Današnja številka obsega 6 strani. • Govor posl. Besednjaka. Stev. 13. (lefins tik. mu. -IX m la tata). V Trstu, petek 27. marca 1925« UjCs,. j Izhaja v«ak petek opoldne. Nailov: Trat-Trieate Caiolla Centre 37 eli pa : ria Geppa 17/111. Izdaja : konsorcij Malega lista irca I92&. P ' '*#« zz Leto III* pppe MALI Stane i ena Iterilka 2v stotink. TEONIK ZA NOVICE IN POUK. Iv L. ..I OBL Enu ivto 10 lir iPol Uta 5 lir rt Uta 3 lire* Odg. urednik ivan PiheseJ J Mali koledar. Petek, 27. marca: Janez Damaščan. -Sobota,(28.: Janez Kapistran. - Nedeljas 29.: Tiha nedelja. - Po-ndeljek, 30.: An- gela. - Torek, 31. marca: Modest. Sreda, P aprila: Hugo. - Četrtek, 2.: Fran ^avlansiki. - Petek, 3.: Mar. Dev 7 žalosti. MALE NOVICE. Škandal. V Italiji je vstal velik škandal. Neki knea Vincenzi je vlažil obtožbo radi veleizdajstva proti zelo visokim osebam. Obtožne osebe da so bile v zvezi z avstrijsko špijonsko službo in sodelovale, ko je bila potopljena italijanska Melika oklopnica “Leonardo da Vinci«. Med obtoženimi je neki vojvoda Lončno. Znani admiral Conz pa je obložen krivega pričevanja v isti reči. — To 80 bili avstriacanti, a?? Redek slučaj. V Neaplju si je mlad Jud, po imenu Samuel, pognal krogljo v glavo. Zadel Je slabo. Odnesli so ga v bolnišnico. Ko se mu je zavest vrnila, je takoj pro-S>1 za sv. krst. Vsi so se čudili. Krstili so ga, za botra pa mu je bil oddelili Predstojnik bolnišnice, kot priči sta Prisostvovala dva druga zdravnika. Gonja proti Srbiji. Na Angleškem se je v zadnjem času razpasla časopisna gonja proti Srbiji. Listi so začeli zopet premlevati staro historijo, kdo da je pravzaprav kriv, da je izbruhnila svetovna vojna. Ljuba Jovanovič, ki je bil 1. 1914. šolski minister v Pašičevi vladi, je povojni izdal neko knjigo, v kateri pri-Poznava, da je srbska vlada vedela Pekaj o zaroti, ki so jo' pripravljali Proti Francu Ferdinandu. Sedaj so K>rej vzdignili gonjo, češ da je srbska vlada kriva. Dejstvo ipa je, da J0 srbski poslanik dunajsko vlado sva-r't o pravem času, čeprav ni o zaroti P°vedal nič določnega. Ljubljanski “Slovenec« dostavlja zelo verjetno, da so sedanjo gonjo v angleških listih začeli neki umazani kapitalisti iz čisto sebičnih namenov. Proti tej gonji o° sedanja vlada izdala svoja pojasni-a v posebni knjigi. Svoboda. Naš rojak profesor Ribarič (doma na ^klicah v (Čičariji) je že celo vrsto let služboval v Mariboru. Pri volitvah 8. februarja je bil kandidat na listi stran-*e “Bratskega sporazuma« proti jugoslovanskim edinjašem (samostojnim oomokratom). Ker imajo sedaj edinja- 81 vso moč, so Ribariča kaznovali s tem ji0- so ga nanaglo poslali službovat v reskovuc v Južni Srbiji. Enaka usoda le zadela njegovega tovariša prof. Pejovnika za isti greh. Kaj pravi Marinetti. Marinetti je v Italiji veliki kričač fantovske umetnosti. Njemu na čast so PNredili v Milanu veliko pojedino. U-elegili so se pojedine tudi odlični faustovski politikarji. V zahvalni napit- nici tudi ki je med drugim rekel Marinetti sledeče: «V Italiji so žalibog sile, g1 nasprotujejo našemu vsevladstvu. Pjujnio se proti njim, a ne pozabimo asti tega, da je med temi silami naj-^°lj tajna in najbolj nasprotna Italiji: atikan (papeštvo)«. Svoji k svojim. ja^>r'Por°čamo v Gorici našega urar-M- Šuligoja, izvrstnega urarja. Če-bi podpirali tuje šušmarje, ko i-P!o domačega strokovnjaka? Strahovit vihar v Ameriki Okroglo 3000 mrtvih. Na tisoče ranjenih. Porušena mesta in vasi. Hitrost viharja 400 milj na uro Bilo je 18. t m. okoli 14. popoldne, ko so se nagroiaadili nad državami Illinois, Missouri in Indiana težki črni oblaki. Nastala je skoraj temna noč. Povsod po ravninah, po vaseh in mestih je zavladala pretresjiva grobna tišina. Mahoma se ja začulo grozovito tuljenje in grmenje. V nekaj minutah je odnesel velikanski vrtinec hiše in uničil vasi in mesta, povsod puščajoč za seboj smrt in razvaline. Na milje daleč sega opustošenje. Po tem viharju sa je vlil dež. Deževje je trajalo vso noč. Nastal je tudi silovit mraz. Ponekod so ranjenci napol blazni hodili po ulicah in iskali pomoči, drugi so pod razvalinami težko vzdihovali in zastonj klicali na pomoč. Požarne brambe in sanitejci, kakor tudi zdravniki izjavljajo, da še nikdar niso videli tako groznih prizorov. Cerkve, šole in privatna poslopja, če niso bila porušena, so spremenili v zasilne bolnice. Iz Chicaga, St. Louisa in drugih mest so ponesrečencem hiteli zdravniki v avtomobilih na pomoč. s Rešilna akcija je bila povsod zelo težavna. Mnoga mesta so popolnoma porušena. Mesto Griffen je izravnano z zemljo. Podobno je bojnemu polju. Največ Je trpelo mesto Mor-phyborough z 10.000 prebivalci. Kar ni uničil strahoviti ciklon, to so pokončali zublji velikanskega ognja. Mnogo prebivalcev tega mesta je zblaznelo. Borno oblečeni begajo po ulicah in se skrivajo pred vsakim. Popolnoma uničeno je tudi mesto Parish. Po poročilu iz Berlina je v mestu Ben-tonu ciklon podri šolsko poslopje ter podsul okoli 300 učencev, 75 trupel so že izvlekli izpod razvalin. Ponekod so se odigravali pretresljivi prizori. Rešilna akcija je našla mater z dojenčkom na prsih mrtvo. Rudarji v rudnikih so za časa ciklona zbegani zapuščali rove in hiteli na svoje domove, da bi varovali svoje družine. Materijalno škodo, ki jo je povzročil ciklon samo v treh ameriških državah, cenijo na 30 milijonov dolarjev. Podrobna poročila ugotavljajo, da je vihar zahteval nad 3500 človeških živijenj. Samo v državi Illinois je mrtvih 1400, težko ranjenih pa 2500 ljudi. Ciklon je divjal manj od pet minut, a njegova hitrost je bila 400 milj na uro (petkrat hujši nego tržaška burja). Uničil je celo 11 lokomotiv. Mnogo oseb je dvignilo v zrak in jih neslo po več kilometrov daleč. Neka drevesa je izruvalo in neslo 24 kilometrov naprej. Ves ciklon je naredil 1250 kilometrov poti v široko-sti 75 kilometrov ter povsod širil grozo in opustošenje. Nezgodnine za železničarje. 18. marca so začeli izplačevati nezgodnine (Unfallsrente) nezgodnim upokojencem, vdovam in sirotam. Pred nekim časom so' dali nekaj na račun, sedaj ipu izplačujejo vse. Vsakega upravičenca pokličejo in mu naznanijo, koliko ima dobiti zastan-kov . in koliko mesečnine zanaprej Kakor smo izvedeli, je poslanec Besednjak zopet v Rimu urgiral, da se izplačevanje čim.hitrejše izvrši. Prosvetna društva, pozori Prosvetna zveza, največja zveza slovenskih društev na Primorskem, je izdala poslovnik za društva v knjižici 70 strani. Poslovnik je nekaka učna knjiga za odbornike in društvenike in je nujno potrebna za vsakega zavednega člana naših prosvetnih društev. Udje društev, ki so učlamjena v Prosvetni zvezi v Gorici, dobijo knjigo za tri lire, Corso Verdi 37 v Gorici. Izpiti občinskih tajnikov. Občinski tajniki z Goriškega so delali izpite v Vidmu. Skušnjo so bile težavne, zlasti ker so se vršile v laškem jeziku. Navzlic temu so se naši tajniki prav dobro držali. Pod-minister Grandi je brzojavil poslancu Besednjaku, da je od 34 kandidatov prestalo izpile 27 z uspehom. Vsa previdnost zaman. RozaOriani, gospodinja neke mesnice v Milanu, je iz strahu pred tatovi vedno nosila seboj, z doma v mesnico in iz mesnice na dom vse svoje bogastvo: 200.000 lir. Ko se je neki večer že bližala domu; ustavil se je na cesti poleg nje avtomobil, iz njega je stopil mlad gospod, iztrgal mesarici iz rok njeno torbico, sedel v avtomobil in se naglo odpeljal... Gorje tudi tistim, ki čuvajo svoje zaklade i Beračeve skrivnosti. Nedavno je bil aretiran v Genovi pred cerkvijo' Matere Božje berač Gino Aclino, star 68 let. Policija je dobila več pisem, v katerih so jo opozarjali nanj. Pril zasliševanju je Adino izjavil, da nima stanovanja, temveč da mora prenočevati pod milim nebom. Niso mu verjeli in končno je le povedal, kje stanuje. Policija je izvršila preiskavo ter ugotovila, da je imel aretirani berač na razpolago nekoliko razkošnih stanovanj, katere je dajal v podnajem, medtem ko jih je par držal zase. Dognalo se je dalje, da je ta «berač» imel pri raznih bankah naloženih nad pol miljona lir. Denar, ki ga je nabral kot miloščino, ipia je uporabljal za oderuška posojila, od katerih je zahteval 100% obresti. Pozdrav. Iz mesta Energia v Južni Argentini smo prejeli: «Prosim vas, da bi mi pošiljali «Mali list«, ker sem radoveden, kako se godi sedaj tam v naši novi državi. Pošljem vam naročnino in za pozdrav 35 lir. Pozdrav vsem dragim Slovencem in Slovenkam v primorski deželi. Matej Pečar, Energia F C Sud Argentina. Sto utopljenih. Vsled hudih viharjev se je potopil japonski parnik «Uvai Namaro«. Na mesto nesreče se je pripeljalo 5 rušilcev, da bi pomagali, a bilo je prepozno. Rešili so le enega častnika in 15 potnikov, kakih sto oseb pa je utonilo. Pazite ! O novi poštni tarifi smo že poročali v predzadnji številki. Za navadno pismo jo potrebna znamka 60 stot., za navadno dopisnico pa 40 stot. Tega ne pozabiti, kdor kam piše. MIHEC are JAlCiC MIHEC JAKEC Za pravico se borimo v šoli in sodniji. ■ Dokler je ne pridobimo, se ne pomirimo. BELEŽKE. Svoboda v Rusiji, Kakor poročajo iz Rusije, bo izšel kmalu nov boljše-viški zakonik (knjiga postav). Med novimi zakoni bo posebno znamenit tisti, ki prepoveduje staršem, vzgajati otroke v kakršnikoli veri. Pred 18. letom ne smejo otroka v nobeno vero zapisati, torej tudi krstiti ne. S tem upajo boljševiki izkoreniniti krščansko vero. Šlo seveda ne bo, a namen so pokazali. Obhodniki. Tržaški edinjaši pošiljajo po deželi okrog plačane zabavljače. Taki pridejo po vaseh, se vsedejo v gostilni za mizo in začno zabavljati čez Besednjaka, Ščeka, Mali list, Goriško Stražo, farje, klerikalce in tako naprej. Lažejo in obrekujejo, da se kar iskre krešejo, pa si mislijo: «Nekaj bo že obviselo.« Opozarjamo kmečko ljudstvo na te obhodnike in kadar pridejo v vašo gostilno ter začno svoje umazane čeljusti odpirati, vprašajte jih, koliko imajo za «žornado.» Narodnjakarstvo. Ljubljanski demo-kratje, s katerimi so naši edinjaši najožji prijatelji, so zavrgli pravice slovenskega jezika. Njihovo glasilo «Jutro» je o slovenskem jeziku napisalo te-le besede : «Jezik ni absolutna vrednota: Nad jezikom so duhovni in kulturni interesi, so narodnostna stremljenja, so gospodarske težnje in končno nadvladujejo državni ideali». — Torej »državni ideali« imajo pravico požreti narodne jezike. To je isti nauk, ki ga trobijo Gentile, Mussolini, Casati in drugi. Ž njimi se “Edinost« prepira, z njihovimi ljubljanskimi učenci pa bratovščino pije. “Edinost« je bila zmerom tako nedosledna. Vendar hoče biti edino pravo narodno glasilo. Jadna nam majka! Bodi jasno. «Pučki Prijatelj« je posvetil v edinjaško gnezdo in jih zlasti zafrknil, ker so «izdali poseben pastirski list.« ((Edinost« skuša odgovarjati na zelo utemeljene očitke “Pučke-ga Prijatelja« s člankom «Bodi jasno tudi na to stran!« Članek je vse prej, samo jasen ne. Že 50 let tava “Edinost« v temi glede najvišjih kulturnih načel in v ti temi vodi tudi svoje preveč zaupljive bralce. Ob raznih prilikah pa slovesno poudari: Glejte luč ! Tako jih z besedo prepričuje, da hodijo v luči, v dejanju pa jih vodi po svojih posebnih potih. Ne, jasno ne bo nikoli pri “Edinosti«; ne bojte se, da se bo razločno in nedvoumno izrekla o najvišjih kulturnih vprašanjih. Ob rojstvu so ji rekli: ti boš lovila slepe miši — in lovila jih bo do zadnjega diha. Kako je s pa Zopet štrajki. Fašistovska stranka in vlada se je posebno rada pohvalila s tem, da je naredila konec delavskim stavkam ali Štrajkom. Toda pokazalo se je, da Vendar ni mogoče s čarovno palico tista viti delavskega gibanja. Gospodarsko življenje gre svojo pot naprej mimo fašizma in tudi preko njega. Snoparji so vedeli,'da ne more njiho-hova stranka obstati trajno, ako ne pridobi ljudskih množic. Zato so bili prisiljeni ustanavljati delavska združenja ali sindikate ter so obetali pridruženim delavcem velike ugodnosti. Njihov namen je bil dvojen: dobiti de- lavce na svojo stran, obenem držati jih na uzdi. Uspehi snoparske organizacije med delavci niso bili nič kaj sijajni. Še tisti delavci, ki so se k-njim zapisali, niso bdi pri stvari s srcem, ampak zato, ker so se nadejali začasne koristi. Da bi snoparski sindikati dobili več ugleda, so priredili parkrat male navidezne stavke ter se hitro zopet pogodili z gospodarji. Kovinarski štrajk. Draginja, ki je po novem letu tako zelo narastla, je prisilila delavce, da so začeli resno zahtevati izboljšanje plač. Snoparski sindikati so stopili na čelu temu gibanju. Ker se tovarnarji niso takoj udali, ukazali so snoparji štrajk. Začelo se je v Brešiji, nadaljevalo v Milanu in Turinu. Tudi v Trstu so nastopili. Večina kovinarskih delavcev je seveda vpisana v socialistično zvezo «Fiom» (Federazione Italiana Operai Metallurgici-Italijanska Zveza Kovi- narjev). Fiom je tudi s svoje strani pritegnila stavki in razdeljevala med delavce svoje proglase. Po pravici pa je zahtevala, da se morajo tovarnarji pogajati tudi z njo, ne samo s fašisti, tembolj, ker ima ona večino. V Milanu so fašisti že po par dneh zopet nehali stavkati in za nek majhen priboljšek ukazali delavcem, naj gredo na delo. «Fiom» je v tem trenotku pokazala svojo moč. Od svoje strani je odredila, da se štrajk nadaljuje, dokler ne privolijo gospodarji boljši!) pogojev. Snoparski delavci so res šli na delo, toda vsa masa drugih je ostala doma. S tem je «Fiom» pokazala, da so snoparski sindikati samo napihnjen meh in nimajo kaj prida zvestih članov. Šele ko je «Fiom» ukazala, se je delo v Milanu začelo zares. V Turinu se je stavka nadaljevala, v Trstu pa šele komaj začela. Needinost med tovarnarji. V Turinu so velike delavnice družbe «Fiat», katera poleg drugega izdeluje tudi znane avtomobile. Tovarna je bila vpisana v zvezo delodajalcev. Ob priliki tega štrajka pa se je izbrisala iz te zveze in se začela z delavci pogajati sama zase. Tako se je izkazalo, da snoparski lim ne drži niti pri kapitalistih. Konec stavke v Trstu. «Fiom» je slednjič tudi v Trst poslala ukaz, naj se začne delati. V torek 24. marca so šli zopet vsi na delo. S tem ukazom sicer niso bili prav zadovoljni, toda v danih razmerah se stavka ni mogla uspešno nadaljevati. Delavci so ostali zvesti svoji dosedanji organizaciji. Slaven mož naše korenine Umetniški odbor Pevske zveze v Sloveniji je razpisal tri nagrade za skla datelja, ki bo zložil najlepšo pesem. Javili so se mnogi slovenski skladatelji iz Slovenije in iz Primorske in vsa javnost je pričakovala, kdo bo zmagal. In dan je prišel; umetniški odbor je odprl zaprte zavitke, v katerih so bile skladbe. Po strogi oceni se je zbor enoglasno izrekel, da gre prvo priznanje ter prva nagrada Vinku Vodopivcu, druga nagrada Hugolinu Sattnerju, tretja Vogriču. Vodopivec je zložil «Noč ob Adriji« za 5 glasni zbor. Primorci si štejemo v čast, da je zmagal naš rojak iz Kronberga pri Gorici, Vinko Vodopivec. Ni ga Primorca, ki bi ne poznal ali vsaj čul kake Vodopivčeve skladbe, vendar pa mislimo, da bo našo javnost zanimalo poznati našega skladatelja. Mlada leta. Vinko Vodopivec se je rodil 1. 