V torr-k, tMrtak inaoVoto ,ih»ja in-valja T Mariboru br*' poliljanja M Jom nTMltt« i P.- k. 71 pol Itta — ,» četrt leta
— k
|>o po^ti
ta pol lata . D „ — ,. ,, ,-etrt leta * ,.   00 „.
Vrcilniitvo in opr.ivnUtfo .,. ni »liilnem tr((u(Dom-'   „ljt7) hU. it. 179.
O/iinnlln:
Za navailno ilraitopai trat.) plaćaj« « kr., t« M n.iti -.n« I krat .'> kr. c* *o ti.ka škrat 4 kr. t« M ti.k* .Ikrat. ve«;» piami-tike ■■• plačujejo po prottorn.
Za vsak ti«ek |a pUJat-kolek ('tempelj) i4 3ok.
Rokopisi a« n« vračajo, dopisi naj se MagoToljno fruiikujejo.
Št. <3£>.
\T Mariboru 15. Junija 18G9.
TedfiJ II.
J
Neiiiskutaiska pnuiitMiiorija.
n.
Ncmškutarji, kterih ime, naj si ga imajo radi ali neradi, ni še le zdaj iznajdeno, kakor bi promemorija rada zasuknila, nego staro od 1848. leta, znano tudi poprej, kajti že Preširen jo pel o Reziki „nemškuti", — ncmškutarji kriče, da so kranjski Slovenci kopičili tabor na tabor: vendar sta bila samo dva kranjska tabora: kalški in vižmarski. Njihove novino lažejo, da so taborski govorniki narod ščuli na Nemce in nemškutarje, a vendar je bilo govorjenje o naših pravicah, ktero imamo vedno samo še na papirji, fiovorilo se jo po javnih programih , ktere je vlada poprej pregledala in potrdila; govorilo se je v zakonitem zboru vpričo vladnih zastopnikov, kteri niso besede zaprli nobenemu govorniku, a tega niso storili od straha, kakor zavija „Tagblatt\ nego . ker ni bilo vzroka. Vemo in znamo, da so neniškutarjem taborji trn v peti, in tudi vemo, zakaj. Čemu je treba kmetu kaj druzega razumeti, nego kako se orje, seje, žanje, kosi, mlati, živini poklada in koliko je Bogov! Kaj mu je treba druzega znati, nego kje je tista pisalnica, kjer se davki plačujejo! Čemu se govori o pravicah poljedelca, kteri naj bi se učil samo sveto potrpežljivosti, ponižnosti in molčanja! Kdor ljudstvu pove kaj druzega, ta je v nemškutarskih očeh kazni vreden ščuvaj, ker oni bi radi zmerom sami gospodovali po deželi. Za tega delj tako trepetajo o besedah: no udarno se! zcdiniuio se! — kajti nemškutarji so tisti, ki hote, da bi se jim mi zopet vdali, in torej se morajo bati zedinjenc Slovenije, ker združena moć je silnejša od razcepljene. A minoli so nemškutarjcui tolsti dnevi egiptovskih mesnih loncev, kajti na svetu se vse spreminja. Kdo no pomni tudi tistih časov, ko je Dežman s prokletimi grabjjami v rokah neusmiljeno po čeljustih mahal nemškutarje, v „no*,en ohno text" na Rechielda junaški sukal meč za starodavno slovensko ime, in v „Sloveniji" do hripavosti kričal: slava Slavjanom! Ali tudi ti krasni dnevi so minoli. Dežman jo pobegnil od naše zastave, ter zdaj ko-mendira „Tagblatt" in turnarje na Janjcem. To jo storil poleg družili osobnih vzrokov tudi zato, ker pri nas ni mogel biti prvi mogočnik, in potem je rekel: „Bleivveisa poderem ter potlej v nič razpade ves njegov „schwiudel.u Mahal in mahal je ter še zdaj maha, a preveril se je,da ni poznal niti sam svojih moči niti slovenskega naroda, kteri tudi brez Rleivvcisa, T/OttUna in Kosta nikdar že. ne bode ležal preti nogami neniškutarskega „schvviiidla", kteri bi pač skopnel kakor pomladanski sneg, če izgubi svoja dva ali tri poglavače.
Ni bilo dovolj, da so je samo „Tagblatt" omazal z ovado „Juija s pušo", tudi promemorija jo v fraku pred ministre stopila s to plemenito policijsko tožbo. Nego ali se je čuditi, tla tako dela stranka, ktera, živi o sami ovadi in tiči vedno sredi bajonetov, pušek, sabelj, vojakov, žandarjev in biričev, — stranka, ktera se imenuje domaćinska (eingeborne), a vendar slovenski zna samo, kedar kje vidi kako stisneno kmečko pest V
Če promemorija kvasi, ka se je narodu razlagalo, koliko menj davka
hi trebalo plačevati, ako so taborski sklepi uresničijo, odgovarjamo, da Delci c. kr. uradnik, ki je celo okrajni glavar — 1863 leta res ni v tem zniislu govoril svojim županom, kterim je dokazoval . da bodo potlej davki v. .ji. ako se začne po uradovih slovenski pisati.
Promemorija posebno krasno popisuje srednje učilnico, kakor da jo v njih vse brez reda in straha pod ščuvajskimi ali nesposobnimi učitelji, pod nesposobnim, svoje dolžnosti ne vedočim voditeljstvom, -— kakor da bi v njih po klopeh razsajali, po pastirski se lasali in pretepali, preklinjali in kričali divjaki, ne dijaki, kteri tudi po ulicah ljudem zabavljajo, vse noči po smrdljivih beznicah ropotajo, s kratka hujši hrup narejajo, nego pijani vojaški novaki, kader na vojsko potrjeni iz plotov kolce lomijo, po cestah se opotekajo in rjove. Če tudi vse mesto o tem ne ve nič, vendar mora biti res, ker jo v promemoriji zapisano, vlada mora verjeti, ker sta potrdila dr. Suppan in dr. Pfefferer. Torej naj se kruh vzame vsem učiteljem, kteri niso možje po nemškutarskem srcu, in potem naj se posade na zatožno klop, kakor se jo zgodilo g. Trdini v Reki. Ali gotovo je, da se ta šiba mora ogniti Heinricha, ker je Nemec v „sclnveinlandu", ogniti Pirkerja , čo tudi v konstitucijskem društvu in mestnem odboru tako po ščuvajski rogovih , da se um niti no sanja o spoštovanji, ktero jo dolžan sam sebi, svojemu voditeljstvu, svojim součiteljeni in učencem, kajti sicer bi 1. junija v mestni hiši ne bil baš on čital promemorije. Vladni zastopnik g. Hočevar jo potrdil, da je vse res, kakor promemorija vpije, na kar se celo »Tagblatt" 10. jun. babaje opira; a realčno in gimnazijsko voditeljstvo ni bilo tako pohlevno, kakor vladni zastopnik g. Hočevar. Realčno in gimnnzijsko voditeljstvo |o zaradi tega obrekovanja bilo pri c. kr. namestniku g. Konradu, kteri jo rekel, da vlada o srednjih učilnicah kratko in malo ne misli tako, kakor je govoril g. Hočevar, ter da to potrdi celo pismeno, ako se zahteva. To je resnica, o kteri bode vendar „Tagblatt" zopet molčal, kakor molči o borovniškem kamenji, če tudi jo borovniško županstvo oel<5 c. kr. deželne vlado prosilo, naj mu vkažo to laž popraviti. Ali mu jo deželna vlada ukazala, ali inu ni, — „Taglatt" molči, in to je dovolj in priča, kako nemškutarji smejo zasmehovati resnico.
