim, ker sem pristen Trboveljčan in sem vse to doma v naši dolini doživel. Želel bi, da bi gospodična Elly izvedela, kako zelo je nas trboveljske izseljence razveselila s svojim dopisom;
1100 sto
rt
Fini, solidni stoli iz tovarne upognjenega pohištva Remec-Co., Kamnik, od Din 22'— do Din 42’—. Gornja količina se bo razprodala samo v času ljubljan-kega velesejma v reklamne svrhe. Oglasite se v prodajalni
Remec-Co., Ljubljana
Kersnikova 7 (poleg Slamiča)
bili odveč na svetu. Kako radi bi takrat vrgli orodje proč in se vrnili v svoj kraj, tja, kjer nam je tekla zibelka, kjer nam nihče tega ne bi mogel reči.
tu zakaj tega ne storimo? Odgovor ni težak: ker se bojimo, da doma ne bomo. imeli ne kruha ne dela. Žalostno je to. Naveličali smo se tujine, vrnili bi se radi, pa se bojimo.
Vse napreduje, najbolj pa tehnika in z njo kriza. Mi pa propadamo...
Trboveljčan.
Odkopi so tukaj zelo nizki, in mi, ki nismo bili vajeni delati na kolenih in leže, smo bili hudo utrujeni in vse kosti so nas bolele. To je šlo lako dolgo, dokler se nismo privadili. Nazadnje je pa vendarle šlo. Tako so nam minevali meseci in leta vse do 1930 brez izpremembe. Ker smo se privadili dela in jezika, nam je bilo življenje v tujini olajšano. Toda leta 1930. se je pa vse izpremenilo.
Nič več se nismo sestajali in nič več nismo peli. Kriza nam je vsem zadrgnila vrat.
Po »jamah nas priganjajo kakor sužnje. Preden se spustimo v jamo, nas že čakajo pazniki. Če hi kdo drug, ki še ni v jami delal, slišal kaj se tam govori, bi' mislil, da je prišel v norišnico. »Lenuh, kaj ši pa včeraj delal! Če do danes vsega ne napraviš, boš plačal 10 frankov kazni, ali pa en dan dopusta. Časih se zasliši plah glas kakšnega inozemca, češ da tega ni mogel napraviti. »Marš, lopov!; se sliši odgovor.
Le redko kdaj se kdo obrne in se potegne za svoje pravice. Toda besede^ ki takrat letijo z ene in druge strani, ni vredno, da bi jih pisal. Konča se navadno s temile besedami:
Pojdi domov, v svoj kraj, takih ljudi Francija ne potrebuje!
Pismo iz Ihana
Morda boste vprašali, kje je pa ta Ihan. Malo potrpljenja prosim, takoj vam povem. Od Domžal še 3 km ali pol ure hoda — po lepi cesti — na eni strani gozd, na drugi pa njive, ki so lepo obdelane. Od daleč se človeku zdi kakor da gleda mavrico. Zelena barva pa prevladuje v vseh odte.iKih. Torej sedaj smo v Ihanu.
Ihan je vas! Ali ne sinete zato misliti, da je človeku tu dolgčas. Nasprotno! Čeprav sem iz mesta in sem šele 1 mesec tukaj, se mi zdi kakor da bi bila šele par dni. Največkrat grem v gozd ob krasni Kamniški Bistrici.
Posebno zanimivi so pa nedeljski izprehodi. Če gledate na vasi mlade kmečke ljudi, mislite, kako so sramežljivi in se niti ne upajo drug drugemu pogledati v oči. Hm, ob nedeljah se vam pa oči odpro. Najbrže se jim gozd zdi zaslomba, gosto zarasla drevesa pa služijo za »špansko steno . Torej dobro zabavo!
Bilo je že zelo vroče in napotila sem se k Bistrici solnčit. Naenkrat pa zaslišim •
»Gospodična, ali želite, da vas prenesem na drugo stran?« Pogledam in koga vidim? Znani ljubljanski skakač
Ilirije: stoji na drugi strani.
»Oho, kaj pa vi tukaj delate? Takoj mi odgovori:
»Mesta sem že sit, zato jo pa ob lepih nedeljah kar na deželo uberem.
Torej, dragi meščani, potrudite se tudi vi k nam. Videli boste, kako je lepo. Posebno pa ve, drage čitateljice; tukaj vam ni potrebna šminka in puder, pa tudi svilnate nogavice in toalete lahko pustite doma! V kopalni obleki se telo prepušča solneu in zraku. Zato so pa tudi tukajšnja dekleta dosti lepša od mestnih. Pa nikar tega ne jemljite v zlo!
Pozdravljeni !	M.	P.
Pismo iz Žibrš
Raztreseni po holmih in rebrih. v sadno drevje skriti stoje domovi naših skrbnih in ponosnih kmečkih gospodarjev. Daleč smo v hribih, daleč od prometa in mestnega hrupa, zato se zdi tujcu, ki ga pot zanese med nas, da živimo prav samotarsko življenje, in da smo tako rekoč odrezani od jstalega sveta. Da temu ni lako, kaže dejstvo, da najdete skoraj v vsaki hiši časopis. Celo radio se je vgnezdil v naše kmečke domove, da nas zabava in druži s svetom.
Res nimamo prilike posečati gle-V takšnih i daliških iger in ldno-predstav ter raz-
nega. Sicer pa kaj je treba lepšega prizora, kot če takole po dnevnem delu sedete pred hišo in opazujete, kako upira zahajajoče solnce nekje iz globine svoje poslednje žarke v triglavske pečine, nad katerimi vise krvavo rdeči oblaki.
Če obstanete na hribčku poleg naše šole, imate nad vse lep razgled. Med Krimom in polhograjskimi Dolomiti leži Ljubljana z gradom in Rožnikom, za njo Kamniške planine. Tam daleč je Kum. Tudi to je krasna slika.
In naša mladina?
Kot povsod po mestih in deželi išče ljubezni željna mladina zabave in razvedrila. Naši vrli fantje si pomagajo na prav originalen način.
Večkrat na leto prirede v vaški gostilni ali kakšni zasebni hiši zabavo s plesom in povabijo nanjo vaška dekleta, ki se vabilu seveda rada odzovejo.
Oglasi se vesela pesem, harmonika zasvira in parčki se zavrte. Brez vsakega sirovega pretepa se taka reč konča — dokaz, da so naši fantje trezni in pametni.
Prav redko se zgodi, da bi drugi dan katerega izmed fantov izdajala praska na obrazu, da sta si skočila s tekmecem zaradi dekleta v lase.
Zgodi se pa celo, da tak »bal pusti posledice tudi na dekletih, seveda v popolnoma drugačni obliki... Zk.
Pismo iz mojega kraja
Spomladi 1935.
Predragi prijatelj!
Dostikrat sem Ti že pisal v teh devetih letih, kar se nisva videla. Vendar Ti še nikdar nisem opisal svojega domačega kraja. Usoda je hotela, da sva bila oba daleč od doma, ko sva se spoznala in kot sorodni duši postala neločljiva prijatelja, če tudi naju je val življenja spet ločil. Kakor da sem napravil greh, se mi zdi, ker Ti nikdar nisem opisdl svojega rojstnega kraja. Ta greh hočem danes sprati s svoje duše.
Moja rojstna hiša sloji na prijaznem hribčku nad vasjo Dolenja Trebuša. Gotovo se boš začudil imenu kraja. Zato ti hočem razjasniti, kako je vas prišla do tega imena. Tu se tri vode stekajo skupaj in sicer Trebuša, Hotenja in Idrijca. V starih poganskih časih so pa, kakor pravi ustno izročilo, smatrali ta kraj za sveti prostor in so darovali bogovom razna darila in opravljali tod svoje molitve. V latinščini pomeni baje treh darovati, Trebuša pa kraj darovanja. Tako pravi tudi Simon Rutar v zgodovini Tolminskega.
Naša hiša se sveti v solneu skozi sadno drevje kakor sneg. Zato je že marsikateri tujec mislil, da je romarska cerkvica.
Ljudje so v našem kraju v splošnem zelo dobri. Socialni čut je pri njih zelo razvit. V dokaz naj Ti bo to. da pri raznih elementarnih nezgodah, kakor požarih, povodnjih itd. pomagajo brezplačno, kolikor je v njihovih močeh, zgraditi vaščanu nov dom. Rri nas velja geslo. Danes je zadela nesreča Tebe, jutri utegne mene!