1878. kot sin učitelja v Ročinju pri Gorici. Kasneje se je družina preselila v Pod-goro. Zanimivo, kako je Vodopivec postal mojster. Njegov oče je imel doma harmonij in je 8 letnemu Vinku strogo prepovedal, dotikati se harmonija, češ da bi ga ne pokvaril. Kadarkoli se je oče vadil ter sam ali pri pevskih vajah taktiral, je mali Vinko poslušal ter o- četa gledal. Tako je Vinko spoznal navadno skalo. Skrivaj pa je tupatam — ko očeta ni bilo doma — tipkal po harmoniju. Nekega dne se je oče po kosilu odpravil v Gorico, odkoder se je imel vrniti šele proti večeru. .Cim je oče odšel, je Vinko sedel k harmoniju ter gladko sviral pesmi. Oče, ki je bil nekaj pozabil, se je vrnil domov. Ko začuje lepo pesmico, se začudi, odpre vrata pevske sobe in zagleda — malega Vinkota. «Kje si se naučil, Vinko? In Vinko s strahom: «Tata, na kašči». Oče ga ni razumel. Vinko ga je peljal na kaščo ter mu pokazal svoj «harmonij»: Vinko si je bil na deski s svinčnikom narisal klavijaturo, kakoršno je videl na očetovem harmoniju. «Tata, tukaj sem tolkel vsak dan in sem se naučil«. Še isti dan mu je oče kupil učno knjigo. Skladatelj. Ta prizor iz Vodopivčeve mladosti očituje veliko muzikalično darovitost. Vinko je pohajal goriško gimnazijo, bogoslovnico, nakar je vršil duhovsko službo v Kamnjah, Črničah ter Kron-bergu. Z 12 letom je bil Vinko organist. Kaj je Vinko Vodopivec za naše ljudstvo, je vsakomur znano. Ni je skoro društvene prireditve, kjer bi ne zapeli tudi kako Vodopivčevo pesem. Njegove pesmi. Vodopivčeve najbolj znane pesmi so: Ves dan je pri oknu — spevoigra Kovačev študent — Jaz bi rad rudečili rož — Pojdimo spat — Na poljani — Naročilo — Ujetega ptiča tožba •— Da veš — Zdravica. Vodopivec je zložil tudi staroslovensko (glagolsko) mašo. Ali veste, koliko skladb je šlo iz Vodopivčeve roke? Nad 200, reci dvesto i Vodopivec je objavil svoje posvetne in cerkvene skladbe v «Cerkvenem glasbeniku«, v ((Novih akordih«, v «Našem Čolniču« ter v «Pevcu», poleg tega je veliko pesmi samostojno izdal v Gorici. «Naš Vinko«. Oglejmo si Vodopivca še od druge strani. On je vikar v Kronbergu pri Gorici. Vojska je opustošila vse lepo nadarbinsko posestvo in vlada še ni dala potrebnih sredstev, da bi se moglo posestvo vzpostaviti. Tu živi Vodopivec jako jako skromno s svojo mamico, u-učiteljevo vdovo, ki je revica ohromela in sedi že 6 let na naslonjaču ter prebira slovenske knjig-e, do katerih pride. Vodopivec je mehak, globoko čuteč človek, vendar je pri vsem svojem trpljenju potrpežljiv kot pravi «božji volek.« Osebno je zelo vljuden, milosrčen gospod, v družbi vesel in dovtipen, v duhovniji ga vse spoštuje in ljubi. Noben faran, ne mlad ne star, ne moški ne ženska, ne govori o njem drugače kot o «gospodu Vinkotu«. Kam greš?« «H gospodu Vinkotu«. «Naš Vinko je tako rekel.« Tako govorijo duhovlj.ani, ki so ponosni, da imajo v sredi (ako slavnega moža. Značilno je tudi, da ima gospod Vinko tri brate, ki so vsi trije učitelji in organisti: eden v Gabrju, drugi v Grgarju, tretji v Begunjah. In kje sklada naš Vinko? Tam po poti sredi kronberških livad boš pogosto srečal Vinkota, kako gre po opravila, spotoma pa drži v rokah papir in svinčnik. Ob takih prilikah je Vinko podaril svoje najlepše pesmi slovenskemu narodu. Kar je nagemu ljudstvu Simon Gregorčič kot pesnik, to mu je Vinko Vodopivec kot skladatelj. Naj ga Bog o-hrani še mnogo let v korist in slavo našega naroda na Primorskem l je z Naši čitatelji se zanimajo in žele izvedeti, kaj je sedaj s polomljeno banko v Trstu. Stvar se silno vleče in konca še ne bo. Koliko je banka vredna ? Ko je bilo proglašeno, da je banke konec, upali so nekteri, da se bo dobilo nazaj vsaj 40% vrednosti. Toda stanje zavoda je bilo veliko slabše. Sedaj so dali v javnost, da bi so iz premoženja banke dobilo komaj 10%, vložniki bi izgubili torej 00%, takore-koč vse. Drugi so sodili, da bi se morda člobilo 20%, več pa gotovo ne. Nadomestilo. Upravni svetovalci, ki so vodili poslovanje Jadranske banke, so več ali manj odgovorni za njene zgube. Zato jih zadeva dolžnost .vračati storjeno škodo. Morali bi vsaj nekaj iz svojega dodati k bančnemu premoženju, da bi vložniki manj trpeli. Zavlačevanje. Bankirji so se izkazali tudi sedaj prekanjeni za svojo korist. Porivajo se že dolgo z zastopniki oškodovancev sem in tja, obetajo to in ono, se spet umikajo, pa spet obetajo in spet odskakujejo, samo da gre čas naprej. Neki odvetnik, ki zastopa oškodovane stranke, je rekel, da se mu zdi vse tako, da upravni svetniki nalašč zavlačujejo. Nam se pa zdi, da imajo bankirji tudi zaslombo pri mogočnikih. Nova ponudba. Upravni svetnik Feiner (izg. Fajner) in njegov zet Poggi (Podži) sta poslala kuratorju falirane banke novo ponudbo. Banca Commerciale Triestina (Tržaška trgovinska banka) bi za njih prevzela izplačilo. Zavezujeta se to ponudbo izvršiti, ako jih potem odvežejo vsake nadaljne dolžnosti. Zahtevata tudi, da vlada odpusti banki terjatev, ki znaša 2,879.000 lir. To je bila globa, katero je vlada banki naložila zaradi sleparij pri prenašanju avstrijskih kron. In ponudba sama ? Feiner in Poggi ponujata popolno plačilo 100% za sledeče: 1. Davke in takse. 2. Stroške kuratorja in druge stroške falimenta. 3. Zaostale plače uradnikov. 4. Vrednostne papirje, ki so bili banki izročeni v shrambo, pa jih je pofulila. 5. Druge terjatve, katerim bi sodnija priznala prednost. Kaj pa vloge ? Za denar, vložen na hranilne knjižice, na tekoči račun, ali banki posojen proti zadolžnici, obeta Feiner 25% za glavnico in obresti do 11. januarja 1925. Ako se ponudba sprejme in za stalno podpiše, se bo izplačilo izvršil0 90 dni ipo podpisu. Ali nič več ? Feiner in Poggi obljubnjeta 25%-Če pa pristopijo še drugi upravni svetniki s svojimi prispevki, bi se svo-(a zvišala in sicer za 4% pri vsakem miljonu prispevka. Ce bi na pr. drugi dodali skupmo 5 miljonov, zneslo bi to novih 20%, s prvimi 25% bi bilo skupno 45%. Pa takega prispevka ne bo. Vleklo se bo. Ako bodo zastopniki upnikov in vložnikov zadovoljni s Feinerjevo po-nudbo, morala bo še vlada izdati nov odlok, s katerim bo odpustila banki onih 2,879.000 lir. Ako se bo vlada otresala, pade vsa ponudba v vodo in zgodba nesrečne Jadranske banke se bo vlekla kakor tista pesem: tra - lala, tra - lala, ki nobenega pravega konca ne najde. Tornado. Z ozirom na veliko vremensko nezgodo v Ameriki je potrebno podati nekatera pojasnila o vremenskih prilikah Severne Amerike. Nesrečo j® povzročil ciklon ali kakor ga prebivalstvo srednjih držav Unije imenuje «tornado». Kakor so japonski potresi Japoncem strah in groza, tako je z* ameriške države nosilec smrti in pustošenja siloviti tornado. To je vrtinec, ki nastane v zraku in se v obliki lijaka spušča proti zemlji. Največkrat ima premer 300 m, toda razvija silovito moč, ki povsod vse uniči in spremeni v pralr in pepel. Tornado, ko se spusti v obliki lijaka ali bolje slonovega tilca proti zemlji, razvija tako moč, da vsesava v sebe razne predmete in jih nosi več sto metrov daleč P° zraku. Severna Amerika je že večkrat doživela po teh vrtincih silovite katastrofe. Najhujši tornado je divjal leta 1899. aprila meseca v državi Missouri-Kronika pripoveduje, da je takrat viharni vrtinec nosil s seboj strehe iu cela poslopja in to do 400 m visoko. Opazili so tudi, da je vrtinec dvignil v zrak ljudi in jih do 10 m visoko nosil seboj. Dogodil se je tudi čudež' da je tak vrtinec pobral na cesti tri osebe in jih dvignil 400 m visoko v zrak, na kar so osebe brez vsak® poškodbe in žive zopet priletele n® zemljo. Živali nosi vrtinec daleč oC* prvotnega mesta. Tako je nekega konja nesel vrtinec 3 km daleč. Naravno, da napravi siloviti vrtinec v gov.dovib ogromno škodo, ker izruje iz tal drevesa s koreninarhi. Tornado navadno jemlje smer od jugozapada' proti ju' govzhodu in se pomika naprej s hitrostjo 20 do 100 km na uro. Medte111 pa se vrti okoli lastne osi z grozno naglico. Navadno pokonča vso na širino in dolžino. Vrtinci se navadno pojavljajo v marcu, aprilu in maju-Strašen vrtinec je bil v Ameriki tudi leta 1884. Takrat jo vrtinec v nek&J urah ubil 800 oseb, 250 težko ranil i'1 10.000 konj pokončal. t P. Placld. V Ljubljani je umrl v visoki starosti frančiškanski ipater Placid Fabian*-Bil je zelo znan in priljubljen spovednik. Ilojen je bil v Novem mestu v premožni trgovski rodbini. N. v. m- P- «M AL I LIST.) Govor poslanca Engelberta Besednjaka v rimski zbornici Za naše pravice na sodnijah V soboto je imel nas poslanec Besednjak v rimski zbornici govor o razmerah na naših sodnijah. Dasi jo bil 8'ovor sijajen, vendar je predolg-, da bi 8'ft mi celega objavili. Omejili smo se na najvažnejša izvajanja. Govor ho poslušali vsi poslanci ter ministri pozorno ter vmes ugovarjali, tako da se J® od časa do časa razvijala burna debata. Pod minister Ranelli je včasi naivnost, tulil. Poslanec Besednjak