Promemorija enako srdito z lažmi črni in obrekujo duhnvstvo, kakor bi s križem v rooi razkačeno kmete podilo na trepotajoče nemškutarje, in vlade liberalno prosi, naj bi po učilnicah in cerkvah nanje ostro pazili skrili vohači, da bi torej duhovniki z mladino in ljudstvom no mogli drugače govoriti, nego pod srditim policijskim orisom, kakor jetnik V preiskovalnem zaporu. Ali morebiti promemorija celo hoče, da bode poleg kateheta V učilnici in poleg pridigarja v cerkvi sedel kak c. k. komisar, za kterim naj bosta dva žaudarja stala z nataknenimi bajoneti? Tako svobodo in ustavo rajši menjamo za Kempena in Bacha. Duhovni pri volitvah delajo za narod, a ne za nemškutarje, govore celo po taborjih, ne prepovedujejo slovenskih barv, no kriče niti: „gut heil" niti „lioch", no nosijo želodov in hrastovega listja na klobukih; torej policija, pograbi jih! — A vendar, kar je res, to je zmirom res. Če se promemorija boji celo slovenskih dekel in hlapcev, kaj bi se no bala slovenskih duhovnov, izmeti kterih ima vsak po-
li. Havliček ICoi-ov»K>
(Dalje.)
Havliček je bil mož čistega značaja in resnično med najplemenitej-šimi sinovi, kteriiui se narod češki more ponašati v tej dobi svojega preporoda; povzdig in vzvišenje češkega naroda bila sta mu zvezda, za ktero je vedno ravnal svoje stopinjo k dolom. Za ta namen bil je vselej pripravljen darovati kamor imetek, tamo svoje osobno postavljenje, vsaj celo življenje, kar je spričal mnogimi deli. Jedina želja, da bi mogel močno delovati v narodu, gnala ga je v semenišče ; s prijateljema svojima Gablerjem in Girgloni osnoval je kot mladenič obširne načrte, kako bi se mogli naučiti vseh evropskih jezikov, po vseh deželah potovati, in kar bi našli koristnega, popisati in v domovini vvesti, kako bi po takem dospeli do vzvišenja naroda češkega in slovanskega poprek. Havliček jo hotel poznati vse krajine slovanske, in porabiv zaželeno priliko hodil jo na Rusko.   Odtod se je povmol z mnogimi
skušcuostmi, godnejši na duhu in značaji; pomisclnost se mu je ohladila, in j Glavne sestavke svojih novin zbral je v posebni knjigi pod naslovom: „Ducb °d sega dob je vsele boljo ravnal svojo delavnost k porabnim, postavnim Narodnieh novin", poklouiv jo Palackemu ; prevedel je tudi mnogo iz Voltair-
„Lagoden vojak, kteri junaški misli samo za mira, kedar ni nevarnosti", kakor tudi prešinljive vrstice, napisane v Briksenu dno 12. malega srpna 1854. leta:
PHslibtijte si rune, Obetajte mi,
Poroućejto si mne, Zapovedajte mi,
Vvhrožujte si mne, Grozite se mi,
Prece zradcem nebudu! Vendar izdajavecne bodem!
Havliček je bil odlični pretresač in pesnik. Pisal je črez mero prešinljive pesmi elegiške, in najostrejšo šegavostjo prepletene napise. V parodijah narodnih pesmi zložil je vso nevoljnost svojo nad neblagimi razmerami politiikimi in nad sli svobode, kteri so se obrnoli v Jude, loveči strastno mastne sluŽbice. Mnogo teh pesmi je raztreseno med ljudmi. Njegove ti-roljske žalostinke, jasno svedoštvo njegovo goreče ljubezni tlo rodovine ni očevine, bile so prevedene v ruščino in mnogo drugih jezikov, v češčini so se smele še le 1860. leta natisnoti, vendar no popolno. Veća satirička pesem „Krest sv. Vladimira" ostala je nedovršena; v nji je posebno skleče in bodljivo bičal ono uredno pobožnost, ktera dela Roga slu/.tbnika državi.
namenom, iz kterih jo bilo pričakovati gotovega, bližnjega, preglednega uspeha. Silno bogata satirička žila vedla ga je zmirom močneje k plodom napisnim, dostikrat jako ostrini, včasih prek dostojnosti sezajočim ; tudi v pretresih se jo dosti krepko   raztekala, kar jo toliko  huje sklelo doličnika,
ovih spisov pod imenom: „Nektere povesti." Mnogo seje govorilo v novejši dobi o izdavanji njegovih „ Zbranih spisov", vendar v sedanjih raz morah bi se mogli lo nepopolno izdati, ter opustiti ravno najjtkši plodovi, Odlomki njegovih pesmi so priobčeni v „Obrazecb života" 1861. leta. kder je obširno
kolikor je to do tega časa na Češkem bilo nenavadneje.   Zraven tega pa je/popisan II. životopis.   Kanienopisne podobo je izdal Sir,  Farsky, Cehi v
imel jako blag čut, prav slovanski, srce odkrito in prozorno brez potaje, v društvu s prijatelji vsekdar veselega srca, živ, polu šegavosti, humorja in veselih misli, zato vsele in vsem mili družnik, v obrtnih rečeh reden in pre-koredno pošten. Življenjo mu je bilo kratko, pa slavno, in v šestih letih svoje javno delavnosti je dosegel namen, kteremu so drugi darovali vso delavnost svojega dolgega življenja. Njegov značaj naznanjajo lepšo, negoli vso opiBavnnje besedo, kterimi je grajal svarila, zaćinaje izdavati Slovana:
Ameriki.
Bože, da je nam Slovencem toliko Havličkov, kolikor je bilo poslancev slovenskih v državnem zboru, ali da rabini naše nezgode priliko, toliko, na kolikor politiških kosov je raztrgano Slovensko, ki bi razstavljeni stra-žili, zagovarjali, branili narodni jezik, narodnost, svobodo, oelokupnost slovenske očevine, že davno bi imeli zedinjeno Slovensko, slovenski osrednji zb"*  slovenske učilnice, slovensko upravo, in nemškutnrstvo bi bilo že se-
saniczni pri narodu vet moči v rokah, nego vsi ncmškutarji s svojimi hlapci hišnami in strežaji celo kranjske dežele.