TVRDKI
TEOKAROVIC
je dospela pošiljka najnovejšega blaga: kanigarna, freska in bnretf-svile po znano nizkih cenah.
primerih se nam zdi, kakor da bi1 nih umetniških galerij ali temu podob-
Življenje in kariera Jana Kiepnre
(Začetek glej š t e v. 20)
In čeprav se ni Kiepura prav nič poboljšal, je smel vendar ostati v šoli. Profesorji so čutili, da bo ta mladenič nekoč izlil vso svojo ljubezen in vse svoje gorje v pesem, zato so mu vsako hudomušnost že vnaprej odpuščali.
Lepega dne je Kiepura nehal javno prepevati. Pričel se je učiti petja pri nekem učitelju. Pevski učitelj War-mulh je bil prvi človek, ki je Janu dejal, da bo postal nekoč še velik umetnik.
Danes Kiepura kar žari, kadar se spomni tistih lepih dni. Warmutha spoštuje in ceni še danes, kajti on je je bil takrat edini človek, ki je bil popolnoma prepričan, da bo Kiepura postal eden izmed najslavnejših svetovnih tenoristov.
Z nasmehom pripoveduje slavni tenorist o tistih časih: dlodil sem takrat med ljudmi in na tihem sem bil ponosen sam nase. Mislil sem si: saj vsi ti ljudje, ki jim dajem roko, in vsi ti, s katerimi igrani nogomet, ne vedo, kaj v meni tiči. Zdel sem se sam sebi kakor kralj, ki noče obesiti svojega kraljevskega, rodu na veliki Zvon. Bil sem pač mlad in tako zaverovan vase, da sem si že takrat domišljal, da sem velik umetnik.«
Med pripovedovanjem je Kiepura globoko vzdihnil in mi mirno pogledal v oči. »Današnji dan sem, to menda sami veste, popolnoma drugačen. Nezaupljiv sem in kritičen. Najbolj nasproti samemu sebi. Vsak uspeh mi
je bodrilo, ker vem, da bom lahko samo z neumornim delom obdržal pravo smer.«
Stari Kiepura je bil določil^ svojemu sinu Janu preprosto meščansko
r-JML,
skimi in poljskimi pravnimi duhovitostmi. Štiri nenadomestljiva leta je Jan izgubil za umetnost.
Toda ta izguba je bila samo navidezna. Jan je dajal na stran in zahajal na lihem k pevskemu učitelju Brze-
prekosil znamenito delo istega režiserja Maroko . Sternberg nam bo pokazal ves predpustni sijaj Španije, vse od najlepšega do čarobnega. Hkratu nam bo pa pokazal najlepšo in najkrutejšo pa tudi najbolj znano špan-
zinskemu, prvemu baritonistu varšav- sko plesalko Conchi, ki se je igrajčka-ske državne opere. Ta umetnik ie do- la z moškimi.po mili volji, dokler se ni cela in smiselno izobrazil mladega sama zaljubila. V tem filmu poje Mar-
pevca. Bil je strog in neizprosen uči tel j. Kiepura pa poslušen in vztrajen učenec.
Šiiri leta se je učil Kiepura zdaj petja, zdaj prava. Za pravo se je bil v pravem pomenu besede žrtvoval. Hotel je samo izpolniti očetu željo. Toda njegova notranja zahteva je bila močnejša kakor poslušnost. Čeprav je bil tik pred izpiti, se ni mnogo brigal za to, da bi jih napravil z. uspehom.
Njegov pevski učitelj je bil od dne do dne bolj navdušen zanj. Bil je prepričan, da se bo Kiepura častno odrezal na odru. Takrat je začel mladi jurist iskati potov, kako bi prišel na varšavsko opero.
Lepega dne se mu je izpolnila največja želja: dobil je začasen angaž-man. Nič več ni mislil na pravo in na očetov strogi pogled. Oboje je vrgel v koš med staro šaro in se ves posvetil petju in godbi. (ge nadaljuje)
lene, njeno petje pa itak že poznamo iz markantnega filma Sinji angel;.
Omeniti moramo še film »Indijanka« V tem igra glavno vlogo Silvija Sidney. Kar čez noč je postala preprosta Indijanka žena milijonarja in se je morala vživeli v popolnoma nove prilike med novimi ljudmi in v novi okolici.
Razumljivo je, da se dobijo tudi pri j nas izvržki Človeške družbe, ki hočejo le sami živeti, druge bi pa seveda pustili umreti.
V naši vasi je živel bogat gostilničar. Rekli so mu Podkoritar. Vsakega, kdor je prosil miloščine, je nahrulil: Ali boš izginil, ti pr . lakota! Ko je ostarel, je zbolel. Goltanec se mu je sušil, tako da proti koncu življenja ni mogel uživati niti tekoče hrane. Umrl je od lakote. Ljudje so rekli, da ga je zadela kazen božja, in so ga postavljali otrokom v svarilo.
šest let že nisem bil doma. Rad bi vsaj še enkrat videl domačo hišo, svoje starše, brate in sestre, prijatelje in znance in vse ljudi, pri katerih je humor doma. Pozdravlja te
Oblak Stefan.
kariero. Ko je dovršil gimnazijo, ga je poslal na varšavsko visoko šolo. Moral bi postali pravnik. Z očetom se seveda ni kazalo prepirati, kajti oče je odločno zahteval, da mora njegov sin imeti pošten meščanski poklic.
Cela štiri leta je Jan študiral pravo. Štiri dolga leta se je mučil z latiu-
Novi filmi Paramounia
Med velikimi filmi, ki jih Paramount pripravlja za letošnjo sezono, bo menda največji film »Karneval v Španiji«, v katerem igra glavno vlogo Marlena Dietrich. Ta film je največji, ki ga je Marlena odigrala v režiji Josefa von Sternberga. Film bo po vsej priliki
Filmske novice
Georg Rafft igra glavno vlogo v filmu Rumba . Film je razkošen od kraja do konca. Videli bomo elegantne, prekrasne ženske, občudovali bomo mojstrske plese in poslušali prijetno godbo. Film nam pokaže ljubezenske dogodivščine slavnega kubanskega plesalca in njegovih plesnih tovarišic,
»Križarsko vojno« režira najslavnejši izmed režiserjev. Cecil B. de Millo.
Časnikarji, ki so bili navzočni pri začetnem filmanju, pravijo, da bo ustvaril de Mille spet ogromno in veličastno delo. O tem filmu smo že prinesli	_
kratko vest in bomo kesneje o njem in vesela vest za vse je zmzanje cen obširneje poročali.	*	1	foto-filmskega	materiala.__________
»Najboljši Dr. OETKER-ja so preparati“! kdor jih pokusi, trdi vsaki.
Kodak-kamera, ki stane samo Din 75—
Končno je prišel čas, da si vsakdo lahko nabavi fotografski aparat. Tudi vi si sedaj lahko privoščite veselje tistih, ki že fotografirajo. Kodak Babv-Brovvnie je tako enostaven v uporabi, da bo celo otrok z njim napravil uspele slike. Zahtevajte od najbliž-njega trgovca s fotografskimi potrebščinami, da vam pokaže Kodak Baby-Brovnie. Format slike je zelo lep, velikost pa 4 X G'5 eni. Rabite vedno filme Kodak ali 1‘athč, ker boste z njimi napravili dobre posnetke. Važna
14. nadaljevanje
»Nazaj, ženska! Pusti tega otroka pri miru!«
Starki so se zlobno zabliskale oči. Kakor da bi jo bila kača piči-•a v peto, se' je besno zasukala proti mlademu možu.
»Ti se upaš ukazovati Katji Grahovi!...«
Zavihtela je skrčeno pest proti njemu, toda iznenada so se ji pobesile roke, ko da bi bila vsa moč izginila iz njih. Kakor v halucinaciji je zastrmela v Rusov obraz in praznoveren strah ji je legel v ude.
Cirskaja krv*k je zajecljala. Carskaja krvk
Tako je trepetala po vsem životu, da se je morala prijeti za mizo, drugače bi bila padla. Počasi je upognila kolena in trdo udarila z njimi ob tla.
»Carškaja krvk je jecljala venomer in si s strahom skrivala glavo za komolec, kakor bi se bala, da jo bodo natepli.
Kdo je ta ženska?«: je vprašal Jean in se obrnil k Nataliji Pe-trovni.
»Katja Grahova.«
Počasi je Rus ponovil njeno ime. Le kje ga je že slišal, da mu je tako znano!