je ffovoril : Gospod/e poslanci I Po združenju novih pokrajin s kraljevino Italijo je danes prvikrat, da se zastopnik slovanske manjšine oglasi k besedi pri proračunu ministrstva 'Pravde in bogočastja. Nimam namena govoriti o cerkveni Politiki vlade in tudi ne bom razpravljal o vprašanju cerkvenih posestev v novih pokrajinah, ker rešuje to vprašanje posebna komisija in tovariš Mat-tei-Gentili, njen predsednik, je v nekem razgovoru izjavil, da se bo ohranilo vse, kar je dobrega in poštenega v Prejšnji zakonodaji novih pokrajin. Tudi nočem naslikati pred zbornico težkega položaja, v katerem živi slovansko ljudstvo v Istri, ki je globoko žaljeno in vznemirjeno v svojem verskem čutu, ker nad 80.000 prebivalcev ne more izpolniti verskih dolžnosti zastran j omanjkanja duhovnikov, ki bi razumeli njihov jezik. Medklici. Posl. Morani.: Ni res! Besednjak: Kar sem povedni je popolna resnica ! — Morani: Govori o Istri, ki je ne ■■pozna. Besednjak: Seveda, k vam boni prišel v šolo, (Posl. Besednjak je tako zafrknil goriškega Maranija, ker je o njem znano, da tiči vedno v Gorici in da Preko Trsta ni prišel). Ne bom danes slikal trpke resnice, da na Iisoee in tisoče slovanskih mož, žena in otrok v [stri ne more hoditi k maši in da umirajo mnogi brez verskih tolažil. (Medklic: To je smešno/ Besednjak : Zame pa lo nikakor ni smešno). O vsem tem bom govoril °b drugi priliki. Danes se omejim le na to, da ori-in izrečem sodbo nad nekaterimi ukrepi bivšega ministra Ovilja, ki se nanašajo na nove pokrajine. Besednjak pere ministra Ovilja. Predvsem hočem govoriti o popolnem iztrebljenju slovanskega jezika iz sodnih dvoran, o brezobzirni prepovedi rabe jezika našega ljudstva na s°diščib v našem ozemlju. Ti ukrepi 8e vam bodo zdeli morda potrebni, da se izenači sodno postopanje po celi državi in da se pospeši zlitje ljudstev novih pokrajin z ljudstvom v starih laških deželah. Jaz bom branil pa baš nasprotno mnenje in bom dokazal, kako ogromno škodo je povzročila sodna politika, ministra Ovilja na gospodarskem, moralnem in političnem polju. Tujci na lastni zemlji. Naši kmetje, delavci, trgovci, obrtniki ne morejo več slediti sodnim razpravam, ker njih jezik ni več. priznan kot razpravni jezik. Minister Oviljo je slovensko primorsko ljudstvo postavil v isto vrsto s tujci, ki se morajo na sodnijah posluževati tolmačev. Slovanski kmetje ne morejo več govoriti naravnost s sodniki in pojasnjevati ter utemeljevati svojega stališča in braniti svoje pravice. Sodnik ne more več govoriti naravnost s strankami in nima več z njimi neposrednega stika, ker ne razume, kaj govorijo, kaj hočejo, kaj vprašajo in kaj odgovarjajo. (Maram: Saj ni res! Besednjak: Zdi se, da imate vi monopol na resnico. Smeh v zbornici). Sodne razprave - komedije. Vabim vas, da pridete k. sod. razpravam, kakor se vrše dan za dnem na sodnijah na slovanskem ozemlju. Pred sodnika pridejo stranke z odvetniki, navzoče so priče, zapisnikar in tolmač. Sodnik izprašuje stranke, a ker ga ne razumejo, stopi vmes tolmač in prevaja vprašanja. Stranka odgovarja, pa ti zopet sodnik ne razume in mora klicati tolmača, da mu pove po italijansko. Vmes seže tudi odvetnik v italijanščini, zdaj pa stranka posluša osuplo in začudeno razgovor med sodnikom in odvetnikom in ne more niti zasledovati niti nadzirati razpravljanja o lastnih življenjskih interesih, niti dati pojasnil, niti natanko popisati dejanskega stanu. Dostikrat. — lahko rečemo, da vedno — začenjajo odvetniki oporekati natančnosti tolmačevega prevoda; odvetniki izjavljajo, da bodisi stranka, bodisi priče niso izpovedale tega. kar je tolmač prevedel, temveč nekaj popolnoma drugega. Tedaj se pa razvije prerekanje o točnosti izjav in to traja večkrat na dolgo, ne da bi sodnik, ki jezika ne razume, mogel poseči vmes in zaključiti spor s končno in neoporečno izjavo. Sodnik prisostvuje, kakor tujec, ker ne ve, kdo ima prav in kdo ne, in namesto odločujoč činitelj postane 'sodnik oseba postranske važnosti. Špasni Banelli. Mnogi sodniki, ki žele razpravo hitro končati, ali pa ker manjkajo tol-mači, naprosijo slovenskega zapisnikarja, da vprašuje stranke, in tako postane namesto sodnika zapisnikar voditelj razprave. (Pod mi n. za promet Carusi: Se pravi ,/protocollisla’’. Besednjak, J;i je to besedo v naglici napak izgovoril odgovori: Hvala / Podrn. Banelli: Da, pro-to-colii-sta. Besednjak: Gospod Banelli, vi bi bili srečni, če bi govorili slovenščino, kakor jaz italijanščino. Banelli: Seveda. Ali ne razumete, da dela nalašč, saj govori italijansko bolje od nas). V mnogih slučajih pa odvetniki, ki znajo slov. jezik izprašujejo stranke, in tako avtomatično nadomeščajo sodnika. Školta pr taljen! Najhujše pa se dogaja, če ena izmed slovanskih strank razume nekoliko italijanščino in se sili govoriti ta jezik. Stranka ne more svojih misli z zadostno natančnostjo izraziti v italijanskem jeziku in tako nastanejo strahote in grozote; izjavlja, česar ne misli in česar ni imela namena izjaviti. (Podmi-nister Banelli: Seveda., ker je sodnik bedak,, ki ničesar ne razume. Poslanec Besednjak: Meni. se pa zdi, da vi ničesar ne razumete!). Kako si vlada vničuje ugled. Tako se-zgodi, da stranka izpove nemogoče in zmedene stvari, ki jih nihče, ne sodnik ne zapisnikar ne razumejo, vsled česar se sodna razprava zamota in zaplete še bolj kot je bila prej. Tedaj zaprosi sodnik stranke, da začnejo znova v slovanskem jeziku in nato nastopijo zopet tolmači, in sodnik, ki je zaman poskušal voditi razpravo, se umakne v ozadje. Gospodje poslanci, kako se more na tak način voditi pravosodje na obmejnem ozemlju? Kakšen ugled in kakšno veljavo naj ima sodnik, ki je ljudstvu popolnoma tuj, ker z njim ne more niti govoriti. Vlada je mislila, da bo s svojimi u-krepi podpirala prodiranje italijan-stva v naše kraje in utrjevala ugled državnih oblastev pred slovansko narodno manjšino. V resnici pa so njene odredbe (popolnoma ubile v očeh našega ljudstva ugled sodišč in italijanskega uradništva. Gospodarska škoda. Razim moralne škode je prizadjal minister Oviglio s svojo sodno politiko državi in našemu ljudstvu tudi ogromno gospodarsko škodo. Mesto da bi sodne razprave, o ka- terih sem vam preje govoril, nehal* ob kaki gotovi uri in s kakim koncem, se vlečejo po pol ali cel dan in povzročajo strankam naravnost nezaslišano visoke stroške. Vem za slučaje, ko so morale stranke slovanske narodnosti plačati odvetnikom tri- do štirikrat tolikšno svoto kot pred Oviglie-vo reformo za enak slučaj. (Glas iz opozicije: Bomo prišli k vam za odvetnike). Prip. uredništva: Saj so se že vrinili, kakor uši. Kitajščina za naše kmete. Vživite se, častiti tovariši, v položaj slovanskega ljudstva : oblastvo pošlje našim kmetom poziv, naj se zglasijo, otvori sodno postopanje, jih pozove naj predložijo listine itd., toda stranke ne razumejo, kaj berejo m s« morajo zatekati k odvetnikom ter trošiti denar, tudi kadar bi to ne bilo potrebno. (Banelli zopet vpije in maha, a ga ni mogoče razumeti). Lahko vam bi našteval slučaje, ko so slovenski kmetje prišli po 30 km daleč v mesto, da jim odvetnik raztolmači, kaj je pravzaprav v pozivu, ki ga ne razumejo, pisano. (Medklici. Ropot). Besednjak nadaljuje: Ne razvijam vam tukaj kakih domnev, ugotavljam le resnična dejstva. Na odloku vi-' dijo sicer sodnijski pečat, razberejo z njega tudi dan, uro in mesec, a ničesar več. Posledica tega je, da prihajajo v mesto k svojemu odvetniku ravno v istem trenutku, ko bi morali biti glasom poziva doma radi morebitnega sodnega ogleda. Pomislite, častiti tovariši, kakšno izgubo časa in denarja mora utrpeti slovansko ljudstvo- vsled Oviglievega ukrepa. Smelo trdim, da je minister Oviglio naložil ali bo naložil našemu ljudstvu nepotrebno plačevanje miljonov, ki ss mu ne bodo nikdar vrnili. (Poslanci vpijejo: To je pretirano!) Besednjak •dalje: To ni nikakor pretirano, dovolj je, če pomislimo, da je podvržen go-spodstvu prava ves človekov obstanek. Pravo ima tolikšno območje, da posega skoro v vse življenjsko udejstvovanje in obvladuje sleherne človeške odnose; pravo urejuje vse od-nošaje v trgovskem, poljedelskem in javnem življenju. Od zibeli do groba spremlja pravo človeka. Si morete ti predstavljati, častiti tovariši, kakšne ogromne stroške in škodo povzroča Oviglieva reforma slovanskemu ljudstvu ? Oviglio je naložil našemu ljudstvu poseben davek in ga s tem postavil na nižjo stopnjo kot so vsi ostali državljani. PODLISTEK Dekle z JVIočeVja "Ali sploh ni,«i mislil na lo, da bi Poznal?