List aa korttii d»l»v. ekcga Ifudstva. l)«Uv>
cl to oprtvlitnl do va«g> kar praducirt|o.
This paper 1« devoted to the intereete o! the working class. Workers are entitled to all what they produce.
Kiur*a«'< •»oonit-oijw* w»u«r. lie«. 1. IIW7, At iS« poet offte. »t Üb leaf o lil. u»u«r th. Act of tJo.gr«». of M a rob «ni, |Mî®
OHiei: 4008 V. 31. Str., Clticifi.
'Delavci vseh dežela, združite se!"
«i
PAZITE
na številko v oklepalo ki se naha|a poleg va-aega naslova, prilepile» nega spoda) ali
na ovitku. Ako (3991 |e tfevilka .	7
leda) vam e prihodnjo itevilko našega liata po teče naročnina. Prosi. mot ponovite |e tako|.
Štev. (No.) 398.
Chicago, 111., 27. aprila (April) 1915.
Ob Prvem Maju.
Večni Čudež kc je zopet uresničil; grob »e je odprl in vstalo je življenje. Smrti ni nikjer; le zagrinjalo gosto skriva žejnemu očesu prenovljenje.
Mladi maj ne je po dolgi zimi vrnil z vko prelestjo oživljenih lok zelenih, s pesmijo potokov, še pred kratkim zmrzlih, s čarom prvih cvetek, belih in rumenih.
(cz planjavo, s svežo dražestjo posuto; lahno stopa Maj, glasnik rasti mogočne, nosi zalog leta, rož, kresnic in vriskov, obljubujc žetev in plodove sočne.
Mladi maj, ognanjevalcc jasnih časov, trosi pestre barve po preprogah zemlje in razliva solnčni blišč na dol in gore, krajša sence in z neba mrakove jemlje.
Človek, zemlje dete, gleda Vesne delo. Tajna majska moč v srce mu rahlo sega, kakor v drevju sok se kri mu vsa ogreva, glas vabljiv, neznan, se v duši mu razlega.
Slutnja vstaja, tiha slutnja o Lepoti, ki globoko pokopana pod gomilo po vstajenju hrepene nestrpno čaka na junaka, da jo reši z mlado silo.
Majnik je zelen, cvetoč in solnčno jasen ... Kje li je lepota v sužnjevem življenju? V jami noč, v tovarni mrak, doma trohnoba; vse pogreza se v breznadejneni trpljenju.
Ne v breznadejneni! Premagana je zima. po poljani, v gozdu vse brati in klije, zrak celo je poln duhtenja in šumenja : ptič je našel prostor in si gnezdo vije.
Le slabost vzdihuje, revica, brez upa. Kar brezmočno hira, si pogreb pripravlja, piše oporoko in si križ naroča ; kar j» ^iv.w, ¿repko, majski dan proslavlja.
Ni lepote še v življenju siroïuaka ... Ni toplote, kadar zimski sever brije. Korenina poti zemljo in ledoni čaka, ko pa pride maj, si k solneu pot prerije.
Tudi človek, mnogih lažnih upov žrtev, sme gojiti v svojem srcu zlate nade; tudi njemu maj lahko vzcvete čaroben in proklestva stolp lahko se v prah razpade.
Človek bedni, varale so te obljube in tolažbe so meglene te slepile, ki so plavale pred tabo kakor veše, skozi mrak in noč v močvirje te vabile.
Na začaranem si svetu dolgo živel; pravljice so kakor z mrežo te ovile. Ko poslušal bajke si iz pen in sape, so strupene kače gorko kri ti pile.
In zamrl je up, zbolela živa vera. Zračne vse graščine so se potopile, zlati hrami boljših dni so pogoreli,
izkadila se zavest je tvoje sile.
Itlej Î Zeleni Maj prinaša novo nado Kliče te glasno, tla jo v oblike žive ^ svojo silno stvarniško močjo pretvoriš, da posejeA zdaj za leto svoje njivo
<'arodejstev ni; resnice ni iz pravljic. Plot! le tam zoreva, kjer je bilo seme, Zmagati ne more, kdor se ne bojuje; v boj ne gre junak brez vojskinc opreme.
I paj, človek! Ce je bojna tvoja volja, bo resnica sveta, kar je danes natla, in Lepota, v temo med zverjad pregnana, kadar zmagaš, tvoje sile bo nagrada.
Prvi majnik je praznik delavnega ljudstva vseh n a roti o v. Mednarodno sklenjen se mednarodno praznuje in pomeni pogreb narodnega sovraštva. Internacionalni praznovanje prvega majnika izraža spoznanje, tla je boj delavstva proti internacionalnemu kapitalizmu mogoč le v nerazrusnem edinstvu izkoriščanega delavstva. Kjer ni mednarodna misel še dovolj vkoreninje-ii ji t jo jr treba tembolj bllžfiO gojiti, tla se okrepča proti vsakemu viharju. Kdor izrablja nepreniagane ostanke šovinizma proti mednarodnosti. je sovražnik delavstva. Ako bi se delavstvo odreklo mednarodnosti, bi zlomilo svoj meč.
e
Kdor praznuje prvi majnik, izreka s tem, tla jr mednaroden. Kdor je mednaroden, je lahko pošteno naroden, ne more pa biti šovinist. Kdor grdi druge narode, je šovinist in ne more biti mednaroden. Kdor ni mednaroden, ne more po prepričanju in potenju praznovati prvega maja Kdor ni mednaroden, pa vendar praznuje maj, izrablja torej le socializem za kupčijo.
Leto (Vol.) X.
Starim narodom niso mogle biti znane razne tajnosti vsemirja, do katerih je mogel človek so I«* tedaj prodreti, ko je imel v znanosti potrebno podlago in ko je razpolagal s pomožnimi sredstvi /;i svoje preiskave, šele Newton je razkril zakon gravitacije, teže ali privlačnosti, ki nam pojasnjuje .kako morejo svetovi plavati v praznem prostoru, ne da bi kam "padli".
Zemlja je bila po predstavi starih" velika plošča, obkrožena od Oceana, pokrita z nebom; tam na kraju Oceana pa je stal Atlas, .lapetov sin, nočimlan in držal nebeški svod. Le • nliiat, ko je prišel Ilcraklcj do kraja svojih potovanj, kjer je postavil "Ilerkulova stebra", je /;i kratek čas snel Atlasu breme z ram, tla s»- jo oddahnil.
Iz nebeškega svoda je v poznejših bajkah pô »1;il svet : Atlas jc držal svet . .
Dandanes ne potrebuje ne zemlja ne nebo vič take opore. Svetovi se vzajemno privlačijo; tako se drže v ravnotežju in sučejo po svojih potili \ neskončnosti. Nekdaj še niso vedeli tega; nekdaj tudi niso vedeli, tla bi bil svet tudi za Titanove rame pretežek in prevelik, ker je neskončen.
Ali v neskončnosti je še vedno zemlja posilit i svet, in ua njej živi človek svoje posebno ži\ 1 jen je.
Ima li la svet svojega Atlasa, ki ga drži"
Življenje človeštva je odvisno od dela. Ne z denarjem, ne s krono in žezlom, ampak z orodjem in delom se je človek povzpel iz živalstva: tlelo mu je kazalo vso nadaljno pot. Če bi človeštvo nehalo delati, bi se nepriznanesljivo povrnilo v živalstvo.
To delo, ki se je preti mnogo stotisočlotij pričelo tako preprosto, tako surovo, kakor je bil
človek sam surov in preprost, se je razvijalo brez
prestauka in z njim se je razvijal človek.
bilo je pretvorilo njegov svet, ustvarilo je čudeže, puščave je izpremeuilo v polja in vrtove, osušilo je močvirja iti napojilo suhe kraje. (Jore je pri vrtalo, podzemlje prerilo, vodam je dalo nov tok. zemljo je obkrožilo z mogočno mrežo že-kzniških pcot?, ..^gradilo ji« palače, visoke šole, u.iljonska mesta. Človeški glas in človeško misel prenaša bliskoma čez tisoče milj. Vsak dan ustvarja nove čudeže.
i >«1 kruha il<> Rafaelove slike, od čevljev do Mciiuicrovega kipa je vse sad tlela. Roka in gla* va sta združili, da ustvarjata kakor božanstvo.
Kakor bi morala nastati večna noč na zemlji» čt- bi ugasnilo solnce, tako bi morala miniti vsa kultura, če bi prenehalo tlelo.
Le blagostanja onih, ki delajo, še ni moglo ustvariti delo. Onim, ki ga izkoriščajo, je delavstvo ustvarilo raje, samo živi v peklu. Zgradil j jim je palače, samo včasi ne ve, kam položiti glavo. Izdelalo jim je prekrasne preproge po hišah» razkošne salonske vozove, občudovanja vredne avtomobile, samo caplja po blatu, cesto raztrgan0 in lačno. Postavilo jim je ueilišča, univerze, aka" tlemi je, svoje sinove mora nedorasle pošiljati v jamo, svoje hčeri v steklarno.
Delavstvo je Atlas, ki nosi svet človeškega življenja. Drži ga, sebe je izključilo iz njega.
Zadostuje li njegova moč le, tla ga drži?
Mogočna je sila združenega delavstva, kajti tlelo je v njegovih rokah, tisto, kar tlrŽi sve pokonci.
Zdrami se. Atlas! Zavedi se! Tvoja roka vrti kolesa, tvoja roka jih lahko ustavi. Ni je moči nad tvojo.
Če hoči š, si lahko svoboden. Če s« tvoji deli združijo, si Herkules!
Kresovi gore.
Za goro ae vžiga jo kresovi Kdo pove, zakaj, čemu ta ogenj T Kdo pozna roke, ki znesle ko grmade m jih palijo, tla sega rdeči žar razlit po nebu. sem čez hrib do'nasT
Ni grmada, niso to kresovi. Zarja jutra je, predstraža solnca-V boj Z nočjo se je prijela in požiga mrak za mrakom in prodira in zlati oblake in vrhove skalnih gor.
-Nad zemljo postavila je prestol, razgrnila svojo mračno vlado, posadila svoje trume na bregove razprostrla po dolinah pajčolan kraljica silna, črna, strašna Noč.
Z vseh planjav, iz jam, iz vseh globeli neizprosno je svetlost pregnala vsako luč in vsak odsev je zamorila, tja v neznano tujo daljo čez morje je prepodila beli, svetli dan.
Od nebes višav, kjer je razpela šotor od obzorja d0 obzorja v vsej razkošnosti kraljevski, prebogati je spustila kakor večen vodopad na zemljo neprekinjen slap teme.
S strašno težo legali mrakovi so na svet in se zarili v duše. In pero Noči pisalo večno vlado v srca je človeška. Vekomaj proklet obsojen bil v pekel je solnčni dan.
Tem pol veličasten so zgradili; večji in ponosnojši od hrama Salomonovega bil je dom kraljice -«n boginje. Stebre dal jo mramor črn, zavese sten in oken črn baržun. '
Šepetali mrki so duhovni
zagonetne stihe in molitve,
čudne so polglasno peli melodije
in ob tujih zvokih vstal je v srcih strah
od groze je zamiral v prsih dih.
< »na je zastava plapolala od izhoda v daljo do zapada. Vdano, trepetaje skrčilo je tilnik ljudsko pleme, ki ga je temine moč sklonila v krute služnosti igo.
Kakor jo kraljica ukazala, daroval jo Človek Noči žrtev; plamena nebeškega je živo iskro v duši si ugasil in na njen oltar položil prosto misel in duha.
S sanjami plačala je boginja vdanost ljudsko; v sanjah je Elizij kazal trudnemu človeku rajske čare; v divjih sanjah je razgrnil črni Had' pošastno zbirko neizčrpnih muk.
In kraljica, Noč, boginja temna zavihtela žezlo je nad zemljo; nočni veter, piš skrivnosten, so je zbudil in raznesel po deželah njen je glas: Gospodstvo moje bo do konca dni
Za goro se vžigajo kresovi. Zarja vso nebo jo žo prepregla. Noč, ponosna Noč, kjer zarja, tam jo Solnce I Helij, krasni bog, prihaja; voz njegov se že mogočno vzpenja nad goro.
Iskre vse, ki si jih ugasila, plamen vsak, ki si ga pohodila, oživi se spet, ko skoz temine tvoje prepodone Solnce vzplava na nebo in dneva jasno žarko luč prižge.
Dvignejo tedaj so vsi duhovi, mračne vse razblinejo so sanje, človek dvigne tilnik in svoboden vstane; Solnca sin do novih ciljev pohiti nevzdržema navzgor skoz jasni dan.
Letošnji prvi majnik proslavlja grmenje topov. Delajmo, tla ga bo v bodoče proslavljala le pesem miru in bratstva.
Boj za socializem je boj za svobodo. .
Šestindvajset let praznuje delavstvo prvi maj. A gi t i raj m o in organizirajmo, da ga bo čimprej praznovalo vso človeštvo.
Svoboda tiska bo koristila delavstvu, kadar si bo znalo izbirati svojo čtivo.
.
Nekdaj se jo delavcu lahko odpustilo, če je sredi vso bodo toga sveta popotoval kakor ubog romar po samotnih potih. Dandanašnji pa je delavsko gibanje tako razvito, delavska organizacija tako razširjena in socialistična stranka tako znana, tla so no moro izgovarjati: Nisem vedel. Kdor sotlaj no ve, kje je delavčev prostor, kaže le nemarnost. In to jo greh.

Prvi majnik
Božič, Velika noč, Bogojavljenje, Ramazan — kaj m» ti prazniki v primeri s Prvim majem?
Še ni to praznik vseli delavcev, vendar pa ga praznuje ua miljone delavcev vseh narodov iu dežel. V neštetih jezikih doni njegova slava in se naglasa njegov pomen. Najuniverzalnejši praznik vsega sveta je prvi npij, in čas se bliža, ko bo to praznik vsega človeštva.
Kadar se to zgodi, bo na zemlji svoboda in enaka pravica.
t
Prvi majnik je praznik manifestacije za delavske pravice. Ose m urni delavnik je prva za-hteva, ki jo ta dan izreka zavedni prolotariat vsega sveta. Se je mnogo dežel, mnogo krajev, mno. go industrij, v katerih je delavstvo uprcženo po dvanajst, ur iti še dalje, ter mora robotati huje o< 1 neme živine. Tudi v takozvanih najnaprednejših deželah ni deset ur dnevnega dela redka reč.	J ' '
Osem ur na dan ni zadnji cilj delavstva, \ sedanji družbi, ob sedanjih razmerah je ta zahteva neizmerno važna. Predolgo delo degradira človeka duševno in telesno na stopnjo živali. Fizični» ga slabi, kajti človeško telo ni. železno, in še tedaj bi se obrabilo; počitka pa mu ne dovoli uiti za normalno nadomestilo izgubljenih sil -Predolgo delo pomeni prezgoden groh.
Duševno mora tlaka brez odmora, izpremera-be in oddiha v pošteni zabavi otopiti [človeka, napraviti iz njega avtomata, in ga sčasoma izločiti iz vrst aktivnega ljudstva. Poglejte trume nezavednih delavcev, ki se pehajo za delom brez obzira na pogoje, stoječi izven vsake organizacije, živeči v celih krdelih po najumazanejših luknjah, sami vedno umazani in zanemarjeni.
Saj jih ne zaničujemo. Ali kdo jih ne bi po-, miloval in kdo bi jih bil vesel? To so duševne človeške ruine, ki nimajo druzega cilja kakor vlačiti to borno življenje iz dneva v dan in katerim je, če si prihranijo nekoliko centov satan alkohol edina uteha.
Njihovega ponižanja pa je v prvi vrsti krivo predolgo delo, ki jih meče zvečer utrujene na njihova nesnažna ležišča in jih zjutraj nespočite zbiča iz slame.
In njihovo predolgo delo je krivo bede tisočerih drugih, ki ne dobe zaslužka zaradi prevelikega garanja zaposlenih.
Zahteva osemuriiega delavnika je zaradi tega visoko kultura. t'e ne bi imel prvi majnik druzega pomena kakor manifestacijo za to zahtevo, bi bil pomemben, velik praznik.
V zvezi z osemurnini delavnikom zahteva delavstvo plemenito zabavo in izobrazbo. Zavedni proletariat se ne žene za skrajšanjem delovnega časa zato, da bi lcnuharil in ubijal čas. Ampak živeti hoče in človeško življenje zahteva.
Vse, kar si je njegovo pleme pridobilo v znanosti, tehniki in umetnosti, sc je izvršilo z njegovo pomočjo. Zato je tudi delavce opravičen do vseli užitkov, ki jih more družba posredovati človeku. Veliki učenjaki, pisatelji, pesniki nt«o delali ziito, da l»i plodovi njihovega uma v dragocenih vezbah krasili paradne knjižnice bogatašev, ampak da bi Živeli med človeštvom.
To je mogoče le tedaj, če so dostopni vsem, ki si žele duševnega okrepčila. Zakaj naj bi delavstvu ostale vekomaj skrite krasote Sofoklcje-vih, Shakespcarjevih, Ibsenovih, Tolstojevih del? Zakaj naj bi se njegova ušesa ne smela naužiti čudovitih glasov Rossinijevih, Verdijevih, Beeth-ovenovih, NVagnerjevih, Dvorškovih, zakaj bi se njegove oči ne smele napiti lepote oblik in barv Pidijevih, Michelaiigelovih, Meunicrovih, Raffa-»lovih, Tizianovih. Milletovih, Muchovih, Klim« tovih, Bocklinovih?
Človeštvo ne obsega le tualega kroga osn e*, nih bogatinov. Miljoni delavnega ljudstva so njegova glavna armada. Trume delavcev imajo enako pravico do najvišjih užitkov kakor >lamo-novi knezi. Veliko bo človeštvo, kadaf* bodo nje-«fove ponižane mase povišane.
t
Proletariat zahteva prvega majnika politično svobodo. Kajti za dosego njegovih ciljev so potrebna sredstva. S politično močjo vlfltla sedaj kapitalizem; s politično močjo ga mora premagati delavski razred.
Armada socialističnega proletariata se n,e bojuje zaman in brezuspešno. Iz marsikaterega utrjenega za kopa je že pregnala sovražnika ; marsikatero trdovratno * hranjeno postojanko je že osvojila.
Ko je mednarodno organizirano delavstvo prvič praznovalo prvi maj, je bila v njegovih rc-
Država New York si* ponaša, da je nekako najmodernejša v Ameriki. Njena vzhodna lega in velikanski pomorski promet nevvvorške luke zlasti z Evropo ji daje res raznovrstne velike ugodnosti, ki je omogočajo, da bi takorekoč iz prve roke lahko sprejemala, kar je dobrega v Evropi. Kljub sedanji mesarski blaznosti bi se namreč Amerika lahko še marsikaj naučila od stare Evrope.
Toda če bi imeli soditi kulturo Zedinjenih držav po zakonodajni višini države New York, bi dobili zelo žalostno sliko. Zadnje dejanje njenega senata je bilo tako brutalno, «la bi se ga morali gospodje zakonodajci naravnost sramovati, če ne bi kapitalizem s svojim interesnim egoizmom zatiral vsak čut sramežljivosti.
Kakor smo že zadnjič poročali, j«1 senat države Ne York odobril zakonsko predlogo, ki dovoljuje v tovarnah dvanajsturno dnevno delo — tudi za ž«'nske in otroke.
Amerika je na glasu, «la uživa žena tukaj večje spoštovanje in večje pravice kakor povsod drugod po svetu. Človek mora zel«» površno soditi,
či h«»«"-«' verjeti to bajko. Ako sme žeinroklofutati moža, ki jo nagovori na ulici, ker jo je morda pomotoma smatral za znanko, je t«» za prazne forma I ist«- lahko merilo ženskih pravic, ne pa za ljudi, ki iščejo resnico v jedru.
Dvanaj^ ur dela za žensk«' in otroke ni nič prev«-č, pravi senator Brown \ Albany. Ta izjava nam veliko bolje slika kulturo kakor rezervirane restavracije za dame in pravila, na kateri strani naj hodi mož, «V spremlja žensko. Newyorski s«--natorje s«- gotovo smatrajo /•«* kavalirje in ne pojdejo zvečer najbrže nikdar drugače, kakor v ftnku v družbo, kjer s<» dame.
Ali v tovarnah smejo ženske delati dvanajst ur na dan. To j«- all right. Tiste dame, zaradi ka-terih se oblači frak, ne lu»«lijo v tovarno, tiste, ki hodijo v tovarno, pa ne žive.v družbi, v katero zahajajo repnbličanski in demokratični senatorji. ( emu bi s»* torej mister Brown ali X^omPson iia" penjal za njih interese?
Newyorski senatorji vendar nis«> brez zasluge. I\«l«»r ni neozdravljivo slej», mu morajo s taki-
Pustite male
k meni priti!
' Kakšen bo bodoči rod v Evropi?
S strahom vprašujejo tako s«»eiologi, ki se boje najhujših posle«lic o«l sedanje vojne, pobijajoče, izčrpavajoče in pohabljajočc najsposobnejše moštvo velikih, v vojno zapletenih držav.
Nič manj opravičeno ni vprašanje; Kakšen bo bodoči rod v Ameriki?
Kljub vsem reakcijonarnim ukrepom, s katerimi bi svobodnjaški nazadnjaki radi omejili priseljevanje, imajo Zedinjene države premalo ljtldstva in jmigracija j»' zanje zelo važen faktor. Kako bo z naseljevanjem po vojni, je še odprto vprašanje, na katero bo šele bodočnost odgovo-
rila. Sedanje kombinacije vise, vse v zraku, zakaj doslej ni izkušnje, ki bi jih, mogla potrditi.
Eni mislijo, «la bo Evropa vsa obubožana in bedo ljudje trumoma bežali iz domovin, seveda večinoma v Ameriko. Drugi pa menijo, da bo Evropa š«- bolj čutila izgubo ljudi kakor izgubo mati rijalnih vrednosti in se bo zato trudila, da ob drži svoje prebivalstvo doma.
Gotovo je, da bo škoda, ki jo povzroči vojna, ogromna. Saj je že sedaj ogromna. Če bo trajalo klanje Sc nekoliko mesecev, bo se več uničenja. Vse, kaj se sedaj poruši, potepta, razstreli, požge, se pa nikdar niti deloma ne popravi in ne nado-
solucijah zapisana zahteva splošne iu enake volilne pravice. Takrat je bilo delavstvo še v mnogih deželah politično brezpravno,
Od tega časa je izvojeval socializem nekateri- zmagi*, ki ne bi bile brez njega nikdar mogoče.
Ruski absolutni car, čigar tron stoji globoko v krvi in j«* vseokrog obdan od vislic, se je moral ukloniti delavski revoluciji in podpisati koti-st it učijo z volilno pravico.
Nazadnjaška Avstrija, ki s«* o«l davnine smatra za jez napredka v Evropi, je leta 1905, vztre-petala-vpričo elementarne iusurekeije socialističnega delavstva; isti Gautsch, ki j«- meseca avgusta slovesno trdil, da n«' bo v Avstriji nik«>li splošne in enake volilne pravice, jo j«' meseca novembra sam napovedal in meseca februarja predložil parlamentu.
Portugalska monarhija j«' padla; krona je položena v muzej in v republiki s«' bojuje portugalsko ljudstvo za nove pravice.
Največje presenečenje je doživel svet. ko je morala v deželi kite, znamenja najtrdovratnejše n akcije, mandžurska dinastija «xliti v pokoj in je bila razglašena kitajska republika. Socializem j«' bil motor, ki j«* gonil tu«li kitajsko revolucij«», in če tu«li tam še niso doseženi vsi demokratični ideali, j«* vendar republika v "nebeški državi" mogočen zalog nevzdržnega napredka.