A še največjo kazen no po slavni promemoriji zaslužile slovenske novine, ker ne inolče, kader ncmškutarji obrekavajo ter celo sami vladi lažnjivo očitajo preveliko mehkobo. — ker njihove neskrbne, nikoli kaznovane laži in napade odbijajo pod vcdnim Damoklovini mečem kazenskih zakonov. Za tega delj promemorija vladi svetuje, naj bi neusmiljeni pokorila vso slovenske časuike, posebno še tiste, kar j i h n a s vi 11 o hod i z un aj Ljubljano. Torej zopet ovada, kakoršnih je promemorija tako polna, kakor berač mraza! Nemškutarji lažejo, da so turnarske slavne zmage naši voditelji po trdnem črteži vred spravili (planmassig vorgehen); lažejo, kakor da bi vsa dežola v orožji vrela nanje, pri vsaki cerkvi v plat zvona bilo, Ljubljana trepetala noč in dan od kmetov s kosami in cepci v rokah ; s kratka, kakor da bi na vseh krajih plapolal plamen krvavega vpora. In če slovensko novine povedo resnico, da vsega, mnogo manjšega nemira, nego je raztrošen po svetu, ni kriv nikdo drug bolj. nego ncmškutarji sami, za to naj se kaznujejo vsi slovenski listi ?
V Trstu „comitato di azione," ki se je iz laške dežele prikradel, bombe meče po ulicah, nabija po vogleh razglase, v kterih Viktora Emanu-vela javno imenuje svojega pravega kvalja, ter Lahe javno izpodbada, cele deželo odtrgati od našega cesarstva : vendar v Trst niso poklicani za to niti konjiki niti pešci; društveniki laškega „comitato so no zabadajo ter nikdo se ne zapira; deželna sodba miruje ; mestni odbor ne teka s prome-morijami na Dunaj; časopisi molče, kakor bi spali; vlada križem roke drži in mirno gleda, kakor bi drugače biti ne moglo. A pri nas V Koliko je kričanja in dela, koliko hrupa za — nič.
Ako jo promemorija tako nesramna. da srue reči: ne zahtevamo ustrahovanja (massregehmgen), nego samo to, da se ostro izpolnjujejo zakoni, nikakor so no čudimo, ker smo nemškutarske nesramnosti že vajeni. Tudi mi hočemo, da se izpolnjujejo, ostro izpolnjujejo zakoni; samo to zahtevamo, da se izpolnjujejo tudi uomškutarjem , ne samo nam. A ker smo že v poglavji nemškutarskih nesramnosti . ne moremo niti ne smemo končno zamolčali besed, ktero so nam v lice gnali kri pravičnega srda, kader smo jih čitali. Ko je namreč vprašal „Triglav," kaj je vlada storila, da se zve, kako so je Kodo umoril; zakaj je bil posekan delavec Hrastarjev, ter zakaj je uradni list Laib. Ztg." te stvari nekoliko po polnem zamolčal, nekoliko pokvaril? —" odgovoril je nevprašniii „Tagblatt" 4, junija letos V št. 124. rekoč : „n o v i n o dom a č i h s k a n d a 1 o v (Triglav) se zopet n a p i h a-vajo, kakor neumen paglavec, ter poskušajo, kar jim je p o polnem nemogoč e. n a m reč postaviti se n a e n a k 0 s t a-lišče, ter ho te svetovati in v p rašati: Kakor da bi res ta stvar smela spregovoriti h o s e d o ali vprašati: Kakor da bi se komu ljubilo odgovarjati! P re smešno (z u p o s-sirlich!") — Torej nikomur so ne ljubi odgovarjati, niti uradnemu listu niti vladi ? Samo nevprašani „Tagblatt1' se temu vprašanju sme rogati, in kakor se iz njihovih babajočill besed vidi, v imenu deželne vlade, s ktero se identificira?" In deželna vlada dopušča, da se ■/, njo sme idenficirati tak list, kteri je sposoben govoriti tako surovoohole besedo, kakoršnih seje nadejati samo iz ust nazih kanibalov, ne iz ust izobraženih kristijanovV če nam kdo psa ubije ali rani. smemo vprašati, kako in zakaj ga je, samo o umorjenih Slovencih, sme „Tagblatt" reći : kiikor da bi se komu ljubilo odgovarjati! Kje pa živimo? Ali smo res v Avstriji? ros v ustavni državi? res pod obrambo zakonov? Ali res pišemo 1809 let po Kristovem rojstvu? -Ves svet ve , da je bil Hrastarjev po nedolžnem posekan. Ves svet ve, da je bil Rode rano zjutraj pokopan zelo na tihem, skoraj na skrivnem. Le je ljubljanski župan v mestnem odboru tudi res poročal, da je bil uradno raztelešen, nam to ni zadosti.   V pričo ktere komisije, kdaj in kje se je to go-
dilo? Kteri zdravniki so 'ga raztelesili? Ves svet govori, da je bil Rode ubit, če ne polno po nedolžnem, gotovo vsaj polno po nepotrebnem. Možje, kteri trdijo pa prisežejo, govore, da je bil prehoden zadaj v hrbet, in sicer od zdolaj gori, torej od žandarja obrnen ter ali ko je bil pripognen ali morebiti že celo na tleh ležeč; rana da je zadaj zelo široka a spredaj pod levo bradovico majhena. In o taki stvari se ne ljubi nikomur odgovarjati, nikomur uničiti suma, kteri raste od dne do dne, posebno kar so čuje, da je žandarju prisojenih samo 12 dni zapora ? Kako je to, da imate tako malo besed, kader jih je toliko treba, a toliko besed kader jih ni treba nič? Nadejamo so , da se bodo ta glas čul do Dunaja, ako se v Ljubljani n i k o-m u r no ljubi odgovarjati, in če tudi naposled ostane glas vpijočega v puščavi, zapisan jo prihodnjim časom v zgodovini slovenskega naroda
Dopisi.
Iz Ljubljane 11. junija [lav. dop.] „Sokolu" je ljubljanski župan prepovedal v nedeljo 13. dan t. m. iti na Dolsko. A kako je vendar to. da turnarji vedno hodijo povpraševat, kam bi brez skrbi mogli priti? Njim torej ni prepovedano ? Tako jo prav. gloiches reeht hir alle! — po slovenski: ti stori, kar ti jaz ukažem, a jaz delam, kar sam hočem. — Velški vojaci so dobili krasno pohvalo od gradskoga generalnega poveljstva, ktero jih imenuje tu marš k a pestunjo (gouvernanten.) Mi jim te pohvale no zavidamo, ker smo preverjeni, da so jo po polnem zaslužili, ter nadejamo se, da svoje otročičke skoraj spet popeljejo na sprehod v kak prijeten gozd na brezove jagode in bukove borovnice. — „Tagblatt" naj v svoja vremenska prerokavanja za majnik in junij prihodnjič vzame tudi to: Rožni cvet in veliki traven Nemškutarskim sramotam pripraven.