Zdajci se je spomnil:
»Katja Grahova! Rdeča vedeževalka!
r Da, prav ona.«
In med tem ko je zgrbljena starka vsa v strahu vzdihovala na kolenih, je pojasnil Suzani:
»To je ona znana rdeča vedeže-valka z nizkega dvora. Po rodu je iz Altaja io se pravi iz Azijske Rusije. Nekega dne se je na lepem prikazala v Carskem selu, ne da bi bil kdo vedel, od kod je prišla in kdo jo je spustil v carsko palačo. Carju je večkrat prerokovala, da bo zadela nesreča njega in vso Rusijo. Še danes pripovedujejo o nekaterih njenih napo-vedbah, čudnih in nerazumljivih, da jih ni takrat nihče mogel verjeti, in vendar so se uresničile. Zdaj mora biti že zelo stara in zato je skoraj ne bi bil spoznal vzlie značilnemu kraguljastemu obrazu, mandljastim očem in rumenkasti koži.«
»Saj si bil še skoraj otrok, Aleksander Jurjevič, ko si jo videl v Carskem selu, je pripomnila dojilja.
A od česa vendar živi?;; je vprašala Suzana. Starka je bila zdaj tako ponižna in nesrečna, da se ji je nehote zasmilila.
Od hiše do hiše hodi, to se pravi. samo pri Rusih potrka in vsakdo ji da, kolikor more,« je odgovorila Natalija. Živa duša ne ve, kako je prišla iz Rusije, stara in nadložna, kakor je, in prav tako nihče ne ve, katera roka jo vodi, da najde pot k nam. Pride vselej takrat, kadar se je najmanj nadejamo, in odide, ne da bi kaj rekla. Še danes, v bedi in izgnanstvu, je prav tako sama zase, divja in nepristopna, kakor je bila na Ruskem.«
O, dajte, vprašajte jo kaj! je zaprosila mlada milijonarka Jeana. Mogoče nam bi kaj zanimivega prerokovala.
Šofer je zamišljeno pogledal Suzani v oči.
Kdor želi poznati bodočnost,< je rekel nekam obotavljaje se, >' mora biti zmerom pripravljen na kaj slabega. A če se res ne bojite...«
»Tako rada bi kaj zvedela!«
Pokazal ji je na stol.
»Izvolite seslik
* Carska Uri.
rtX£T>!l" ZT-A
Sedel je tudi on in velel dojilji, da naj pripravi za starko kosilo. Nato se je obrnil k njej:
»Vstani, Katja Grahova, in bodi dobro došla med nami!;:
Starka je razkrila obraz in ponižno odgovorila: '
»Naj te Bog obvaruje: tvoja ponižna dekla sem.«
»Tu smo si vsi enaki, vsi smo ruski bratje,« je mehko rekel šofer. »Vsi smo si enaki v nesreči in izgnanstvu. Vstani, Katja Grahova!«
Pomagal ji je na noge. Ko se je s svojo roko doteknil njene, jo je starka prijela in mu jo spoštljivo poljubila.
j Želim ti sreče in blagostanja... Naj nebo usliši mojo prošnjo in ti podeli blagoslov, ki si ga vreden.«
»Hvala ti, Katja Grahova! A povej mi, ti, ki toliko veš, ali mi ne moreš ničesar prerokovati o moji bodočnosti, ki stoji temna in zastrta pred menoj?«
»Brala sem ti tvoj rod s čela, a ime ti ni zapisano na obrazu. Povej mi ga, da bom vedela, iz katerega gnezda je zletel orlič.«
»Aleksander Nižinskij je moje ime,« je odgovoril. »Ne govori mi o moji preteklosti; njo že poznam. Bodočnost bi rad vedel.«
: Aleksander Jurjevič ti je ime?« »Da.«
Poznala sem tvojega očeta; naj Bog sprejme njegovo dušo! Plemenit človek je bil, le silno nagel in vročekrven. Da bi mu bil tudi ti pod oben, le zmernejši od njega L. Daj mi roko, da vidim, kakšna usoda je zapisana na njej.c
Jean ji je ponudil levico in razširil dlan. Starka se je sklonila nad njo. Dolgo jo je opazovala in sledila s "rstom najvažnejšim črtam na njej.
Potlej je pa dvignila glavo in zmajala:
»Neka ženska je v tvojem življenju. ženska, ki je zavzela prvo mesto v njem. Zaradi nje boš trpel... hudo boš trpel!... Z ubitim srcem boš bežal od nje... Toda tvoja zvezda gori z nenavadno velikim bleskom: sreča in bogastvo sta ti namenjeni in tvoji sinovi bodo svojemu očetu v ponos... Govorila sem.«
Toda mladi mož še ni bil zadovoljen. Nekaj mu ni dalo miru.
»Govoriš mi o neki ženski, ki bom trpel zaradi nje; ali bo ona tista, ki mi bo srečo prinesla??
»Samo ena ženska je v tvojem življenju... a kaj ti mar, katera je lo, glavno je, da boš srečen... To znamenje nikoli ne laže!<
In pokazala je s prstom dve oslro križajoči se črti na Rusovi dlani.
Mladi mož se je za trenutek zamislil, potlej je pa mahnil z roko. kakor da bi hotel pregnati ne-všečne misli.
: Hvala ti za te besede, Katja Grahova. Vlile so mi poguma.«
Zdaj pa še meni!« je nestrpno vzkliknila Suzana.
In iztegnila je roko proti stari vedeževalki.
»Lastovico žeja po neznanem,« je z zanosom odgovorila le-ta. »Ali misliš, Aleksander Jurjevič, da bodo njena krila kos njenemu poletu?«
»Otrok je preveč nepokvarjen, da bi zaslužil gorje. Potolaži jo, Katja, in ne zadajaj ji nepotrebnih skrbi!...«
»Ne!« je vzkliknila Suzana in prezirljivo pogledala Jeana. »Resnico hočem vedeti, golo resnico brez olepšav. Vse mi morate povedati, gospa, vse do poslednje besede!«
Starka se je prizanesljivo zasmejala.
»Da, golobica, da, Katja vam bo vse povedala. Kajti človek, ki ima veliko dušo, lahko popravi usodo, če jo pozna. In vi ste pogumno dekle...«
Sklonila se je nad Suzanino roko. Že prvi mah je osupnila in nekaj tiho rekla po rusko.
Jean ji je odgovoril v istem jeziku, kratko in presekano, kakor da bi ji dajal ukaze.
»Kaj je rekla?« se je vznemirila Suzana.
»Pst! Molčite!« je zapovedal šofer.
A takoj je dodal:
»Povej vse, kar veš, in govori v njenem jeziku!«
Rdeča vedeževalka se je še zmerom kakor zaverovana sklanjala nad drobno belo ročico. Potem se je pa vzravnala:
»Ni lahko razbrati horoskop golobici! Njene črte so zapletene in njen polet je viharen... sama protislovja povsod!«
Še enkrat se je sklonila nad široko odprto dlan. In v presekanih stavkih je jela razlagati:
»Čista, nepokvarjena duša. le ponos preveč prevladuje... iz krvi govori drugi rod kakor iz duha... Golobica ljubi, pa noče priznati... liči je brez očeta, žena brez moža... njena duša trpi, a sama si je vzrok! Vidim jo bolno, smrt vidim v živem telesu...«
»Smrt v živem telesu?« jo je presekal mladi mož, ki je napeto sledil njenim besedam.
»Da, življenje in smrt, oboje...« je zatrdila stara vedeževalka in pokazala črte na Suzanini dlani.
»Dalje!« je velel zamišljeno Jean.
»Ozdravela bo, kakor bi vstala od mrtvih,« je povzela starka. »Zdaj vidim vse jasno! Poteptala bo ponos. Naravnost, nič več ne gledaje na levo ne na desno, bo stopala svoji sreči naproti!... V srcu nekega moža bo našla srečo, največjo srečo, ki jo more dati ta svet... Govorila sem.«
Utihnila je. Njene oči so se utrgale iz zaverovanosti. Mehko je pogledala Suzano.
»Ne boj se, golobica! Lepi dnevi te še čakajo: ljubi te mož, ki mu boš kraljica. Črta tvojega uspeha je najlepša nad najlepšimi. Bodi srečna, ti, ki ti je usoda naklonjena, in bodi dobra z ubogimi, ti ki boš bogata in mogočna...«
>: O, kako sem vesela!« je tlesknila Suzana z rokami. »Srečna
Ideal
«
Kongresni trg 3
kemično čiščenje, barvanje in svet-iolikanje
Nujna naročila se takoj izvršujejo!