« «Ne, včeraj sem mislil samo na to, ako lii skril, skušal sem plesati in bili '®se|, d., ile bi nihče česa opazil.« "Mislil si torej stopili pred oltar, ne ''a bi priznal. To je velika odgovornost., ^li ne uvidiš, v kako veliko nesrečo bi Potegnil s seboj Mililm- in njeno drn-4lio, ee bi te nagli?« "Mislil sem, da jih najbolje zavaljeni, jini ničesar ne povem«. ^ teku so nadaljevali pot. Očetu se *edaj zelo mudilo, da bi čimprej 'n'šel na cilj. Ves čas je govoril s s'nom. "Rad bi vedel, kako je to, da si po-*,f*l drugega mnenja«, je rekel oče. "kar j# pri^n u«|g* ]n iei vesčila srečo. Tedaj se je v meni zlomilo nekaj trdega. Ganjen sem bil. Tudi zjutraj .sem bil ganjen radi matere in Vas. Hotel sem govorili in povedati, da Vase ljubezni ne zaslužim. Toda še je bilo v meni. nekaj trdega, ki se je upiralo. Ko pa jo prišla Helga, se je zgodilo. Mislil sem, da mora hiti pravzaprav huda name, ker sem vendar jaz kriv, 'da je morata, proč.« «Mislim torej, da se sedaj strinjaš z menoj, da takoj vse povem, pri županu«, je rekel oče. ! «T)a», je odgovoril Gudmund s trdim 'glasom. «Ti ljudje zelo gledajo na čast«, je rekel oče..«Vodi, Gudmund: Ko sem se zjutraj odpeljal ■/. doma, takoj sem si rekel, da moram povedati županu, kako je s leboj, če se ne odločiš sam to storiti. Kako bi mogel molče gledati, da se Hildur poroči s človekom, ki mu vsak tren111 ek grozi <*M«žl»a, radi ub«j»». Udaril je z bičem in v divjem diru sta se peljala naprej. «Zelo ti bo težko«, je rekel oče. ((Moramo tako narediti, da. bo kmalu preslano. Mislim, da se bo županu in njegovi družini čisto pravilno zdelo, da si vse priznal in bodo prijazni napram tebi«. Oee je še dalje govorit in mu dajal pogum. «Slišal sem nekoč slično zgodbo«, je rekel. «2enin je ustrelit na lovu svojega tovariša. Ni ga ustrelil nalašč in niso odkrili, da je on tisti, ki mu je zadal smrtni strel Par dni nato bi se imel (poročiti. Ko je prišel v hišo svoje nevesto, je šel k njej in ji rekel : «S po- roko ne bo nič. Nočem te potegniti s seboj v revščino, ki me čaka«. Ona pa, že ozaljšana s pajčolanom im z vencem, ga je prijela za roko ter ga peljala v dvorano, kjer so bili svatje že zbrani in j« bilo vse pripravljeno za poroko, In glasno je sama povedala, kar ji je ženin pravkar odkril, «To sem povedala, da vsi lahko vedo, da ti nisi napram meni prikril«, je rekla nato in se obrnila k ženinu. «In sedaj se hočem takoj porcv čili s teboj, zakaj ti ostane« isti, četudi si zašel v nesrečo in jo hočem nositi skupno s teboj«. Ko je končal s pripovedanjem, so dospeli baš do dolge poti, ki pelje na Alvakro. Gudmund je rekel z bolestnim nasmehom očetu: «Nam se ne bo tako godiilo«. »Kdo ve?» je odgovoril oče in zapeljal na pot. Pogledat je sina in je bil ves začuden, tako čudovito lep je bil. V nevestini hiši je bila zbrana že velika množica svatov, ki naj bi se peljali k poroki. Bito je mnogo županovih sorodnikov od daleč in blizu. V svojih naj lepših oblekati so stali v veži, pripravljeni, da se odpeljejo v cerkev. Vo- Banelli tuli iu rjove. Podminister Banelli tedaj vpije: V/le-izdajniški procesi proti Italijanom sv se obravnavali na Dunaju vedno le v nemščini. Tam je šlo za kožo in vendar so se morali Italijani zatekati k tolmačem). Besednjak ga potolče. Ni res, šjor Banelli. V Avstriji (protest in hrup v zbornici) so se vršile vse sodne razprave v maternem jeziku strank. Italijani in Slovenci so smeli braniti svoje pravice v lastnem jeziku, celo pred naj višjim dvorom na Dunaju. Gospodu Banelli ju in vsej zbornici naj navedem neki zelo zanimiv slučaj. Senator Conci, ki je nekoč imel pravdo pred višjo sodnijo v Inomostu, je prišel v spor z nekim odvetnikom, ki je hotel v drugi instanci govoriti v nemškem jeziku. Ker je pa v Avstriji veljala postava, da se mora razprava v drugi instanci vršiti v istem jeziku, kot v prvi, se je sodni dvor umaknil in izrekel razsodbo, da se mora razprava .vrftti v italijanščini. Naskok na državno kaso. Oviglievi ukrepi ne pomenijo samo naskoka, — četudi je ta neprostovoljen —. na žepe državljanov slovenske narodnosti, ampak tudi močan udarec proti erarju. Ako rabijo sodniki naših dežel danes za razpravo tri ali štirikrat toliko časa, kot ipred Oviglievimi u-krepi, boste vendar le priznali, da vršijo tri do štirikrat manj dela, kakor bi ga morali. Ako bi hotela država o-hraniti na pravi višini sodno upravo, bi morala potrojiti število sodnikov in občutno pomnožti svoje izdatke. Ovi-gliev ukrep znači torej silno obreme-njenje državnega erarja in davkoplačevalci vse kraljevine bodo morali plačevati stroške za te neprimerne ukrepe. Slovanske sodnike je izgnal! Pri tem je minister Oviglio še nekaj ukrenil v svoji neprevidnosti: namesto, da bi skušal omiliti strahovite posledice svoje politike, je odpustil v novih pokrajinah vse sodnike slovenske narodnosti in mnoge italijanske sodnike, ki so poznali jezik našega ljudstva, ter jih nadomestil s sodniki starih provinc, ki ne poznajo slovanskih jezikov. Lunelli jih uči. Poslanec Lunelli, ki je fašist, bojevnik in vojni prostovoljec, torej neoporečnega italijanskega mišljenja, je pred nekaj dnevi predložil zbornici interpelacijo, v kateri je zahteval „potrebno in korenito revizijo državnih uradnikov v Tirolah, kamor jx>šiljajo uradnike, ki večinoma ne poznajo nemškega jezika, ki niso v stanu izpolnjevati svojih uradnih dolžnosti. Ista interpelacija bi se lahko stavila z ozirom na slovansko ljudstvo v novih pokrajinah. Kar velja za redno sodno upravo, velja še v večji meri za sodstvo, kjer se razpravljajo najbolj kočljivi in važni in- zovii in kočije so stale na dvorišču in slišalo se je iz hleva, kako so se konji nemirno premikali. Vaški muzikant je sedel tam na stopnicah pred skednjem in uglašal svoje stare gosli. Pri oknu v gornjem nadstropju je Stala nevesta, popolnoma opravljena in čakala, da hi videla ženina, se preden bi jo ta opazil. Eri and in Gudmund sta skočila z voza in takoj rekla, da morata govoriti s Hildur in njenimi starši. Kmalu so stali v sobici, kjer je imel župan svojo pisalno mizo. «Mislim, gospod župan, da ste že brali v časopisih o onem pretepu v mestu, pri katerem je bil neki človek umorjen v noči od petka na soboto... je rekel Gudmund tako hitro, kakor hi drdral kako naučeno stvar. «Dai, bral sem o tem», je rekel župan. «Jaz sem bil namreč tisto noč v mestu«, j« nadaljeval Gudmund. tcresi ljudstva in kjer se pogostokrat odloča o življenju in smrti državljanov. Namen sodišč po svetu. Jz kakšnega namena so bile ustanovljene v modernih državah sodnije in tribunali? Edini in izključni namen je bil brezdvomno dati državljanom možnost, da uveljavljajo svoje pravice, ki so zajamčene po državnih zakonih. Sodno ob last vo nima druge naloge, kakoir da ščiti prebivalstvo, dokler ni uveljavljena ipostava. Uclej-stvitev pravice je najvišji, edini in izključni cilj sodne uprave. Prebivalstvo mora biti prepričano in mora gojiti nezlomljivo uverjenje, da varujejo sodniki njegove pravice z vso odločnostjo in brezpogojno. Samo tedaj, kadar prebivalstvo ve in čuti, da je njegova o-sebna varnost zagotovljena, da so njegova last in vse njegove raznolike gospodarske in moralne pravice docela in z vso gotovostjo zavarovane od sodišč, samo tedaj občuti dobroto države in se čuti z njo solidarnega. Namen naših sodišč. Sodna uprava v našem ozemlju pa nima tega cilja. Jezikovne težkoče delajo državljanom slovanskega