Vendar pa je zahteva političnih pravic še danes tako aktualna kakor takrat, k«> j«* delavstvo prvič praznovalo svoj prvi maj. Se so po s\«du dežele, v katerih je volilna pravica zvijačno zveriž.cua, še je na stotisoč«* odraslih žensk, za katere velja geslo v politiki, kakor ga j«' razglasila cerkev: Mulitar taceat in eeelesia žena naj molči v cerkvi.
Se zatira cenzura svobodo tiska, hinavska morala meče znanstveno in umetniško svobodo v en koš z odurno pornografijo, ljudstvu se ovira svoboda govora, zvijačni sistemi pačijo pravo ljudsko voljo pri volitvah, parlamenti so trdnjave kapitalizma.
še s«- bojujemo za politične pravice; š«* manifestiramo zanje dne 1. maja. ê
Proti militarizmu j«* protestiral zavedni pro-I« tariat vedno na svoj praznik. Letos, ko ga
praznuje vpričo najbesnejšega klanja, doni njegov protest kakor grom.
Tistim, ki so mislili, da je moderna civilizacija tudi na kapitalizem iu na vladajoče zastopnike družbe vplivala s svojimi ublažujočimi silami, jc pokazala krvava vojna, dá so nauki in be-s«'dc, da j«* vsa filozofija brezmočna, kadar trčijo nasprotni materialistični interesi drugi ob drugi- in raznetijo požar.
Sedanja vojna je ittrašuo potrdilo socialistič ne trditve, <la su taki spopadi vedno mogoči, dokler obstoja sistem kapitalizma in da jih ne prepreči noben pacifizcm, nobena morala iu nobena mirovna palača.
Mir med narodi sc more ustanoviti le tedaj, če izginejo nasprotja, ki povzročajo vojne, mati rialist ima nasprotja, ki so v kapitalistični družbi neizogibna. Le ustanovitev mednarodne socialistične družbe z gospodarsko in politično enakopravnostjo prinese svetu uiir.
Zato si obljubujemo l«'tos na d«'lavskega praznika «lan, da borno podvojili svoje napore iu napeli vse moči v agitaciji in v delu za organizacijo, za pomnožitev socialistična vojske do tistega števila, ki bo močno dovoljj* da premaga vojsko kapitalizma.
t
Prvi majnik pa ima letos in vsako leto po-seben, večji in globokejši pomen.
Nobena oJTcielna sila, nobena cerkev, nobena «Iržava ga nr dekretirala in potrdila. Proti vladajočemu svetni si ga je delavstvo določilo, proti gospodujoči m silam ga praznuje.
Prvi majnik izraža \U*LJO DELAVSKEGA RAZREDA
Delavstvo ni več topa masa,Ici jo morejo gospodarji goniti kakor pastirji svoje črede s pasjo pomočjo.
Mi hočemo zato praznujemo: To je globoka ¡«leja prVega maja. In ta zbujena volja je najboljši zalog bodoče zmage.
Kadar sc predramijo tisti, ki danes še spe, ka«lar izgine topa vdanost iz vseh človeških src, kadar s«* združi volja miljonov v enotno voljo razreda, takrat bo delavska moč nepremagljiva. Takrat zaplapola nad vsem svetom ena zastava, zadoni ena pesem; takrat bomo praznovali ZMAGE IN SVOBODE MAJ.
ženski spol!
mi sklepi polagoma odpreti oči. Vse v naši družbi ima razreden značaj. Za «lamo iz bogatih krogov m nič dovolj dobro; iz. nje je treba napraviti pol boginjo, obdati jo s pravljičnim razkošjem, pre«l njo poklekavati kakor pred idolonf»* njo govor\U I« v muzikalricm jeziku. Za ženo «lelavskega ljudstva ni nikdar preveč «lela, napora iti izkoriščanja.
Kadar govore "boljši" ljudje o ženskih pra-\ icali, mislijo vedno le na "boljše" žene, na dame. Kadar gre za delavstvo, ni med možem in ženo druge razlike kakor ta. «la sc ženi lahko ponudi š«- slabša plača kakor moškemu.
(iosp«»«l (»ompi-rs s«- trdovratno upira vsaki neodvisni delavski politiki. Poseganje zakono«la.j-stva v delavska vprašanja, v določanje plač, zlasti pa v določanj«* delovnega «"-asa odklanja, sociali z« m pobija in delavstvo odvrača o«l nj«ga.
Ali zakonodajst vo, pri katerem nimajo de-lavci besedi', »»«»sega tudi brez (»ompersovega <lo-vnljenja v delavska vprašanja, seveda na škodo delavstva, ker mora tako zakonodajst vo zastopati
mesti brez ljudskih rok. <> tem ne more biti «Koma, «la l><» po vojni človek za Evropo najvažnejši ii, najpotrebnejši inštrument, posebno še zato. k«u je izguba življenja velikanska.
Mladina iz bogatih krogov ne more «lati Anic iiki nikdar tolik«» ljudstva, kolikor ga potrebuje. Tudi č«' bi se miljonarji b«»lj pl«»«lili, nego se, ne bi bilo s tem posebno ve.liko pomagano, zakaj otroci finančnih magnatov n«> bodo delavci. In ti li je treba de/.rli. Otroci ■ bogatinov sploh m* 11 prežeti t i raj o bodočnosti, k«-r s«- lic odgajajo za življenje, temveč 1«' za užitke.
Kaj pa j«- z otroci delavskega ljudstva, z bo-dočo maso?
Življenj«' delavca je življenje cele rodbin«'. ( e ima oče nezadostno plačo, mora vsa družina občutiti pomanjkanje; kadar j«4 brez dela, so vsi v bedi. V pomanjkanju pa živi ogromna večina delavskega ljudstva v tej bogati deželi, m zarod, ki je vzgojen v lakoti, ne more zagotavljati du-š« vuo in telesno krepkega plemena.
Pravijo, «la je v Ze«linjenih državah položaj otrok vzoren. Zelo dvomljiva sc nam z«li ta tr«li-tev. Da s<« ne rabi šiba tako kakor v Evropi, to še ni vse. Pogledati je treba v velika mesta, kjer žive množice. Tupatam so otroška igrišča, ali ta služijo večinoma le otrokom bogatih staršev. Zarod mase ima pa prašno, zasmrajeno ulico, kjer
interese kapitalistov. In ««lina pomoč zoper to bi bil«» tako zakonodajst vo, ki bi zastopalo interese delavst va.
Newyorski zakon j«' škandalozen, toda posre-«lno koristen. Marsikateremu 7! e lave it bo napo-sle«l vendar p«»magal do spoznanja, da so zakoni moč,- ki lahko pospešuje delavski napredek, pa ga tiuli lahko ovira, in ga ovira, če izdelujejo zakon«- delavski nasprotniki, pospeševala pa bi ga, ča bi bila zakonodajna sila v rokah delavstva.
Dvanajst ur zakonito dovoljenega dela v kul-turnem dvajsetem stoletju v napredni Ameriki — to j«> dober nauk. Posebno dober se«laj, ko je začelo ljudstvo v Zedinjenih državah zopet nekako pogansko verjeti v republičansko stranko. Da jih je ilemokratizeni pustil ua cedilu, to čutijo mase; česa imajo pričakovati o«l republičanstva, jim kažejo senatorji v Albany. Naposled morajo vendar ni z u m «-t i, «la s.- ne smejo zanašati ne na demokratično. ne na republičansko vabo, temveč le sami nase.
ni otrok le vedno v nevarnosti, da pride pod cest-uo železnico ali po«l avtomobil, ampak kjer diha nezdrav zrak in požira z bacili pomešani prah.
Kje s«» rdeča lica mestnih delavskih otrok, kje pravi otroški izrazi njih oči? Vse to je-bledo, bo-lehavo, prezgodaj zrelo. To j«' naša bodočnost.
Ali komaj je ta bodočnost toliko dorasla, da more za silo delati kaj druzega kakor metati žogo, .ii odpri- kapitalizem vrata svojih tovarn ali pa ji pošilja delo na dom. In modri zakonodajci dovo-1. njej«», «la smeji» grabežljivi to»avnarji tudi to mladim» izkoriščati po dvanajst ur na dan.
Saj i «' gre za otroke senatorjev in fabri-kantov!
Toda za bodočnost ameriškega ljudstva gre.
Kapitalizem hoče iztlačiti dolarje iz vsega, naj bo živo ali mrtvo, staro ali mlado, moško ali žensk«». <'«' se polnijo njegove blagajne, ga vse drugo nič ne briga. Tudi mladina mu ni nič druzega kakor materijal, s katerim se .lahko poninožuje «i« narno bogastvo, bodisi da se s tem uničuje živo bogastvo naroda.
Tega procesa počasne morit ve mladine ne mor«' ustaviti nihče drugi kakor ljudstvo, če se postavi na odločilno mesto, ki mu gre po tijego-,ve:n številu in po njegovi produktivni vrednosti. Le kadar si bo ljudstvo samo kovalo zakone in kontroliralo njih izvrševanje, bo zavarovana ljudska mladina in njena bodočnost.
Združite se, proletarci!
Sužnjev potrebuje kapitalizem. Vsa zemlja je polna neizmernega bogastva, /ariješ se valijo iu v njenih skroviščih najdeš zlata in železa, bakra in svinca, belega srebra iu črnega prem i-ga. Preorjefi jo, poseješ, pa ti rodi deseteren plod. Prepreieš jo z železno mrežo, pu prevežaš neizmerna bogastva iz kraja v kraj.
Sužnjev potrebuje kapitalizem, kajti le suženj dela za gospodarja, tla se more preobjedati, pa strada sam, zida gospodarju sijajne palače, pa polaga sebi kamen pod glavo, tiska gospodarju knjige, napolnjene z vsem znanjem sveta, pa se sam zadovoljuje z masnimi bukvicami,
Sužnjev potrebuje kapitalizem; ali suženj more ostati le nevedne!, ki si je dal potegniti u-metno mreno čez oči.
Vsako živo bitje hrepeni po svobodi. Človeka je znal človek tako ponižati, da je izgubil to najmočnejše hrepenenje in se vdal topemu tla-čanstvu, misleč, »la uživa milost, če dela v službi tujega gospodarja.
Z vsem bogastvom tega sveta ne bi bil kapitalizem dosegel takega cilja, da ni našel pomoč-i nika. Uglasil se je pri njem klerikalizem; Roka j loko umiva.
Klerikalizem je vzel človeku znanje, pa mu je dal vero; uspaval mu je misel, pa mu jo je za-menil z dogmo. Sugeriral mu je, da ni življenje na tem svetu nič druzega kakor priprava za drugi svet.
Zakaj ne veruje kapitalist, da je treba bede in stradanja, muk in trpljenja za dosego nebeškega kraljestvi? Zakaj ne brani klerikalizem njemu udobnosti iu razkošja in izkoriščanja in odiranja množici Ako sme biti bogatinu ta zemlja več kakor solzna dolina, zakaj tebi ne, delavec, ki >i jo orosil, opojil iu oplodil s svojim delom, ki si jo i/ divje puščave izpremenil v krasen dom človeštva, katerega vrata so le tebi ostala zaprta !
Delavec trpin! Svoboda kliče tudi tebe. Bo-gata je zemlja, tvoje roke dvigajo zaklade iz njenih globočin, tvoje roke orjejo in žanjejo, tvoje roke izpi cuiinjajo surovo rudo v kolesa in stroje, v žico in stebre, tvoje roke so ustvarjajoči instrument človeštva.
Ogromna je tvoja moč, ako se združiš s svojimi brati, ki so trpini kakor ti, naj je njih koža belit, et+men-a ali rdeča, naj je. njih govorica slo-venska, nemška ali francoska, naj je tekla njih zibelka na severu ali jugu, na vzhodu ali zapadu.
Socializem te kliče pod svojo zastavo. Velika je že njegova armada; pridruži se ji še ti, da pride do zmage čim prej.'
Socializem te uči verjeti iji zaupati vase. V množici bratov in sester enakega mišljenja se poveča tudi tvoja moč; vse sile združene v eno pa postanejo cnei/.ija, katere ne premaga ne pekel, ne kapitalistično zlato. Kajti cekini ne hranijo človeka, tudi luiljonarja in božjega zastopnika lie. Ce mu tvoja armada odreče kruh, je premagan ti.sti lli p.
„ Delavec, tovariš! Zastava socializma je za-siava boja, a tudi zmage zastava.
Zmaga socializma jc tvoja osvoboditev!
Tistim, Ki dvomijo
Naši sodrugi po naselbinah, ki so prepričani, da za delavstvo ni rešitve brez socializma, pa se zato organizirajo in agitiraj.o med svojimi tovariši, poznajo dobro tisti rcsigiiirani odgovor, ki ga neštetokrat dobivajo ob času volitev, če prigovarjajo delavcem državljanom, da naj glasujejo £a socilistične kandidat«
/'Kaj jih bom volil, ko itak ne zmagajo'"
To so delavci, ki se izmed Vseh človeku še najbolj smilijo. Zakaj iwuih govori tista kratkovidnost, o kateri je najtnaiije upati, da se kdaj ozdravi.
Če pravi delavec: Socialisti hočejo uničiti Boga, _ socialisti hočejo vse deliti ill to ni mogoče. - • socialisti nam hočejo vzeti narodnost, — tedaj si človek liliji: Well, ti nimaš pojma, kaj je socializem ; nemara se še kaj naučiš, pa boš drugače govoril.
če naletiš na moža, ki išče družbo gospodar-jev, »la bi se jim prikupil in j«' vsak trenotek brez najmanšega pomisleka pripravljen izdati svoje tovariše, veš, da imaš opraviti s sovražnikom in se boš po tem ravnal..
Če pa ti pride trpin z izgovorom, da se ne more zmagati, tedaj bi si populil lase.
O človeku, ki se tako mota. bi moral misliti, da vsaj sluti korist, ki bi jo prinesel socializem. Ali iiialotlušen je; in to je najžalostnejša lastnost.
Težko se je zamisliti v dušo takega junaka, če se je čloVok sam rešil vsakovrstnih predsodkov in strahopetnosti. Kaj misli o bodočnosti, o boju, o delavski moči? In če misli, da ne zmagajo socialisti - - česa pričakuje, ako glasuje za druge kandidate?
Pri vsakih volitvah v Ameriki se to ponavlja. Tudi sedaj, pri spomladanskih volitvah v raznih mestih je bilo tako. Na tisoče bi jih bilo glasovalo za socialistične kandidature, če bi jim bil mogel človek dati črno na belem, da bodo zmagali. Ker pa ni take prisege, so neodločneži v mislih skubli marjetico ali pa šteli na gumbe: Demokrat — republikanec — demokrat — republikanec ...
Matematični problem, da zmaga tisti, ki dobi
največ glasov, da oddajajo glasove volilci, da je torej od njih odvisno, kdo'-bo izvoljen, je tako enostaven, kakor mali "ajnmalajne". Človek misli, da bo užalil delavca, ako mu dopoveduje, da ne gre za vprašanje, kdo bo izvoljen, temveč za to: Koga boš volil? Nikjer ni naprej določeno, kdo mora zmagati, ('v pišejo vsi listi iu grme vsi govorniki in stavijo vsi loteristi, da bo izvoljen Pavel, lahko volilci vse prekucnejo, če glasujejo za Petra.
Dvomljivemu, ki nikdar ne verjamejo, da bo i/voljen socialist, bi bilo torej najenostavneje odgovoriti: Glasujte zanj, pa bo izvoljen.
Toda prav zato, ker je stvar tako zelo enostavna, se z njo tako težko doseže uspeh. Človek je sploh precej čudno b-itje in najčudnejši so tisti, ki najbolj dvomijo o najjasnejšem. Veliko jih je kakor tisti profesor logike, ki ni našel naočnikov na navadnem prostoru, pa je porabil pol ure z globokoumnim postavljanjem premi« in «lahkost žniin izvajanjem, dokler ni prišel do sklepa, da ne morejo biti nikjer drugje kakor na njegovem nosu. Kn je posegel tja, so bila res tam.
Mnogo delavcev, ki glasujejo za kapitalistične kandidate, želi, «la bi bili izvoljeni socialisti. "Ampak nasprotnikov je preveč",.. In ker jih je preveč, se ne potrudijo, da bi zmanjšali njih
(	V	/1	1
število, temveč -- ga Se sami pomnoze. t uden razum!
Kaj bi povedali takim ljudem?
Dokler ne zmaga socializem, ne more biti delavstvo rešeno nvaterijaluega izkoriščanja. Delavec vidi, da je njegovo življenje v sedanji človeški družbi prava pokora. Tudi če spada v kategorijo, ki ima kaj boljše plače, torej če je takorekoč aristokrat svojega razreda, si mora vendar odrekati sto reči, ki so dosežne samo z denarjem. Ne mislimo le na finejšo pečenko, na gomoljike in šampanjca, ampak na višje potrebe, do katerih nima nič manjše pravice kakor člani "boljših slojev".
Ali delavskih "aristokratov" je malo. Ogromna večina je proletarska v pravem pomenu. In
tndi ti.sti, katerim se razmeroma najbolje godi. nimajo nobene varnosti, da se jim ne obrne čez noč na zlo. Brezposelnost je večna grožnja za delavca. Kaj da pomeni, kadar res plane v družbo, t>i je ogromna masa delavstva pač dovolj občutil i letošnjo zimo; in ni jili malo, ki še čutijo to.
Kapitalistična družba |>a nima sredstev, da bi spravila moro brezposelnosti s sveta. Produkcija blaga in njeno razmerje napram konzumu je ta I o anarhično, «la so krize neizogibne: vedno pa je delavstvo tisto, ki najbolj občuti udarce gospodarskih kriz.
\ časi si delav stvo s pomočjo svojih strokov» rili organizacij, s požrtvovalnimi boji, s stavkali i. pribori kakšno zboljšanje. Absolutne varnosti, «!,i si ohrani take pridobitve, ni. Kdor ne živi topo. brez vsakega opazovanja in kdor ne pozabi na svoje izkušnje o<i enega dne do druzega, ve pač sr.m, kolikokrat so morali premagani kapitalisti priznati delavske zahteve, ali kadar je minilo nekaj časa in so se nagnile ugodne razmere na stran delodajalcev, so poskušali uničiti delavske nspo-1 e, in dostikrat se jim je to posrečilo.
Neštetokrat si je delavstvo priborilo nekoliko centov zboljšanja, a njegov položaj se vendar nič ni popravil, ker.so.se medtem življenske potrebščine tako podražile, «la so zvišane cene pogoltnile ves uspeh zmage in se je delavec bojeval le za tuje žepe.
Dokler je družba kapitalistična, je prokleto majhnega pomena, ali vladajo demokratje ali republikanci ali pa kaj druzega, temu podobnega. V hiši, katere temelj je kapitalizem, ne mor«' biti rešitve za «lelavstvo.
Torej ne more biti za pametnega delavca dru-»o poti, kakor da pomaga odpraviti kapitalizem. Glavni boj pa se mora izvojevati na političnem polju, in volitve so bitke, v katerih so odločuje bodoča usoda delavstva.
Razume se samo ob sebi, «la ne more socializem takoj zmagati. Vsaka opozicionalna stranka je v začetku manjšina. Zmaga je pa odvisna o«l tega, da so vstraja. Manjšina se ne more Čez noč iz-
prenieniti v večino, ali če trajno raste, doseže sčasoma moč, da zmaga.
Dokler ne more socialistična stranka sama po-siati «losti zastopnikov v parlamente, mestne zbore itd., je za zavednega delavca z«'lo majhnega pomena, ali zmagajo demokratje, republikanci, progresisti ali kdorkoli. Njegovih interesov ne bo zastopal ne eden. ne drugi. To izkušnjo bi delavci pač ž«' lahko imeli.
Vseeno pa ni za pametnega delavca, koliko glasov dobe socialistični kandidati. Prav zato, ker je veliko takih, ki glasujejo le za kandidate, za katere je upati, «la bodo izvoljeni, je treba takim dvomljivcem pokazati napredek socializma. Če bo izvoljen republikanec namesto demokrata, nimam kot delavce nobene koristi od tega; če pa dobi moj, socialistični kandidat par sto glasov več, je to korist za prihodnje volitve, kajti ravno zaradi njegovega večjega števila glasov bo čez dve leti marsikdo zanj glasoval, ki se zdaj še sani s seboj krega.
Da ne bo socializem zmagal, je neznansko kratkovidna trditev. Zakaj po vsem svetu je viden njegov rapidni napredek. Število socialističnih poslancev se množi po vseh parlamentarnih državah. Ce ne more niti ruska vlada preprečiti socialističnih zmag, je smešno govoriti o slabosti socializma.
Ali delavcev ne more zanimati le to, če bo socializem sploh zmagal, temveč tiuli to, k«laj bo zmagal. To pa je odvisno od njih, od njihove delavnosti, žilavosti, vztrajnosti, bojevitosti, od njihovega poguma.
Ce veruješ v socializem, glasuj socialistično, pa ne glej ne na desno nc na levo. Ako s tem nc «losežeš današnje zmage, pospešiš bodočo. Ako pa glasuješ letos za kapitalistične kandidate, "ker socialist itak ne more biti izvoljen," si kriv, da morda še deset let ne bo izvoljen. Kajti prihodnjič bodo zopet drugi rekli: "Oh, zadnjič je dobil tako malo glasov! Saj ne zmaga!"
Zdaj glasuj socialistično, prihodnjič pomagaj pri agitaciji, pa pride zmaga tako kmalu, da boš sam presenečen.
Slava mednarodnosti!
Po i i a n m i t i j a KiiTsR ♦ m časopisju v Ameriki so za čeli jako srditi, ampak jako nesposiTOni žerjavi sveto vojno z derviši na čelu proti mednarodnosti. Včasi bi človek, če čuti v sebi kaj slovenstva, Želel, da bi tudi «Irugi ljudje poznali njegov jezik; pokazal bi jim kakšno Prešernovo, Zupančičevo, Golarjcvo pesem, prečital kakšno Cankarjevo no-veleto, pokazal, «la j«- tudi- pri nas kaj talenta, znanja in moči.
Ali če se človek spomni na slovensko žurna listiko v Ameriki, tedaj bi postal veren in pobo-žtp, padel bi na kolena in zahvalil Boga, da ne razumejo drugi ljudje jezika te pisave. Drugod je časopisje nekakšen izraz narodne kulture; tudi če se najde tupatam kakšna kepa blata in kakšen kupček gnoja, s«- vendar spozna, «la so to izjeme, ne pa pravilo. Kdor'bi sodil našo kulturo po slovensko ameriških listih, bi nas moral smatrati za neolikane barbare, ki niso še nikdar vohali kulture.
Vsa ta šornalistika se inipertinentno usaja, kakor da so njeni polanalfabeti vzeli slovenstvo v zakup, kriči o "pravem" slovenstvu, si prisoja nekakšen narodni primat, v resnici pa nc dela nič druzega, kakor «la s svojimi manirami, s svojimi podlostmi in s svojo nekiilturo sramoti slovenstvo.
In ta prekrasna družba se zaganja v mednarodnost. To brenči, to piska, to vriska, to bevska: Narodnost! Narodnost! Narodnost! In v pavzah pljuje na mednarodnost.