Česar smo se nadejali , zgodilo se je. Poparjena sta ljubljanski župan dr. Supan in dr. Pfefferer prilezla z Dunaja, kamor sta bila tako ma-stito koračila. Potepena sta se vrnila, kakor lansko leto ob tem času slavni sv. trije kraljički: Turniček, Drehohjtin Derpin. Slišati je namreč, daje bil cesarski namestnik g. Konrad pl. E™sfeld celih B ur pri ministru dr. Giskri, ktereinu je baje rekel: če bolj nego meni verujete promemoriji ljubljanskega mestnega odbora, prosim, da smem stopiti iz zdanje službo. Želeli bi, da bi o vsakej dobi pokazal enako trdnobo. — Tudi ljubljanski „Tagblatt" je pozabil himno o nemškem „vatcrlandu," ter začel drugačno pesen žvižgati, kajti v zadnjem listu piše: „mi želimo, da vlada jasno izreče^ koliko misli narodnemu zahtevanju ustreči. Mi hočemo, da se odkrito dela, potem ni treba nemčenja, kajti sodimo, da narod po pravici zahteva izobraževanje svojega jezika!" — Ali to no brenči nekam takisto, kakor znana nemška pesen : „das lied von der reue ?" *
Iz Ljubljane, 11. junija. [lav, dop.J „Tagblatt" (12. dan t. m.) v Dežmanovem uvodnem spisu govori : „uaj (slovenski) fanatiki in z njimi vred vsa drhal propadlih (verkonunen) novinarskih ropotačev ter maščevanje sopečih temnjakov na „Tagblatt" divjajo, kakor so do zdaj ; naj se v svoji propadljivosti poprimejo celo najzaničljivejšega pripomočka, namreč same o vade (denunciranja), — svobodoljubno novinarstvo se hode vendar za prave ljudske pravice borilo z moškim pogumom." — Slepilo z ljudskimi pravicami jo znano, mi torej molčimo o njem. Kar se tičo propadlih ropotačev, dobro bi Dežmauu bilo, ne pozabiti, da ni tega še mnogo let, kar njegovi največji zdanji prijatelji, kteri z njim vred založaj liberalnih misli pomakajo v skledo konstitueijskoga društva, obrekovali so tudi njega samega, da niti on ni drugo, nego propadel ali popačen študent (ein ver-k o mm e n e r s tud e n t), kterega samo podedovano bogastvo brani, da se po polnem ne pogubi.  —   Kar se tičo o vade, naj Dežman poleg družili
sevsema zgubila tla izpod nog na slovenski zemlji. Ali kaj senjam, da nam je le eden, in da narod uživa od njega deljeno zdravo in krepko hrano, ne sezajoči in ne hlepeči po kvarni tuji krmi, sijnlo bi že svetlo solnce na vrata našega poslopja. Zdrami se! sčedni se mili rode moj! — Umnimi in porabnimi nauki je H. prebudil, krepil, prcrodil narod češki, ka je postal značajen in stanovit kakor njegov učnik; sprejmimo tudi mi očiščene nazore, in zavrgši motljive strasti, sebičnost, mračnjaštvo, podedovane predsodke, zložimo se v mnenjih, pogledih in prepričanjih.
Slovanska politiku po Ravličkovili nazorih,
Kar slovanske politike mora biti, da vodi k sreči posamna plemena in pospešuje občno slogo.
Kakor Čehova, tako tudi nas Slovence počeli so najhuje nemčiti za Jožeta II. in za njegovih naslednikov. Jožef je 30. vinotoka 1786 ustanovil, ka samo tista deca, ktera se je naučila nemščine, sme biti pripuščena v latinsko učilnico, kar se je pri nas zdržala do sedanje dobe. Nikdor ni mogel brez tretjega nemškega, sedanjega četrtega razreda v gimnazijo. Mi Slovenci bliže Hrvaškega smo se te okrotnosti ogibali odmalinovši po dovršenem drugem razredu v Varaždin , Zagreb , Kauižo itd.; ogrska krona je odbila vse — in edinozveličavno nemščino, le nas in Cehove krmijo z njo, vsaj pšejo jo v nas, toda voda silno tlačena hujše bukne; a 1789. leta prikazala seje ostra naredba veleča, ka ne sme biti prijet v učenje kake obrtnosti ali trgovine nijen dečko, dokler ni dovršil konci dveh let normalnih učilnic, to je takih, kder se jo nemčšina učila. Črne dedine krivičnega nemčenja še so denes nismo mogli odnesti, čeravno se nam je s prestola večkrat svečano, neurazljivo, sveto in nedotekljivo besedo zagotovila narodna ravnopravnost vsem narodom : čeravno državna osnovna postava podpisana posvečenoj roko njegova veličanstva, dnja vsem državljanom enake pravice, polno narodno ravnopravnost, itak je nn Slovenskem v poslednjem oziru vso po starem kopitu. Nemščina se naduvlje v učilnicah, nemščina v duhovskih in posvetnih uredili, uboga slovenščina pa le pasterkuje pred pragom predrzne, bahate in razšoperjene mačeho nemkinje.  Popraša h kak
slovenski poslanec vlado o tolikih nam se godečih krivičnostih, odgovarja se vsele ogibno, potem pa nikomur nikaj, kakor je bilo, tako bodi. Priznavamo, ka nova doba ponuja prece svobode, namreč, ka si smemo društva snovati, v taborih se shajati; toda svoboda brez narodne ravnopravnosti, to je vse-oblast in gospodstvo nemščine nad slovensko narodnostjo , nad slovenskim jezikom ni svoboda, ni ravnopravaost, nego nasilstvo, laž , krivica, tlačenje, posmehovanje in hlinjeiije zlato svobode. Svobodnik mora priznavati načelo: „jaz sem svoboden, tudi vsi drugi so svobodni", nikar samosilja: Jaz sem svoboden, sosed ali inorodnik pa bodi moj rob." Svoboda in enakost ste potrebni podlogi umnega pravnega reda. Svoboda zapravljena še so leže dru-goč pribori, negoli narodnost, ta zgubljena jo na veke zaigrana, in to j« ravno razlog, ka se toliko za njo poganjamo, vso darujemo. Sicer vedeti je, ka mi le to zahtevamo, kar že drugi dolgo in obilno uživajo, in ničesar več, namreč na vsem Slovenskem slovenski jezik uredni in učni ; dokler se nam to krati, vsele nam se godi v nebo kričeča krivica; pri tem pa še se drzne kak neinškutarski ali nemški neumnik ali zacepanec trditi, »'a smo v svojih zabtevanjih zažarjenci.   S takimi zabitniki ni   več razgovora.