plemena zelo velike ovire in neprilike pri uveljavljanju njihovih pravic pred sodniki. Dokazal sem vam, kako jim je večkrat celo onemogočeno, da bi pojasnili dejanski jx>ložaj in vi veste dobro, da ugotoviti dejanski položaj pomeni ugotoviti pravico. Ukrepi ministra Oviglia imajo edini namen: širiti laški jezik. Naše ljudstvo se vprašuje: ali so sodišča ustanovljena, da branijo pravice državljanov, zajamčene jim v državnih zakonih, ali so pa nasprotno naprave za jezikovno propagando? Za razširjenje jezikovnega znanja se ustanavljajo navadno jezikovni krožki, ne vporab-ljajo se pa v ta namen sodišča. Kdor tako dela, davi pravico in ruši ugled države. Slovansko prebivalstvo čuti, da ga sodno oblastvo ne ščiti, temveč da ga je zapustilo in zgublja spoštovanje in zaupanje v državo. (Posl. Du-dan: V Italiji živi samo italijanski narod ! Besednjak: Vendar ne boste trdili, da jaz ne obstojam. Ali ne vidite, da vam stojim, nasproti? Federzoni in drugi ministri se smejejo). Ljudstvo beži pred sodnijo! Kako naj ima slovansko ljudstvo zaupanje v državno upravo, če izdajajo ministri pravde ukrepe, s katerimi se silijo državljani, da opuščajo hrambo svojih zakonitih ipravic in puščajo svobodo kršiteljem zakona? Naše ljudstvo se je že začelo odvračati od drž. sodišč, tako da bodo v našem družabnem življenju namesto pravice in zakona nadvladali zvijačneži, sleparji in nasilniki. S tem, da se borimo proti sodni politiki vlade, se borimo proti spačenju in demoralizaciji našega družabnega reda. NhbenegH odgovora. Smrtna tišina je vladala. Gudmundu so je zdelo, da v»i strmijo vanj s tako grozo, da 111 mogel dalje govoriti. Toda oče mu je prišel na pomoč. «Par prijateljev je povabilo • Gund-munda. — Tisto noč je zelo mnogo pil, zakuj ko je prišel domov, ni ničesar vedel, kaj se je z njim zgodilo. Toda opazilo se je na njem, da se je udeležil pretepa, zakaj njegova obleka je bila vsa raztrgana«. Gudmund je videl, kako je groza, ki se je vseh polastila, vedno holj naraščala, sam pa. je postajal mirnejši. Cuvslvo upora se je v njem vzbudilo in povzel je besedo : «Ko je v soboto zvečer prišel časopis in sem bral o pretepu tor o noževi ostrini, ki je ostala v glavi mrtvega, sem potegnil iz žepa nož. in videl, da manjka ostrina«. «To «0 slaba novice, ki jih prinašaš, Za narodni značaj. Pri svojem sklepu, da bom imel 0-ster govor zoper sedanjo sodno politiko vlade, sem bil trdno prepričan, da branim dve stvari: resnične interese države in največjo moralno svetinjo, ki jo more imeti narod: njegov značaj. Za pravično borbo Vsak človek in vsak narod, ki se krepko in vstrajno ne bori proti kršenju njegovih ipravic in se odvrača od njihove obrambe slabi, ponižuje in onečaščuje svoj značaj, ker dopušča, da se v danih trenutkih njegovo življenje in njegova osebnost stavita izven zakona. Ljudstvo, v katerem zamira pravna zavest, se pretvarja v pasivno, brezoblično in mrtvo maso, ki je brez značaja in brez človečanskega dostojanstva. Za čast Slovanov v Italiji. Nisem razvijal v tej zbornici zastave brezplodnega nacionalizma, temveč se borim za čast in človečanske pravice svojega ljudstva. Ne dopustite, da bi slovansko ljudstvo zgubilo zaupanje in vero v pravico in to v državi, ki jo bila zibel j najbolj vzvišenega in izklesanega prava, kar ga pozna zgodovina človeštva. ★ * * Fašistovski poslanci so govor pazno poslušali, še bolj pa ministri kar jih je bilo v zbornici, najbolj pa opozicija: liberalci, komunisti in bojevniki, ki so poslancu Besednjaku pritrjevali in ga odobravali. Govor poslanca Besednjaka je bil res uspešen, tembolj ker so ga poslušali vsi časnikarji in zastopniki vseh držav, ki so sedeli v diplomatski tribuni, kakor ameriški, angleški, francoski in drugih evropskih držav. Ministri naj vedo samo eno: prej ali slej pridemo do svojih pravic. Vest izdajavcev. V Fojani na slovensko-furlanski meji se je pripetil slučaj, ki je presunil vso vas. Tam se je razpasla sno-parija; eni so pristopili iz častihlepja, drugi iz barabstva. Med snopa rji je bil tudi neki Jože Zamar, ki ni bil samo pristopil, ampak je v družbi z zdravnikom Dotone-tom in učiteljem Sfiligojem pretepal naše ljudi. Te dni je Zamar obolel, povrhu se mu je zmračil um in legel je na smrtno posteljo. Vendar je bil še pri polni zavesti. Poklical je gospoda vikarja 1. Spitze-rja, ki ga je previdel in na koncu ga je deval v sveto olje. ((Nisem vreden !» Gospod vikar je Zamarja mazilil, ud za udom. Ko je bil na tem, da mu mazili desno roko, je Zamar odtegnil roko ter vzkliknil : »Gospod ! Ta roka ni vredna, da jo deneta v sveto olje, zakaj ž njo sem tepel uboge in nedolžne ljudi«. Potem je dal Zamar poklicati sosno- Gudmund«, je rekel župan. ((Bilo hi bolje, da ht. nam to že včeraj povedal«. Gudmund je molčal itn oče mu je zopet pomagal. ((Gudmundu 111 bilo tako lahko. Skušnjava, da. bi v s« zamolčal, je bila velika. S tem priznanjem je mnogo izgubil«. ((Veseli moramo biti, da si nam vsaj danes povedal, da ne bomo tudi mi pad.lt v to nesrečo«, je rekel župan grenko. Gudmund je gledal V6s čas Hildur. Nosila je pajčolan in venec; in videl je, kako je dvignila roko iu izvlekla iglo, s katero je imela venec pritrjen. Zdelo se je, kot hi storila, lo hrozzaveslno. Ko je zapazijo, da počivajo na njej Gud-mundovi pogledi, je zopet vtaknita iglo nazaj. «Ni dokazano, da je Gudmund krivec«, je rekel ose, «toda razum81" : Vl par ja Kekča. Ta je prišel in Zamar ga je prosil, naj se spreobrne od grde poti. Zamar je povedal, da ga vest najbolj peče zato, ker je pretepal Slovence, a mu noben udarcev ni vrnil. Pravi krivci. Zamarja sta prišla obiskat tudi zdravnik Dotone in Sfiligoj, njegov bodoči zet. Ko ju je Zamar zagledal, je vztrepetal od groze ter zavpil: »Sedaj grejo tisti, ki so me naredili nesrečnega«. Obžalujemo vse ljudi naše krvi, ki so izdali slovenski narod. Izdajstvo rodi konec koncev le nesreče. ZANIMIVOSTI. Strahovi. Italijani so začeli boj proti spominu tirolskega junaka Andreja Hoferja. Najprej so izbrisali v znani Hoferjevi' pesmi besede »Zu Mantua in Banden« (V Mantovi je ležal v ječi...). Sedaj so šli dalje in zahtevali, da se odstranijo vsi spominski napisi, ki se tičejo Andreja Hoferja in da se v bodoče opusti vse, kar bi se nanašalo nanj. «Volks-bote«, ki se je spomnil obletnice, kako so Francozi zasačili Hoferja v njegovem zadnjem skrivališču, je bil zaplenjen. Cestni promet. Los Angeles je mesto v Ameriki, katero zelo hitro narašča. Kakor po drugih velikih mestih, so bile tudi lam potrebne naredim o prometu na javni ulici. Zanimivo pa je to, da tam kjer ni stražnika, lahko vsak pešec, ki hoče iti preko ceste, dvigne roko, in se morajo vsi vozovi in vsi avtomobili ustaviti. Seveda ta naredba velja le na gotovih točkah, ne kar povsod. Kdor pa ravna proti cestnemu redu, plača 50 dolarjev globe. Alkohol v »suhi« Ameriki. Najhujši nasprotnik alkohola je Emery Biickner, prvi državni pravdnik v Ne\vyorlui. Osebno je posetil nekatere «mokre« restavracije in jih je dal sedaj 14 zapreti, In to v najuglednejšem delu mesta. Zapretil je pa še 2000 drugim, da jih bo zaprl, če bodo še dalje točili alkohol. Hoče, da bodi Ne\vyork najbolj suho mesto Unije-Prvi učinek njegovih odredb je ta, da so tihotapci cene alkohola podvojili. Dobrota je sirota. Oez goro Veliki sv. Bernard, visoko 2472 m. gre cesta iz- Italije v Švico. Na vrhu je samostan, ki tujce brezplačno oskrbuje in prenočuje. V samostanu je kapelica z nabiralnikom, kamor vržeš denar, ki si ga po tvojem mnenju za oskrbo dolžan. Tako je tudi na drugih takih gorskih prehodih. Ljudje so pa grdi in zlorabljajo gostoljubnost menihov. Le malo denarja se nabere v nabiralniku. Zalo so menihi sedaj stari običaj opustili in so se dogovorili s šestimi švicarskim' hotelirji, da bodo zgradili poleg samostana hotel. hočete poroko odpovedati, dokler se 's® ne razjasni«. »Nima zinisla govoriti o začasni odpovedi«, je rekel župan. «Mislim, da zoril sem ministra, da oblastna