Strela nebeška! Človeka bi torej moralo biti sram mednarodnosti. Vsak dan bi nam moral postati pepelnična sreda in od jutra «lo večera, od
novega leta «lo Silvestra bi nam morala rdečica oblivati blede obraze. Naposled In morali romali peš v narodnjakarsko Canosso in v sami srajci stati noč in «lan pred cerkvijo Šovinizma, greh intcrnacionalnosti pa bi nam bil odpuščen — kakor Tannhiiuserju - šele tedaj, kadar bi suha romarska palica v naših rokah (»zelenela.
Ali kričavi preroki se fundamentalno motijo. Namesto «la bi se po njihovem fermanu sramovali svoje mednarodnosti, smo zadovoljni, «la smo se prebili «lo te postajo in s«1 nekoliko povzpeli nad predsodke, ki ovirajo napredek človeštva. Kajti narodnjakarstvo jo nazadnjaštvo; mednarodnost pa je pogoj napredka.
Če bi znali šovinistični evangelisti politično in sociološko šteti «lo pot, bi morali že davno vedeti, da ni mednarodnost nikakršno zanikanje nacionalnosti, temveč svota narodnosti. Mednarodnost je sporazum, sloga in skupno <le|o narodov. Mednarodnost je pot vsega človeštva «lo skupnih ciljev. V mednarodnosti j«' tudi narodnost najbolje zavarovana; pravzaprav: Le v njej jo za-va rovana.
Narodnost brez mo«lnarodnosti je večen vir bojev, ki absorbirajo neštete, pogostoma za.koristno, produktivno «lelo neprecenljive moči. Mali narodi niso nikdar gotovi, «la se ne združi proti njim mnogo malih, in če zadnji zmngajo„sc prej-alislej zopet stepo med sabo.
Mednarodnost pomeni enako pravico narodov. Kajti zveza je mogoča le na podlagi enakih pravic. S tem je seveda «legrndiran ¿Šovinizem, ki imn svoj temelj v povisavanju svojega naroda nad druge. "Mi!" izgovarja narodnjakar-
stvo vedno s posnebnini teatralnim patoiom. *"Sjo\tTnT nem!"'— tc uo pomeni v u«fjJb. Sovini sta le konstatacije, «la je rojen o«l slovenskih staršev iii da govori slovensko; s tem hoče poudarjati, da je nekaj boljšega, plemenitejšega — vragsi-govedi — lepšega od drugih.
Ta narodnjakarska prevzetnost ni ljubezen do svojega naroda, ampak enako smešna in puhla babarija, kakor če se kdo postavlja, «la ima črne lase, modre oči ali pa lep nos. Zaradi takih reči se včasi popraskajo otroci; zaradi šovinistično ošahnosti se stepo narodi.
.Mednarodnost no otlpravlja nobeno narod nosti, odkazuje ji pa tisto mesto, ki ji gre: EnakA me«! enakimi. V smislu m «hI narodnosti ni Slovenec zaradi svoje narodnosti slabši od Nemca, Italijana. Francoza ali Rusa, pa tudi no boljši. '
Ali če zahteva mednarodnost od narodov, «la odložc otročjo nacionalno prevzetnost, jim nadomešča to "izgubo", ki za pametnega človeka sploh ni izguba, z neprecenljivimi koristmi. Le internacionalno se moro ustanoviti in utrditi mir mod narodi, v katerem se vsi lahko uspešneje razvijajo iu si zagotovo napredek, napram kateremu je dosedanji prava polževa pot.
Tisoč in tisoč ljudi potrati dandanes nešteto uro «Iragocenega časa za boj naroda z narodom, ki ne prinaša no enemu no drugemu stvarnega dobička : vse te moči bi se lahko porabile za koristno delo, ki bi prinašalo vsem narodom sadove. Na miljone so vredna sredstva, ki se porabijo v teh bojih; vse te vrednosti bi ro lahko prihranilo in obrnilo v pri«l.
Kultura jo rezultat mednarodnega «lola Prvi
ljudje, ki so se povzpeli za majhno stopnjo nad živalstvo, so jo .pričeli graditi; najstarejši narodi so ji položili trdne temelje; za njimi prihajajoči narodi so prevzemali dedščino in gradili «lalje. Ali ta moti na rodnost je bila slučajna, neorgani zirana, kaotična. Včeraj so gradili, «lanes uni-čujojo. Tako je bila vsa kultura od ljudi ustvarjena, a njen največji «lel zopet od ljudi razdejan.
Mednarodnost združi narode za skupno tlelo, pa prepreči vzajemno uničevanje. Ona je stvar-nica in ohranjev alka obenem.
Majhni so oni. ki se plašno oklepajo starih oblik in premlevajo staro tradicije, ne pa oni, ki spoznavajo nove naloge človeštva in jih hočejo izpolnjevati.
Slava mednarodnosti!
Bojujemo se za osvoboditev «lelavskoga ljudstva. Socializam jo nas oilj, naš ideal.
Tudi mod nami so ljudje, ki imajo vročo, prevročo kri. Vse bi ra«li danes dosegli.
In mi, ki bi občutili zadovoljnost, tla bi radi umrli, če bi videli uresničen svoj cilj, jim moramo reči: Počasi, prijatelji! Zi«l je trši od glavo! Z besom ga ne porušimo, ampak le z razumnim delom.
Pa naj bi molčali, kndnr vidimo, da hočejo zape ljatijd elavce, tla bi butali z glavo ob zid za manjše oilje, za nacionalno smotre, za to, da bi bila Petrova krona Večja?
f '
Kdor res ljubi svoj narod, ga mora varovati
zmot, ne pa zavajati vanje.
Vojna fe največja blaznost.
Bog Mart je udaril z mečem na ¿¿it iti njegovi hrabri služabniki *o planili po-konci. Na evropskem nebu se je zaslepljivo zabliskalo; po evropskih votlinah je zaglufino zabobnelo. Iz mest in vasi, s hribov in iz dolin so prihiteli možje, pograbili Martovo orodje umora in nepregledne kače so se vile po železnih cestah proti jugu in severu,
proti vzhodu in zapadu.
Vojna je izbruhnila v Evropi, borba, v kateri se preizkušava sila, junaštvo, požrtvovalnost, Pesniki so se odvrnili od Ainora, Psi-he, Venere, Vesne, Uranije, pa so zapeli slavo Marsu; slikarji so pospravili barve polja in ljubezni, gozdov in slapov, pa so začeli slikati vzpenjajoče se konje z zapenjenimi gobci, vihrajoče perjanice, pokajoče šrapnele in goreča domovja.
Vojna sama si je zapela himno z vriskajočimi, hreščečiuii, tulečimi, rjoveči ml glasovi s spremstvom najstrašnejšega orkestra strojnih pušk, topov in možnarjev.
Narodi se pobijajo in koljejo. Z blagoslovljenim orožjem.
Vojna je krepčilo ljudstva, ikušnja močnih, nakovalo, na katerem se kuje železo Človeštva.
Ničesar ne more storiti človek tako visokega ali tako nizkega, tako velikega ali tako majhnega, česar ne bi znal poveličati s svojimi
besedami. Kanibaloin ni le slavno, če premagajo sovražnika; še slav-
» > > ' • • • ~ /
nepreklicno obsojeno na barbarstvo m nesposobno, da bi se kdaj otreslo bustialnosti.	,
Ves razvoj je počasen, če ga merimo s tisto mero, katere smo vajeni po svojem kratkem življenju. Ali v večnosti ne štejejo naša tisočletja več kakor trenotki, in celo v življenju našega planeta niso stoletja več kakor ure v potovanju posameznika od rojstva do groba.
Če ne bi bil človek doslej dosegel nobenega znatnejšega napredka, bi nemara pritrdili črnogledim prorokom. Dolga zgodovina inui uči drugače.
Človek je bil kanibal. Slučaji ljudožrstva se gode še dandanes — na kakšnem otoku v Tihem Oceanu, kje v centralni Afriki. Nekoč je bila to splošna navada. Tudi ljudje na najvišji stopnji današnje kulture ne morejo reči, da niso bili njih praoČetjt kauibali.	1
Človek naše dobe se zgraža ob povestih o takih krvavih šegah; človek kamnite dobe, ki se je boril z jamskim medvedom za njegov brlog, bi se bil debelo čudil, če bi mu bil kdo pravil, da ljudje nekoč ne bodo jedli človeškega mesa.
V starem veku so bogovom žrtvovali ljudi. Niso jih le morili, temveč strašne muke so morale pretrpeti žrtve, preden jih je rešila smrt.
i-t
nejša je pojedina, ki jo napravijo iz njegovega mesa. In vojna je že v starih, starih časih veljala za veliko, najvišjih časti vredno delo.
lzprva je bil pretep. Kar je bilo človeku" orodje za njegovo surovo delo, to mu je bilo tudi orožje za boj. Neobdelan kamen, kakšna krepka veja, kol... Človek še ni bil velik umetnik, ali zversko zvijačnost in zversko divjost je prinesel s seboj iz zivaKtva. Sovražnik mu je bil vsak, kdor ni pripadal njegovi tolpi. In boj je bil
Kiščanstvo nam pripoveduje o svojih mučenikih, prcgaiuanjh, trpinčenih, pomorjenih od rimskih cesarjev in drugih''poganov zaradi njihove yere.
Srednjeveška justica se je posluževala torture, da je izsilila iz obtoženca priznanje zločinov, ki so jih izvršili, ali pa ki jih niso izvršili. Kaztegovali so jim ude, z železnimi sponami so jim stiskali palce, da je brizgala kri iz njih, ščipali so jih z razbeljenimi kle-
Vojna je ostala do današnjega dne.
'zakaj se
orimitiven: Mož proti možu, kakor med živalmi, kadar se pograbijo, išči, zapirali so jih v "železno devico,'' ki je bila <><1 znotraj vsa Iz tega se je razvila vojna.	,L	posajena z žeblji.
/„ . .	• • i .i ♦	r., i^.;	.r«	V sred njen veku je razsajala sveta inkvizicija, ki je poslala
Človek je organiziral vse, tudi pretep in poboj. Spravil	ga je	. J.	J,, . •[	....... • .	,, •
.... . .	-ii*i L-	i ,, i,,	't lsoee "čarovnikov m "carodejme, "častilcev hudiča" in
v oblike in s tem ga je pozlahtnil. Ko je postal versko bitje, ga je	.	,,	'	.
. .	.. . .	„	•	L vsakovrstnih 44 knvovercev" v smrt. Kamorkoli je segala katoliška
opletel r ceremonijami m riti: s tem ga je posvetil.	r ,	. , . ,	, ,	, • ,	»>
1	J	m	¡roka, povsod so plamtele grmade a«l niajorein dei glonam.
, ,	.»	Bilo j»*, minilo je, eno za drugim.
Ko se je človek začel zavedati svojega povišanega stališča v
prirodi, se je trudil, da bi napravil čim ostrejšo mejo med sabo in j živaljo. Gledal je, da bi odložil vse, kar je v njem ostalo živalske-ga. In mnogo se mu je v tem oziru posrečilo.	j
V dolgem razvoju je človek iz sebe napravil Ui ko diferencirano J bitje, da more le prirodoslovje dognati njegovo sorodnost z osta- j<vik })(.sr<"i(.t s katero bi mogel tako izraziti strahoto, kakor jo oblini živalskim svetom. Način njegovega življenja se je izpremenil ¿uti v|(M, T»ko obsežna in -mnogostranska je, da se ne morejo od temelja.	¡njeni udarci v nobenem poglavju našteti s popolnim številom. Ta-
Vojna je Ostala. Kar je bilo v njem najbolj brutalnega, naj- k0 ogromna, porazna je, da je ni moglo še nobeno pero dovolj pla-bolj zverinskega, si je ohranil. Le kratil je divjaško šego; dni ji ¡-stično in izčrpno opisati.
je ime 44vojna", kakor da bi ime izpremenilo tudi stvar samo. ' |M tako strašno nczniiselna, tako nečloveško neumna je. da ne
Odkar se je naselil v ostalnih bivališčih, uredil svojo družbo, pozna svet blaznosti, s katero bi se dala primerjati, določil pravila in zakone, s«, minila tisočletja. V njih so se nepre- | Človek je inteligentno bitje. I/, mračnih nižav njegovega bed-nehoma vršile izjjmiiembe. Njih svota je civilizacija.'	\nrjA ptvoimga ¿iv!j< nj-».. j/: ni dvigalo le delo rok. temveč tudi
Vojna je ostala vsa tisočletja; vojna je še danes sega člo-j njegov um,
< V he je moglo človeštvo rešiti tolikih barbarstev bi moglo rešiti vojne? V njej dosega groza vrhunec. Tako velika je, da nima noben
In sveti razum, ki uči človeka spoznavati dobro in zlo, koristno in škodljivo, modro iii neumno, ne bo nikdar podal človeku spoznanja, da je vojna največja blaznost, ki mu je ostala iz zverske preteklosti !
Nekoliko stoletij je tega, kar so bile v navadi 44božje sodbe." <'e obdolženec ui priznal krivde, ki mu je bila očitana in če se luu ni mogla dokazati, so pozvali Boga, naj razsodi. Zahtevali so od njega čudež.
Vrgli so obdolženca v vodo. Če se je potopil, je bil kriv, če je splaval na vrh, je bil nedolžen.
Obtoženec je moral poseči v vrelo vodo. Ce se je oparil, je lb>g dal znamenje, da je tožba pravična; če ne, je bil obtoženec pravičen.
Mnogo takih načinov božje izkušnjavc so imeli. Tudi dvoboj je bil med njimi. Kakor v llomerjcvih časih. Olimpijci, je tukaj krščanski Bog raVbal meč, da je zadel krivca.
Božja sodba je odpravljena iz pravosodja. Nihče ne pričakuje več od božanstva, «la bo na ukaz sodniških fantastov delalo ču«l«»že proti zakonom prirode. Z zemeljsko krivdo je treba zemeljskih dokazov, logičnih, stvarnih, ki prepričajo in drže.
L«' vojna je ostala, tudi kot nekakšna 44sodba božja."
Vsi začetniki vojne so sklicujejo na Boga. Njemu, najvišji dobroti in uauiiljenosti, so «lali naslov 'Mlospo<l vojskinih trun." Kličejo ga, «la jim pomaga, orožje polagajo p reden j, «la jim ga blagoslovi in bahajo se, «la je On z njimi.
Zmago «laje Bog, poraženega premaga Bog In k«lor zmaga, je imel prav; tako je o«lločil Bog. -
Da opravičijo svojo bcstialnost, so iz Boga naredili največjega, najokrutnejšega krvoloka. <>n pomaga ubijati, klati, moriti! Ne — on pravzaprav ubija, kolj«», mori, on zabada bajonete v topla t«'l«'sa. on meče bombe, ravna let šrapnelov, požiga vasi in m«'sta in ruši — svoje katedrale.
Ako bi se Bog vmešaval v take posle, ne bi bilo treba ogromnega militarističnega aparata, zakopov in podmorskih čolnov, strategije in taktike, sanitete in intendance. Saj je vsegamogočen in bi našel enostavnejši način, «la In izrazil-svojo sodbo..
Ce bi že bil potreben tepež, bi zadostovalo, «la bi se pograbil V il če z Miklavžem, Franeclj Pepe z »Jurčkom, Mohamed z monsieur Poincaréjem. Bog bi imel manj opravka, če bi moral ravnati le štiri ali šest sabljic kakor nekoliko mijjonov pušk, topov, možnarjev*, tor-ped, sulic in drugih lepih instrumentov.'
Izmed zadnjih vojn je italijanska v Afriki, najjasneje pokazala, «la nima pravičnost nič opraviti z vojno, zmago in porazom. Kakor je bila justična božja sodba blazna, tako je blazna vojna.
In nikdar ne bo človeštvo spoznalo te blaznosti?
Vojne bo konce kakor vseh velikih zmot. Ali blag«> besede je ne bodo odpravile in lepe knjige ne.
Davno že vemo, «la se nič ne zgodi brez vzroka. Tudi vojue niso slučajnosti; njih vzroki so veliki. Ali še premnogo ljudi jih išče tam, kjer jih ni, smatra za vzroke, kar so le pretveze in misli, da so take grozne katastrofe odvisne od volje posameznih ljudi.
Nemški Viljem, avstrijski Berchtold, ruski Nikolaj so poleg drugih igrali veliko vlogo pri uprizoritvi najbolj krvave tragedije, kar jih pozna sv«-t. Ali vsi monarhi in vsi ministri n«' bi bili mogli izzvati pokola narodov, če ne bi bili tičali vzroki veliko globlje, tam, kjer je iskati vzroke vseh državnih in narodnih dram: V go-spodarskh razmerah.
Svobodno morje! Nove kolonije! Trgi! — to so bili pritajeni klici, ki so gnali, narode na niorišče. Zdaj, ko so začele velesile po ovinkih govoriti o miru, raz«levajo v svojih pogojih prave razloge in namene.
Kapitalizem je krivec* Da se odpravijo, vojne, j«> treba odpraviti kapitalizem. To je naloga delavskega razreda.
Nikjer se ne prikazuje veličastni kulturni pomen socializma tako sijajno kakor v njegovem razmerju napram vojni. Konec vojne pomeni začetek popolnoma novega poglavja v zgodovini človeštva, in le s socializmom je mogoče doseči ta zlati cilj .
Če ni zaradi razredne osvoboditve nihče tako poklican kakor delavstvo, «la poyede socializem «lo zmage, je delavski razred tudi najbolj prizadet, kadar gre za ustanovitev večnega miru. Njegova kri se preliva, njegovo življenje pada v grob, sadovi njegovega truda se uničujejo, njegove vdove postajajo reve in njegovi otroci sirote, njegov napor mora plačevati stroške, njegove žrtve bodo morale graditi na razvalinah.
Vojna je blaznost ; delavski razred je zdravnik, ki jo bo moral ozdraviti in socializem je njegovo sredstvo.
K"
¿i je
veštva
In vojna bo večna! — pravijo njeni častilci. Nič ne bi bilo žaloatnejšega za človeški rod, kakor če bi imeli prav glasniki večne vojne. S tem bi bilo izrečeno, da je človeštvo
Dobri ljudje.
učil roko «blati. Možgani in roka sta tista dva čudežna organa, ki sta mu pomagala napraviti iz sebe, kar je.
Na s\<»j um je človek ponosen <lo prevzetnosti. Vera izraža to /. naukom, da mu j«- sam Bog vdihnil dušo, torej položil vanj del samega sebe. Vsekakor je najčudovitejša funkcija Prirode na /emlji človekov duh.
't-. n k	.
t-*- ...
AFTER THE WAR
V Ameriki se je ustanovila neka liga 44za omejitev oboroževanja" in se je predstavila javnosti
boroževanja. in čeprav je marsikateri ameriški profesor več vreden od ruskega krvnika ima ba-
z oklicem, v katerem pravi, da sojtjuška vendar več moči kakor ti--•njen namen mednarodni dogovori soč ameriških profesorjev in sa-za znižanje vojnega in mornariš- njačev.
kega oboroževanja. Sedaj hočejo; Imeli snn» mednarodne konfe-samo nabirati člane, s pravim «le-j renče, katerih so s«> udeleževale lom pa hočejo začeti šele po voj- j vlade. Imeli smo interpnrlainen-ni.	tarne konference. Imeli smo med-
Dobri ljudje ! Kdo jim ne bi že- narodno mirovno družbo. Imeli lel uspeha? In vendar mora biti Hmo vidni sirpb«»! svetovnega ini-človeku žal za čas, ki ga bodo po- ru : Mirovno palačo v llagu. trošili, kajti ined njimi so ljudje, |n nn bojiščih stoje armade, kaki bi svoje ure lahko porabili salkršnih še ni videl svet ; milijon koristnejše reči.	za milijonom se zakopava v zem-
Pred vojno smo imeli organiza- ijn, ki je bila namenjena, da bi cije. ki so se nekoliko drugače i- ro«lila človeku živež, vsa Evro-menovale, hotele pa ro ravno to, pa je ogromno niorišče in po voj-kar hoče nova liga. Ruski car je ni bo ogromna hiralnica, sam Se pred rusko japonsko voj Rilo so pogodbe, pisane, pod no predlagal splošno omejitev o- pisane in podpičatene. Cesarska
-------f—-
in kraljevska imena se blešče na njih poleg kancelarskih in ministrskih. Bilo je mednarodno razsodišče in mogočni potentati so obljubovali, da mu bp«lo predlaga-
popolnejšo, ki j<» je njorilni instrument kdajkoli imel.
Kapitalizem potrebuje vojno; t<» se pravi: Kjer je kapitalizem, morajo zastajati spori, v katerih je kal vojne. V gotovih razmerah
inajo spore, ampak gre«lo z njimi k sodišču.
Zakaj vse to ni moglo preprečiti vojne?
Zato ker s\et ni tak. kakor si
ginili vzroki vojne in vojna bo u- demo vsi skupaj ter stvar vzame-sahnila kakor drevo, če mu podse- mo v pretres iti. tako pridemo «lo kate korenin«1.	zaključka, kaj je pravo ali slabo.
Na tej s«\ji I »o imel vsak«lo prilož-POZIV.	nos t povedati sv oje mnenje o t * * i > i
Youngstown, O. ali onem predmetu;
brni tvsiim'o in 4ll« C poset i to
tal tnalo koncentriran, trgovina stovvn, Ohio poziva tem p«»t«»ui vse sejo, tak«» da bonu» enkrat na jas še m' pionirskih potih, j«- kapita- Slovence iz S'ounirstowna, Strut1'- nem, kaj hočemo, da ne bo vedno liz«m miroljuben kakor pokojna ersa in okolice na sejo, ki se v rs zahrbtnih zabavljanj. Naša /eJja Suttnerica. Kadar se na raznih v nedeljo 2. maja «»I» 'J. popoUln (je, «la s«> sporazuuicmo, ter «bliije-krajih t« irrt planeta tako razvije, v prostorih John Petricha stoj» 14 mo ni«>«l s«>b«»j složno za boljšo I»«.
li svoje mednaro«lne spore tako, kakor ne potegnejo civilizirani je tu«li kapitalizmu potreben mir; Odbor jugoslovanskega sociali | Upamo, «la slebi Hudje revolverjev in nožev, če i-|«'«»l\lcr j«' industrija šibka, kapi- stičnega kluba štev. G2 v Voung pravicoljubni Slov«
ga slikajo dobri ¡«b-ologi v svoji	da se mora razširiti, t«mIiij sune Sharon line;
fantaziji. Tudi nam bi bilo I	in brcne kakor ve in zna.	dnevnem iv.lu bo: Delokrog ljubše, če bi bil lepši, idealnejši; < V pri«leta v eno .vas dva ag«-n- socialistični» organizacije, nje poker pa ni, moramo računati s ta-	ta različnih tvrilk, hočeta oba na- slovanje, kakor tudi aktivi)«» <|c|o kini, kakršen je.	praviti kupčijo, pa rabita vsa nje ura«lnikov. Na«lalje: Del«» .lu-Sedariji Rvet je kapitalističen,	sredstva, «la bi predobila trgocc goRlovanske Socialistične Zv«'z«' in Kapitalizem pač ni iznašel vojne,	svoje stroke zase. Dudi tekmujo- novopečene lig«*, ampak jo je podedoval od fevdal-	či velekapitalizem robi vsa sred- Ker je zadnji čas t«»lik«» naspro-ne družbe kakor ta od barbar-	stva, — in med temi sredstvi je tja me«l tukajšnjimi Sl«»venei na «ke.	vojna. političnem in gospodarskem polju,
Trnla potr«*buje jo, zato jo je o- Pomagajte nadomestiti kapita-hranil in ji dal svojo obliko, naj- lizem s socializmom, pa bodo iz-
si šteje omenjeni odbor v «lolžnost. da skliče vse Slovence in se sni-
<l«»čn«»st.