Kdor ie malokrven, bled
iu sploh slabega zdravja, naj rabi najnovejšo zdravilno specialiteto, ki se imenuje >!'ERRO DO V IM Zanesljivo sredstvo in zelo dobro zdravilo s kininom za vse liste, ki prebivajo v nezdravih (močvirnih) krajih, kjer trpi staro Lff mlado zaradi malarije in drugih nalezljivih bolezni. »FERRODOVIM« daje izreden apetit (voljo do jedi) in zelo hitro osveži vsakogar, komur je katera bolezen načela zdravje. Za dober uspeh zadoščajo dve do tri steklenice.
»FEttttODOVIM« BOGDANOVIČA pošilja po pošti Mr. Ph. A. Mrkušič, lastnik lekarne Bogdanovič v Mostam. Cena steklenici Din 40-—,
tri steklenice Din 110-— franko poštnina.
Oglas reg. pod S Br. 6682.32
Zanimivosti z vsega sveta
Indijanec filmski igralec. V Hollv-\voodu so najeli za filmskega igralca Jima Torpa. Doslej je bil znan športnik; dobro so ga poznali zlasti v no-gometaških krogih. On je prvi pravi Indijanec, ki bo nastopal v filmu. Z igraiko Helen Gahaganovo bo igral v nekem filmu vlogo Indijanca.
Najstarejši zvon. Blizu Monakovega je v ueki cerkvi zvon, ki mu pravijo Amoldus". To je najstarejši zvon na svetu. Vlili so ga leta 1176. Cerkev, kjer visi, je že večkrat pogorela. Zvon je pa ostat ohranjen do današnjega dne. čeprav je star že skoraj 760 let
koliko čaja popi jo ljudje. Statistika dokazuje, da popijejo Angleži največ čaja. Auglež ga izpije povprečno 1800 skodelic, Američan 400. Rus 265, Ne-mec 36. Avstrijec 20, Francoz 18, Italijan pa samo eno skodelico na leto. O nas ni doslej še nihče izračunil, koliko čaja popijemo.
(•iniuazijci in cigara. V Mehiki raz-deljujejo profesorji dijakom, ki se prav posebno dobro uče, za nagrade velike cigare. Učenci jih smejo pokaditi med poukom.
*
LeiaUki napadi — učni predmet.
Avstrijski prosvetni minister je odredil, da se v vseh šolali uvede obvezen pouk o obrambi pred letalskimi napadi.
*
Najbogatejši Japonec. Takamini Mi-rui plača na leto 470.174 jenov davka. Toliko davkov ne plačuje na .laponskem nihče razen njega.
Trije bratje, ki so si podobni kakor jajce jajcu. Policija v Tottanhamu ima neverjetne preglavice z Jackom, Jamesom in Henryjem, ki se prav radi sporečejo z zakonom. Ker so bratje tako silno podobni drug drugemu, ne more nikoli ugotoviti, kdo je pravi krivec; oče fantov pa pravi, da je tako zelo kratkovideu, da policiji ne more pomagati iskati nepridiprava.
bom, ljubljena bom, bogata — česa mi potem še manjka do popolne sreče?«
»Za pravo srečo zadošča dosti manj, je s svetim strahom pripomnila Natalija. Preveč blesteča se ji je zdela Katjina prerokba, da bi se mogla izpolniti.
Suzana je nato stopila z Natalijo Petrovno v sosednjo sobo, da se preobleče. Rus in stara vedeževalka sla ostala sama.
»Zdaj mi pa po pravici povej, kaj si brala z njene dlani?« je Uho vprašal mladi mož.
»Povedala sem golo resnico."
»Po rusko si omenila neko podobnost.«
Da; videla sem ista znamenja na tvoji in njeni roki. Njena roka dopolnjuje tvojo.«
»Kaj naj to pomeni?«
»Da se vajini usodi prepletata. Vajini življenski poli gresta vštric.«
»Ali ju bova hodila skupaj ali vsak zase?«
Iz Rusovega glasu je govorila toli srdita volja, da je rdeča vedeževalka odstavila žlico in ga začudeno pogledala. In ni si mogla kaj, da ne bi občudovala njegovih odkritih velikih oči, visokega čela in energičnih ust. Zadovoljno se je nasmehnila in pokazala svoje škrbaste zobe: ponosna je bila nanj, ponosna, da je Rus kakor ona.
V duhu je takrat zagledala podobe nekdanjih ruskih carjev in bojarjev, ki so se stoletja in stoletja odpravljali na pohode po svoji prostrani deželi, da so si iz tisoče v in tisoče v deklet, kmetskih in plemiških, izbrali najlepše in najbrhkejše in z njimi žlalitili svoj rod.
In starka se je nehote vprašala, koliko žlahtnih prednikov se je moralo združili z zdravimi in lepimi bodočimi materami, da so ustvarili tako moško lepega, tako krepkega in zastavnega moža, ki stoji zdaj pred njo.
»Govori, žena! Ali bova skupaj hodila ali vsak zase po skupni poli, ki nama jo je zarisala usoda?«
Rdeča vedeževalka je s svojim kljukastim prstom pokazala nanj in rekla:
»Preveč lep dečko si, da bi mogla ženska, ki si jo zagledal med drugimi, iti po drugi poli kakor po tvoji. Izpolnilo se ti bo, kakor
želiš, ko je že zapisano, da bos uspel.«
»A ona?« je silil Jean. »Ona, katere usoda dopolnjuje mojo‘?<
Aid je starka čutila, da mu mora vliti zaupanja v njegovo zvezdo? Resno in s preroškim glasom je odgovorila:
»Ona je Ona in ti si 0 n.* Moz bo gospodoval nad ženo.«
Ni se zadovoljil s temi besedami. Hotel je vedeti še več. Ona je pa odmahnila z roko.
»Ne izprašuj dalje; stara sem in tema me že obdaja. Ali naj mar gledam, ne da bi videla, in naj odgovorim, ne da bi vedela?«
»Moški se nikdar ne zadovolje zgolj z upanjem; hoteli bi imeti gotovost,« je priznal.
Zamislil se je, potem je pa dobrohotno dejal:
»V miru pojej, Katja Grahova. Dobro so mi dele tvoje besede, čeprav si mi jih morda govorila samo zato, da se mi prikupiš. Nisein še pozabil, kako si zadela s svojo prerokbo o naši dragi Rusiji... * kdo bi bil takrat rekel, da prihaja resnica iz tvojih okrutnih ust?...«
»Čeprav si še mlad, Aleksander Jurjevič, govori že modrost iz tvojega glasu... Bodi prav tako potrpežljiv, kakor si lep in pogumen, potem bo sreča v ljubezni kronala tvoj trud... Govorila sem k
Starka je vstala, iztegnila roko proti šoferju in napravila nad njim trojni križ blagoslavljanja.
Mladi mož je nagnil glavo, resno in spoštljivo, kakor da bi mu to starkino znamenje pomenilo odlikovanje.
»Hvala!« je samo odgovoril.
Potem je vstal, da spremi Suzano, ki je bila pravkar prišla, s klobukom na glavi in v rokavicah, pripravljena na odhod.
XXI
Tisto noč po obisku v Visočanih je Kreugerjeva hči zelo slabo spala. Neprestano so ji bili pred očmi nenavadni dogodki tistega dne.
Že sam prihod v hišo Natalije Petrovne ji ni šel iz glave. Pripravljena je bila, da bo tam našla žensko, potrebno miloščine, potem je pa zagledala staro damo, ubož-no sicer, a vendar gosposko po vsem svojem nastopu... In potem lo veselje, ko je zagledala Jeana; njegov nežni pozdrav se ji je zdel v tako čudnem nasprotju s ponižnostjo, s katero ga je starka sprejela.
In tudi pri stari vedeževalki je opazila isto ponižno pokornost.
Suzana si je nehote dejala, da so najbrže na Ruskem v ženskih očeh moški nekaki polbogovi, ki jim mora biti žena podložna...
Potlej se je mlada milijonarka zagledala v duhu pri kosilu: videla^ je bogato obloženo mizo in otroško veselje stare Natalije nad svidenjem z njenim mladim rojakom.
In tedaj ji je prišlo na um Jea-novo vedenje tistikrat. On, ki je sicer tako resen in miren, ki ni nikoli pokazal svojega veselja drugače kakor s komaj vidnim usme-vom, je bil takrat kakor prerojen in je kar vidno užival v starkini sreči.
Suzana si je rekla, da je bilo to šoferjevo veselje prav tako otroško kakor pri stari dojilji: oba sta bila tako smešno razigrane volje prav gotovo samo od veselja, da sedita za toli bogato obloženo mizo.