ponekod odlok že izvajajo. Odlok se ne sme izvajati, — je odvrnil — ker je odložen. Opozarjam naše ljudi, naj javijo vsak slučaj, kjer bi hotela oblastva odlok izvrševati in naj se odločno u-prejo vsakemu takemu 'poskusu. Kakšen bo nov zakon, še ne vemo. Da bi bil pravičen in pameten, se potegujejo skoro vsi obmejni poslanci brez razlike na narodnost. Dr. BESEDNJAK. Brezobzirnost davkarij. Čudno je postopanje davkarij pri Hišnem davku. Posebno se izkazujete v svoji brezobzirnosti do davkoplačevalcev idrska in ajdovska davkarija. I-'drska davkarija kliče ljudi iz Cerkna v Idrijo na sklepanje konkordatov. Po 10 do 12 ljudi mora vzeti avtomobil in &a slano plačati. In čemu vse to? Zakaj se ne držita idrska in ajdovska davkarija zakona, ki oprošča kmečke hiše m kmečka poslopja hišnega davka? Še posebno imajo to pravico cerkljan- ski bajtarji. Zakaj zahteva ajdovska davkarija odi kmetov, da morajo vlagati prošnje za oproščenje hišnega davka? Ali čemu, ko pa so kmečke hiše oproščene že po zakonu davka? Ali je res potrebno povzročevat.i ljudem stroške s temi prošnjami? Kmetje naj se borijo za svojo zakonito' pravico: prošenj naj ne vlagajo, konkorda tov naj ne podpišejo in proti uradm ugotovitvi naj vložijo rekurz v roku 20 dni, ko so prejeli uradno ugotovitev dohodka. Pozor, vojni oškodovanci! (Iz tajništva Kmetsko-delavske zveze). Mnogi vojni oškodovanci prejemajo v zadnjem času od tržaške finančne intendance odloke, ki določujejo med drugim tudi sledeče : «La sua denuncia resta senza effetto e per conseguenza il concordato (la sentenza) stiipulato in relazione alla Sua domanda non verra reali zzato.« To pomeni: Vaša voj no odškodninska prošnja ne bo imela nobenega uspeha in konkordat (oziroma sentenza), ki sto ga sklenili na podlagi svoje prošnje, se ne bo izplačal.« Nato vabi finanea vojnega oškodovanca da vloži prijavo nasproti Avstriji do 24. aprila 1925. Ti dekreti finančne intendance nam jasno kažejo, da obstoji velika nevarnost, da pridejo vojni oškodovanci ob svojo vojno odškodnino. Proti zgorajšnjim de kretom morajo vojni oškodovanci vložiti rekurz v roku 30 dni na vojnood-škodninsko komisijo. [Commissione di accertamento e liquidazione dei danni di guerra). Dr Bitežnik O prijavah tirjatev nasproti Avstriji. Kmetsko-delavska zveza prireja te dni velike shode, da varuje interese vojnih oškodovancev. Gre za tisoče mi-ljonov. V prihodnjem «Malem listu« dobite vse definitivne nasvete in priobčimo tudi vzorce za prijave in rekurze. Za danes naj povemo to-le: oškodovanci, ki še nikdar niso naredili prošnje za odškodnino, naj jo takoj narelijo in naj priložijo zahtevane dokumente, kakor smo že pisali. Prijavijo naj se gotovo vse avstrijske rekvizicije; ako imaš potrdilo avstrijskega poveljstva, priloži potrdilo. Ako tega nimaš, naredi «atto di notorieta«, pri čemur 4 priče izpovejo pred županom, kar si ti zgubil. Ravnotako javite prefekturi vse one tirjatve, ki niso zapopadene v vojnih dajatvah. Zaradi drugega pa počakajte navodil koj po 1. aprilu. Revizija katastra v Istri. Po naredbi finančnega miitnistra se bo izvršila v celi Istri revizija ali poprava zemljiške knjige. To je bilo zelo potrebno. Tekom desetletij se je stanje zemljišč na razne načine premenilo. Posebno pogostni so slučaji, da je kaka parcela pisana za vinograd, ki se pa že leta in leta ni obdelovat in se je spremenil v pašnik ali senožet, ali morda v njivo. Davek pa se še vedno predpisuje na podlagi stare označbe, kakor da bi bil tam vinograd. Treba je torej posestne pole popraviti. Vsak posestnik ima sedaj priliko-, priglasiti se pri zemljiškem uradu in zahtevati popravek, oziroma narediti prošnjo, v kateri naj navede razloge, zakaj zahteva, da se vpisi popravijo. Semenj v Herpeljah 2. marca. Prignanih je bito 8 parov volov, 72 krav, 11 telet, 1 konj, 115 prašičev. Cene: voli 500-515, krave 475-500, teleta 800-815, živa teža Prašiči 80-100 lir glava. Semenj v Dekanih, 9. marca. Prignanih 14 volov, 23 krav, 5 telet, 50 oslov, 45 prašičev. Cene: voli 500-550, krave 450-500, teleta 600-050, živa teža. Osli 300-800 Ilir glava. Prašiči 120-100 lir glava. Cene po Istri. Črno vino-: Pazin 150, Novigrad 120-130, Motovun 140-150, Poreč 130-100. Belo vino: Pazin 140, Oprtal j 120-130, Piran 110, Motovun 100-130, Poreč' 120-140. Olje 8-11. Seno 14-45. Pšenica 200-220. Koruza 120-130. Drva 7-13 lir kvintah Tečaj o cepljenju in prcdkaljenju tri v Gorici. Oddelek za trto- in sadje rejo urada zal kmetijski' potovalni pouk priredi dne 30. in 31 marca v deželni trtnici v Gorici, Via Trieste 43 javen teorelič-no-praktičen tečaj v cepljenju in prediral j en ju trt. Tečaj, katerega se morejo udeležiti vsi kmetovalci, začne v zgoraj navedenih dneh ob 9. uri. Vojna odškodnina. Borzna cena papirjev vojne odškodnine jo sedaj 79.40 od sto. Po čem je lira? Dne 24. marca si dal ali dobil; za 100 dinarjev — 38.50 L. za 100 «. kron — 72.60 L. za 100 fr. frankov 128.25 L. za 100 avstr, kron — S-43 st. za 1 dolar — 24.45 L. za 1 funt — 117.35 L. Privatna D Cicero v Postojn izvršujejo se vse kirur-gične in notranje operacije usa električna zdravljenja Žarki X. MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonlo 5. Nekaj stotov semenskega krompirja zelo rodovitnega ima na prodaj Ignacij Štemberger, Branica - Čehovini 12 p. Štanjel na Krasu. NAROČNIKOM. Vsled rastoče draginje so se tudi tiskarski stroški povišali za 30%. Uprava «Maiega lista« je vsled tega primorana, primerno zvišati naročnino in sicer od 1. aprila dalje. Celoletna naročnina se bo računala zanaprej 10 lir, polletna 5 lir, četrtletna 3 lire. Naročnikov, ki so za celo leto 1925. še do danes dejansko plačali, ne bomo tirjali za povišek. Vsem, ki še niso plačali ali se naroče nanovo, računalo se bo po zvišani tarifi. ZA NOVE NAROČNIKE. Za prebivalce tržaške, istrske in reške dežele nudi »Mali list« izredno ugodnost; Kdor se na novo naroči na »Mali list» ter do 15. aprila plača lir 10.20, bo dobival do konca leta »Mali list« in »Gospodarski list« skupaj. Kdor plača 10.— lir, bo dobival vse leto »Mali list« in kulturni mesečnik «Nas Čolnič«, ki ga je uprava Malega lista naročila in plačala upravi »Našega Čolniča«. Kdor plača lir 12.70, bo pa prejemal vse leto »Mali list«, «Naš čolnič* in »Gospodarski list« (pri tem prihrani lir 13.50). Javite se po navadni dopisnici, nakar dobite poštni ček. To izredno ugodnost smo priskrbeli izključno za tiste prebivalce tržaške, istrske ter reške dežele, ki se hočejo na novo naročiti na «Mali list«. S tem je biil razgovor končan. Gudmund in Er i and sta odšla. Morala sta *U skozi več sob, preden sta prišla ven. Povsod sta videla priprave za poroko. Kuhinjska vrata so bila odprta in vi-— Večje število fantov iz nase vasi se odpravlja v svet; nekateri pojdejo v Francijo za zaslužkom, drugi pa k vojakom. KOPRIVA. V «Edinositi» in v «Novicah» z dne 5. marca je dopisnik hvalil g. Antona Boleta. Žalibog ni vse tako. Dopisnik pravi, da jo bila na občnem zboru «Zarje» Zegova dvorana nabito polna. Resnica je, da jih je bilo zelo malo. Dopisnik pravi, da gre velika čast gospodu Boletu, da je on ustanovil društvo «Zarjo». Toda prvi ustanovitelj je bil Anton Ukmar s štev. 24. Brez njega bi društva še ne bilo tako hitro. Kadar je A. Bole predsedoval društvu, je društvo slabo uspevalo, dobro pa je uspevala njegova gostilna. GORNJE LEŽEČE. V naši vaisi imamo fantiča, ki šteje komaj 15 let, pa rad meče oči za dekleti. Ležežka dekleta hodijo ob nedeljah na postajo na sprehod. Tam tudi fantič' sili za njimi. Drugega o fantiču ne vemo', kakor da je srčkan in majhen. Doma je iz Južne Italije. ŠKOFLJE. Na dopis o nas dekletih odgovarjamo, da nas je res še precej deklet, da pa nobeni ni bila sila poročiti se ta predpust. Ponosna pa smo vsaka po svojem stanu. Fantom iz Pariza se gorko priporočamo, da nas pridejo rešit, še bolj pa dopisnikom, katerim smo v tako napoto. Škofeljska dekleta. Op. ur.: Ste videli, fantje? Kaj vam zdaj kaže