Ap«'liraino š«' posebno na «»n«* r<» jake, ki se vedno Sirokoustijo za hrbtom, t«ir s«> nadejamo, da ne bodo zlezli pod kl«»t»
Odbor
Mladost je «loba veselja. za «lelavsko mladino je prvi korak v izkoriSi'anje. Starost je doba počitka; za delavstvo je to čas zadnjih in najkrutejših prevar
Ligaši ne vedo, Raj hočejo.
Kaj hoce Slovenska liga? Kaj hoée Jugoslovanski narodni zbor, kateremu ta Liga priiutdu/
Kljub temu, da traje "kampanja" že nekoliko mesecev, je to še nerešeno vprašanje; kljub temu da razaipavajo Ligi ni gobezdači besede ku-kor oblak toco, še do današnjega dneva ni od govora.
Kaj hočete, Ligaši?
Pravili h tu o, da je treba to povedati, preden Hc oKiiuje kakšna organizacija; kajti hiša hc ne zida od strehe. Vi ste ustanovili organizacijo, a še do današnjega dneva niste povedali, čemu. Se zdaj ne ve nihče, najbrže niti vi sami ne, kaj boste z njo počeli.
Tista rezolueija, ki ste jo sprejeli v Little llo-hemia \ Chicagu, ni nikakršen odgovor. Tista resolucija je jezikoven, stilističen in logičen škandal, nerodna šolarska spaka, ki bi jo vsak profesor klasificiral "nedovoljno", in če bi vam bilo res kaj za slovenski narod in /.a njega ugled, ga ne In blamirali s takimi blezgarijami. Duševna stopnj i alovenskcga naroda ni tako nizka, da bi jo mogla rcprczciitirati taka	vredna jecljanja,
ki ne pozna niti najpriinitivncjših grama'ikalnili pravil.
o kakšnem programu pa ni v tej rezolueiji niti najmanjšega shdil. Torej: Kaj hočete? Kak«» mislite doseči svoje cilje? Kje so pota' Kakšna "To sredstva ?
Vi se znate zaletavati v socialiste. Vi znat • zmerjati, znate obrekovati. Pod zaglavjem "Slovenska Liga'' so vaši kričači izlili žc cele golide gnojnice. Vaši najglasnejši preroki nastopajo kot žive priče zoper kulturo slovenskega naroda. Svoje "prve naloge še niste izvršili; svoje prve dolžnosti še niste izpolnili: Povedali še niste, zakaj, čemu ste se ustanovili, kaj hočete doseči in kako.
V vaših ligaških člankih čitanio, da itak vsakdo ve, kaj se hoče.
To je nedopustna igra, gospoda! t e "vsakdo \c, kaj se lioče", si vsakdo lahko misli, kar «i hoče. Organizacije se pa ne snujejo za to, da dolu pod njimi vsaka konfuznost lahko svoje zavetišče, ampak za to, da se z njo dosegajo gotovi, določeni cilji. Zatcgadel je jasnost neizogiben pogoj za organizacijo.
Vi dobro veste, da ne nasprotujemo Ligi za radi Avstrije. Kdor med Vami tega ne ve, je pomilovanja vreden duševni revček, in sami bi morali vzeti take flavzarje na uzdo, da vas ne bla-mirajo neprenehoma. Mi smo javno in glasno povedali, da smo za jugoslovansko republiko, ko so Vaši Hiankiniji še na javnih shodih ditirambično slavili "našega dobrogii, miloga kralja Kranju Josip*'*, ko so Vaši "(ilasovi Naroda',' še v ©mi nientiranib okvirjih tiskali sliko Franveljna Pe-
peta, ko ho Naši "Večni židje' še prepevali: " Hog obvari, Hog ohrani" in se Laha 11 z avstrijskimi žandarji.
Vi dobro veste, da nasprotujemo Ligi zato, ker ovira osvoboditev narodov iu odvaja ljudstvo t.d poti do svobode in da bi mi bili prvi ligaši, če bi se z ligo res dosegla svoboda.
Tem liujlieje In bilo, da naposled že poveste: Kaj hočete? Kak«» hočete? Kaj delate?
\ Chicagu izhaja češki tednik "Slavie". /\\ krst ne more dvomiti, da je to vseskozi nacionalističen list. Ko so bili pred kratkim objavljeni pogoji zaveznikov za sklepanje miru, je "Slavie" globoko vzdibnila: O t'ebib m govora! Dolga je še pot . . . To nas po sokolski pesmi ne bi smelo pla šiti, ampak tukaj je takt, da se ni nič zanašati na carske obljube.
Nam ni bilo treba, čekati na zavezniške po-goje, da spoznamo to resnico; označevali smo za veliko zmoto misel, da se bojujejo zavezniki za nas iu nasprotovali smo nauku ligašev, da nam pride svoboda od Rusije in od zaveznikov.
"Deiini Hlasatel" v ('hicagu ni nič manj nacionalističen/Zadnji pondeljek je tarnal,'da pojema med Celi i požrtvovalnost, češ najbrže zato, ker ne vidijo ljudje nobenega dela Toda pravi češki sweitzerski patriotičui vlasteneck.v list Inkaj se ne more nič delati. V Ameriki ne bomo ustanovili češke epublikc iu izvolili predsednika, kakor si predstavljajo nekateri sanjači. Kar s<-ima zgoditi, se mora storiti v Kvropi. V Ameriki ne moremo storiti nič druzega kakor nabirati «lenar
Ligaši nam pravijo: Doma se ne more storiti 11 ¡ č, torej moramo delati v Ameriki. . .
Ni li Dolini Hlasatel, ki gotovo ni naša sini patija, ker je nezuačajen do kosti, s • vendar od-kiitosrčnejši s svojim priznanjem, da se ne more v Ameriki nič storiti	11 lasatelu ', ki je zdaj
prišel do tega spoznanja, gotovo ne bodo očitali breznarodnosti. Mi, ki smo na t" upozarjali, preden se pričelo, smo izdajalci.
Kaj je torej, gospoda.' Kaj boste storili ' Kaj hočete? Kaj znate?
Vi živite v Ameriki kakor mi. "Češki list prav-i, da se ne more tukaj storiti nič; Vi pravite, da se mora tukaj storiti vse. Kaj je tisto "vse" '
Vi govorite neprenehoma v imenu naroda. < '»• bi priznali, da ste \ narodu le posamezna organizacija kakor mnogo drugih,.se nam ne bi bilo treba brigati za Vaše posle. Toda ker hočete po v s» i sili zastopati celoto, kateri pripadamo tudi mi, kajti ekskoinunikacije, ki jih izrekate, so le blazna predrznost, nimamo le pravice, temveč tudi dolžnost, da vprašamo K;»j počenjate iu kaj hočete So počet I '
I	stanov iti ste se brez programa. Zdaj ste že cele tedne ustanovl jeni. Za /ganjarsko zmerjanje imate časa dosti. Torej In ga lahko imeli tudi /n delo.
Kaj je s programom ? K j. je? Kakšen je? Organizacija brez programa je humbug. In Vi ši do današnjega dneva nimate programa.
A slovenski narod naj Vam verjame, da delate za njegovo svobodo? Cc bi bili od prvega zadnjega sami idealisti, bi se Vam moral narod le smejati, kajti dokler ne znat* povedati programa, st e kakor utopisti, ki čakajo na svobodo kakor na mano iz nebes.
lilorijo zaveznikov nam pojete. Oni pVincao našemu narodu svobodo, kakršno že. V hotelu La Salle ste sicer slavnostno resolvirali, da vidijo .Jugoslovani svojo edino rešitev v absolutni ločitvi o,i Avstrije m v ustanovitvi Velike Srbije. Kajti liisallska rezolueija m* pomeni nikakršne Jugosla-v ¡je, ampak f; ktično Karagjorgjevičevo Veliko Si bij«». \ svojem glavnem glasilu se kregate sami s seboj in «l< klamirate «» avt<»nomiji v okv iru Avstrije. Nekaj bi radi, a sami ne veste kaj.
'IV *lni'r j « • bil objavljen po vseh listih interview / v im I jo ruskih "kadetov Miljukovoin Ta prijatelj Slovanov je razodel načrte ruske vla-<l« Prav ijo, da je izvrstno poučen. Ne- vemo, čo k«>uip< t« iiten govoriti za rusko vlado, ali na v>ik način izraža vsaj ofieiozna ruska mnenja. Miljiikov je pravil, da si vzame Rusija (Jalicijo iu podeli Poljakom av tonomijo Skoraj gotovo I» • ii s kaj s to avtonomijo, če doseže Rusija odločilen vojaški uspeh. Ali o poljski samostojnosti vendar *ni govora, in kaj pomeni avtonomija pod ruskim carjem, vedo Finci in si lahko mislijo vsi, ki poznajo hrvaško avtonomiji»..
Miljukov pripoveduje nadalje, «la dobi Srbija hosiio in Hercegovino,- Hrvaška t«»stane po njegovem samostalna in dobi severno Dalmacijo. Ker ici smatra vso Dalmacijo za hrvaško deželo tudi v držav udpraviu ni smislu, kajti oficiolno, de jure, obstoja "trojediua kraljevina", deželna vladi \ Zagrebu se imenuje " kr. dalmatinsko hrvatsko slavonska zemaljska vlada", .sabor.je "sabor l\!alji vina Hrvatske, Slavonije i Dalmacije'l»an I • tu.di "l»an kraljevina Hrvatske-, Slavonije i Dalmacije" bi se s tem ž»' i>o*eiala kal novih jugoslovanskih sporov.
ii	Slovencih ni zinil Miljukov niti lo s« «Ij Pač i»a j. povedal, dii i loi »i Italija Trst in Pulj, torej s Puljeni najbrž«' vso Istro, vs« kakor pa istrske
otoke.
•Poglej!» I« malo na /.«¡uljev id, gospoda. Kako si združi Trst i» Pulj z Italijo, ne <la bi se odrezal Kos Slov i nei-v i podložil Vittoriju Kmanuclu0 In
Kakšna se Vam z«ii narodna bodočnost teb Slovenci v (iu istrskih iu otoških Hrvatov) v povečani Italiji? Kakšno je narodno življenje beneških, rc-zijauskih Slovencev?
Miljukov govori tako. Ali tudi iz drugih virov prihajajo zatrdila, da privošči Rusija Italiji zelo veliko.
Vi pa pričakujete osvoboditev Slovencev od Rusije, oil zaveznikov, medtem ko računajo te države z vojaško silo Italije, ki jim lahko pomaga in lahko škoduje.
Politika, zlasti politika kapitalističnih držav ni bila nikdar sentimentalna, temveč matematična. Slovenci in Hrvatje so danes za zaveznike "i|uantitc ncgligeable"; od njih nimajo pomoči, njih se jim ne.treba bati. Italijo morajo v poste-vati. In Če morajo plačati Italiji njeno direktno ali indirektno pomoč s tujo posestjo, s posestjo tistega, ki nima zanje niaterijalncga pomena, ne bodo dolgo premišljali-
Cc bi Italija danes vrgla miljon mož proti avstrijskim mejam in na ta način odtegnila od severnoogrske armade toliko zborov, da bi bilo Kuhi ji odločilno omogočeno preplavljenje Ogrske, pa bi Italija zahtevala, da ne sme Rusija ugovarjati aneksiji iJoriške, "Istre in Kranjske, ne bo Rusija vpraševala, kaj je dobro za Slovence, am-pi:k kaj je dobro zanjo.
Tak je dejanjski položaj brez iluzij. Kaj torej lioče Liga? Kakšna je vpričo teh dejstev njena metoda, kakšna so njena sredstva?
Kdor nastopa pred narodom s tako velikimi besedami kakor Liga, je dolžan, da pove narodu, ne le kam, ampak tudi kako ga hoče voditi. Do današnjega dneva ni Liga izpolnila te svoje dolžnosti. Do današnjega dneva ni storila absolutno nič druzega kakor da se njo$i besedniki zaletavajo v nas, da brizgajo strup proti socializmu, da obrekujejo socialistične bojevniki1.
Mi nismo liga, nismo narodnjakovci, temveč mednarodni socialisti. Pa smo povedali, kaj jo po sedanjem položaju mogoče storiti za .Jugoslovane. Liga, ki bi imela to dolžnost, ni povedala ničesar.
In. ligaši se delajo začudene, če izrekamo, da jim je šlo le za politično «organizacijo proti socializmu. Kaj se boste čudili in kremžili, ko dokazujejo to vsa vaša dejanja? Da! Ime slovenskega naroda zlorabljate za namene, ki nimajo s svo-boilo slovenskega naroda in z zedinjenjem .Jugoslovanov prav nič opraviti. RazUn t isto črekarije, ki ste jo imenovali resolucijo in katere bi nas bilo ¡ sram, niste storili toliko kolikor je snega na ekvatorju. Tako je v s«« ligaštvo humbug in pameten Slovenec ne more storiti nič druzega kakor da se ga (»giblje kakor stara lisica pasti.
Mati dela.
Najboljši svet! Najlepša družba!
Vse ji tako prekrasno urejeno, tla ne more biti lepše. Le hudobnež more zahtevati boljši red..
Častilci sedanjega družabnega sistema prisegajo, da je materinstvo « «lini naravni poklic žene. Ali za svoje moralne gramofoni' imajo po potrebi različne plošče. Materinstvo je sveto; k materi ki kličejo najglasovitejši zdravniki, za dojenčka se pripravlja najrafiniranojši luksus. porod je radosten rodbinski dogodek in krst novorojenčka j«1 slav n ost, podobna kronanju kneza v kakšni majhni deželi — če porodi bogatinova žena.
Materinstvo je nepotrebna igra, katere naj bi se ljudje varovali — če je mati delavskega rodu. Kai je treba takim ljudem, da si nakopavajo brige, ko naj bi rajši mislili na delo?
Materinstvo je sramota, če je šel oče po svetu ali če so je kdovo kako izgubil. Ljubezen, ki so jo nekdaj opevali pesniki in so ji dajali stari narodi najlepše bogovi- za zaščitnike, mora dandanes iskati svojo romantiko v baiik-i in .©pinina mora biti v hranilni knjižici, ne s plam-tečimi verzi, temveč s suhimi številkami
Ti mlada mati, ki drobiš z železnim kladivom trdi kamen, poznaš li svet? To
delo, ki ga opravljaš, ni zate. Je li nežna ženska roka sploh za kladivo, za snovi kakor železo in kamen? Moč je moška b stnost, žena je ustvarjena za nežnost.
In za ljubezen.
Oj da, ti ljubiš. Saj je pogled, ki ga obračaš na svoje doto, poln ljubezni in le ljubezen to ji' mogla navesti, da ga jemlješ s seboj v ta kraj, ki jo tako malo podoben «Irskemu zavetišču.
Ali kje bi ga pustila? Z ljubeznijo se druži neizprosna sila; s tvojo ljubeznijo se druži briga. Ti poznaš materinstvo z drugo strani kakor odlična ladv, ki ima za svojega otroka mehko, s svilo in bar-zunoin opremljeno posteljico,'dvajset vozičkov, dojiljo in strežajko, in ki ji ni ticba tolči kamna, temveč gre kljub svojemu materinstvu lahko na vsako zabavi», katero si poželi njeno srci'.
Kj, najlepši je naš svet in prav tako je urejen, kakor ukazuje sam Hog
Ni li tvoje deti* iz enake snovi kakor miljonarjevo in cesarjev«,»? Kaj ne tli tuli v tem drobnem bitju iskra svetega duha, ki se lahko razgori v mogočen plar
iyen?
Ali li se delavka, lam, kjet se razleta-vaji» pod kladivom drobci kamenja, se pričenja mladost tvojega otroka. Delo mu napoveduje njegovo bodočnost.
Japonski roparski načrti.
Ker je v sedanji vojni — zlasti na strani zaveznikov - vse polno idealizma, ni mogoče drugače, kakor da je šlo tudi .Japonsko iz naj čistejših nagibov in z najpleineni-tejšitnj nameni v boj. Anglija in Rusija hoče osvoboditi podjarm-Ijcno narode v Kvropi, «Japonsko pa menda v Aziji.
.Japonsko je najzvestejši učenec evropske kulture, seveda kapi talistienc kulture. Študirala jo je povsod: Na Angleškem, na Nemškim, na Francoskem, na Ruskem, nekoliko c(,'lo v Avstriji. Zdaj rabi praktično, kar se jo teoretično naučila.
V boj je šla kot "zvesta zaveznica" Anglije. Vzela je Nemčiji Cingtav in nekaj časa je tudi lovila nemške latDo po morju. So
vidno je v vojnem razmerju z Nemčijo, Avstrijo iu Turčijo. Ali za poraze in zmage teh dežel si1 že davno ne briga več. Angleži jo imajo kot zaveznico na pa-piiju. Kvečjemu tla jim pomaga ukrotiti kakšen punt v Indiji — v imenu svobode.
Nekaj časa je bilo precej govora o tem, da bi «Japonsko s svojo armado pomagalo zaveznikom v Kvropi. Stvar ne bi bila tako fantastična, kakor izgleda na prvi pogled. Sibirska železnica ni ma oddaleč toliko opravka, kolikor ga je imela ob rusko-japonski vojni in bi gotovo brez prevelikih težav zmagala transport japonskih čet. Za prevoz z otokov se ne bi bilo bati nemških ladij.
Celo morska pot skozi sueški
prekop na Francosko bi bila sicer j precej dolga, vendar pa ne nemo-j goča. In da bi bili zavezniki tak« pomoč prav dobro rabili, o tem j ni dvoma. Toda zdi se, tla je tukaj japonski idealizem nekoliko za spal. Iiospotl mikado sicer ni v takih skrbeh za «Japonec, tla jih ne hi evintualiio žrtvoval nekoliko tisoč Ali vprašal se je, kaj 1»* dobil za to.
Pisalo se je, da je Itil cesar vzhajajočega solnca pripravljen poslati par divizij ali zborov svojim prijateljem rui pomoč, ampak, zahteval je za to košček sveta s kakšnim mestom in s kakšno luko v Kvropi Na primer Hamburg
Kakorkoli se vidi Ja jdoja gro teskna, vendar ni izključeno, tla je bilo kaj resnice v teh povestih Na vsak način so imeli evropski časopisi "prav ostre debato o tem. Cc pa je .Japonsko ros kai takega
i k11 ; ji!» nrt\¿/^T	Iv t; ¡sko dovoli, tla zgradi
e po Japonsko železnico, ki bo vezala e dni Vučang s Kjukjangom in Nač-
zahtevalo, je razumljivo, da se ni	man - polovico orožja in streliva
ogrela za tako željo ne Anglija,	/a vso «i«ž^lo na Japonskem, ali
ne Francija.	pa ustanovi na Japonskem skup-
Oil onega časa je \se tiho o ja-	"" ' Japonsko tovarne za orožjo ponski pomoči Vlada "otoških .ninioijo. pritlikavci \ ", kakor ji! jo K j; t a je i, ima \ s« roke po sla. s kitajskimi zadevami,
■o i/. \V'asliiugtmia javili, kakšne	gaiigom, Načgang pn s llangčo
so zahtevi, »<i naj Iu jih Kitajsko	vom iti Svatovoni. ixj <. 11»»i«• i , s(, dajejo tujim družbam
1	Centralna kitajska vlada nu».	v pokrajini Fukjen privilegiji za ra namestiti vplivnega Japonca	stavbo železnic, za otvarjanje rud-kol svetovalca v političnih, tinan-	niknv, za gradbo ladij i. t. ti., močnih in vojaških zadevah.	ra imeti Japonsko prednost in
2	Japonske bolnišnice, misije in	mora biti o vsem obveščeno.
štile, ustanovljene po Kitajskem 7 Japonsko ima pravico širiti
imajo pravico posedovati zoni	svoje totoizpo\'odanje po Kitaj
Ijišča.	'	skem.
.1 Kitajsko in Japonsko imata Na kratko: Japonsko hoče iz-
skupno oskrbovati policijsko nad-	vršiti svoj stari načrt, da dobi
zorstvo v važnih kitajskih mestih	Kitajsko popolnoma pod svojo
in namestiti je večinoma Japonce	kuratelo. Treba je bilo nekako za-
4 Kitajsko bo kupovalo naj-1 četi, »ln ne bi rarbojniitvo izgle-
dalo preveč roparsko, in zato jc bila evropska vojna prav. Japonska vlada je bila prav zadovoljna, da je imela Nemčija na kitajskih tleh posest "v najemu", kajti to ji jo dalo priliko, tla j» z na jlepšo pretvezo sama stopila na kitajska tla, odkoder se ne tla več spoditi.
Tako dela tudi Japonsko v službi svobode, za katero se bojujejo evropsko države. In njegova po žrtvovalnost je tako velika, tla žo pred koncem enega klanja pol sveta trepeče v strahu prod začetkom drugega.
Navadno rokovnjaštvo je to, kar dela Japonsko na Kitajskem. Ali nevarnost ni le ta, tla porodi njena nesramnost konflikt v Azi ji. Vse kapitalistične drŽave ima jo na dajjnem vzhodu svoje into roso, pravo kapitalistično intere-se, in v 7epu so vso najbolj ohčut 1 ji ve.
07128825


C -C^LZ dcah- i j^fíís*
Pridna iitorklja opravlja svoje delo, kakor da je gluha in slepa. Otroke prinaša, da rastejo in postanejo veliki ljudje.
Ct-inu, ti čudni ptič?
Poglej po Evropi, po Belgiji. Franciji, Polj ski, v (Jalicijo, Karpate, na Srbsko, v Ameriko, Arabijo. Po morjih poglej. Spoznala bos usodo irloVeških otrok, ki jih prinašaš iz neznanih temin na ta beli svet. (V si modra ptica, kakor pripoveduje pravljica, se moraš zgroziti ob grozni ironiji, ki jo uvajaš.
* štorklja molči, kakor da j«' ne briga delovanje in nehanje sveta in neumorno nadaljuje svoj posel. Flegmatičen ptič! Morda stoičen.
Nemara si misli, da je njegova naloga iz-
polnjena, če prinaša življenje. Nemara si misli še več: Da prinaša človeške ot<r«ike * pametjo na svet in so sami krivi, če je ne znajo porabiti. Nima li štorklja morda,prav? Vse je prinesla na enak način na ta svet; nobeden s<- ni rodil brez njene pomoči. A peščica njih se je povzpela nad miljone; peščica njih se je kronala z vidnimi in nevidnimi kronami; peščica njih pošilja miljone v smrt in še straš nejšo. bedo.
štorklja jih prinaša nanovo in nanovo, da ne /manjka hrane topovom in možnarjem.
IV se ne zbudi v miljonih speči razum, če se ne zavedo, da jih je vse štorkDa prinesla, da i-majo \si pravico do življenja in sreče, da imajo tudi moč'- - če hočejo.
Utrinki
Kapitalistična družba je nemogoča brez izkoriščanja, kakor je drevo nemogoče brez korenin. Kapitalizem živi od profita kakor drevo od snovi, ki jih dobiva iz zemlje. Pogoj profita je pa izkoriščanje. Odkod naj bi prišel dobiček, ako bi kapitalist plačeval delavcu toliko, kolikor je njegovo delo vredno? Kavno razlika med delavčevo plačo in vrednostjo dela je.kapitalistov dobiček.