Mlada milijonarka ni še nikdar čutila lakote in tudi ni vedela, kako je pri duši človeku, ki si ne more privoščiti, česar si želi. Zato si ni znala prav predstavljati, kaj utegne pomeniti človeku takole izbrano kosilo. Nehote so ji prišli na um ubogi begunci, ki so morali pustiti vse, kar so imeli, iu se zateči med tuje ljudi.
* Ona iu On : večni zakon narave o združenju obeh spolov.
Našim kadilcem. Monopolska uprava bo izdala za XV. Ljubljanski velesejem od 1. do 11. junija t. 1. posebno vrsto '. Vardar in - Drina cigaret. Te razstavne cigarete se bodo prodajale v škattjicah po 20 komadov po ceni, ki velja za navadne »Vardar« oziroma »Drina- cigarete ob času velesejma in sic.M' edinole v trafiki na sejmišču.
Dobra roba se hvali sama, zato Dr. OETKER-ju ni potrebna reklama?
Tržič - moje drago mesto
Kadarkoli sem šel po poslih ali na izlet v Tržič, vselej sem se vnaprej veselil, da ga boni spet videl in pozdravil. Veselil sem se njegovih prijaznih ljudi, ki sem jih srečal na glavni ulici, veselil prijaznih hiš in hišic, ki so me pozdravile na potu s postaje — naj sem že bil namenjen na poslovni obisk ali pa na izlet v Kofce ali kani drugam.
Ko sem bil poslednjič v Tržiču, sem imel malo več časa kakor po navadi, flovoril sem z ljudmi in jih povprašal, kako in kaj. Danes boste povsod, kamor pridete, slišali samo besedo krizo. To velja za Tržič še posebno. Govoril sem tudi s čevljarji, starimi mojstri. Ti so mi še posebno tožili. Mnogi med rijimi so celo odjavili obrtni list, mnogo jih je že obupalo. Kriza je kriva tega, in kakor so mi pravili, tudi Bata, njihov stari tekmec. Bat’a, so mi rekli, dela čevlje s stroji, prodaja jih poceni v lastnih prodajalnah in sam jih popravlja. Če pojde tako dalje, so mi rekli, bodo vsi propadli. Pa ne samo oni, temveč tudi njihove družine in ves kraj.
Vedeti je namreč treba, da so v Tržiču in v okolici skoraj sami čevljarji. Sl; o vaj bi lahko rekli, čevljar pri čevljarju. Zato je razumljivo, da jih to vprašanje reže v živo meso. Bore se in upirajo, kakor vedo in znajo. Kako dolgo še? Tega sami ne vedo...
Tržič je ne samo obrtniško, nego tudi industrijsko mesto. Tržič je še več, veliko industrijsko središče je usnjarske in čevljarske industrije. Tu so tovarne usnja »Runo«, »Brata Verbič«, . Žagar in drug« in »Toporiš«, tu so tudi velike tovarne čevljev. Žalostno je le, da nekatere nič več ne obratujejo ali pa le malo. Pred vojno je bilo vsega v izobilju. Delali so dan in noč, delali v vseh tovarnah, delali za vse kraje daleč na okoli. Nova država je dala še več možnosti, toda — takrat se je začela žalostna pesem. Leta 1931 se je jelo rapiduo slabšati. Tu so bile tovarne »Peko«, »Jelenc«, »Mally-Dem-berger«, »Jara«, da niti ne omenimo okoli 300 mojstrov, ki so imeli po 2, 4, 10 ali celo 20 pomočnikov. Tovarna »Mally-Demberger« je dajala kruha
GROF MOIVTE - CKISTO
v v
Pokojni indiistrijee Peter Kozina,
ustanovitelj tovarne ..Peko«
stropju. Tu me je simpatični obrato-vodja seznanil z najbolj kompliciranimi stroji Goodyear. Ti stroji šivajo čevlje. To so najpopolnejši stroji te vrste in jih ima pri nas samo Peko.
V prvem nadstropju se čevlji samo dodelujejo. Tu se končujejo poslednja dela, tu polirajo, barvajo in čistijo. Takoj nato čevlje zlože v škatle, nanje pridejo lističi, na lističe pa številke. Čevlji so pripravljeni za ekspedicijo, lepi so, moderni, okusni in solidni. Vsi ti čevlji in čeveljčki imajo isto označbo, in ta označba je Peko . In ker pomeni ta znamka kvaliteto, pazijo vestno na vsak par.
Tani gori v 3. ali 4. nadstropju je nenavadno zanimiv oddelek; tu so sami modeli. Par pri .- paru, čevelj pri čevlju. Tu vidiš vzorce, ki jih pravkar izdelujejo ali bodo pa šele jeseni zagledali beli dan. Lepi so ti vzorci! Prepričan sem, da bi se v tem oddelku uslavilo kakor začarano nekatero žen-
89 nadaljevanje
Rdečica sramu oblije Debraya ob misli, da ima v svoji denarnici cel milijon. Čeprav je bil vse prej kakor čuvstven človek, si ni mogel kaj, da ne bi primerjal dveh žensk; prva je odšla malo prej siromašna vzlic poldrugemu milijonu, ki ga je premogla, druga pa, vzvišena v svoji nesreči, je bila kljub svojemu bornemu imetju bo-gatinka.
Od zadrege ni vedel, kaj naj bi rekel; zajecljal je nekaj v pozdrav in odhitel po stopnicah.
Tisti dan so bili Debrayu podrejeni uradniki v ministrstvu reveži; vso svojo slabo voljo je znesel nad njimi. Zvečer si je pa kupil lepo hišo na Madeleinskem bul varu.
Drugi dan ob petih popoldne je stopila gospa Morcerfova v poštni voz. Albert jo je še poslednjič objel in poljubil, potem je pa po-stiljon pognal.
Njen odhod je opazoval izza zamreženega okna na velikem poštnem dvorišču neki mož; videl je, kako je Mercedes stopila v voz, videl je, kako se je odpeljala, videl je, da je Albert odšel.
Potegnil si je z roko po čelu in zamrmral:
O Bog, povej mi, kako naj tema nedolžnima človekoma vrnem srečo, ki sem jo jima vzel?«
Roman
Napisal Aleksander Dumas
da gredo razdejat lako fino obleko!«
»Neki znamenitnik mora to biti! Drugače ne bi bil prišel tako mlad k nam!... Take ljudi imam radk Predmet tega prostaškega občudovanja je z vidno naslado poslušal te pohvale. Ko je končal svojo loalelo, je stopil k vratom, kjer
je slonel paznik.
Slišite, gospod,« ga je ogovoril, posodite mi dvajset frankov, dobili jih boste kmalu nazaj; pri meni se vam ni treba ničesar bati Vedite, da imam sorodnike, ki premorejo več milijonov kakor vi frankov. Dajte mi teh dvajset frankov, prosim vas, da si kupim spodobno nočno haljo. Strašno nerodno mi je, da moram bili zmerom v fraku in šolnih... in v kakšnem fraku! To naj bo za princa Caval-eantija?k
Paznik mu je pa brez besede obrnil hrbet in skomignil z rameni.
Tudi prav,« meni Andrea. brezsrčen človek ste, zalo bom že gledal, da boste izgubili to službo.«
Paznik se obrne in udari v smeh.
Takrat se približajo Andrei drugi jetniki in ga obstopijo.
Povem vam, povzame mlad) mož, da bi mi bila ta beraška
Tedaj je pa že uzrl za železno
rešetko govorilnice mračni Ber-tucciov obraz.
»Ah!« vzklikne presenečeno.
Dobro julro, Ben e delto,; ga ogovori z zamolklim glasom Ber-tuccio.
»Vi!« zajeclja mladi mož in se z grozo ozre naokoli.
Tak si me spoznal, nesrečnež?«
Tiho!« .šepne Andrea, dobro vedoč, da imajo v jetnišnieah še stene ušesa. »Ne govorite tako na glas!«
Na samem bi rad govoril z menoj'.'
Da, da!« dahne Andrea.
Bertuccio seže v žep, pomigne pazniku in mu pokaže neki papir.
Preberite!«
Kaj je to?« vpraša Andrea.
Ukaz, da te odpeljejo v posebno sobo in naju puste sama.«
Oho!« vzklikne veselo Andrea. Sam pri sebi si pa pravi: s Že spet oni neznani pokrovitelj! O, niso me še pozabili! Bertuccia mi je poslal moj zaščitnik.