drugega, kakor biti ponosni tudi) vi in ne laziti za njimi. Tako postanejo škofije zgledna vas. GRINTOVEC pri Kopru. Tudi tukaj so s klobaso v ustih na pepelnico pokopavali pusta, oponašali duhovnika in strežnika in molitve. Dekleta so se v velikem števiiilu udeležile teh surovosti. Ali ne bi mogli kaj bolj pametnega početi ? HUJE v Brkinih. Sadovi pijančevanja. Neki Ilujan je za veliko potrebo naložil voz sena iin slame, da bi ga prodal v Trstu. Vozil mu je neki Javorec. Dne 11. marca se je to zgodilo. Pri vseh oštarijah sta delala štacjo-ne in se pri pila. Na cesti je biiil hud jnraz. Ko sta prišla «Na pesek« sta zakurila nekaj slame, da bi se ogrela. Vnel pa se je cel voz in zgorelo je seno in slama, pa še voz povrhu, le kola so še ostala. Konja sta k sreči še pravočasno o d pr egi a. še doma je pijanost joj, na poti pa dvakrat gorje. IZ DOLINE. Dne 20. marca je umrl v Kroglali, majhni vasici med,Dolino in Boljuncem, Valentin Jercog, 52 let star. Bil jo svoj čas vaški načelnik in občinski svetovalec. Z lastno pridnostjo in varčnostjo si je pripravil lepo premoženje. Bil je mož krščanskih načel. Naj v rniru počiva. Naša vas nujno potrebuje dveh stvari: telefon in ročno brizgalno. Večkrat se zgodi, da treba nujno poklicati zdravnika iz Milj, in treba tekati v opekarno v Žavlje na telefon. Če bi pa imeli v vasi telefon, kot pred vojsko, bi bilo to velikega pomena za nas. — Tudi ročna brizgalna bi nam mnogo koristila. Večkrat se zgodi', da izbruhne ogenj tudi po noči; in potem morajo posebno žene in dekleta — to čast jim treba clafii; — nositi vodo na glavi, če treba, tudi na kraj vasi iz središča, kjer izvira obilna voda. In tako pri vsi množini vode mnogokrat le zgori vse; ee bil pa imeli brizgalno pri1 rokah, bi se dalo rešiti mnogo več. Torej prosimo g. komisarja, da se zavzame za te dve prepotrebni stvari; tudi naj malo podreza pri električni družbi, da kmalu dobimo električni tok, ki je napeljan mimo vasi, tudi v našo vas. RICMANJE. Niti letos nam ni bilo na praznik sv. Jožefa vreme naklonjeno. Zato je bilo tudi ljudi malo*, med temi zelo pičlo število pravih vernikov. Ljudje ne prihajajo tega dne v Ricmanje kot — romarji, kakor so prihajali nekdaj, temveč prhajajo — zgolj iz tradicionalnega običaja Šele v popoldanskih urah jo prihajalo kljub močni burji, ki je vse odnašala, ljudstvo v skupinah. Neugodno vreme je povzročalo toliko kramarjem, koilikor domačim gostilničarjem in drugim veliko škodo. Incidentov nimamo zaznamovati. Iz JELŠAN. Krasne dneve smo preživeli minuli teden. Imeli smo namreč od 15—22 marca sv. misijon, katerega so vodili A misijonar ji-lazaristi z veliko vnemo in gorečnostjo'. Ljudje so se sv. misijona udeleževali z velikim veseljem — saj je bila naša cerkev celi teden vsaki dan trikrat polna — a zadnje 4 dni kar; natlačena, da ni bilo mogoče niti vsem v cerkev priti. Nad vse ganljivo je bilo v nedeljo zjutraj skupno sv. Obhajilo, h kateremu je pristopilo čez 1300 vernikov. Vseh sv. Obhajil je bilo med sv. misijonom okoli 6000 podeljenih. Ob tej priliki smo ustanovili v župniji «Apostolstvo mož», h kateremu je že pristopilo 121 mož in mladeničev «jn obnovili pred leti zaspalo «Marijino družbo«, h kateri se je prijavilo okoli 200 deklet in čez 100 žen. Se razume pa, da sprejem v družbo bo pozneje, ko se bo pokazala stanovitnost. Pri vseli pobožnostih sv. misijona je vstrajno prav lepo prepeval pevski zbor tamburaške-ga društva «Sloga», kateremu gre iskrena zahvala ! ZAPADNI BRKINI. Moja roka ima malo opraviti s peresom, pa ker nas teži marsiktera neprili-ka, moramo se vendar oglasiti v javnosti za obrambo svojih pravic. Od Rodika do Artviž razprostira se velik in lep bukov in hrastov gozd. Gozd je .vpisan še kot skupna last rodiške obftiine, toda bil je že davno razdeljen med upravičence na parcele. Teh parcel so tekom let nakupili posestniki iz sosednjih vasi: Kaičič, Dan, Nakla, Podgrada, Brezovice, Slop in t. d. O teh prodajah obstoje tudi kupne pogodbe. Davke, ki odpadajo na te parcele, odraj-tujejo novi posestniki na ta način, da plačajo ali naravnost pri občini v Rodiku, ali pa odškodujejo bivše upravičence, od katerih so kupili. Ze več let sem se opaža pa med Rodi-čani neka sovražnost proitiii «tujcem», češ kaj imajo opraviti v našem gozdu, ven jih bomo vrgli. Zgodilo se je, da je novi posestnik prinesel svojemu predniku davčni delež, pa ta je rekel: «Ne vzamem nič, ne maram denarja. laz bom paircelo nazaj vzel.» Nekemu drugemu «tujcu«, ki je užisval parcelo že pedeset let, so poslali na dom pošto, naj so ne prikaže več' v tisto parcelo. Ko je vseeno prišel, je našel drva posekana in fanta z naloženim vozom, ki je mimo peljal drva v Rodik. Posestnik je šel na sodnijo; rekli so mu, naj vloži tožbo, pa ker mil imel denarja, je vse tako ostalo. Priznati moramo, da so se celo v Rodiku rrekteri zgražali zaradi očitne krivice. Vsled predrznosti rodiških »pravičnikov« so mnogtfi «tujci» priSli na Škodljivo misel, izsekati j »vojih «partih» vsa drva, češ akoi nam nazaj vzamejo, naj dobe gola tla. Tako ravnanje je zopet škodljivo za gozd in za posestnike. Čuje se, da nameravajo Rodičani deliti svoja občinska) zemljišča. Pri ti priliil-ki se nekteri ustijo, i^i bodo «vrgli tujce ven.« Ker nas je mnogo «tujcev» v enakem položaju, kličem vsem: Ne daijmo se opehariti za svojo lastnino. Postavimo se skupno v bran in obrnimo se do ugledmilh rodiških mož in poštenjakov, naj zlepa dopovedo kričačem, da prodano je prodano. Naj ne mislijo, da! se jim bo grda nakana kar takoi posrečila. Nisem se mislil v to reč spuščati, a ker sem slišal, da so že svojo nakano spravili na razgovor v odborovi seji, sem se oglasil, da se zabrani večje zlo. Eden prizadetih. KAL pri Št. Petru. Na Kalu so ustanovili.pleh - bando. Za bobnarja bodo naprosili baje Kuzmeta s Stare Sušice. Bomo poročali, kako bo šlo. KLENIK. V popravek v zadnji številki se je vrinila pomota, ki nekoliko kvari smisel. Šola mil v Kleniku, ampak v Trnju tudi za Klenik. Le prvotni dopis je bil iz Klenika. Namesto «za šolsko mladino«, naj se čita «zai vaško mladino.« Uredništvo. NaSa poita. Trenta. V Jugoslavijo se ne morete izseliti. Res vam dajo v Južni Srbiji zemljo zastonj, toda hišo* in gospodarsko poslopje si morate sami postaviti. Razmere so v onih krajih take, da naš človek ne more obstati. Tudi zrak ne prija. Slovenci, ki so na Ovčjem polju, se čutiljo silno nesrečne in ne svetujejo nikomur, da se poda za njimi. Če hočete veliko trpeti, vam tudi v Trenti ne manjka priložnosti. Za naseljevanje Balkana so samo ljudje, ki so pripravljeni na vsakovrstno pomanjkanje, kakoršnega ni v Sloveniji. V. L. A.: Ne vemo nič pozitivnega. Kočiče: Dopis potrebuje pojasnila. Ustje. Na občini vam morajo pojasniti, iz katerega razloga vas nočejo vpisati v volilni imenik. Če ne se obrnite na' podprefekturo s pritožbo. Goriče. Stvar se v ti obliki ne more priobčiti Pošljite kaj drugega. Tiskarna Spazzal. Izven Italije stane Mali list od 1. aprila dalje letno 20 lir. ALOJZIJ POVH URAR IN ZLATAR plazza Garibaldi 2.1. n. Iti. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. Zobozdravnici ambulatorl] Zobototintk Miljutin Godina Via Genova St. 13 prvo ovadi- TRST Od 9-1. Od 3-7 — ob nadai|ah od 10-13 — Ož H, Grusovin v Gorici: Plazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop- AA - -------------- -------- Knjigarna in papirnica J. ŠTOKA- TRST Via Milano 37 se priporoča sl. občinstvu v mestu in n*< deželi, župnim, občinskim im šolskim ura* dom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom. — Lastna kniigovacnica. -— Založba Vedeža, Kleinmayerjeve ital.-sl°*-slovnice, slov.-italijanskega in ital.-sloven« skega slovarja. —Ima v zalogi vse najno- b s . £ B s —* c g ST EH a > ■S m -o fl s a o fl ■a a 5 B M 1» C3 >o X/3 Slovenci/ Kupujte samo pri Forcessinu! Zobotehnični ambulatoril j Egidij-a Schifflin a j Trst, Via Settefontane St. 6, I. nadstr. : le odprt nadalje kakor doslel : s