Ako je torej izkoriščanje v kapitalistični družbi neizogibno in ako delavci hočejo, da ne bodo več izkoriščani, se ne morejo zadovoljiti z «lobeno izpremembo v kapitalistični družbi, ampak le z odstranitvijo kapitalističnega sistema. Bojevati se morajo za tako družbo ki bo lahko živela brez izkoriščanja, v kateri torej ne bo vladal kapitalizem.
Taka družba se imenuje socialistična. Mislimo, da nt težko razumeti, žakftj mori biti delavec v svojem interesu socialist.
Smithsonov zavod j»' poslal devetnajst učenjakov izkopavat in preučavat predpotopne človeške lobanje. In vendar ima kongres pred nosom.
Vera, ki je odvisna «»<1 strahu, pred peklom, ne more imeti velike moči.
Ljudem je lahko ugajati, ampak ne z resnico. Večini je prijetna laž veliko ljubša od trde resnice.
Kdo je še slišal, *da morejo biti ovce složne z volkovi ? Ali volk je popolnoma složen z ovco, kadar jo požre. .
Ljubiti svoj narod se ne pravi lizati ga kakor mačka mlade.
Kapitalist riskira v podjetju del svojega imetja. Delavec riskira vse: Svoje zdravje in nivljenje. Kljub temu ima kapitalist ves dobiček, delavec pa berasko plačo.
('e bi delavci tako dobro razumeli, da imajo skupne intereso, kakor razumejo vladarji;" ne bi bili sužnji.
Naši nacionalisti slave ruske veleume, ampak navdušujejo se za ruskega carja, ki je največji sovražnik onih veleumov. Pravkar je zopet prepovedal po vsej državi razširjanje Tolstojevih
spinov.
Robert Hunter
Udkar se je začela sedanja evropska vojna, vprašujejo ljudje I venomer, zakaj je niso socialisti preprečili.
Naštelo se je za to mnogo vzrokov, zdi se mi pa, da ni nihče mislil, da je tej vojni vzrok ravno socializem.
i "ita 1 sem izjave vseh modrih mož, ki so jih pisali o vzrokih vojne — Shaw, Wells, Yanderveldc, Viviani, llaaae, Schcidcman in drugi.
I Dolžil so^je komercializem, militarizem, kapitalizem, nacionalizem in drugi izmi; ti, da so povzročili dolgo pričakovano svetovno vojno.
Čital sem časopise in mesečne revije, da me je bolela glava. Tam sem našel obdolžitve in protiob-dolžitve vseh lordov in poteiitatov vsega sveta, kritike te ali one akcije tajne diplomacije, ki je pro-vzročila'vojno.
Ali vzlic vsemu, kar sem čital, prihajajo moje misli nazaj do prve iskre spoznanja, ki je zažarcla v meni zadnje dni picscca avgusta, namreč, da leže vzroki vojne v rastoči sili narodnega in mednarodnega modernega socialističnega gibanja.
Velik glas, ki sem ga čul, in ki je izrekel iste misli, je bil glas Karla Liebkucchta. Ta vojna -je dejal Liebknecht —- je napole-oniški poizkus, uničiti rastočo silo delavskega gibanja. To je bilo dokazano čisto enostavno v zadnjih mesecih, vzlic vsem prizadevanjem, «la bi se vodje delavskega razreda z raznimi frazami odvrnili od tega spoznanja.
Bernard Shaw se je izjavil skoraj v istem tonu, ko je dejal, "da je spočel in rodil sedanjo vojno junkerski kapitalistični razred Nemčije, Francije, Rusije in Anglije. Ne verjamem - je dejal Shaw — da imajo nemški, francoski, angleški in ruski kapitalisti med seboj kakšen sporek, ki naj bi vodil v vojno".
Nihče mi ne vtepe v glavo misel, da so to vojno rodili samo boja» željni nauki militarističnih lordov v Angliji, Franciji, Nemčiji in Kusiji.
Nedvomno je pač, da so ti želeli vojno, in nedvomno so želeli vojno tudi kramarji z vojnim nia-terijalom. Strinjam se tudi z mislijo, da bi bili ti gospodje zadovoljni z vsako pretvezo, ki bi pro-
deilio-ill do-
sporo-
Ce ne maramo biti hlapci Habsburžanov, s tem še ni rečenov da je lepo, ako postanemo hlapci koga drugega. Mi sploh ne maramo hlapčevanja.
Kdor grdi druge narode, je navaden surovež. In surovež ne more biti učitelj svojega naroda.
Zavedno delavstvo se n«' bojuje le za košček boljšega pšeničnega kruha, temveč tudi za duševno hrano, ki mu jo kapitalistična družba odreka. (V pride čas, ko se bo delavec lahko bavil tudi z globokejšimi vprašanji duha, bo tudi njegovo telesno delo, brez katerega ne more živeti družba, spoštovano. Ali tega ne bo v kapitalistični družbi, kajti kapitalizem se boji delavske izo-brazbe kakor hudič križa.
O vojni
vzročila vojno; toda brez pomoči gospodujočih razredov prizadetih evropskih držav bi ne mogla zaee-ti vojne nobena klika, in še manj kotenja trgovskih sindikatov.
česar se je gospodujoči razred v Angliji bolj bal kot vsega na t fin svetu, je bilo stalno napredujoče iu skoraj nepreprcčljivo politično gibanje delavstva.
In v Nemčiji t — Štirideset let so vojni gospodje prosili nemški narod, naj pomandra socialistično gibanje. Mlajši prestolonaslednik je nazival fitirimiljonsko socialistično stranko — stranko lnizer-nikov.
Še izza pokojnega Bebla vemo, — kakor nam je sam sporočil, da so vladajoči krogi v Nemčiji že leta denuncirali socialiste kol "sovražnike domovine". Leta 1H8Í). je rekel kajzer: "V mojih očeh predstavlja socialni krat sovražnika cesarstva movine".
Nekaj tednov pozneje ča Bebci — j»- kajzer sklical ves njemu vdani krog okoli sebe in I predlagal, naj sc prične neizprosen boj proti stranki "preklicu-hov". 2. septembra 18ÍI5, smo bili denuncirani kot banda ljudi, ne i vrednih imena Nemcev. 13. okto-[bra 1K!)5., ob času, ko je bil v Muelhausenu umorjen fab.rikant Schwartz —• umor, za katerega je bila stranka toliko odgovorna, kolikor kajzer -— se je v telegramu, ki ga je kajzer poslal v znamenje sočustva družini umorjenega, glasilo, da je to zopet žrtev revolucionarnega gibanja, spočetega po socialistih. Ko so leta 1S!H. prisegali rekruti zvestobo, j«' moral vsak izjaviti zvestobo edino njemu (kajzeru) celo v slučaju, če bi u-kazal streljati na njih očete in matere.
V Angliji, Rusiji in Franciji so se gojili in izražali od mogočnih kapitalistov in od vladajočega jun-kerskega militarist ¡enega razreda enaki nazori.
Celo armade so se organizirale glavno za to, da nastopajo proti silnemu toku, nazvanemu "domači sovražnik".
Ta "domači sovražnik" je postal namreč včeraj v vseh .evropskih narodih največja sila. Zahteval je več plače, skrajšanje delavnika, čistejša in boljša stanovanja.
sprehajališča, igrališča in prostore za sestanke, zavarovalne ustanove, zavarovalnino v slučaju starosti iu onemoglosti, delavsko zakonodajo in tisoč drugih reform. Postajal je razumen in si ustvaril občudovanja vredne organizacije, iz katerih je zajemal duševno in gmotno hrano. Imel je na stotine velikih dnevnikov in čarobnih "Ljudskih domov", gospodarskih zadrug, vrednih miljone dolarjev.
Ti ljudje so bili up in nada sveta; kajti v njih je bila tista moč, ki je obljubovala, da zada junker-stvu iu njegovemu razredu smrtni udarec in ga pomede z zemeljskega površja; «la pospravi s sveta tisto kliko. ki je zadrževala, zasužnjevala iu živela st«»let.ja na plečih podjarniljenega ljudstva. V ta namen so organizirali ogromne bataljone za veliko vojno, ki ima priti med izkoriščevalci in izkorišča ne i.
Ti ogromni bataljoni so delali kajzerju največjo skrb in strah; večji strah, kakor karkoli druzega v Evropi: strah ''domačega s«>-vražnika"!
• Samo še ene volitve, pa bi lahko uničile vse načrte, stri«* vse nad«» starega utilitarističnega duha ter ugonobile enkrat za vselej možnost velike nmdnarp«lne vojne.
In tukaj je bita samo «*na pot,k da se to prepreči. Dciiunrijacije, ječa, persekucije, brzdanje iu temnica so bile ž«« vse poizkušene, Zaleglo ni nič; narobe, rodilo je ravno nasprotne posledice.
Odprta j«- bila še ena pot, po kat«*ri s«- reši juukerstvo in njegov razre«! v Angliji,-Nemčiji, Franciji in Rusiji — in to je bila, «la se ¡zavede in naščuje delavstvo proti i delavstvu.
Vso evropske velesil« , ki so /a-I pletene v to vojno, trdijo, da so bile prisilene v vojno. Vse ljudstvo v Evropi j«- prepričano, da vodi vojno defenzive. S«>«»ialisti v Angliji, Nemčiji, Franciji in Rusiji so bili zapeljani v tr«luo vero, «la branijo svoja domovja, žene in <>-trok«' proti tujezemskemu sovražniku.
Nerazumljivo in neverjetno, kakor se človeku z«li, mednarodni proletariat v Evropi j«' sedaj izpostavljen v boju zoper samega sebe — in da se je moglo to zgoditi, se je moral začeti krvavi pl«'s.
Zadovoljnost v sedanji
Kdo j«1 dandanes zadovoljen na svetu?
Ako bi ljudje odkritosrčno govorili iu č<* bi "dali to vprašanje na splošno glasovanje, bi izvedeli, da jih j«1, posebno v civilizirani družbi komaj kakšna majhna peščica. ki ne bi bili prepričani, da imajo pravico za kakršnekoli pritožbe. Med takozvaijimi divjaki hi dobili š«' razmeroma več zadovoljnih- ljudi. Ali k«lo bi si želel živeti tako, kakor žive Eskimoti, Patagonci ali Papuanci?
Zadovoljnost takih ljudi je vte-ineljena v njihovem neznanju; čim nanese slučaj, da spoznajo kakšno novo življensko sredstvo, 'Vi jim' je Vilo dotlej neznane,, /budi v njih tu«li zelja po njem. Pokažite avstralskemuu črncu na kakšnem polineškent otoku puško in poučite ga, iz kakšne daljave se z njo lahko strelja, pa jo bo takoj hotel imeti.
Tudi v takozvanem civiliziranem svetu j«' zadovoljnost, kjer sploh tli. večinoma spojena z nevednostjo ali pa s slaboumnostjo. Čim manj človek v«' in zna, tem manjše so njegove potrebe. •
Ali kdo naj hrepeni po nevednosti, če j«' tako ustvarjen, da ko prni njegov duh po znanju? K«lor se j«1 kar naučil, bodisi 1<« v življenju, brez šole, ne more zavidati duševnemu siromaku njegove zadovoljnost i in ne spoznava v nje i nikakršne sreče.
Sie»'r pa ni nič nepretiranega, če se pravi, da j«' ves sedanji svet nezadovoljen. Tudi oni, ki stoje na vrhuncih življenja, niso izje-ina.
Evropski monarhi so gotovo velike glave. Toda kdor bi jim mogel pogledati v srce. bi opazil strnil in trepet in težke dvome; kakor igralci na odru morajo nastopati: Na obrazih morajo kazati neoniahljivo zaupanje v zmago "svojih" armad, v duši .pa tre-pečejo, ker je usoda na bojiščih
kakor kartaška sreča. In poraz na vojni pomeni lahko Lzgubo troti a in krone.
•Velekapitalisti so še večja go-spoda. Ali najbogateišim miljar-«larjeni povzroča z«laj konkurenca jezo. zdaj jih i;aztogoti vest, da štrajkajo delavci, zdaj kakšna borzna špekulacija.
Militaristi zabavljajo v«'tioiner. Naj jim dovolijo parlamenti miljone za kanone in barke—po nji-hovem mnenju domovina vendar nikdar noče prav spoznati, da je deželna obramba prva in najvažnejša stvar in «la bi bilo treba zanjo mnogo več žrtvovati.
Na drugi strani ie znanost ne-/.rtdv.vclj;.«, ker j? <tttili?arueiu taki» požrešen, da ne ostane nič za njo. In vendar je ona važnejša «t« 1 vojaštva; šole in akademije »o potrebnejše o«l kasarn, knjige in daljnogledi in mikroskopi pa od pušk, topov in možnarjev.
Š«> sveta mati cerkev, ki veno-nn-r pridiga zadovoljnost, jti nezadovoljna. pa naj bo že katoliška, luteranska, presbiterianska ali pravoslavna. Velik vpliv itna v «Iržavi; ali rada bi neomejeno vladala. Veliko j«' njeno bogastvo. ali rada bi imela vs»> v svoji malhi, Backi ji verjamejo vse, ali čreda se ji zdi premajhna. Vsakovrstne privilegije uživa; ali izmisliti si zna še vsak dan nove, ki jih še nima.
Od spo«la.j <lo zgoraj lahko prebrskamo vse, pa ne bomo našli ti-sle zlate zadovoljnosti, o kateri, pojo sentimentalne pesmi.
Da n«4 more biti delavsko ljtul-stvo zadovoljno, je pač najbolj razumljivo. <V imajo «Iriigi dva tri razloge /a neza«lovoljnost, jih imajo delavci na mernike. In če se med njimi najde brla vrana, ki se vendar postavlja z zndovoljno-stjo, lahko stavite, da ima slamo v glavi ali pa akisane možgane.
I/ te vfratranske nezadovoljnosti izhnia tmli tisti duSevni kaos,
v katerem brede sedanji svet, tisti nervozni nepokoj, ki ni znamenje zdrave, žilave delavnosti, ampak neveselo bolehanje. Odtod prihaja tudi stremljenje po opa-janju, ki ga najde eden v smrdljivem žganju, drugi v šumnih orgijah, tretji v luksurioznih, ampak nezmiselnih zabavah.
V urah treznosti čuti to nezadovoljnost ves svet. Tudi elegant na dama, ki pravi eno samo beseda, pa se zasuče armada služabnikov, ki zakliče v telefon, pa hite trgovine, da ji pred lože najnovejše vzorec, ki migne, pa se ji sestavi poaeben vlak, tudi ona ima tre-notke, ko je neareČHa kakor dob, ker Čuti THskovivno praznoto irr puščobo svoje eksistence. Tudi velikomestni dandv inta take trenutke, in multiinilionar iu verski reformator — kakor tramp in ho-bo.
Splošna, vse prevevajoča, vse razjedajoča, vso harmonijo ovi rajoča, vso lepoto omadežujoča nezadovoljnost daje pečat sedanjemu svetu.
Ce smo vsi nezadovoljni, ne bi li bilo logično, da bi vsi skupno poiskali nov temelj, novo obliko življenja, novo družbo, ki bi nam ntagla dati več za«lovoljnosti?
Ali kadar prihaja socializem, da bi odpravil glavne vzroke nezadovoljnosti, da bi uravnal materialne razmere in rešil Človeštvo najzoprnejše skrbi za vsak-danji kruh ter na ta način omogočil duacvnejše življenje, t«slaj je sedanja družba naenkrat nedotakljiva, sveta, in naš sv«>t j«» tako dober, da ne more biti boljši.
Le tisti, ki morajo prenašati najhujše, najobčutnejše in najsu-rovejše trpljenje, morejo imeti dovolj poguma in volje, da se ga otresejo. Zato more najti socializem le v delavskem razredu svoj pravi dom; samo delavstvo more biti osvoboditelj čloVoškega rodu.
"F»rifatel|I

Kdor čita časopisje liaftih na sprotnikov, je gotovo že opazil, da se delajo skoraj vsa uredili' štva "aoeializmu prijazna" iu tu« di rada preplonkavajo članke iz aoeialiatiČhih listov; dopiauiki pa posebno radi ponavljajo stavek: 'Nisem pa nasproten socializmu.'
Večinoma so to navadne neresnice; <»ui so nasprotniki socializma. Ampak iz trgovskih razlogov je koristno, če se to zataji. Tu pat a m so pa res posamezniki, včasi dobri ljudje, ki bi radi sedeli na dveh stoleh. Nič ne P91,naga: Povedati je treba, da so taki polovica rji najslabši.
Nekateri ljudje imajo bolezen, da hočejo biti povsod "zraven." Mislijo, «ta ne gre nič brez njih. Vse je važno; in če bodo tudi oni malo porinili, bo še važnejše. A-ko izkazujejo tudi socializmu svoje "simpatije", mislijo, tla so storili bogvekaj.
Ali to ni nič. Socializem potrebuje prepričane ljudi, in kdor je prepričan, ne more biti socia list in še dvajset drugih reči ob enem.
Treba je jasnosti: Ali je socializem dober T Ali je delavstvu ko risten? Ali mu j«' potreben?.... Če sem prepričan, da je, moram biti popoln socialist, kajti druga-ve sem nepošten. l>a pa morem biti prepričan, moram vedeti, kaj je socializem, in sicer ite le po
političnem življenju to, kar so za-1 gc, kakor da se pridruži socialisti-kotni pisači v pravnem.	čni organizaciji iu da je socialist
Kdor se je pa toliko naučil o z dušo in s telesom, da dela v po-socializmu, da je spoznal njegov litičnem življenju to, kar sklepa pomen, si mora znati odgovoriti: socialistična stranka iu tla ne po-' Ali je socializem dober ali ne? izkuša stati z eno nogo v sociali-O«) tistega, ki smatra sociali- zmu, z drugo pa v kdove katerem zem za kai slabega, ne potrebu- nasprotnem taboru, jemo nobenih simpatij. Kako 1110-; Socialistična stranka je delav-I re biti tak človek sploh prijazen ska. Kdor se je kaj učil sociali socializmu? Povč naj, da je na- zma, ve, zakaj mora biti delavska sprotuik; saj nismo za to še niko- S tem je pa tudi povedano, da ji gar-požrli. Iu če ima kakšne ar- stoje delavski interesi nad vsemi gumente in dokaze, naj pride z drugimi. Ako ne bi bilo tako, hi njimi na dan. Mi bomo povedali bila sploh brez pomena. Kdor hočo svoje, ljudstvo bo lahko slišalo e- zastopati interese kapital., 1110 ne in druge, pa bo sodilo. Tak boj ra te postavljati v prvo vrsto; ta-z duševnim orožjem je vedno do- ko je tudi z delavskimi interesi, her; še tisti, ki podleže v njem, koristi, ker je s svojimi pomisle-
ki [»omagal do jasnosti. Ce se mo ra kakšen nauk bati vsakega pili Ijaja, gotovo ni veliko vreden. In kdor išče resnico, ne zatiska oči pred rečmi, ki bi mu mogle pokazati, da je v zmoti, temveč jih i šče, ker more le tedaj verjeti v svoj nauk, če je premagal vse mogoče dvome. In bojevati se more zanj le tisti, ki je prepričan o njeni.
(V nam pa prihajajo ljudje, ki zatrjujejo, da ne nasprotujejo so cializmu, bi morali tudi vedeti, zakaj mu ne nasprotujejo. Tudi za j praktično to je treba imeti razloge.
Mi razumemo ostrononia, ki presedi vse svoje noči za daljno-
iC tisti jim more resnično služiti. \dor smatra delavsko vprašanje
za važnejše od vsakega drugega.
Seveda je socializem še več ka kor delavsko vprašanje. Kajti socializem pomeni • organizacijo vse bodoče človeške družbe. Tudi pošten kapitalist, kateremu je človeštvo več kakor njegovi današ nji sebični interesi, je lahko soci-1 alist. Ali medtem ko je Življenje kapitalista v današnji družbi v
primeri z delavčevim nebeško tem, da se ne pridružiš našemu mora delavce prenašati vsa bre-1 boju, pomagaš vzdrževati sedanji mena in trpeti vse krivice, in za- sistem, pomagaš torej, četudi mor-to je tudi najbolj sposoben, da da iz same nevednosti, kapi*ali« razum«
tem, kar govore o njeni nasprot- «rledi in računi, pa pravi: ( as mi nikii temveč dobro ga moram po-1 ne dopušča, da bi se bavil s poli-znati. (¡lavna napaka omenjenih t ¡enimi vprašanji. Toda ljudje polovičarjev pa je ravno v tem, j ki pišejo in pisarijo po časopisih da govore o socializmu kakor o h Hiškah in o vetru, ne vedo pa o
njeni nič druzega kakor to, kar slučajno .pobero tupatam v kakšnem časopisu, na kakšnem cestnem shodu ali pa celo v kakšni pridigi.
Takim ljudem se ne more reči nič druzega kakor to: Najprej se
se hočejo zanimati za javno življenje ¡11 navadno hočejo imeti še celo veliko besedo v njeni. Taki ljudje, pa nimajo pravice, da bi bili indeferentni. Treba se je od ločiti: Za ali proti. In vnltio se vrača vprašanje: Ali j«' socializem dober ali slab?
izpremembo j zmu in si naš sovražnik. Stvarno družbe.	j*' vseeno, če nas oviraš hote ali
Delavsko vprašanje je jedro so »«'hote, vedoma ali nevedoma. A cinlizma. Tudi položai delavstva ko l>ritit' u<> iz Ka»»' neumnosti j.- glavna bolezen sedanje družbe, »»krhat, škodujt^prav tako, kakor Dokler to ni rešeno, ostane druž-K**' se namenoma prodaja izkori ba bolna. Ali delavsko vprašanje ščevalcu.
se n«» more rešiti z nobeno 44prija-1 Do vraga z. vašo 'prijaznostjo' zimstjo" in z nobenimi simpatija- in z vašimi 'simpatijami!' Kako mi. Socializem je študij tega vpra naj se delavski tovariši zanašajo sanja in rezultat tega štmli.ia na tak«* ljn«li, ki niso ne tič ne j Na podlagi tega rezultata u- miš, ne krop ne voda, ki ne sodeči, kakšen je cilj in kakšna .1* lu,'.ejo / njimi \ organizaciji, ki se pot do cilja..	ne bojujejo z njimi, ampak ki i
Zdaj pa gre za to: Ali hočeš inajo \sak čas "druge" opravke da pridemo do cilja ali ne? ' z delavskimi nasprotniki? Za kaj
delavci imajo, kakor za
Civilizacija.	s
tistih, ki se izogibajo vsaki žrtvi, pripravljajo se pa, d;¿ bodo sc«ili k mizi, kadar jo bodo drugi pogrnili m zajemali i/, sklede, kadar jo bodo drugi napolnili?
Ne! Teh dobrih 44prijateljev" ne poznamo iu ne priznamo. Vsak odkrit sovražnik nam je ljubši od njih. S svojimi sladkimi onra zi in milimi besedami so največji škodljivci delavstva.
Ali si.popolnoma naš, ali pa sploh ne - to velja v današnjih časih. Kajti 14» so časi bojev, največjih bojev, kar jih pozna zgodovina, bojev za osvoboditev človeštva. Tu se je treba postaviti) na eno ali na drugo stran. Kdor
k j« r tako primerne prilike, da jih iztresejo, kakor v organizaciji. Od človeka, ki je res tako umen, je pričakovati, da ž«'li od svojih mi sli tudi kaj praktičnega uspeha. Absolutno gotovo pa je, «la jih bo našel edino v organizaciji; kajti zunaj lahko brenči, koliko hoče, pa bo toliko zaleglo kolikor čmrljeva pesem. Organizacije nimajo časa in dolžnosti, da bi lovile, modrosti, ki jih kdo prodaja po salonih. V organizaciji pa i-ma tudi najskromnejši član be«e-do. in če je kaj vredna, se tudi vpošteva.