Paznik je nekaj govoril s svojim višjim, i:ato je pa odprl dvojna mrežasta vrata in peljal An-dreo v neko sobo v prvem nadstropju, ki je gledala na dvorišče. Bila je čedna, pobeljena soba s pečjo, posteljo, mizo in stolom;
Pogled na tovarno »Peko« v Tržiču
celo okoli 1000 delavcem. A kaj je ostalo od vsega tega? Človeku se zdi, kakor da bi stal na razvalinah lepega in ponosnega gradu.
Pa pustimo to. Težko je o tem govoriti.
Rekli so mi, da naj obiščem tovarno Peko. Rekli so mi, da naj si ogledam delo nenavadno sposobnega moža, ki je tako rekoč iz nič ustvaril veliko tovarno in proslavil po vsej državi njeno ime. Tovarna, ki ima še danes v najbujših gospodarskih razmerah eno izmed glavnih besed na našem čevljarskem trgu, posebno pa na področju kvalitetnega blaga.
Poslušal sem jih in ni mi žal. Videl sem tovarno, ki jo je ustvaril nenavadno vztrajen, delaven in energičen mož — pokojni Peter Kozina.
Tovarna Peko stoji koj pri postaji. Velika je in ponosna in daje kruha samim domačim ljudem. Med vsemi upravnimi uradniki, 12 mojstri in 270 delavci, kolikor jih dela ta čas, je en sam tujec — vsi drugi so naši domači ljudje, tako v tovarni kakor v 47 podružnicah širom države. Domači ljudje in domači kapital.
G. Pirc, šef reklame, me je sprejel zelo ljubeznivo. Prijazno se je odzval moji prošnji, da mi razkaže tovarno in njeno delovanje. Imel sem še to srečo, da me je potem predstavil delovodji g. Rantu, zelo simpatičnemu in agilnemu mlademu možu, prvemu domačemu obratovodji te velike tovarne.
Ogledali smo si vsa štiri nadstropja velikanskega poslopja, obhodili vse delavce in vse komplicirane stroje, skozi katere gre koža na svoji poti do čevlja, Sli smo skozi prirezovalnico in šivalnico v četrtem nadstropja, skoii »cvikalnico« v tretjem nadstropju in skozi pritrjevalnieo v drugem nad-
ako oko in da se marsikatera gospa in gospodična ne bi mogla do sitega nagledati lepih čeveljčkov. Pa potrpite še malo — jeseni bodo že v izložbi.
Poslovil sem se od prijaznega gospoda Ranta in ljubeznivega g. Pirca. Le še par minut je manjkalo do odhoda vlaka. Moral sem se podvizati. Stisnili smo drug drugemu roke in se poslovili. Želel sem jim še mnogo sreče, da bi se jim vrnili nekdanji lepi časi, nato sem pa odšel.
Domov sem se vozil vesel, da sem videl to lepo in vzorno industrijo, tovarno, kjer je toliko svetlobe, zraka in snage. Žal mi je bilo samo, da se nisem mogel osebno seznaniti s sedanjim ravnateljem tovarne g. Lekanom iz Maribora, ki so mi o njeni pravili, da je zelo prijazen gospod. Morda pa pri drugi priložnosti!	Viator
Trgovci! Pred naročilom blaga si oglejte XV. mednarodni velesejem v Ljubljani, ki traja od 1. do 11. junija t 1. Tu se vam nudi popoln pregled industrijskih in obrtniških proizvodov po najnižjih cenah. V času velesejma zamorete' vsakokrat potovati v Ljubljano s polovično voznino. Treba le vsakokrat kupiti na postajni blagajni železniško izkaznico za o Din, ki ju blagajna žigosa in vpiše vanjo številko vozno karte. Na velesejmu dobite potrdilo o oblaku, nakar velja vozna karta za brezplačen povratek.
Levji brlog
V ječi La Fore.e, kjer so bili zaprti najnevarnejši jetniki, se imenuje eden izmed oddelkov dvorišče Svetega Bernarda, kaznjenci so ga pa krstili za levji brlog, bržkone zalo, ker jetniki iz tega oddelka dostikrat zasekajo iz obupa svoje zobe v železne rešetke, neredko se pa lotijo tudi ječarjev.
Ta oddelek je pravcata ječa v ječi; njeno zidovje je dvakrat tolikšno kakor drugo. Vsak dan si ječar temeljito ogleda mogočno rešetko; njegova orjaška postava in mrzle, prežeče oči so ti dokaz, da vodstvo kaznilnice dobro ve, s kako nevarnimi gosti ima tod opravka.
K temu oddelku spada majhno dvorišče, obdano z visokimi zido- j vi, da posije solnce vanj le kakšno urico okoli poldne. Tod blodijo že od zgodnjega jutra ljudje, ki jim je roka pravice dodelila to poslednje bivališče do onega usodnega trenutka, ko pride ponje krvnik. Bledi ko zid se plazijo kakor sence okoli, če ne slone topo ob zidu, zaverovani v svojo mračno usodo.
Ta oddelek ima svojo lastno govorilnico, dolg štirikotni prostor, ki ga dve rešetki, kake tri čevlje vsaksebi, delita na troje, tako da obiskovalec ne more dati jetniku roke, še manj pa da bi 11111 kaj pritihotapil. Mračna je ta govorilnica, vlažna in neprijazna.
A naj bo ta kraj še tako strašen, ljudem, ki so tod zaprti, se vendarle zdi pravi rai, zakaj njih dnevi so šleli; le redko kdo odide iz levjega brloga drugam kakor na morišče, na galejo ali pa v drugo 5e strašnejšo temnico.
Po tem vlažnem dvorišču je hodil nekega dne mlad mož z rokami v žepih. Po kroju njegove obleke sodeč je moral biti gospod — če ne bi bila ta obleka že vsa v capah. Vzlic teinu je pazil nanjo, kakor da bi bila nova; s koncem svojega batistnega robca je potegnil po lakiranih čevljih, da so njegovi sotrpini lahko videli uvezeno krono na njem.
»Glej, glej, naš princ se lišpa!« je vzkliknil eden izmed njih.
>Saj je že dosti lep,« je pripomnil drugi; da ima le glavnik in pomado, pa bi lahko zasenčil vso ono gospodo v belih rokavicah.
»Njegova obleka je morala biti zelo lepa, in kako se 11111 čevlji svetijo! Ali ni laskavo za nas, da imamo tako gosposkega tovariša? Orožniki so res brezčutni ljudje:
vsota zadosti da si priskrbim čed- jetniku se je takrat zdela lepša no obleko in snažno sobo. Kako'od najeleganfnojSega salona, naj drugače dostojno sprejmem vi-
soki obisk, ki ga vsak trenutek >1 ičakujeni?«
Prav ima!« vzkliknejo jetniki. Vidi se mu, da je res boljšega rodu «
Nu, mu pa vi posodite teh dvajset frankov!: se zagrohota paznik in se nasloni s svojimi mogočnimi pleči na ograjo. -Svojemu tovarišu boste vendar napravili majhno uslugo!«
Za mai’ d narja doti’ murke!
Plošče - gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo
,ELEKTROTON“
(1. z o. z. pasaža nebotičnika
Jaz nisem tovariš teh ljudi.« odgovori ponosno mladi mož. Ne žalite me!
Ali ga slišite?« se zareži paznik. »Lepo dela z vatni! Tak dajte 11111 vendar ta piškavi dvajsetak!«
Hudodelci se srdito spogledajo; nad aristokratskim jetnikom se je začel zbirati vihar.
He, dečki, kaj bi bilo, da damo našemu dičnemu gospodiču malo okusiti naše pesti?«
Toda Andrea se obrne k njim.
Bertuccio se spusti na stol, Andrea se pa zavali na posteljo. Potnik odide.
»Govori, kaj mi imaš povedali?« vpraša intendant.
A vi? odvrne Andrea.
Govori najprej tik
O ne, vi mi imate gotovo več povedati, ko ste prišli k meni.
Prav, naj bo! Kakor vidim, se ne samo nisi poboljšal, nego si padel še globlje. Kradel si in moril.<
Če ste me samo zato spravili sem, da mi boste to povedali, dragi gospod, bi si bili lahko prihranili trud. Govoriva rajši o stvareh, ki jih še ne veni. Kdo vas je poslal?
O, zelo se vam mudi, gospod Benedefto!«
Kaj ne? Prihraniva torej drug drugemu nepotrebne besede. Kdo vas je poslal?
> Nihče.«
Kako pa veste, da sem zaprt?«
Ali misliš, da le nisem že zdavnaj spoznal v predrznem gospodiču. ki je lako prešerno jezdil po Elizejskih poljanah?