Slovenci smo se predramili še le, ko že nam je večna smrt po P'* čili roštala, ko že skoro nikdor več ni znal slovenski brati, dosti menje pisati, ko že je nekoliko nemški jecljajoči sin zaničeval slovenske roditelje-vsaj sramoval se jih dobivši kako sloko službico, mastne so si pridržavali oni strijci, kterim so so nemškutarčki do kolen klanjali. Kroto težko Je vzbuditi opešano, tujstvom skvarjono, sramujoče so in no vedočo več dol)'0 slovenski govoriti, radujoče se v sužnosti, vsaj ponašajoče se svojo srauiotoj. zavrženostjo, po tujstvu že hlepeče in popačeno ubogo ljudstvo. Takšen)'1 kruljavemu pokolenju, hote je spraviti drugoč v pravo kolomijo, treba 1 bilo pokazati obraz velikih in slavnih sprednikov ; toda naša preteklost * ožem pomenu kaže le mračne in otožne kipove, iznemši Sarnovo dobo, skW"' čas Cirila in Metoda, slovensko prisezanje korotanskih vojvod do kom1 12. stoletja, vendar tudi spomin na učinjene narodu krivico krepi slogo, bu na delavnost; nnjsrčneje pa hrabri, najmočnejši navor dajn ugodna zavedno8 -
prekrasnih dogodkov pomni : promemorijo, — kalškega .Jurija s pušo," — skrivne niti, ktere turnarskini petam peruti narejajo, — 50 gld. za tu r na rsko zastavo, — borovniško kamenje. — dijake na Janjčem; naj ne pozabi, da njegov ščitnik dr. U u d o lt' v kou-stitucijskega društva zadnji seji 11. dan t. m.), v kteri je ta mo/ naivetoval, naj društvo izroče upor zaradi odprtega pisna Deitzunu v „Triglavu" poslanega, ni si mogel kaj, da ne bi u r a d o v o in očital nedelavnosti (liissigkeit), ker menda „Triglava" niso ustavili, prodno je prišel na svitlo, o kteri priliki je vladni zastopnik dr. Schiippl rekel, da tukaj ni taki neopravičeni kritiki mesta, kar je zbudilo nemir med konstitucijskimi družabniki. Jasno je torej, kdo ovaja, namreč: vi nernškutarji; jasno, koga uvajate, namreč: Slovence, deželno vlado in uradove. Kdor tedaj prebiva stekleni hiše, naj ne meče kamenja.
Zadnji „finsko" dr. Supana in dr. Pleflerarja na Dunaji, o kterem „Tagblatt" neče niti na desno uiti na lovo ziniti besedice, tako priseda nekterim Ljubljančanom, da jih je žo sram šteti se med nemškutarje. Ker je torej promemorija po vodi splavala, zato je v rečenom zboru konstitu-cijsko društvo sklenilo, ministerstvu o janjškem in velikem dogodku poslati adreso, ktero so spisali odborniki Dim60, pl. Fritscb in dr. pl, Sckrev. Zbor jo je odobril in dr. Kaltenegger o tej priliki rekel, „da nemškutarjem živa duša ne moro dokazati, da bi kdaj bili zavirali razvoj slovenskega jezika ter narodu v tej stvari kratili pravico, — ali da borba so zdaj suio po državnopravnih tleh, ker je osnova prihodnje Slovenije v delu." — Jezika nam torej nećete vzeti, nego samo naši narodni bodočnosti hočete korenine izpodsekati! Ali ni to, kakor bi kdo človeku dejal: življenja ~se ti ne dotaknem, a zraka, luči, jedi in pijače ti ne dam? Kakor je zraka, luči, jedi in pijače treba telesnemu življenju, tako je našemil narodnemu življenju treba zedinjenje Slovenije. Lepo hvalo izrekamo za dozdanje vaše hinavsko koncesije slovenskemu jeziku, kteri se poleg vsega tega leto za letom dalje umiče od nemške meje proti srcu slovenske zemlje ; hvala vam ako ob enem ne dovolite, da tej izgubi moremo trdne jezove postaviti, ker vidimo, da naso narodno smrt hočete na vsak način, ako ni hitra mogoča , naj pride podainftl
Govori se, tla Huvnov polk vermar pojde iz Ljubljane. Če je le res, nikomur ne bode moglo biti žal za njim, razen po velški zmagi nemškutarjem, kteri sami bi se poprej tega polka bili srčno radi iznehili.
Tolikim, tako težkim dokazom vprek „Tagblatt. (12. dan t. m.) vendar zopet trdi, da so bili turnarji na Janjče šli brez orožja. Čemu dalje govoriti o stvdfi, ktera je tako jasna, da je razen „Tagblatta" nikdo ne taji, turnarji že sami ne!
11 Prage 8, junija [Izv. dop.] Dunajski list „N. f. P." se je spravil zopet čez Čehe. Pravil je namreč, da ste med Čehi dve stranki, kar je že celemu svetu znano in kar so oni dunajski in drugi nasprotni listi že toli krat pravili. Travi, da je od Mladočehov ravno toliko pričakovati, kakor od Staročehov. Tudi to so vsi nasprotni listi o času Sladkovskega pričujoč-nošti na Dunaji pisali. Kolikokrat so jim že „Narodni Listy" povedali, da se z zilajno sistemo ne bodo nikoli sprijaznili. To vedo naši nasprotniki, pa le poskušajo sem ter tje rokovati, ter si mislijo: če nič ne pomaga, škodovati tudi ne more. Pri tacih priložnostih se hočejo V6elej prilizniti Mlado-čehom, če jih ti še tolikrat od sebe zavrnejo. To zaznamuj« dovolj nesramnost nasprotnikov vseh Slovauov. Kako se pa tudi upajo staviti svoje upanja na posamezne stranke? Mladočehi in Staročehi so le stranke in nimajo ne ti ne oni prava začenjati kaj v imenu celega na roda in za celi narod. Tudi še ni ta, niti ona stranka izrekla, in nikoli ne bo, ker ve kako bi se jej godilo in se tudi nobena predrezniti noče v jdločnih časih kot samostojna stranka postopati, saj je znano da ste v državopravnih in v narodnih rečeh češke koruno obe stranki edin i.   Obe tirjati eno. To pa vedo dobro naši
11 naii>wiip umni ni—ii i m« m ii
ka mi Slovenci nismo sami, nego zelena in črstva veja velikanske lipe slovanske, bratje ogromnega naroda, ki šteje 85 milijonov ljudi, s čijih obzorja solnce nikoli ne zajde: to je nebeska poniisel slovanstva. Mnogo leže so budili Čehovi svoj omedleli narod, dičeei so slavnoj zgodovino; rodoljubi so mu razkrivali velikanske značaje, častne obraze velikih možev , kteri se niso nobene samovoljne oblasti na svetu bali. Vrli vlastenci videči , ka je treba pomagačev v očivestni slabosti, oživili so na novo pomisel slovanstva, pomisel skupne korcnike in narodnega bratovstva vseh slovanskih plemen. Slovanstvo je glavno središče in podloga češke politike, mora biti i naše. ker brez drugih Slovanov bi dnes Slovenci imeli spreobraženo podobo in osodo pohtbskih Slovanov, to je potujeni bi bili sevsema spreminovši kot narod. Slovanstvo obseza v sebi zelo zdravo in pravično misel, namreč k a narodi istega rodu, v enako nepovoljnih oko Ino stih postavljeni, morejo si najbolje vzajemno pomagati k končni zmagi. Ta koristna in pravična pomisel bi leliko koga zavedla k senjar-skim skrajnostim in jalovim prenapetostim javljajočim željo po enako* ličnosti, da bi vsi Slovani imeli eno verstvo, en jezik, eno slovstvo, eno vlado, en ustroj.