Torej: Ali — ali! Ali prideš v organizacijo, tedaj
Kdor pravi, «la mu je sociali- Ce hočeš. te«laj moraš z nami	naj jih
naučite, potem pa govorite. | zem simpatičen, mora, če misli in korakati po tisti pot i, ki drži do	nasprotnik«'?
govori odkritosrčno, in če sploh j njega. Ako ne greš z nami, nas Zaveden delavec ve, da princ-
ve, kaj govori, soditi, «la je socia-1 zadržuješ. iu če tedaj blebečeš.	se uresničenje socializma veliko
lizem dober. V tem slučaju pa ni i da simpatiziraš s socializmom, se	blaginjo Zato pa doprinaša te
zanj, ako hoče biti pošten, dru-1 vedoma ali nevedoma lažeš. S	mu cilju žrtve. Kako naj sodi o
kaj
Pri človeku, ki se ni naučil čevljarstva. 11«' bom naročal čevljev in od zakotnega pisuna si ne bom dal razlagati zakonov. Vi ste v
ostane imsl zakopi, bo dobil kro-	vemo, čigav da si in lahko svetu-gle o<l obeh strani. Kajti nobena	je,š. predlagaš, kritiziraš, sklenili ne bo zaupala, iu s tem bo	paš, sodeluje», ali pa «>stajaš zu-vsaka imela prav.	naj, in tedaj nimaš pravice pri-Navadno so ravno taki 44prija- J	čakovati ali zahtevati ka'j zaupa-telji" prepričani, «la ima vso gla	nja. Kadar bodo padale batine, vii polno dobrih iu imenitnih mi-	bo« sam kriv, če bo«lo padale našli. (V je to res, ne najdejo ni-	te.
Ivan Mojek:
Janez Top.
No, kdo je bil? Kk ck Krišto o-o-f Ko 0-0 luuib ho nemara - -
Tisto noč, ko se j«' rodil Janez	si pa ti mula, pa botli, kaj mene
Top, je hudo «leževalo, in zato j«*	briga! Saj te nihče ne sili, «la si
zagledal brlečo leščerbo iz tiste-	tukaj — nekdo pa mora delati, ga kota nizke bajte, kjer še ni
eurela streha:	n«
Kaj boš.' Bukve so za go-hpod«1 m lenuhe. Delavčeve oči niso za čitanje; pokvarijo se. In
čemu bi si glavo belil z. bukvami?	Smeh
Kaj pa imam o«| tega?	sodnik.
Krasno govoriš, Janez! Cu	Ni res, Janez!
dim se le, 11 a nisi še bolj za po-;	pa, kdo dela postave
- Ti si pravi Janez Top! Ali P"". N'4 veš li. da je /nanje ključ	publiko?
vidiš iu ne čutiš, da se mučiš do bogastva? Šol« nam je malo	Kk
v «Korani. (ir«lo gleda
Povej nam za našo re-
ko je do/, i ve} trinajst zim, mu več kot je treba? Res je. da nas je Bfltnjkllo očeta. Na klopi j»* uihee ne sili, ali ker še moramo izkašljal svoje bedno življenje, delati, zakaj ne bi gledali, da Zagrebli >«» ga, in ko j«' «kopnel nam je bolje? Lahko bi delali sneg, ni znal Janez, kje je očetov manj ur iu za v«vjo plačo, če bi grob. Spomenika namreč ni bi- bili pametni -— lo na grobu - čemu je treba spo-	Zakaj potem ne delaš manj
menika človeku, ki zapušča golo nr in za večjo plačo, ko si pa bajto s preluknjano streho, in meten.'
zadolženo poírh?	Posameznik ne naredi nič.
Janez j«1 šel v šli» in se je na- Vsi moramo biti enih misli in po
kaj
ek - ck —
dala. toda česar nam manjka, si	No, ali bo kdaj?
■lahko sami izpopolnimo. Zakaj Janez pogleda na delovodjo, se braniš knjig iu-koristnih časo-1	Kk gospodje fabrikauti
pisov . ( itaj, čitaj, Janez! Rav-t delajo postave no delavci bi morali največ čita Uromoviti smeh. Nekdo v o ti. ker sino najbolj zatirana para /¡ulju se namuzne, č«'š nekaj resna svetu. Poglej tole knjižico, niee je pa le povedal.
bil zadovoljen, z malim, bi bil šl raj kal kakor so drugi nezado v oljm /i. Torej le .priden bodi, Janez!
Proč gre Janez Top. Nekaj mu plese v glavi, a ue ve, kaj bi bilo-
Na bojišču.
Jutranja megla je zagrnila strelne jarke. Vse tiho. Mrli čj I «'že nepokopani in iz njih puhti smrdeča kri. V jarkih pa leze
pa spredaj pred topovi. Midva in vsi ostali, ki leže v teh jarkih, so pravi Topje tesarjem v zabavo.
Zagrmi kanon in takoj nato za treaketajo puške. Janez-skoči ka kor obseden.
Ce bi ne hil Janez Top, bi rekel, da imaš prav, tako pa — alo! Zdaj se spet prične bitka — zdaj več nisva prijatelja. Beži, ako ne, te zabodeni! Naprej za narod! — Naprej za svobodo! Ži-
žki vojaki, ki bodo dams ali ju- vela domovina! Zivio cesar!
tri
mrliči.
učil veliko lepega. Pridno so mu vedati moramo gospodarju,
z bt-ezovko vtepali v glavo lepe molitvice, apostoljsko vero, zopet molitvice, zatem dolgo časa nič in potem zelo koristen nauk, kako se mora umirati za vero in domovino - za domovino in vero.
Nekega <1 m«- je Jane/, navdušeno deklamiral na v«'s«'Iici mlade-uiškega društva "Alojzijevih fantov" prekrasno pesem-: ... oh kako krasen dom je moj! —
Zunaj ga j«' pa čakala mati z objokanimi očmi.
Žalostna novica, sine — bajto so nama prodali. Doma n imava več* Je j/e<
ma ?
Saj pojdi, pa tepe !
In Janez Top je šel po svetu.
kaj bo pa z«laj, ma-
ves, ves«'
kaj be 1 bodi,
Po svetu da te Bog
V tov
Priden delavec je Janez. Skače, vrti se in «lela. «la mu kar kosti škripijejo. Jako priden in dob« y delavec.
- Joh, težko 'je siromaku, ki ga Bog tepe! - vzdihuje Janez in briše znoj o«l čela do brade, od ušesa do ušesa.
Ves kaj. Janez — pravi to-variš, — mi smo veliki tepci Znojimo se in vzdihujemo sami sebi. Delamo kot živina, a Se zn-mukati se nam noče. Mula vsaj brcne, kadar ima dosti, mi pa se ust ne odpremo. Ali si ne privoščimo niti toliko korajže, kolikor je ima mula? Ali nismo ljudje?
.Tejzea, človek, kaj govoriš* Kakšna živina, kakšna mula? Mi smo vendar krščanski ljudje! f'e
mislimo.
—	Ti le povej gospodarju. Dokler j«' gospodar vesel mojega dela in dokler mi daje zaslužek, to liko časa bom držal jezik za zobmi. Kaj bomo mi siromaki? I)«' lajnio in trpimo! Ce pa komu ni j piva to je za prav. si lahko prebere. Meni je! kramp in lopata prav. Vsak zase. Bog za vse.
Janez Top ostane Janez Top si misli tovariš in mu o-»brn«' hrbet.
Par dni pozneje se približa gospodar.
Dober delavec si. Janez — kakšna sreča, če bi bili vsi taki! Kadar te pogledam, se mi v dno srca zasmiliš, ko si tako i/delan in zgrbančen — sama koža in k 1-sti so t«'. Zato pa boš brez dvoma vesel lepe novice, ki ti jo prinašam. Dali ti bomo počitnice.
Kk - - «k - počitnice?
Da, dragi Janez, počitnice. Tovarno bomo zaprli.
Tovarno boste zaprli? Za kij, če smem vprašati?
1 zato, ker je preveč izdelkov, da nc vemo kam z njimi. Zato počakaj par mesecev in se malo spočij, «la boš potem toliko bolj čil in priden. Da si nam zdrav, Janez!
Jejzrs, čemu sem tako garal?
I )oma
Janez Top sedi za mizo in gleda v čašo.
-	Dober večer, Janez! Dolgočasiš se, dolg čas je pa slaba reč za zdravje. Ali nc bi malo či-tal? Nočem reči, da nič ne znaš toda škmlilo ne bi, če bi Se kaj več znal. Tmaš kaj knjig?
zastonj ti .i«> dam, samo Ker i .io.
K a j boš s leni smet jelll! ('e* 11111 pa tako siliš vame. prijatelj? Aha t i bi me rad pohujšal! Ž«' vem, že vem, poznani te, ampak pri meni si slabo naletel. Ne potrebujem tvojih bukev! Ali misliš <la bom tako neumen, <la bom zvečer po težkem d«'lu čital tvoje trapaste bukve? .lej/es, kaj pa misliš o meni? Vidiš, takole čaša elavca' In p.% - to j«' /a delavca, ne pa bukve' .Masne bilk v iee, velika pratika in egiptovske sanjske bukve to je d >» t olj /a v sakega poštenega, delavca ; v se drugo naj se gn» solit. Le i/.gubi se' Jaz /nam več kalvor pa \ i v >i /. v ašimi bukvami.
Janez Top ostane Janez Top. Lahko noč!
Top /v rtie čašo in se zadov oljno smeje.
Drugi dan ?a pokliče delovo-
«Ijn.
Veš kaj, Janez, bližajo se volitve, (lospodar tovarne se zanima. da bo izvoljen pravi župan in z njim vred se morajo rani-mati vsi pridni delavci. Ali si volilec, Janez?
—	Jejzes, nisem, nisem! Kaj naj storim?
—	Dobiti moraš državljanski papir, pa boš volilec. Le brez skrbi, bomo že mi poskrbeli, da dobiš papir.
Dobro. Pride dnn, ko ima biti Janez zaslišan, dali je sposoben za državljana Pred sodnika gre Jane/, in hlače se tnu tresejo. Kaj bo pa zdaj?
Osiro gleda sodnik izpod očal in nič manj resnobno nc gleda iz" praševalec.
- Janez Top, povej nam. kaj znaš o novi domovini. Kdo je bil prvi prezident naše republike?
Kk — ek — ek--
To pa že ni na mestu, Janez Se eno vprašanje: Kaj boš pa storil, Jane/, ako dobiš državljan stvo?
Volil bom župana, kakor tui naroči gospod - ek -— delovodja.
I >o\ olj. Janez Top, t i še nisi zrel za državljani). Le pojdi, kupi si knjige in se kaj nauči.
J«'jzes topot s< !|l jo
Pok - pok — pok — pok — Jam / Top potegne puško in se buin	bum .... «Irrrrrrrrrr!! 1
skobaca i/, jarka. Par ur je spal. Zakadi se Janez in se opoteče. ali k<lo naj sni. če ve mu sanja o Zdi se 11111, «la gn je nekaj vgriz-sainih šrapmlih in bombah? • • nilo pod kapo. Malo se zavrti,
Ven
na
planoto gre Janez in
kakor da bi se napil vina, in tc-
tamkaj opazi sovražnega vojaka, lehne na zemljo.
ki se vleče pnoti njemu. Janez nastavi bajonet, toda sovražnik mu migne, «la naj odloži puško.
Ti si Janez Top, kajti poznam te po obrazu. Midva se 11e
Zlmdi se v bolniški baraki. Poleg stoji zdravnik in strežnica. Na glavi ga skeli. Potiplje se. obveza. Kaj se je zgodilo?
Krogla te je zadela, Janez.
vzdihne Janez polomil.
pa res
In! končan
.n« '
kel
izgub
delal
ves čas
ki hi 1111 se mi delo pouu I Janez in se toi
v
Takih
V rudniku
Strajk je I jen.
Jan«'/ Top je pridno kakor še nikdar prej med šf 1 ajKoui.	"
Rad l»i poznal človeka hranil delati, •'« je govor prsi.
ako je, Jamz! Možak si' je treba in štrajkov ne bo več ga je pohvalil vodja stav-kokazov.
Janez gre v pisarno po plačilo Pridno delo je vredno plačila in nagrade. Gospodje ga bodo lire/, dvoma postavili za majhnega delovodjo Tako se pride do ugle-da in časti! Koinandiral bo druge in huh! to bo pokazal tistim. ki samo zabavljajo in no če jo delati.
# Zdravo. Jamz. kaj bi rad? Kk t»«» plačilo sem prišel Res? O, da. Priden si bil, dobro si se postavil Ker si pa bil tako priden doslej, upamo, «la boš tudi zanaprej. Zato ti bomo podaljšali delavnik od «leset na dvanajst ur saj si korenjak in dve uri več ali manj se tebi nič ne pozna; se vesel moraš biti, «la smeš delati, ker tako rad delaš. Razentcga, Janez, ti bomo znižali plačo za en dolar. To ti čisto nič ne Škoduje, ker vemo. «la si z malim zadovoljen Kajti če bi ne
bova tepla. V sedi ^e, Janez, in V glavo ti je prasknila, toda pre-povej mi. e« tnu s» midva koljeva. j v rtala je ni. Le brez skrbi hodi Kk, jaz se borim za domovi | in ne razburjaj se. Zdaj vidimo, no, za svobodo svojega naroda, i «la je tvoja glava trja od železa, Tako tudi mi pravimo, ali zato pa dobiš železni križ. Na prosim te. povej mi. si li bil prej j čašo vina!
svoboden?	Oh, hvala Vam lepa,* ker ta
Nak, nisem bil, ker ste nas ko lepo skrbite zame! vi< <s4*o"¿še«»]j	Strežnica se nasmeje.
Mi ja/ s. ni te izkoriščal .'j Da, «la. Skrbimo pač zato, Ja/. ko sem ravno tak r«'vež k.itjda čimprej okrevaš, pa lahko zo ti? Ko nimam druzega kakor ženo pet odrineš nazaj v strelni .jarek in kopico otrok?	Le brez skrbi — saj se ti ne tno-
Tmli jaz imam ženo in kup re nič zgoditi, kajti tvoja glava
je t tja «>d jekla!...
— Jejzes, zakaj nisem umrl?
ilece, zato pa hočem, «la bodo m«» ji otroci svobodni, kadar vas premagamo.	•
Svobodni? Ali bodo svobod Prvi majnik. ■• ni, če te jaz še danes ubijem? Bo- V «lelavskih središčih se vijejo < I o li srečni brez očeta? Kdo bo čete /n četami in plapolajo pra-potem delal na polju in jim pri porji. Godba igra tnarseljezo. delal kruha, ako ti obležiš?	( Tisoči in tisoči iz rudnikov, to-
Na kakšnem polju? Ne go varn in delavnic demonstrirajo, vori bedasto! Jaz nimam polja; | manifestirajo, praznujejo- na ti-na v sem svetu nimam niti pedijsoče vedrih lic in plameneČih oči svoje zemlje.	' «e zbira v dvoranah, na vrtovih
Tako? Kje je potem tvoja in na planem, kajti to je delavski domovina, /a katero se boriš? dan.
Kk, vrag — tiikar me ne> Janeza Topa pa ni med njimi, jezi! Daj mi kak grižljaj. Če imaš Toda iz stotisočerih grl odmeva
komaj se že gibljem od glada.
Zelo mi je žal, toda sam sem gladen. Vidiš, to je naša svoboda. za katero se koljeva. Ali je tvoj cesar tukaj v strelnem jarku?
fia ni On je doma v pala či. Ali je tvoj?
Ha, ha. ha! Tudi moj je na varnem midva, ki drug druzega izkoriščava kajne sva
klic:
Zdrami se, Janez Top, zdrami!
>
Narodnjakar.ji mislijo, da so psovke dokazi. Pomilujmo jih
Od zemlje do solnca je bliže kakor do razuma šovinistov.
Vse, kar vojna poruši in požge, je bilo sa«l dela
8
I' K O I, K T A K K C
Vojna in delavski interesi.
katerem stoji vm politično poslopje. Tisoč jmragrafov in cesarskih in ministerakih podpisov ne *--»nore zagotoviti revežu e
Vse države, ki so šle na vojno, *>ravic kakor ^Katinu.
zahtevajo od delavstva, «la naj postavi državne interese nad svoje razredne interese in da naj o-pusti svoj uačelni politični boj, dokler ne bo dosežena zmaga. Zelo ginljivo znajo vsi kronani in nekronani gospodarji ljudske usode pripovedovati, kako potrebna je notranja sloga, dokler je sovražnik na pragu. To imenujejo "božji mir," "Burgfrieden," "Treuga dei."
Nemški kajzer ne pozna več strank, temveč le Nemce, llabs buržan apelira na vse narode in razrede. Miklavž obljubuje vse mogoče svobode in pravice. Tako po vrsti drug za drugim. Po kak-Ani pravici se zahteva ta sloga T Kje so tisti višji interesi, ki bi o-pravičili tako žrtev T
Vse države, ki se vojskujejo in ki se ne vojskujejo, od prve do zadnje, ho razredne države. Tam, kjer je industrija dovolj razvita, gospodujejo kapitalisti; v drugih vladajo veleposestniki. V e-nih in v drugih so delavci zatirani in izkoriščani. V enih in v drugih smatrajo vladajoči državo za organizacijo, ki naj pospešuje interese posedujoč i h in drži ne-pose«lujoče na uzdi.
V nekaterih državah so verige, s katerimi je uklenjeno delavsko ljudstvo, nekoliko daljše; tukaj so vrvi malo bolj zavozlane, tam malo manj. Toda verige in vrvi so povsod.
Na vsem svetu ni države, v kateri bi bilo delavstvo enakopravno drugim razredom. Vse, kar je zapisano o enakih pravicah, je le na papirju; kajti enakih pravic ni, kjer so razredne razlike. Gospodarske razmere so temelj, na
družbo, to se pravi gospodarstvo bogatih nad nebogatimi. V tem vidijo naravnost svoj poklic. Za-nakih radi lepšega pa pokrivajo to ! stremljenje s konstitucijami in za-Države pa vzdržujejo razredno! koni, ki bi bili včasi prav le-
///M
pi, če bi le mogli biti kaj druze- demokratična in zelo svobodomi-ga kakor teorija.	selna. Nobene kronane glave ni-
1'red svojim nosom vidi dela- mu Amerika na čelu. Po naši usta-vee lahko pomen razredne drža- vi vlada ljudstvo — v federaciji, ve v Ameriki. Zveza strica Sa- v posameznih državah, v okrama je po svoji konstituciji zelo jih, v občinah; povsod vlada
ljudstvo. Na papirju. V resnici vladajo povsod trusti., bogate kompanije, klike kapitalistov.
Pa imamo splošno in enako volilno pravico! To je vendar lju-dovlada. Kaj hočete še več?
Splošna in enaka volilna pra-viea bi bila pač veliko vredna, če ne bi gospodarska neenakost razveljavljala tudi njene veljave Vo lilno pravico mora ljudstvo znati rabiti, a ko hoče, da mu koristi; za to pa je treba dobre po- j litične izobrazbe, katere pa velik del prebivalstva od nikoder ne dobiva. Za dobro rabo volilne pravice je treba neodvisnosti; te pa ni v razredni družbi. Velikanska gospodarska neenakost omogoča kapitalistom, da mečejo denar v volilno kampanjo, da vzdržujejo in podkupujejo velike liste. <la najemajo govornike, da za-slepljujejo volilce, da silijo delavce na volišče za svoje kandidate, če nočejo izgubiti dela, da kupujejo glasove, da vladajo.
Vse države imajo za delavsko ljudstvo dosti bičev, a malo kruha. Ali kadar se skresajo rned sabo, tedaj zahtevajo od tega delavstva pod_poro in zvestobo. Ali kaj se pravi: Zvestoba? Enostranske zvestobe ni. Zvestoba je mogoča lo v vzajemnosti. Država bi smela pričakovati zvestobe od ljudstva, ako bi bila sama zvesta ljudstvu. Kdor pa da* je same batine, nima pravice pričakovati poljube.
Toda vlade se kesajo. V resni uri so spoznale, da ko marsikaj zagrešile proti delavstvu in • mu obljubujejo, da popravijo to po vojni. Le sedaj naj pomaga, ko —N*w Torh World	. je sovražnik pred vrati.
Kdo pa je sovražnik! V vojaško uniforme stlačeno delavsko ljudstvo, ki je bilo od svoje države enako goljufano, enako zatirano, enako izročano kapitalističnemu izkoriščanju. Sovražnik je delavsko ljudstvo, ki govori sicer drug jezik, ima pa enake interese in more pričakovati zboljšanje svojega položaja le v združitve, ne pa od sovraštva in u-bijanja.
"Sovražnik" jo delavec, ki je bil slučajno rojen v drugi deželi. Danes, ko potrebujejo krvi, polagajo vladajoči veliko važnost na to razliko rqdu; jutri, ko lx> končana vojna, bodo kapitalisti klieali tistega delavea na pomoč zoper svojega, če bo ta zahteval nekoliko boljšo plačo.
Vse delavstvo je s to vojno ogoljufano. Največja prevara vse človeške zgodovine je ta vojna. In mogoča je le zaradi tega, ker mase delavskega ljudstva še niso dovolj zavedne, da bi mogle spoznavati svoje prave interese in ločiti resnico in laž. Dokler ne bo zaves* solidarnosti skozinskoz prešinila ljudstva, bodo take grozote mogoče in črede se bodo klale za interese svojih mesarjev.
Nihče na svetu ne more odpraviti teh strahovitih narodnih po-gromov kakor ljudstvo. Vse pogodbe so ničevne, če jih raztrga sila. Vsa razsodišča so brez ceue, če jih mogotci ne priznajo. Večja od sile gospodujočih je. edino zavedna, zedinjena moč del. ljudstva; le ona more puške, ki jih danes o-brača proti sebi, raztreskati ob zern-■ljo in polomiti ne le svoje bajonete, ampak tudi sablje svojih oficirjev in generalov.
Zato pa se mora ljudstvo vzgajati za spoznanje svojih interesov in za mednarodno solidarnost. To je naloga socializma; kadar zmaga med ljudstvom, bo tudi barbarstvo vojne premagano.
Sodni dan.
cesti do vzhodno 55. ceste v Vor-\\aerts Turn Verein halo, kjer se bo vršil večerni program.
Apostoli in evangelisti niso bili|večen kolotok. Materija, ki je da-; Dolžnost vsakega sodruga in zavednega delavea je, da se nam pridruži, posebno v sedanjih kritičnih časih, in na dan, ki si ga je izbrali» zavedno delavstvo sveta za izraz m« dnat iMlne solidarnosti. Pokažimo ponovno, «la so naši interesi v mednarodni solidarnosti, in edini boj. ki ga priznavamo, je proti sedanji krivični družbi za Imijšn bodočnost. Živela Interna-eionala
Andrej Bogataj.
tajnik kluba 27.
učenjaki. V prvih časih krščan-jnes v naših telesih, je že bila stva ni bilo ravno mnogo ljudi, ki (drugih in bo zopet v drugih bi se bili bavili z znanostjo; pojmi Ako bi moral človekov duh , o svetu in človeštvu so bili Zelo sodni dan iskali svoje telo, da sto čudni in pomanjkljivi. Znanje se pi v njeni pred sodni stol, bi in šel je polagoma nabiralo; naši potom- \ največjo zadrego, katero Mo ci bodo več vedeli kakor mi, naši naj obleče in kje naj ga poišee predniki so vedeli manje. To je In nastal i»i velikanski pretep jju povsem naravno.	«li. živali in rastlin, ker bi in-št.