Po Elizejskih poljanah!... Ah. ah, zdaj sva že bliže. Povejte mi kaj o mojem očetu, če vam je prav!■
»Kdo sem ti pa jaz?
Vi. vrli moj gospod, ste mi samo krušni oče. Menda vsaj niste
pomežikne z enim oeesom 111 ...... .	...	...
mlaskne na poseben način z jezi- tistLJ Č « bilo med apaši zname- ’ *
Za god in praznik mati dobro ve,
otroci se Dr. OETKER^jevih kolačev vesele!
kom: lo je nje, da je prizadeti eden izmed njih.
Pri priči je renčanje utihnilo in pogledi vseh so se skoraj občudujoče uprli v mladega moža.
Takrat se pa nenadoma zasliši neki glas od vral.
Benedello! J
»Kličejo mek reče Andrea.
V govorilnico! pozove isti glas.
»Slišite, obisk sem dobil! Zdaj boste videli, ali smete ravnali s Cavalcantijem kakor z navadnim jetnikom!«
In že odhiti skozi pol odprta vrata in pusti svoje tovariše malone odrevenele od osuplosti.
■Očividno je moj pokrovitelj mogočna oseba,« si pravi Andrea sam pri sebi. >Vse govori za to: nepričakovano bogastvo, moje novo znamenito ime, nameravana poroka — vse. Najbrže je moral moj visoki pokrovitelj iznenada iz Pariza, in to me je pehnilo v |X>-gubo, a ne za zmerom. Njegova roka me je za trenutek zapustila, zdaj se bo pa spet razširila nad menoj in me vzela v varstvo .. .<
Andrea si je namreč dejal, da je pač še prezgodaj, da bi ga bil poklical preiskovalni sodnik, in prepozno za zdravnika ali ravnatelja kaznilnice; torej bo le oni skrivnostni zaščitnik!
petih mesecih nič manj ko sto tisoč frankov; tudi mi najbrže niste vi priskrbeli italijanskega plemiča za očeta, niste me vi uvedli v pariško družbo, ne povabili na večerjo v Auteuil. Tak govorite vendar, dični moj Korzičan, na dan z besedo!«
‘Kaj naj ti povem?«
Na Elizejskih poljanah stanuje neki zelo bogat gospod.
Tisti, ki si pri njem kradel in moril, ne?«
Da, listi bo menda.«
»Gospod grof Monte-Cristo?« Imenovali ste ga. Ali naj mu padem v naročje in vzkliknem: Oče! Dragi moj oče?'«
»Za šalo ni primeren ne čas 110 kraj, kjer zdaj govoriva, odgovori resno Bertuccio. »Ne imenuj tega imena po nemarnem!
i-Eh,« meni Andrea, nekam v zadregi spričo Bertueeiove resnosti. Zakaj ne?«
»Ker je tistemu, čigar ime si izgovoril, nebo dosti preveč naklonjeno, da bi mogel biti oče takemu zavrženemu človeku, kakor si ti.::
»O, to so same velike besede...«
iKi bodo pa imele tudi velike posledice, če ne boš pazil! ,
»Grožnje?... Ne bojim se jih... Saj znam tudi jaz govoriti...«
■»Misliš, da imaš opravka s človekom svoje vrste?« ga zavrne
Vse po
z naši v naši
drobnostfi izvestfe akaiov in
P pro
Jahalnicah
TIVAR OBLEKE
Bertuccio tako mirno in s tako prodirljivim pogledom, da je An-dreo zazeblo v mozeg. >Misliš, da imaš opravka z razbojnikom ali pa z bedakom?... O, Benedetto, ne veš, da si v rokah strašnega človeka! Porabi priložnost, dokler je še čas!«
»Vedeti hočem, kdo je moj oče!...« odgovori trmasto Andrea. »Če bi me stalo smrti, hočem to spraviti na dan!«
»Prišel sem, da ti to povem.«
»Ah!« vzklikne Benedetto in oči se mu zaiskre.
Takrat se pa odpro vrata in na pragu se prikaže paznik.
»Oprostite, gospod,c se obrne do Bertuccia. Preiskovalni sodnik kliče jetnika k sebi.c
»Spet zasliševanje!«' zagodrnja Andrea. »Naj ga vrag vzame!:
»Jutri se bom spet oglasil,« meni Bertuccio.
»Prav,:: odvrne Andrea. »Gospodje orožniki, izvolite razpolagati z menoj! — O, dragi gospod, pustite mi vendar par srebrnikov v pisarni, da si bom lahko kaj kupil, r
»Zgodilo se bo,« odvrne Bertuccio.
Mladi mož mu ponudi roko, to da Bertuccio svojih ne vzame iz žepa.
»Jutri tedaj!« vzklikne Andrea dosti manj predrzno, kakor je nastopal v začetku razgovora; Ber-tucciova hladna mirnost ni ostala nanj brez učinka.
»Da, jutri! pritrdi intendant.
XI
Sodnik
Bralci se še spominjajo, da sta ostala abbe Busoni in stari Noir-tier sama v sobi, kjer je ležala mrtva Valentina.
Morda so abbejevi krščanski opomini vrnili starcu pogum, morda tudi njegova prepričevalna beseda; od trenutka, ko se je Noirtier pomenil z duhovnikom, se je njegov prejšnji obup umeknil miru in vdanosti, tem nerazumljivejši, ko »o vendar vsi vedeli, kako vroče je ljubil Valentino.
Kuhinja in dom
Nasveti za zdravje
čiščenje krvi.
Vsi čaji, ki jih ljudstvo pozna in pije zlasti v pomladnem času, so bolj ali manj odvajalni. Vsekakor so pa ljudske čajne mešanice priporočljive za zdrave, še bolj pa za bolne ljudi. Zmešati je treba: mačehe, brezovo listje, bri-njeve jagode, rman (achiilea), sladki janež, sladke koreninice, krhljikovo skorjo, žličnik, trobentice, peteršilj in fižolove stroka. Pridenemo lahko tudi še druga znana zelišča. Vse to zmešamo in kuhamo po dve žlici v pol ali tri-četrt litra vode in pustimo stati dobre četrt ure. Zjutraj in zvečer popijemo po eno skodelico tega čaja. Če nam je okus pretrpek, lahko pridenemo nekoliko pomarančnega soka in sladkorja.
Zdravilna moč jajca.
V kuhinji nam rabi jajce za pripravo vseh mogočih jedi. S pridom ga pa uporabljamo tudi kot zdravilo:
1.	če e® nam zatakne v grlu ribja koščica, moramo požreti sirovo jajce, da jo splavi s seboj;
2 kadar se opečemo, položimo na opeklino tisto tenko belo kozico. ki ie v jajcu med lupino in beljakom;
3. kadar smo hripavi, stepemo beljak s sladkorjem in počasi srebamo po več žličic tega snega. Najbolje je, če ponovimo to vsako u ro.
Po bolezni oslabeli ljudje naj ubijejo jajce v kozarec vina in to izpijejo. To da moč in napravi dober tek. Na splošno je priporočljivo, da slabotni ljudje večkrat pijo vino s sirovim jajcem.
V katerih letih je ženska najlepša?
Na Angleškem so se skoraj sprli zaradi tega vprašanja.
Nekateri trde, da je ženska med pet in dvajsetim in tridesetim letom najlepša; drugi so pa spet prepričani, da se vsa ženska lepota razbohoti šele s pet in tridesetim letom, zakaj šele v tej staro-
^DIICDIICDIIOIIOIICDIICDIICDIICDiCDIIOIICillCDtlCDIICDIICDn 0 “
9
o
o
o
o
o
o
Q
p
IUGOCESKA
S JUGOSLOVANSKO-ČEŠKA S tekstilna industrija
KRANJ
IZDELUJE:
barvano in tiskano blago iz bombaža in umetne svile. Zahtevajte samo izdelke te tovarnel
IICDIIC3IICDIICT5H'
" 11 CD 11 CD M CD M CD II CD tl CD It CDII CD 11 CD 11 C_
Din 1000'- plačam
ako Vam »Radio Iialzam* nc odstrani kurjih očes, bradavic.
trde kože, bul itd.
Že dalj časa nisem nič naroči) ker ljudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so se prepričali, da je Vaš preparat Sc najboljši, in ga zopet zahtevajo. Frane Maček, čevljarna, Dol, Logatec. Zahtevajte povsod v Vašem Interesu samo »Radio Balzame. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—, dva Din 28’—, tri Din 38'—.