Motna osoda tako dela s človekom, ka hote se rešiti enega zlega, toliko globše tolebno v drugo, hote iz teme se speče, žele se ohladiti zmrzne. Tako je tudi s slovanstvom. Mnogi knjižniki videči, ka Slovani imajo različna naboženstva, ali verstva, namreč uekteri so pravoverniki ali papinci. drugi pravoslavniki, drugi Lutrovci, drugi Kalvinci, drugi Muhainedci, in ka se zbog tega med sebo črtijo, nasvetovali so na zedinjenjo vseh Slovanov v eno verstvo. Žo sama misel, ka bi GO milijonov pravoslavnikov slovanskega obreda prestopilo k nekterim miljonom katoličanov, ki v tujščini da-ritvo opravljajo, ovaja, da mirno rečem, veliko predrznost, Najlegši pomo-ček proti vsemu črtenju in sovraženju je vsa verska društva zdra-viru podukom privesti k vzajemni ljubezni in strp-IjivoBt i. (Dalje prih.)
nbsprotniki. Vendar se pa le '.tuerom in zmerom obračajo na Mladočehe, ter vendar še upajo od teh kaj več doseči. Ali motijo se. Ako mislijo, da so Staročehi trdovratni in niti za lan ne odstopijo od svojih tirjatev, še manj bodo pa dosegli pri Mladočehih. Nikar naj ne mislijo naši naspratoitt, da se da Čeh preslepiti s praznimi obljubami in koncesijami. Naroden Čeh ostane Peli. zvest svojemu narodu, naj bo Staro- ali Mladočeh, naj bo liberalen ali ne. Vsuk ve ia zna, da se je rodil, da je na svet prišel kot Čeh in potem še le postal ud tega ali onega stanu, ud te ali oue družbe.— Naša Praga je zdaj vsako nedeljo vesela, vsako nedeljo imamo kako narodno svečanost. Ali zadnja je bila v tej zadevi edina. Odkril so je namreč spominek tudi Slovencem dobro znano češke pisateljic« Bazene Nemcove. Kteri Slovenec ne pozna prestavo njene prelepe povesti Babic«. Svečanost ta je bila posebno zanimiva, ker je bila vredjena od sapiih gotpoj amerikan-kega kl|uba. Marsiktero slavnost smo že vlili, vendar pa tega še ne, da bi se bila ktera odbivala brez možke pomoči. Spominek so je odkril popoldne ob treh na Višegradskem pokopališči, v pričujoenosti mnogo narodnih društev. V oslavo svečanosti so napravile češke dame amerikanskoga kluba zjutraj koncert za žofinskem otoku, kjer so pele, igrale in vredovale vse le same gospoje. O poldne je bil slavnostni banket na žofinskem otoku, kamor so se pa tudi možki pridružili. — Zvečer je bila dana v novomeškem gledišči češka opera „Lojla" kjer se je zopet Slovenee g. Gerliec dobro izkazal. — Marsiktereoan sebičnemu možkemu morda ni dopadlo, da ženske uniejo napraviti tako krasno svečanost, jaz pa sem bil vesel m nehote sem se spomnil na svoje vrle rojakinje doma na Kranjskem, ki so so na Viimarskem ta-borji in pri druzih priložnostih tako sijajno izkazalo, in želja se je vzbudila v meni. da bi ostalo moje krasne rojakine zvesto svojemu oarodu, v čast in slavo prihodnje Slovenije! — Tabori se delajo povsod po češkem. Tako mislijo rodoljubi zopet na ftipu 27. t. m. napraviti tabor, na kterem se bo govorilo le o političnih uprašanjih.
Iz Prage. 12. jun. Niše potihnilo vpitje o praski kranjskih kmetov z nemškimi turnarji, ko Vam morem poročati o enakem dogodku , ki sicer no bo napravil toliko hrupa, kakor oni na Kranjskem,  dasiravno sta si oba jako podobna.   Ta dogodek nam bo pokazal avstrijske liberalce v pravi svetlobi; videli bomo koliko jim jez njunimi pridigami in svarili. — V nedeljo 6. t. m. jo bil na Zvičinu tabor omladine,  kttrega  sta se vdeležila tudi društva z Pakc:  Sokol in pevsko  društvo „Mason-.   To dokončanem  taboru sta šla imenovana društva ob '/„10 skozi vas veliko Borovco in sicer na dveh vozeh; na prvem je bil Sokol in na drugem  pevsko društvo; kar jih na enkrat na koncu vasi napadejo nemški  kmetje v ponočni obleki,  ter jih začno kamenovati , tako da je bilo več pevcev ranjenih.   Ko so udje Sokola na prvem vozu slišali, kaj se godi, so ustavili, ter hotoli ljudi pogovarjati, kar se vsuje zopet na njo cela ploha kamenja, ki rani nekaj Sokolcev.  Sokolci so prijeli enega kmeta, ga vzeli na voz ter ga oddali v Novi Taki sodniji.  — To je v kratkem popis tega surovega napada, o kterem smo zvedeli v Prago po privatnih potih v torek.   Vlada pre o tem ni nič zvedela  do takrat, ko je prinesla „Politika" oni telegram.   Vladni listi so   molčali do včeraj, ko jim jo zopet „Pol." morala očitati, kako malo se /.meni vlada za surove napade od nemške strani, med tem j  ko je takoj pri roki. ko se kaj zgodi od slovanske strani.   Nemški listi, tukajšnji in dunajski so molčali.   Kako je neki to, da tudi oni dan, kn se je zgodilo na Janjčem nekaj tacega, niso molčali, ampak takoj drugi dan prinašali poročila o „surovom in roparskem" napadu slov. kmetov na nemške turnarje „Pr. Ztg." je se le v včerajšnjem Listu prinesla obširnejše   poročilo o tem, ter ni mogla / i to,  da ne bi pokazala. „Pol*" na njeno „tendencijo1, (!j   „Pr. Abdbl." pni vi h koncu svojega sporočila, odgovarjaje „Pol.", da ni oni dogodek nikakoršen  nasledek narodnega prepira, med tem ko govori  na prvi strani v uvodnem članku obema narodoma na srce, naj živita v miru med seboj, ter naj so nikar ne prepirata, kajti iz prepira siede žalostni dogodki, kakor v Veliki Borovici.   To je doslednost. Obljubi tudi da so bodo kmetje ostro kaznovali. — Denašuja „Boh.R tudi opisuje ono surovost, pn vidi se jej, kako težko jej gre od srca. Sploh je jezik teh listov čisto drugačen nogo oni dan,  ko so govorili o Janjčem. Takrat niso imeli dovolj besedi, s kterimi bi črnili Slovence,  zdaj pa vse po lahko, ker so Nemci krivi,  ali bolje ker Sokolci in pevci niso nič krivi, ampak čisto nedolžni, ker niso šli na Nemce z  revolverji in druzimi enakimi rečmi; ker niso razsajali med tujim narodom,  ampak šli po domači zemlji čisto mirno in tiho. Ljubše bi jim bilo so ve da, ko ne bi bilo tako, ampak narobe.   Kaj poreko  neki obe ,.Trc si'1, „Debatte" in drugi te baze! — — Dispozitionsfond še nima dovolj  na ttiknjšuih nemških listih in lju-beznjivem „Praškem denuiku",   ki hoče imeti še več tacih in enačili, ki bi češki narod podučevali, njegove voditelje psovali, ter hvalili tega in onega ministra, to in ono vlado, postave itd.   Zdaj se hoče vlada poskusiti v letniku, ki se ima imenovati „Političke hlasy z Čech" s sledečim programom: „Pod novo zastavo Avstrije, to je pod zastavo u s ta no v n os ti, so hočemo bojevati za svobodno in močno zvestobo in edinost narodov, kakor tudi za pravu mero samoupravo vseh njenih kraljestev in zemlj.   Ne sila, no številna prevaga tega uli onega naroda, ampak  popolnoma, od nobene strano ne zniževana svoboda vseh posameznih kraljestev in zemlji, lastno prepričanje o neobhodno potrebnem združenji, speljanim z lojalnostjo in edinostjo, naj družijo vse člene avstrijanskega cesarstva v močno verigo, ki bo z njih veliko celoto vstvarila."   Gospodje!  saj imamo  že na „Pražkem denniku" dovolj!   Oglas seje včeraj raznesel  po mestu.   Na tem razglasu ni podpisan nihče; izda val se bo list od „političnih spisovateljev." Pravijo, da je oče tega lista neki Krim , nainestuiški svetovalec. Bog vam blagoslovi vase delo.