Zato j«' pa tudi razumljivo, da ta bitja zahtevala po pravici so si predstavljali svet popolnoma eno materijo, kajti vsako j-, j. v drugače kakor mi. Ako bi bila \e- resnici tekom življenja imelo. \ da takrat stala na sedanji višini svojem telesu, in bi bila splošno razširjena, brž- To pa ni edina težava, ki bi na kone ne bi bilo postalo nikakršno stala. Med drugimi je tudi ta krščanstvo, ali pa vsaj velik dej Kje hi t«-od mrtvih ' vstalo člo njegovih naukov ne. -	j vi št vo našlo prostora
Krščanstvo uči vstajenje mesa.
Ko zatrobi angel na sodni dan. vstanemo vsi od mrtvih, vsak s svojim nekdanjim telesom, in po-hitimo pred božje sodišče.
Taka naivna vera je bila mogoča, ko ljudje niso vedeli, da se človekovo telo neprenehoma izpre-minja. Od rojstva do smrti se ne enkrat, ampak prav eestokrat popolnoma izprenieni. To se godi tudi ob času umiranja in smrti, strohnitcv telesa ni nič druzega kakor nadaljevanje tega procese, le da tedaj, ko človek več ne di-h-a» nc j/' in pije teb» spovi gubi, ne pridobiva pa več novih.
Nastalo bi torej vprašanje: Katero "svoje1" telo dobimo na sodni dan, ko smo jih imeli toliko različnih kolikor sukeng?
Snovi, ki so bile v naših tel* sili, se vrnejo v prirodo, in ta jih zopet porabi v svoji delavnici. Poprečna
Chisholm, Minn
PoZuR .ir<»< *>L( >V. D K LA VCI V CHISIIOLMU!
Ker pride letos naš praznik "Prvi Maj na soboto, nam ga
Poprečno umrje vsako sekundo in se rodi vsako sekundo po eno človeško bitje. Bajka, da je bil, ,,, nemogoče praznovati na ome "svet" ustvarjen 4O00 let pred „j,.Mj ,ian> Zatorej bomo praznova-Kristovim rojstvom, je definitiv- li „aš praznik v nedeljo, to je 2 no pokopana. Znanost ve, da s,- ,UHjH .lugosl. .soe. klub priredi morajo že zemeljske periode ra- zaj.-duo s finskimi sodrugi na čunati na miljonc let. <V računa- omenjeni dan obhod in demon-mo za življenje človeškega rodu' st racijo |>o mestu. Apeliramo na od njegovega pojava pa do tiste Vse jugoslovanske delavce, ki se dobe, ko minejo na zemlji pogoji zavedajo, da so sužnji kapitali-za njegovo eksistenco, trj miljonc stov, da se omenjenega obhoda v let, je to zelo malo.	polnem štovLu udeleže, da bo
Toda ostanimo pri tej mali Ste- naša demonstracija tem impozant-vilki. V eni sekundi umrje en člo- m-jš.t.
vek na zemlji, v enem dnevu	obhod se prične od V/2 popol
100, V enem letu	v'treh; dan od finskega doma skozi
miljonih letih bi jih umrlo 121,- j 110 ulico m-sta. nakar odkoraka-GOS.OOO.tMlO.OOO Pri tem ne j««u- m.» nazaj v dvorano, kjer bodo
v ra z
zatem nastopili gov omiki nih jezikih.
/.v 1 čer ob 7 .'!(► prirede finski so-drugi zabavo m pli s Za obilen poset se priporočata obe omenjeni organizaciji: Finski in .lu > št. 22
Odbor.
Ijerno v poštev, da je vendar ve.* porodov kakor smrti, da s«- torej človeštvo množi in da bo po vseh astronomskih, geoloških, fizikalnih premisah zemlja veliko dalje teža odraslega človeka stan človeštva, znaša 70 kilogramov. Od tega je v P'» tem zelo skromnem, računu goslovanski so« telesu in v krvi blizu 52 kilogra bi moralo nji sodni dan vstati »'•<■/ mov vode. Razuntega smo sestav- 121.»100 miljard pravičnih in kri:
ljcni iz zelo raznovrstnih snovi,'iz vičnih od mrtvili.	VABILO
beljakovine, železa, kisika, vodi- Kam se postavijo Kje j. pro-jna veliko veselico, ki jo priredita ka, ogljične kiselinc. dušika, iz stor zanje?	'jugosl. so«-, klub št. r» skupno s
^sladkorja, škroba itd.	1 e bi bila v časih, ko so našla- slovensko godbo iz Maxhom, Pa.
Velik del plinov, iz katerih smo inle vere, znanost le toliko,, «ylkri-, v proslavo vesoljnega delavskega sestavljeni, se menja že z dihan- la, kolikor je do «lanes.-iie bi i>i-1 praznika dne jem. Mnogo snovi dobivamo torej la mogla nikdar nastati bajka <	1. maja 1915.
naravnost iz zraka in jih zopet sodnem dnevu.	» » I » 7. zvečer, v Slovenskem izobr.
vračamo v zrak, odkoder jih zopet	--domu, Franklin Boro. Pa.
vdihu jejo druga bitja, ljudje, ži-	Cleveland, Ohio. Ta veselica je namenjena v za-
vali in rastline.	, Pozivajo se vsi sodrugi in tudi havo našemu delavskemu narodu.
V kratkih mesecih je vse na"e prijatelji socializma, da se gotovo'Svïrala bo izvrstna godba, dalje telo obnovi ieno. Snovi,, ki so pri- udeleže majske slavtiosti, ki se ; ho petje, nastop raznih govorili-Šle vanj. nadomestijo materijo, ki vrši v soboto dne 1 maja	kov itd.
Program bo sledeči: < M» 2. po noldan se zberemo v klubov ih pro storili 1107 K Pil St., od tam odko rak a 1110 do 55 peste, tam vzamem«
je bila prej izgubi i«*na. pa ga sanic z«»p«vt zapuste, «la jih zamenjajo druge. ('e živi človek sedemdeset let, se njeg«n-0 teb» lahko dvestokrat • obnovi. ' Vse snovi, ki jih človek «>dda.ia. *c vračajo v velikanski laboratorij prirode, ki jih zopet porabi ra zgradbo novih organizmov. To ie
Rojaki in sodrugi, prijatelji e ¡nakosti, bratstva in svobode iz •Tohnstovvna in iz vseh naselbin v okrožju, na plan! Oživimo z«»p"t
kar«» ¡11 odpeljam.o v mesto <l«> delovanje v skupnosti za naš last-zapadno il ceste in St Clair. kj«>r|ni ohstaimk in napredek v naših se snidemo s sodrugi vseh naro«l- ¡delavskih vrstah, p«»kažinu» svetu, nosti; odtam odkorakamo ob 4 «la tudi mi razumemo pomen med-skozi srediSče mesta po Superior narodnega «lelavskega praznika
Človek j«1 majhno bitje. Ali to mu ni všeč: on hoče biti — še manjši.
Priroda ga je postavila na /emlj«>. To je prašek v neskončni brezmejnosti. V sami Rimski cesti j«* okrog osemnajst miljonov nepremični«*. Vsaka taka nepre-mi nica.je solne«1 in misliti je, «la ima vsako okrog sel»«* planete kakor naše. Videti jih ne moremo, ker nimajo svoj«' svetlobe; s pomočjo fotografske plošče, ki je veliko občutljivejša o«! našega «>či sa. so pa eksistenco nekaterih . ž«- dognali.
Naša Rimska cesta j«' le en svetovni sistem: takih megcl je nešteto, ki jth vi«limo z našimi daljnogledi, neskončno več pa nam nevidnih. Za ogromno št«* v il«» s\ • ■ t o\ nimam«» ne izraza m pojma.
Po\s«»«| s 11 pogoji za življenje, m kj«t s»» nogoji, tam 111«1 i r«s življenje. To lahko opazujemo na /••mlji Kaplja v «»«!«• je svet za in-fuzorij« : v teninah oecauskih glohočin v zraku, v blatu, v kraških jamah, na sinžnikih in na severnem ledu si najde življenje. Tudi na svetovih izven nsie |etn* Ije j«'.
Nas plato t ni v v esoljuosti niti toliko koiikoi majhna vas na zemlji.
Ampak čl«»veku si zdi preveli ka S<• to je moral raz«leliti v «Iržav« 111 državice, v domovine ¡1 domovini««', okrog pjih je poli : nI m« 1 m« ji«'eT in zaradi li li mej in no ji«' se bojuje, kolj«', 111 »I 1. uničuje'
Majhna je naša zemlja, ali kot no 1 i šn i ca i* velika.
Ves neskončni sv«*t je enake snovi: t<» nam dokaziijc spektralna analiza, to nam pripove«lujejo 'meteorji, ki padajo, posli tujih svetov, na zemljo. Nič neresni«*-m ga ne bi bilo. če bi človek dejal Svet je moja domovina, prebivalci Marta in Veimrc, ^iriovih in Veginih planetov so moji bratje, kakor zcmljani!
Ali še zemlja sama 11111 j«1 prevelika; «n sam kotič«'k na tem prašku mu je "domovina."
Smešen j«* človek in komit'cn je njegov patriotizem. Kakor «la bi hotel na veke vekov ostati o-trok, ki s«» ne upa izpustili mate«
t. majnika!
\'stopnina za moške je <K», ž«'tiske s«» vstopnine proste. Za «I«»-bro postrežbo poskrbi v p«»lni meri pripravljalni odbor.
rinega krila, v strahu, da izgubi!
Tako majhna j«- ta zemlja — in ncskomVn je svet. In kdo še ni občutil njegovega neizrečnega ča-ra, če s«- je v jasni noči zagle«lal v bb ščeče zvezde, v katerih drhti 1«»lik«> skrivnosti in toliko privlačnosti !
P«»v«čal hi s«- človek s«lm, če bi povečal svojo «lomov ino. Nič bi ga ne stalo, če bi porušil umetne plotove, ki s«» jih iim'< 1 dež«le in narod«' postavili naši očetje, ki so smatrali zeililjo š«' za ves sv«'t In če bi sc združilo človeštvo, «la
1
s«1 otrese vseh malenkosti in postane veliko v življenju in stremljenju. •
Tu j« naš s«isci| Mars, tam naša sos«-«la \'«nera. Tudi tam ,)«• življenje. ( e bi bil čl«»vek večji, bi izt« gnil sv«)j«> roko. «la In pozdravil svoje brat«* in sestre tam gori iu «nI njih izv« «l« I. kakšna j«- njihova domovina in jim pove«lal kakšna je naša. Pustil bi svoje malenkostn«' prepir«-, rešil l»i sv«» je krušno vprnšanj«', «la n«; bi bi lo ireba niiljonom in prem lionin skrbeti, kaj bo z golim življenjem, temveč bi lahko posvetili svoje sile višjim ciljem. Razbil bi puške in polomil sablje, te žalostne ostanke barbarske dobe, pu bi na bavil t« I« skope in spi'ktroskope in mogočne signalu«' aparate.
• Izbrisal bi meje na zemlji in jih razširil čez zemljo.
Ali 011 noče biti velikan. Rajši j«- polž in mravljinec, in da more varati samega sebe, si je izmislil bajke o polžji in mravlji slavi!
KONDA IN MASLO
Kadar Konda s katerim v listu polemizira, takrat strese vso svojo «luševno revščino na papir. Mož v«l«lno začne in konča z maslom. Sk«xla «la je umrl .lacob Alešovee, v Martinu bi lahko <lo-bil dober exemplar za igro "maslo." Sj»l«»h pa si-ni radoveden, kje se je Konda nabral toliko masla, «la ga ima vedno v mislih. M«»ž vendar ni farmat ! Bržkotne L'a j«1 š«' prinesel s seboj iz "Rajske doline" v Californiji, kjer sta mežnar Konda in rev. Jeram tako fino gospodarila, «la so tisti, ki so založili zadnje cente za rajsko maslo, pribumati nazaj na vzhixl. In k«lo ve, ako tudi Konda 11«' smatra "Knofe" S. V P. .1 za maslo. Well, pustimo moža. <>n že ve, k j«* in kaj j«' maslo.
Savs.
Vera stoterih ljinli ne premak ne najmanjšega vozička niti za milimeter. Par' rok opravi to
S plahtami se ne «la zagrniti 8«ilnce.
A« tMCtllM Huf» ro *>.< ra>H> M«	To T»|
r» lir« (.tinni,)!
Part Second
PROLETAREC
STEV. (NO.) ¿98.
CHICAGO, ILL., 27. APRILA (APRIL) 1915.
LETO (VOL.) X.
— .....
Jugoslovanska Socialistična Zveza.
Pred šestimi leti ho jugoslovanski delavci v Ameriki ustanovili Jugoslovansko socialistično zvezo, ki je del skupne socialistične stranke v Ameriki.
Kdor ne pozna zcmljcpisja in ne ve nič o razmerah jugoslovanskih narodov v starem kraju, bi se čudil, kako je to, da se jugoslovanski: slovenski, hrvatski, srbski iu bolgarski proletariat v Ameriki druži, namesto da vrši svoje orga-nizatorično delo posamično. Začetek te misli leži v jugoslovanski i-deji, ki se je bila v zadnjih par desetletjih oživela in razvila v razne faze.
Jugoslovanski študentje po velemestih so skladali o tej ideji verze, profesorji so razpravljali •» jugoslovanskem vprašanju aku demično, iu ekonomi so iskali vire za gospodarsko vez, da ustanove jugoslovansko industrijo, ergo, jugoslovansko kapitalistično državo. (Nekaj tega prahu se ravno sedaj dviga tudi v Ameriki.) Pri vsem tem pa so bili vendar oddaljeni drug od drugega kakor Se. verni tečaj od Cape llorna.
Toda m kje je živela ideja problematično življenje. Jugoslovanski proletariat je prenesel idejo v prakso. Poznal je namreč vrednost združenja, ne i/ gole sentimentalnosti, ampak iz izkušenj, ki si jih i« pridobil v razrednem politično gospodarskem boju v lastni deželi, v lastnem narodu, lastni državi.
pravljanja poti za večje naloge, ki jih prineso Jugoslovanom v Ameriki čas in potrebe.
Naloga, ki si jo je stavila Jugoslovanska socialistična zveza, kot predstavnica jugoslovanskega pro
let ar i a ta v Ameriki, torej ni majhna. Da ji bo mogoče vršiti svoj veliki, njej poverjeni program z večjim uspehom, obnovi danes svoj apel ua vse zavedne jugoslovanske delavce v Ameriki, «la vstopijo v vrsto organiziranih, ki korakajo čvrsto ramo ob rami k svojemu cilju.
Najtežje delo — pridobiti si ekzistenčno pravico — je "opravljeno. Sedaj je treba samo razširiti delokrog in pomnožiti armado.
liili so časi, ko s«> j«* od strani jugoslovanskega posili meščan-itva v Ameriki gledalo s posmehom in zaničevanjem na naše «le-lo. Ali časi so se izpremenili. Danes sc opažajo ua vseh koncih iu krajih ljudje, ki bi radi idgoslo-vanske socialiste posnemali iu njimi koketirali. Kakor s«» včeraj posnemali kapitaliste in ošabno gospodo, tako bi radi dan« s posnemali socialiste. Nič več iih ni sram 'brezdomovineev'. rdečk;,r-jev. Zakaj? - Zato ker bi radi št na dalje ribarili, ker računajo, «la jih na ta način jtigosl. delavstvo najteže spozna. Prej s«» se posluževali kapitalističnih fraz, daj socialistične krink«». Dobri Med tem ko so študentje peli. »hočejo biti, k«r računajo na socia-profesorji analizirali, ekonomi ra- listične žepe. čunali in gobezdači gohezdali vsak Jugoslovanski delavci! P«»kaži-po svoje, br« z kakšne orgauične mo tem klovnom, da razumemo vezi in načrta, s«* j«1 jugoslovanski)njih hinavščino -.pokažimo jim, da proletariat organiziral in začel so časi, ko so se kartakole vl« kli graditi na Jugu most bratske soli jugoslovanski delavci v \meriki darnosti. Naloga ni bila lahka: za nos, pri kraju. In povejmo tudi kajti kdor pozna ondotne razni« -1 tistim gobezdačem, ki nam kaž«\j«» re, ki dele narode po državnih in luno v vodi, «la jo sami lahko p<». političnih mejah, ta ve, koliko za- gledam«» na m-bu, če se nam i r. ► prek je imel ta proletariat na svo- ljubi. Povejmo jim, «la ima jugo-jih potih.	sl«»v. delavstvo v Ameriki /esvoi»
•	organizacijo in svoja glasila ' Pr«»-
Prišla je doba pozncjš«ga izse- let ar«'a' in "Kadničko Stražo", ljevanja. In v tej dobi so se že i/- ki sta poleg prijateljskega Ola-sel jeva I i novi politični ljudje sila SNPJ. edina prava in res-*4Jugoslovani.' 'Eni t«'li s«> prišli nična lastnina jugoslovanskih «b-v Ameriko, pa so se vprašali: < laveev v Ameriki! je jugoslovanska ideja med prol«'- Te izpovedbe naj bodo v se«1a-tariatom v star«itn kraju živela njem času <1**1 naš«» agitacij«», k.« i vzlic mnogi nitežkočam, zakaj ne ti potrebne so in opravičene, bi isti proletariat gojil t«» idejo iz	|u) Vsak zaveden jngosl. d«-
praktičnih razlogov v Ameriki. k«> |avr0 v Ameriki, ki razume jtigo-ni državnih in političnih meja0 slovansko idejo in nalogo J ugnalo-Izdelali so bili apel. m jugoslovan-|Vanske socialistične zveze, storil v ski proletariat t«»kraj oceana ga i«- tem oziru svojo dolžnost razumel. Sešel se je in ustanovil zvezo.
Dva glavna vzroka sta bila tu kai da združene narodnosti z raz-
I i rat i na pričujoče, da se odvzame govorniku beseda.
8 2. Govorniki dob«* besedo po vrsti, kakor se prijavijo.
članom redne iu izredne stran-1 kine marke; dalj«' vodi korespondenco s County, State in gl. tajnikom zveze po potrebi;
§ 3. Predlogi se podajajo ust-	hrani spise, premoženje in vodi
meno.	imenik aktivnih iu pasivnih čla-
8 4. Debato o predlogu lahko vo-	nov; podpisuje vse uradne listine
ditalc dva člana, eden za, drugi	in mora imeti vpogled v vse delo
pa proti.	kluba.
£ 5. Osebne opazke sc stavijo t; 4. Zapisnikar vodi zapisnik
vedno lc na koncu debate.	in v vsakem oziru pomaga ta j
. 8 G. Predlagatelju je dovoljeuo	niku.
Vfc-ure za poročilo in 10 minut za 5. Organizator vodi brigo za zaključni govor.	pridobitev novih članov in da so § T. Vsak drug govornik govo-	člani naročeni na zvezna glasila, ri le dvakrat k enemu predmetu	kakor tudi za razpečevanje solil sicer prvič 15 a drugič f> mi-	cialistične literature, prirejanje
nut.
$ H. Predlogi sc sprejemaj«» / nadpolovieno večino glasov. Pri enakosti glasov odloči predsedni kov glas.
Olasovan.je «• predlogih j« ¡li v no z vzdiganjem roke.
$ h». Volitve se vrše potom tajnega glasovno ja.
$ 11. K vorutn je tedaj, ako » navzočih T> članov.
S 1*J. Pri predavanju s«4 lahk« razvije stvarna debata, ni pa d<» voljeno posegati vmes /. vprašanji ali medklici.
Dnevni ut<) in drugo.
■i 1. Seje kluba sklicuje tajnik / «lopisuieami ali-. p«»t«nn zveznih glasil. Dalje predsyluje s«'ji, «1 <• k lc ni izvoljen i»r< -iflK dnik.
i? 2. Pre«|se«lnik predseduje in vzdržuj«' red po «»pravilniku in dnevnem redu.
I Ta.nik kluba vodi račun
■š i\ o kiii.
njigo o prejemkih in izdat j S« pobira članarino iu izdaja Cbi«'a«ro.
shodov itd., ako to dopuščajo gmotna sredstva.
§ 6. Nadzorni odbor, sestoječ iz tr«'h članov, ima nalogo vsake tri mes»'«-«' pregledati vse račun *ke knjige iu poročati na prihod nji seji kluba o rezultatu.
Dnevni red seje.
1.	Volitev predsednika.	' •
2.	Citanje zapisnika zadnje s«' je.
n. Sprejemanje novih članov. 4. Vplačevanje mesečnih pri-
spevkov. r» Citanje dopisov. H. Poročilo tajnika. T. Poročilo organizatorja. V Poročil«» posebnih odborov. !». Poročilo stalnih odborov. KI. NcdovKena opravila.
11.	Ita7.no.
12.	Zaključek seje.
Kadar piš«-te po tiskovine, nare «liti« naslov: South Slavie Seetnu Soc. I 'a rt v, KOIl \V Ma«lison St.
NARODNA ENAKOPRAVNOST
Ko je izbruhnila vojna v Evro pi, so slovenski in hrvaški listi v stari domovini kaj radi pisali, ka k<» združuje skupna nevarnost vse
iščejo železniški «1« lavci. Pogoj za sprejem .j«', «la morajo biti delav ci nemške narodnosti. Vprašam« e. kr. ravnateljstvo državnih že!< zni«* v Hcljaku, kaj .i«' s tem t»«
narod«» in pokopava nacionalno sredovanjom dela" Ali je «•. kr sovraštvo. V njihovi fantaziji j« ravnateljstvo državnih železnic v bila Avstrija ž«> izpremenjena v Beljaku pri spre jemanju, delavcev najpravičnejšo državo sveta in o«lvisno o<[ "nemške delavsk« idealna enakopravnost je zor« l,i |stranke?" ('e je, kako se to strin kakor jabolka v jeseni.	..i« « toliko povdarjano objektiv-
Pa ni vs«- zlato, ka* se'sveti ¡1, jn«>stjo. c. kr. «Iržavne železni«*«' v vojna ni tist«» sveto sredstvo, k• j H« l.ifil<ti0
postavlja pravičnost na mesto' Arbeitervville je sicer nemški krivice. Že «lavno smo pov«larjali. jlist, ampak socialističen list in se «la so vs»' t«* nena«lne pobratimije j je ž«' neštetokrat potegnil za sl«»-same flavze. In te flavze s«1 ne iz-j venske pravice na Štajerskem in preminjajo v resnolm.	Kor«»škern. Ta mednarodnost bo
Oraški socialistični "Arheiter- morda celo našim narodnjakom vvillc" piše: "V 4' Freie Stimmen'' všeč. Ampak če smo mi me«lnamd-in "Villacher Zeitung" s«» vedno ni, je to zločin.
Tovarišem, delavcem na razpotju.
agit irai
za naše časopisje, knjige in brošure t«r pomagal pri ustanovitvi socialističnih klubov, potem smo pr«'pričani, «la čas ni več «lalcč, 1<<»
ličnim narečjem spoznavaio drug n|, njonj trdnjavi razbije glavo drugega po duši in jeziku in da se poslednji jugoslovanski: sloven-U8tvarijo pogoji za skupno delo, s|.j hrvatski, srbski in bolgarski
ker ie v združenju za dosego e-nakih ciljev več pogojev za uspehe, kakor če bi bili vsak zase in celo v gospodarski konkurenci . . .