RUDOLF COTli, LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10 aj
Dlake,
cenjene dame!
na licu ild. Vas ženirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost.
: Venera« eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opasnosti vseh nepotrebnih dlak.
Naročite še danes lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošli pošlje:
1 steklenica za Din 10'— (predplačilo), na povzetje 18'—, tlve Din 28'—, tri Din 38'—.
RUDOLF C0TIC. LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10a)
sti je ženska duševno in telesno na višku, gele takrat, pravijo, zna biti ženska resnično zabavna, in da se je šele v teh letih navadila, kako se mora najprimerneje obleči. Tega pa, kar je najvažnejše, da zna ženska izrabiti, poudariti in ohraniti svojo lepoto, se ni mogla naučiti prej, dokler je bila še mlajša.
Higiena obleke
pri debelih ljudeh
Debeli ljudje se morajo posebno smotreno oblačiti. Ker se zelo radi pote, naj gledajo na to, da bodo nosili kar se da lahko in luknjičavo obleko; tako bodo preprečili nepotrebno tvorbo potu in prizanašali srcu; saj veste, da zahteva znojenje napornejše delovanje srca.
Kdor nagiba k debelosti, naj se dosti giblje, potem se ne bo redil; posebno mnogo naj pa telovadi in goji sobno gimnastiko. S tem prepreči tvorbo nove masti. Paziti pa mora, da ni pri telovadbi preveč tesno oblečen. Kdor je vajen volnene obleke, naj jo v začetku obdrži. dokler se nekoliko ne utrdi. Pozneje bo potem laže prešel na bombažno obleko in perilo in naposled na platneno.	(gi)
i 9:	3	r-1 O
PLAT	N	o
P LAT	N	o
PLAT	N	o
PLATNO
PLATNO
PLAT N O
V KRASNI IZBERI!
L & E. SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10
Nega nohtov in rok
Umetnost, kako ohraniš svoje nohte lepe, je mnogo preprostejša, kakor si morda misliš.
Raztopi nekoliko dobro parfu-miranega mila v skodelici vroče vode in kani vanjo nekaj kapljic vodikovega prekisa (superoksida). Nato opili nohte v zaželeno obliko. Če hočeš, da boš imela lepe nohte, jih moraš piliti vsak drugi dan. Striči jih s škarjicami ni prav.
Za gospodinjo, ki mora sama prijeti za delo, predolgi nohti niso priporočljivi. Lepo zaokrožen kratek noht daje lepo sliko in je zraven praktičen pri kuhinjskem delu. Tudi pri tipkanju dolgi nohti zelo motijo in se vrhu tega radi lomijo. Ostro zašiljeni nohti niso priporočljivi, preveč spominjajo na kremplje.
Tako, po tem kratkem uvodu pa zdaj podrži prste pet minut v pripravljeni vroči milnici, nato jih pa skrbno otri. Potlej obloži z vazelinom kožni rob vseh nohtov in ga pritisni navzdol. Nato vtekni čistilec za nohte v vodikov prekis in potegni z njim pod nohti. Če hočeš, lahko potem nohte še poliraš z nežnobarvno nohtno poli-turo. Važno je pa, da jih dobro odrgneš s krpico usnja.
Če si si nohte spravila temeljito v red, boš videla, da ti potem ne bo več treba izgubljati dosti časa z njimi, pa bodo vendarle trajno lepi.
Kajpada so redne nege potrebne tudi roke. Prvo je, da si jih zmerom skrbno umiješ, potem pa temeljito obrišeš; zakaj če rokam človek le preveč vidi, da morajo delati, bo takoj rekel, da so v slabi negi.
Kadar si opravila svoje delo za tisti dan, privošči rokam temeljito toplo milnično kopel, da spraviš vso nesnago z njih in iz njih. Potlej nadrgni roke z mešanico, ki si jo sama napraviš, in sicer zmešaš glicerin s citronovim sokom in rožno vodo. To je za roke pra\i balzam; pusti ga, da ga koža vpije.
Dobro je tudi roke in prste masirati, in sicer vsak prst posebej, od konca prstov proti sebi, in potem še vso roko, tako kakor bi si natikala usnjate rokavice. Poleti ne nosi rokavic, boš videla, koliko lepše roke boš dobila. (dl)
MALI OGLASI
Mali oglasi v »Družinskem tedniku« stanejo po Din P — beseda. Posebej se računa davek, in sicer za vsak mali oglas Din 1'50. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošti, naj priloži 3 Din v znamkah. Denar za male oglase je treba poslati vnaprej, lahko tudi v znamkah.
VAŽNO ZA GOSPODINJE IN DEKLETA!
Ravnokar je izšla od S. M. Felicite KalinJv-k, v osmem pomnoženem natisu najpopolnejša knjiga
»SLOVENSKA KUHARICA«
z novimi večbarvnimi tabelami in v elegantni vezavi, ki jo dobite za ceno Din 160.— v kujigarni ANT. TURK nasl., LJUBLJANA, Tyrševa (Dunajska) cesta 5.
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na »Družinski tednik« pod šifro sžensko kolo«.
MAKULATURNI PAIMR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
TVRDKA A. & E. SKABERNE, Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eau-de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 3-1.
OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ogra4.ce, triciklje itd. solidno izdelano in poceni pri
S. Rebolj & drug,
Ljubljana, Gosposvetska 13, Kolizej.
HUMOR
Iz otroških ust
Šestletna Vida je dobila za god šlca-tlo bonbonov. Ponudila jih je kot dobro vzgojen otrok vsem tetam po yr" sti; seveda so vse hvaležno odklonile-
>Vida.: jo pokara mama, ko je deklica ravno hotela s škatlo oditi, »zakaj pa stricu nič ne ponudiš?«
»Ne,c odkima odločno mala, »njemu pa ne: on bi vzel!«
Časopisne novice
>Kaj novega v časnikih, Peter?«
»Nič, srček, zmerom iste reči, sam® da se pripete vselej drugim k
Zamera
V Monakovem sem nekoč imel opravka pri zelo visokem uradniku. Ker nisem vedel, kako naj ga ogovorim, sem na slepo srečo rekel: s-Clo-spod vladni svetnik.:
Pa me je zelo suho zavrnil: s Kadar potrebujem vladnega svetnika, mu P®' zvonim.:
Mož je bil namreč — višji vladni svetniki	_	,	„ .
Roda Roda.
Odpravil jo ie
Neka frkla se je hotela ponorčevati iz »lavnega prirodoslovca in ga Je vprašala:
>-Nu, gospod profesor, kako kaj napredujete s svojo znamenito knjigo ® živalih V
>0, prav lepo. Prišel sem ravno do gosi.«
Dvoumno
K dvema starima devicama je P1'*' šel berač in prosil za kakšno ponošeno obleko.
'•Pri nas nimamo moških,« je rekla čednost na devica in zaloputnila vrata. A tisti trenutek se je domislila, da 3® je neprevidno izrazila. Kako lahko bi berač prišel v izkušnjavo ter vlomil pri njima!
Brez dolgega premišljanja odpre zato vrata in zavpije za beračem:
>-Da, veste, ponoči je pa zmerom kak moški tu k
Svarilo
Neki angleški lord je imel prekrasen park, ki ga je odprl tudi občinstvu. Ker so mu nedeljski izletniki delali veliko škodo pri cvetlicah, je dal postaviti med gredami tablice * napisom:	»Pozor pred helikrizoini!
Zelo strupeno!«
Pač noben obiskovalec ne sluti, da s’i je lord to ime sam izmislil; njegove cvetlice imajo pa od takrat mir pred nadležneži.
Vabimo Vas k nakupu v najcenejši obiaCilnici
3. Preslsez3
Sv. Petro cesiei I%
POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ulica 12, telefon 3810. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah.
MLAD TRGOVEC na deželi, duševni inteligent želi v svrho ženitve dopisovati s trgovsko naobraženim dekletom, prikupljive in ljubke zunanjosti in plemenitega srca. Cenjene ponudbe na upravo -Družinskega tednika« pod: »Plemenit značaj .
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva cesta 25.
POVERJENIKE SPREJMEMO v rseli krajih Dravske banovine, pa tudi drugod, kjer je večja slovenska kolonija. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro sLep postranski zaslužek«.	__
NEPOTREBNIH DLAČIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto,, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice 8 koreninami vred in stane z navodilom Din 15'—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja tlugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. ¥ Ljubljani;
za tiskarno odgovarja O. Mihalek, vsi v Ljubljani.