Poliliriii razgled«
Kako se bode min i sterstvo ravnalo nasproti kranjskim do-"•"•dkoni, ugibljejo zdaj vladni listi.   Ofiicijozen dopisnik v „bohomio" piše,
da ne bode izrednega stanja na Kranjskem, pa da so bodo agitnjoči elementi dobro opazovali, da se bode ostreje postopalo pri dovoljevanji „priljubljenih" taborov, brezobzirno in hitro sodilo pri prestopkih. Tako vlada misli zatreti „gibanje, ki nima korenin v narodovi zavesti (?!) niti v njegovi zgodovini." — V Avstriji imajo varuhi narodov že od nekdaj radi do zadnjega oči zavezane, da ne vidijo, ušesa zamašena, da ne slišijo. Ti očetje bi že imeli vedeti, da izreja, kile palico ima. pa ljubezni in ustrež-ljivosti pravičnim željam ne pozna, ni nikdar pridna in no izreja hvaležnih sinov. ...
Na Hrvaškem so magjaronsko-vladni nabirači vojak.iv za ogrsko-
hrvaško deželno hrambo na sramoti oztali. V Slavoniji so nabrali celih Ki in v Zagrebu cela 2 (reci dva) brambovca, v Jaški, Karlovcu, Sisku in drugod pa ni enega.
Večina ogerskoga zbora jo sklenila samo svoje člane v delegacije voliti. Ta sklep je levičnjnke zelo razsrdil. Njih list „N. t. Lld." pravi, da organizacija, ki dve petini oblaga z davki na blagu in krvi brez zaupnih mož teh dveh petin, obsoja se sama. Znano je, da se v Cislajtaniji davki nakladajo 5 milijonom Čehom brez njih, in - poldrugi milijonom Slovencem brez njih volje in želje.
Iz Črne gore poroča dunajski „Osten", da so turške trdnjave na črnogorski meji, Nikšić in Klobuk, preskrbljevato z orožjem in živežem, ker prebivalstvo okrog ni nič posebno prijateljsko Turkom in se tudi Črnogorcem ne zaupa. -- Pri črtovanji meje med Črnogoro in Turško je boje črnogorski komisar turškemu rekel: „Ako ne dovolite mejo kakor jo mi hočemo spravili bomo Črnogorci še druge Jugoslovane v komisijo in mojo delali pred Carigradom.
Prusko in rusko časopisji si v poslednjem času ni prav nič pri-jazuo. To je znamenje, da vse nenaravne zveze ktere samo dobiček tre-notja veže, ne morejo dolgo obstajati. Nenaravna zveza pa bi bila, vsaj za prihodnji čas, zveza slovanstva z germanstvom, kakor ga reprezentuje Pruska.
Rusko se misli z Kimom zopet pobogati. Grof Valu je v seje iz Peterburga zopet v Rim vrnil in baje vlado pregovoril, da bode dopustila rusko-katoliškim škofom k prihodnjemu cerkvenemu zboru potovati.
V Parizu se je zopet začel buditi duh sovraštva proti zatiranju in zatiralcu narodne svobode. Štiri večere za vrstjo se je kazalo to vrenje v javnih, za Napoleonov položaj ne breznevnrnih hrumih. Na večih javnih prostoriščih se je zbirala brezštevilna množica ljudi , pela revolucionarno pesmi, slavo-kiicala republiki in Napoleonovim sovražnikom (posebno znanemu časnikarju Rochefort-u), preobračala vozove, raztepavala v prodalnicah kavarnah in go-Btilaicab, Policijstvo v zvezi z vojaštvom je s silo razganjalo množico. Več kot 1000 oseb je policija zaprla.
Iz Španjsko se zveda, da jo vojvoda Montpensierski, kteri upa kraljevski stol svoje spodene svakinje Izabele zasesti, obljubil je začasni vladi spoštovati oklicano ustavo. V Granadi »o bile veče demonstracije za republiko.
Kazne stvari.
* (N e m š k u t a rji, o v a d i t o t o -1 e :) lz mesta spadajočega pod generalno zapoveljništvo grnško se nam naznanja:   (mcucimI  John j«»
x generalnem povelji  ostro grajal vedenje častnikov
llii) n<>\vga polku v Y«'l<-«>m ko< jako Ino/J a lit no (takt-lo«) in jim /Jasli v zelo »tel, «la lo te idi'lczili Izleta« <» ktcrrin no vedeli. «la iiodo i/, njega izvirali škamluli!!
—■ Ljubljanskemu mestnemu odboru, ki jo V javni seji izrekal zalivalo za to ravnanje, „Tagblattu" in Dežmanu, ki so je potegoval za to, da so slovenskim kmetom s sabljami odpirajo črepinje, ako drugače noče v nje nonišku-tarija, in da se jim z bajoneti in svinčenimi kroglami odpirajo srca za „nemško kulturo" ('!!), graški „Tagesposti", ki je zaničevanje omikanega sveta tirjala za nas, ki smo od začetka odkrivali vojaštva nevredno vedenje Huy-uove-čete in onim dunajskim časnikarskim „roparjem", ki so klicali sodnji dan na nas, svetujemo, naj odpro tej notici prostor v svoje, „objektivne" predele ; ker pa vemo, da tega ti nesramneži ne store, prosimo, naj vsaj Slovanom prijazni listi razširjajo istino: Vedenje 11 u y nove ga častil i š t v a jo bilo v V e 1 č e m h r o z t a k t n o; U u y n o v i častniki so že naprej vedeli, dapridovVelčemdo škandala. Vgeno-r a 1 n i h z a p o v e 1 j i h se svare časniki naj so ne vedejo kakor II u yn ovci! Ako so morali Huvnovci vedeti za škandal ali niso morali za to tudi vedeti: društvo „Turnvorcin", mestni magistrat ljubljanski, okrajni ljubljanski in litijski in deželna vlada Kranjska. Z resnico na dan. brez obzira na stanove, službe in osebe! Dem freien vvort einc gasse!
* (Petarda v Pragi). Pred policijskim poslopjem v Pragi je počila petarda in napravila precej škodo in hrupa. Policija zdaj sumljive zapira.   Kaj se bodo petarde udomačilo tudi na hladnem severu V !
* (Dvojna mera). Zuano je, da so sc bili iicinškutarji mariborskega okraja lotili tukajšnjih čitalničarjev, ki so se šli na vabilo ondotnih kmetov veselit lepe spomladi v Hoče. Znano jo vse to ne le svetu sploh, ampak tudi mariborskemu „očesu postave", o kterem se govori, da čuje nad vsemi. Znano je to tembolj, ker je tukajšnja „Marbg. Ztg." o stvari dvakrat govorila in so njena poročila z vidnim veseljem ponatiskovali vsi nemški listi. Mi smo res dolgo molčali, da bi se nam ne podtikalo, ka stvari „pro domo sua" zavijamo in sučemo, in ker smo menili, da itak pride čas, ko bo mogočo priobčiti resultate uradnega preiskavanja. Vendar je mirno spala zadnja uradna miš; saj so bili tepeni le Slovenci in tepli so jih Nemci. Še le, ko je velik hrup časnikarski zarad janjških dogodeb razkril, kako hitro so na petah vse državne in drugo sile, nko je nemškuturija v nevarnosti, šele ko je dogodba na Češkem kazala, da je uradnija slepa za nemško suro-
vost proti Slovanu, še le ko je „Slov. Narod" ia tudi „Slov. Gosp." pokazal na neenakost, ktero ima uradnija za nas memo Nemcev, šo le potem se je zbudila uradna vest tukajšnjo^a okrajnega glavarja, da je jel nekaj pozvedovati o hočkih dogodkih, in da je v kavarni naprosil enega tukajšnjih Sloven-cev, naj bi mu oznanil imena onih, ki so Slovence — mirno državljane surovo napadli. Torej kader je Slovenec napaden, moral bi sam braniti svojo kožo, s.nn iskati po posrednih iu neposrednih „strolchich" in ako je vse to do dobrega poizvedel, potem se mu nagne v kavarni uradno uho in vpraša: Kako pa je? Pri črni kavi smo torej vprašani: kako pa je zarad Hoč? Kader pridemo kaj dalje, hočemo dalje poročati, za zdaj pa samo prašamo: kako pa je to, da nimamo kaj poročati o uradnem delovanji o stvari, ki je v nevarnosti, da se že skoraj pozabi V
* (Pomirjajoča naredba kakor nalašč.) Dunajskim in praškim listom se jo iz Ljubljane brzojavijalo 11. junija: „Mestni magistrat je prepovedal za nedeljo namenjeni izlet sokolski, češ da bi bil nevaren proti javni ravnosti." Koliko časa bodo avstrijski državniki trpeli, da se javna varnost kali s takimi neizmerno draži j i v i m i in neopravičenimi prepovedi ?
* (Kranjska kupčijska zbornica) se je zahvalila deželnemu predsedniku kranjskemu za njegovo krepko posredovanje pri ministrih resnici in pravici na korist.
* (Slovstvo. Znani prdesor novomeške gimnazije gosp. Pat. Ladislav je prestavil C. Julija Cezara spomine na gališke vojske v slovenski jezik. — Bukvar Otokar Kler v Ljubljani prodaja nekaj po J. C i in p e r m a n-u zloženih pesem.
* (Tur na rs ko junaštvo.) Znano je, da so že pred 2 ali 3 leti v št. Vidu junaški bežali nemškutarski turnarji, ktere je letos „Presse" imenovala mladinaste dočake (junge bursehen), a lani jih je hvalila, da imajo žilavo pesti. Kako je bilo torej v slavni bitvi pri št. Vidu ? Otroci in pastirji so so na obeh straneh ceste v daljši vrsti poskrili po žitu, s cestnim peskom oboroženi. Ko turnarji pribobnajo, od vseh krajev prileti vanjo pesek, in boben umolkne, v znamenje, da je bitva končana. Junaški turnarji so nogo tako hrabro stezali"; kakor bi imeli celo vojsko psoglavcev za petami. Priča ia pripoveduje so, da jih naglo ni bilo nikjer videti, ko so šentvidsko boso mladino srdito podili —• za seboj.
S posameznimi listi „Slov. Naroda" iz zadnje dobe no moremo nikomur več postreči, ker zarad dražega papirja in koleka ne tiskamo več listov, kaknr vemo, da jih potrebujemo.
Dunajska borza o«l 14. junija.
Enotni dri. dolg v bankovoih 62 II. -- kr &•/, melalikc z obresti v maji in nov. —11 -Enotni drž. dolg v srebru   70 ti. 10 kr. 18U0 drž. posojilo 104 II. 70 kr. Akcije narod, banko 739 II. - ki.
Kreditna akcije 2*J(j 11. 70kr. London   124 II. 40 kr. Srebro   122 ti. 2;'. kr. Cekini   G it. 88 kr.
ltla!>iiji)i<'(' (iiiisc) za cerkve in srenje, j
Ker sc  bom v kratkem preselil v Gradce, dobivajo se
S cerkvene in srenjske knse po prav nizki ceni pri meni.
Tin. ItsHifliith, i
umetova/ni ključar v drevoredni ulici 'j1 (AkcgasspJ his. it, /67 v Mariboru, f
(•SV
j^^j^K? $0 tygt      f^. $$$$
Z BI i! II i I o!
pohištva
je preselil svojo bogato zalogo
lesenega, pletenega, hišnega in kuhinjskega orodja in pa posteljnega blaga
v Graško predmestje v novo Smidererovo hišo.
Ob onem p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da pohištvo po želji ludi i z p o s o j u j e ni. Kupljeno blago za svoje stroške zavijam in kamorkoli na dom pošiljam. Cela pohištva, za najmanjšo sobico kakor za velike salone in cele. hiše se lahko takoj v moji zalogi izbero in odpošljejo.
Priporočam svoje po najnovejših segali okusno izdelano blago p. n. občinstvu in obetani najboljšo postrežbo in kolikor mogoče nizko ceno, ktera se mi — ako bi to kdo želel — tudi v polletnih obrokih izplača.
V Mariboru maja meseca 18G9.
.Tan©:* T jiicJier.
Iziliiiclj in vrednik Anion ThiuhIć.
Lastniki. Dr. Jo/.e Vobiijak in drugI,
Tn-liai Liliuu.l Jjiii/.lr