Držeč te vzroke za temeljni kamen, je zapisal jugosl. proletariat v Ameriki v svoj nr«»gram najo-g<» organizacije, izobrazbe in pri-
NEKAJ NAVODIL, KAKO ZAČETI SOCIALISTIČEN KLUB
Ce je v Vaši naselbini p«»lcg V n s š<- čctvorica zave«lnih delavcev, si lahko ustanovite socialističen klub 111 ga priklopite Jugoslovanski socialistični zvezi v Chicagi. Klub mora namreč imeti pri osnovanju* najmanje 5 Ičanov. Dotičnik, k* misli osnovati klub, naj piše poprej tajništvu zvez«1, 803 W. Madison St., Chicago, 111. in zahteva tiskovine za ustanovitev, kakor pristopne karte, formule za mesečna poročila in en iztis pravil.
Pri ustanovitvi se je ozirati na sle«1eča navodila:
Skličejo naj se ljudje o katerih se misli, da bi postali s«»-ciiilisti. Ko ste zbrani, naj skli-cateli razdeli med pričujoče pristopnice. Vsak kd«»r želi postali član kluba, izpolni eno teh pristopnic, kakor sc glase vprašanja. Nato sc i z toče karte s 50c vred sklicatetfn. Ko so vse pristopne karte in svote pobrane.se voli takoj odliior. in sicer tajnik, organizator in zapisnikar za eno leto, predsednik se voli pa no
sovražnik prave jugoslovanske i-«leje, ki živi v srcih jugoslovanskega naroda, ki ustvaria in živi od koristnega «l«la v človeški družbi.
Živela Jugoslovanska socialistična zveza v Ameriki!
Tajništvo J. S. Z.
Po s»-j i pošlje tajnik gl. tajniku 7 vez« o«l vsakega člana po 20e za mesečne prispevke, kakor tudi mesečno poročilo in pristopne karte.	r
•Svota 20c se deli takole:
01. odboru skupne stranke...	5e
01. «»«Iboru zveze............5c
State in Count.v organ............5c
Izredni prispevki ......................■">«'
VABILO
socialistični klub -tcv. 1. \
Chicagu vabi ftodruge in
ki Im»
.?UgOsbM|ail«k i ijak«' 11 ii
JAVEN SHOD ZA DEBATO.
n1 *• I ji». P». ma ja t. I. v Hoerber's Hall na Blue Island A\e. meti «I. iti 22. cesto v Chicagu. Za<Vt«'k «»I» 2. popoldne.
Na dnevnom redu bo
JUGOSLAVIJA. SOCIALIZEM IN LIGA.
lV»\abljeni *«» nasprotniki In »klirujoèi klub jim jamči svobodo govora. Ker imajo \ svojih listih in j»o drugod neštete očitke proti socializmu in 11 i«'ga zastopnikom, upamo, du bo«lo porabili ugodno priliko in prišli.
Odbor za sklicanje shoda.
20c
Skupaj
Poleg te svote pridejo še pravila, ki stanejo po 5c komad in pa članske knjižice, ki so po 2e komad.
Ko prejme tajništvo zveze pristopne karte in avoto, odpošlje marke, «la klubu številko in pošlje v s«* potrebno za poslovanje.
Charter dobe klubi o«l Count.v h 1 i pa državne organizacije, in sicer vedno «Irugi mesec, ko je klub sprejet v zvezo.
Opravilnik za seje.
§ 1. Po klubu izvoljeni pre«l-s«-«lnik predseduje. Ako želi predsednik govoriti, ga zamenja tajnik. Ako govornik 11«' govori k točki dnevnega reda, ga ima vsakiseii. S tem je klub ustanov-1 predsednik pravico r>«»klicati na
ljen.
i redu. v skrajnem slučaju pa ape-i
Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure:
Maksim Oorki: Mati, mehka vezba................................11.00
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavcrtnik ln Iv. Kaker): Dtungel. Povwt
iz chicaftkih klavnic.............................................76
Enrico Ferri: S<Hializem in moderna veda...........................fiO
Država prihodnjosti . . .............................................20
Proletariat.................*.....................................10
Etbin Kristan: Nevarni »ncializem.................................10
Komunistični manifest............................................20
Kdo'uničuje proizvajanje v malem......'.............................10
Socializem ........................................................
Socialistična knjižnica. 2 zvezka in "NaAa bogat-stva"...............10
Kapitalistični razred..............................................10
Vojna in socijslna demokracija.....................................1B
Prof. VVahrmund (poslov. A. Kristani: Katoliftko svetovno naziranle
in svobodna znanost............................................2fi
V dobi klerlkalizma...............................................20
O konsumnlh .....................................................10
Moderni politični razvoj.—Moderni gospodarski razvoj—Cilji socializma .10
Zadružna prodajalna ali konsum ..................................06
Štiri črtice. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič)...........\.....10
Kako Je lep vojaftkl stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič).. .10
Katollftka cerkev ln soelallzcm .........'............................10
Spoved papeža Aleksandra.........................................10
Francka ln drugo................................................26
Vse te knjige in brodure pošljemo poltnlne prosto.
Meseca januarja, leta 190t>. je zagledala prva številka Proletar-ca beli dan. Razredno zavedni slovenski delavci v Ameriki do takrat niso imeli svojega lastnega glasila, v katerem bi lahko nemoteno pove«lali svoje misli in ž«'lj<\ Ites ie, da j«' že pred Pro-letarceni izhajal MJlas Svobode/ ki pa je bil toliko socialističen, kolikor iu dokler s«» v njega pisali sodrugi, pred vsem Drskar Ivan Vrha, Kavčič; in kar j«' še glavno; iilas Svobode j«- bil socialističen zato, k«T ,j«' sedel takrat pri ui-e«luiškem pultu sodrug Jo-/»' Zavcrtnik.
I'i išlo pa j<- «b» nesporazuma. Socialisti so obljubili lastniku ti. S, «la bo«l«> pisali za list, dokler In» utrjevati po innVlni izjavi so rialistične strank«'. Sodrugi so «Ir-žali svojo l»es« «l<» in pridno pomagali |>ri listu, dokler ni lastnik zač«l k«iiit'is«'irati članke in «lopi-s«*, naposled se pa še bahato iz-raz.il, «la j« list njegov in «la poj «1« le tisto v list, kar je igno-tantiKMiiu lastniku vš«'č.
Sevc«la .j«1 {itišli» do razkola. Socialisti so lastniku O. S. obrnili hrbet, Dasiravno med njimi ni 'ilo niti enega |irem«»žiicga sodru-L-a, so v «-in t a r ustanovili svoje astu«» glasilo Proletarca, katerega so v« l« t ponoči pisali za-st.«» ij. m« «lt«'in ko so podnevu o-pravljali svoja iiava«lna «lela po t v orni ca h i. t. d.
Kakor hitro j.- i/>e| Proletarec, .1» nasprotnikom, ki so imeli sl«»-v«Tiske delavce za molzno kravi-«•«», pi«v/«tiH» z.rastli grebeni. »veti jezi s«» «leklamirali; «la naše
svoje pravice in dolžnosti. Nikdar ni bila delavska razredna organizacija tako potrebna, kakor je v zadnjem kritičnem času. Danes smo prišli do točke, ko je ves kapitalistični iu šovinistični svet proti našim delavskim in človeškim pravicam. Na eni strani imamo reakcionarne vlade in o-gromno brezposelnost, ki nas da vi na vseh koncih in krajih, na «Irugi pa trop pijanih ligašev, ki pleš«'jo kot veše okoli ognja. Internacionalo, «lo katere je ime lo «lelavstvo veliko zaupanje, in v kateii s<» glasno govorili zavedni delavci |ts«'h narodov, to In-t« rnacioiial« r hoč« jo njeni pobožni in nepfflMižni sovražniki «lis-ki «-«lil irati Tri pozornost delavcev drugam obrniti, «la bi kapitalist ičn«' stranke iu vla«le potem nemoteno vladale.
Pri vs«di t«*h kritičnih razmerah imamo še neštevilno množico delavstva, ki še vedno spi v indiferentizmu in mirno čaka, kdaj ji pade zrelo jabolko samo (v nayf»čjc. Delavno ljudstvo, ki >rpi lakoto in pomanjkanje, sle-«li meščajiskim frazarjepi» ki v i-m« nu narMnosti in domovine <le-lajo v svojo korist, to je v korist sedaj vladajočih in v našo delavsko škodc^N .Večina «lelavnega ljudstva š«- danes sledi tistim kapitalističnim i\n narodnjaškim fa-lotom, kateri\se v času stavke združijo z najhujšim delavskim sovražnikom samo zato, k«ir so proti temu, da bi imeli delavci par centov boljšo plačo.
<'as bi bil, da bi se to indife-rentno delavstvo zbudilo in spo-
«Jobro ljtulstvo ni dostopno za znalo, da ga vodi indiferentizem m«'<lnar«Mlni socializem, za tuj«», v lastno pogubo. Spoznati bi rno-cv«tko, katera ni zrastla niti v ralo, da mora delavstvo samo de-klcrikalni škofiji, niti na liberal lati in žrtvovati, ako si hoče pri-nem magistratu ljubljanskem. «lobiti boljše razmere. Delavstvo I n /ali so s. gospo«!j«'! Računa- ne more ničesar doseči brez svoje li s(», da se ImhIo zavedni delavci i lastne razredne organizacije. Te-naveličali «blati zastonj ter gmot* žavno je sicer to dopovedati tiste-tio m mat« 1 iaiti«. (»odpiiati list, inu «1« lu «bdavstvk,.tcro spi ki je bil v v«'dnih finančnih za- flegniatično spanje. Ali to nas «Iregah, k« r absolutno druzega ni ne sme strašiti. Kar nas je za-inn I za seboj. k«»t par tucatov za- j vednih, pojdimo z navdušenjem v<«lnili delav «m v. Devet let že na «Iclo, dajmo jim v roke Pro-praznuj« sedaj Prob-tarcc Prvi letalca, «la čitajo 111 s«* uče. Kaz-
ina j in š«- se«lai >«• niso izpolnile ž« lj«' sovražnikov in prerokov, pae pa je mlad in svež kot ob rojstvu. Ako se niso do sedaj uresničile ž«'ljc zakletih sovražnikov napr«'«lka, potem imamo lahko tulil«» prepričanje, «la bo list ve«l-110 iiiočn« j?i in «la se «»b njem raz-lii.i«' še maisikat« ri val reakcionarnima ki« t ikaliznia in narodnega šovinizma.
Proletarec zavzema danes ravno isto stališče kot ga j«* zavzemal «»1» sv oj« m pormlu. Niti takrat in niti danes ne verjame, da bodo rešili slovanske ali bodisi že katere «Iruge delavce cesarji, kralji, papeži in «Irugi kapitalisti.
mere so take, da je zavedna manjšina prisiljena delovati in žrtvovati za nezaviulno večino. To «li lo je t«žavno in nehvaležno ali ravno rmli tega bo naše za«lo-šr« nje t« ni v« čje in častnejše tisti «lan, k<» bomo <los«'gli svoj cilj in ko nam bo«lo nezavedni delavci hvaležni zato, kar smo zanje
st«»rili.
•Viharju kljubuje le «Irevje, ki ima močno razrasle korenine, deblo, ki ima polno moči in svežega s«ika. Takemu silnemu otl-pornemu drevju mora biti enak naš socialistični Proletarec. Naj-lepša prilika za razširjenje edinega slovenskega socialističn«'ga
Proletarec tr«li ravno to, kar je	glasila v Ameriki pa imajo za-tnlil pred «le\« tirni leti, namreč	vedni delavci ravno sedaj, ko hoda j«> treba delavstvu močne saei-	nio praznovali .praznik vstajenja a list ične organizacije, ki naj sc	proletariata — Prvi maj. So-
upre z vsemi sre«lstvi z.a dosego moralnih in materialnih «lclav skib p«»tt« i». —
Cgmlna prilika je sedaj, ko bomo zopet praznovali naš praznik, «la gre zavedno delavstvo na «le-l«» za pri«lobivanje novih članov, novih vojščakov naši delavski armadi. Mladina, ki je za delo in življenje navdušena, ne sme pustiti bojnega polja, temveč nuna postajati vedno trdnejša in zvestejša v naši bojni organizaciji, v kateri lahko vsakdo vidi
K«lör sc 11c upa misliti, ne nik«lar svoboden.
bo
Z besedo j«' lahko ljubiti naro«l. Ali narod potrebuje kruha, ne pa ljubezenskih izjav.
K«l«»r mora nočimlan kričati, «la je Sloven« c, najbrž«' sam ne zaupa svojemu slovenstvu.
•
Nis«» li obžalovanja vredne ' cerkve, ki padajo tako globoko, da jib morajo ljudje a la Billy Sumi a v vleči iz. blata?
Misleč «'ialist.
drugi in somišljeniki, privihajmo si rokave in pokažimo nasprotnikom Literjjacionalc. in .vsega organiziranega delavstva, «la «luh socializma med slovenskimi «le-lavci ne lc životari, temveč «la krepko živi. Povejmo jim, da ne poznamo nobenega počitka, dokler ne bo strt kapitalizem in narodnjaški šovinizem, «loklcr sc ne uresniči naš končni ideal; popolna svoboda in enakopravnost delavstva vseh narodov ua zemlji.	Upravništvo.
Po meščanskih časopisih so s«' začeli širokoustiti nekateri ljudje, «la so tiuli oni s«»cialisti, pa š«' «•«•-lo boljši o«l organiziranih. To sorto možakarjev dobro poznamo. Ljudi, ki bi ra«li sedeli na dveh stobh in s«- greli pri vs«>h pečeh,^ se ni nikdar manjkalo. Ampak za socialista je »prvi pogoj, «la .i«1 <»r-ganiziran; kajti organizacija ni • 1«» kakšna muhavost, tcmv«*č načelo socializma. Socializem s«* bojuje pr«»ti socialnim zlom: s«»ciali-z« ni ne verjame,, «la prihaja gorje o«l kakšnega posameznika in z.at«» ga tudi n«' mor«* o«lprnviti noben posameznik. V socialnem boju je
zdravnik mora biti so
Kajti sclc socialistična!posameznik brez moči, in zato j«' «Iružba bo mogla rabiti za ohra- treba organizacije za ta boj. h'«lor ni.tcv življenja sredstva, ki jih tega ne razume, je nevedne?, ne rabi kapitalistična z.a uničevanje, pn socialist.
PROLETAREC
LIST ZA INTKIK1K DKLAVSKKGA
L.'UDl TV A.
IZHAJA VSI HI TOHfcK.
—• 1 *»tmk in <sda)at«lji —
Jugoslovanska dolar» k« tiskovna diužbi v .aicigo,
Illinois.
Naročnina: Za An . >riko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Kvropo $2.60 m celo leto, $1.26 sa pol leta.
Oglasi po dogovotu. Prt spremembi btvaliiia je poleg norega naznaniti tudi itd* i na$L>v _
Glbilo tluttnik* oritoiitdl* Jugoal — mcUUiIUi« «»•*• v Aiuaiiki. —
Vse pritožbe glede nerednega jsjHiljanja lista in drugih nerealnosti, je pošiljati
preda« dniku družbe IV Podlipcu, 50J9 W. 25. Pl Cicero. Ul.
PROLETARIAN
Owned tod put liik«d every Tundtr by
South Slivio Wori men's Pubishing Company
CDic go, Illinois
Subscription ra ea: United States and Canada. $2.00 ;i year, $1.00 for half vear. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half f—X. - - -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC" •
«OOS W. 31. STREET, CHICAGO. ILLINOIS
"Glas Svobode", konda in socializem.
Zadnje čase dobivamo večkrat vprašanja, če je ali če ni * * («las Svobode" socialističen list. Kes se ta časopis tako postavlja, kakor da je 'nekakšno socialistično glasilo ter se trudi, da bi v tem oziru premotil slovensko občinstvo iu slovenske sodruge v Ameriki. (»U leta 1908 pa doslej je prišlo v Ameriko naj man je 40,000 Slovencev, katerim ni.znano, kakšno delo je ta list svoječasno o-pravijal proti Jugoslovanski Socialistični Zvezi in ne poznajo bojev, ki so se vršili zaradi tega. Zato je sklenila Slovenska sekcija sporazumno z glavnini odborom .1. S. Z, da se v "Proletar-cn vnovič priobči razprava, ki se je vodila v stranki zaradi tega .vsled priziva g. Konde, in pravo-rek, s katerim je bil "(»lasu Svobode" odrečen značaj socialističnega lista.
Slovenska sekcija obenem izjavlja, da ni ne lastnik 'Hilasa Svobode," ne njegov urednik, ne njegov upravnik član Socialistične stranke in tudi ne .J. S. Z.
Iz tega razloga je jasno, da se omenjeni gospodje ne morejo smatrati za kakšne voditelje, zaščitnike, podpornike ali sotrudnike stranke, vsaj dotlej ne, dokler ne postanejo člani stranke, ne priznajo njenih načel in ne izpolnjujejo strankarskih dolžnosti.
"Glas Svobode" torej ni socialističen list, in če piše kaj o socializmu; dela to zaradi reklame, kakor objavljajo včasi znani kapitalistični angleški in drugi listi socialistične, članke. Razume se, da ne prevzame ftranka nobene odgovornosti za take spise; kajti stranka nima nobene kontrole nad
da gre dobro biznis, se je prevzel in hotel komandirati socialiste kot kake nezavedne pastirje. Hvaležnost je začel kazati v obliki pre» ohjeduosti in arogantnosti. Mislil si je pač, da bodo socialisti tako zabiti, da jih bo on poljubno šikaniral in še povrhu izkoriščal gmotno in duševno. Sociali sti pa so se kratkomalo uprli iu pustili ošabnega neolikanca na cedilu z njegovo "eajtengo;" storili so pač tako kakor store zavedni delavci, katere je izkoriščal domiiljivi lastnik orodja, katerega sam ni zmožen rabiti, pa jih hoče vendar siliti, da delajo zanj: --šli so na št raj k.
S štrajkom pa se je rodil "Pro-letarec." Kako je bil potem "Pro-letarec" na potu lastniku "(Uasj Svobode," ni treba razlagati na; dolgo in široko. Konda si je prizadeval na vse načine, da bi u bil vse od kraja; zakaj jezilo ga je. da ne more bossati socialistov, ki s») si ustanovili svoje glasilo. Kakšnih umazanih sredstev se je posluževal, da l»i uničil vse sku-
paj, dokazuje najjasneje njegovo pismo, katero j«' naslovil na tretjega ^»oštmojstra 2. razreda pošte v Washington, I). C., češ, da nismo ifneli dovolj /naročnikov, ko smo vložili peticijo za 2. razred pošte. (Glej dotično pismo v št !»0. " Proletarea.")
Catanovitev " Proletarea" je pravzaprav pokazala, zakaj jej Kondi vedno šlo, da mu je šlo vedno le za dobiček, pa naj je prišel odkoderkoli.
Ko je Konda uvidel, <la je zaigral srečo s socialisti in da mu' od te strani v bodoče ne bo nosilo! več, se je vdal usodi ter se|
de" v resnici delal tako reklamo.
V	tej zadevi je dne 26. dee. 1908. slovenski socialistični klub št. 1. v Chicagi sprejel soglasno sledečo resolucijo, ki je bila od poslaua uradnim potom ua okrajno organizacijo v Cook Countyu, III
V	angleškem jeziku se resolucija glasi:
K «SOLUTION.
"Whereas "(¿las Svobode," the socalled "socialist" newspaper, published at 597 W 20th St., Chicago, 111., in Slovenian language and owned by Martin Konda. prove itscit' through many articles, notes and paragraphs speci-ally through the certain article, published in its number 4.'1, dated Oct. 21, 1908, in which it recommended democratic candidate for election as nonsoeialistic and treasonable to the Socialist principles and platform and to the Socialist Party at large;
Whereas *'(¿las Svobode" admitted in No. 4'1 dated'Oct. 23rd 1908 frankly itself with words. "We never said, that "(Jlas Svobode" would be a Socialist paper" as nonsoeialistic, still tries to ignore its unsociulistic doings before the Knglish Socialist Party unfamiliar with language and character of the paper, and seeks
nti
začel oprijemat L časnikarskega j potepuštva, o katerem je imel že nekaj pojma še izza klerikalnega Mira v Puebli. l>a bi ne bilo to potepuštvo tako nago in očividno ter sumljivo, ga je opremil s frazo "svobodomiselnost." S to <> premo in pod to krinko je navadno od tedaj "renomiral" gospo-ldar Konda in njegov list "(¿las Svobode." Takoj po krstu pa sta se odpravila na potepuštvo — in odtedaj sta se potepala oba pod to haljo. ,
Tako je našel človek v tem "svobodomiselnem" listu lahko vsakovrstne "ženitvanske ponudbe/' "priporočila za prohibiste," "priporočila za demokrate," "socialne stvari," "kritik"" (teh največ), "oduševljenje za narodnost" in "za propagando sociali zma." Pae' Madehen fiir alies Takole je menil Konda, pojde kšeft. Ali uiačunil se je /ope.t pri I socialistih. I.e-ti so ga takoj prijeli in ugnali tako. da odslej v imenu socializma ne bo mogel de-j
lati nobenega kšeft a več.
• • *
"(¿las Svobode" je bil namreč do tedaj zaznamovan pri angleški soc. stranki kot socialističen list in je bil vsled tega vedno brezplačno poleg drugih listov oglašali v mesečnem glasilu: "The Socialist Party official Bulletin," ki ga je izdajal glavni stan socialistom. nobenega vpogleda in no-i listične stranke v Ameriki, ta benega tpliva na "(¿las Svobo krat na 180 K. Washington St., de," ki je popolnoma in v vsakem Chicago. S to reklamo j»- poma oziru privatno podjetje.	: galo glasilo raznim soc. listom d<>
• • •	; večje cirkulacije, nadalje pa je
*Po vsej pisavi nTflasa""'3v6t>o ¡«ietiY fci. tfcjffife-------- " •
de" je jasno, da bi list rad veljal ¡tudi od časa «lo časa ra/liene timed zavednimi delavci za sociali- j skovine, prevode i. t. d.; zlasti se stično glasilo. Bil je čas, ko je je to godilo ob času volitev in ob hotel g. Konda celo ofieielno pri-' konvencijah. Poleg tega pa so i znanje strankarskega značaja za meli listi, ki so bili oglašetii v
glasilu stranke še to prednost, da so lahko potoni kakšne lokalne organizacije prosili stranko za posojilo za tiskovni fond Na ta način so imeli vsi nar>di, ki so izdajali soc. liste, odprto pot do podpore v slučaju potrebe.
Ker je Konda to dobro vedel, se je v jeseni 1908. po volitvah tudi on hotel poslužiti te privilegije in je po nekem angleškem sodru* gu prosil stranko za $200 podpo. re. Zastopnik slov. socialističnega kluba št. 1. v Chieagu, ki je bil tudi na seji navzoč, se je pa uprl temu in pojasnil zboru, da je "(¿las Svobode" v jeseni, ko so se vršile predsedniške volitve, delal propagando za demokrate in prohibiste. Naravno da je ta izpovedba naredila osupljiv vtisk na zbor angl. sodrugov, ki so živeli v prepričanju, da je "(¿las Svobode" dober socialističen list, kakor jih je bil pač svoječasno verjeli in so res pomagali listu na poučil Konda. S to izpovedbo se vse načine; zlasti, ker Konda ni je zaenkrat doseglo, da ni hotel
oktobra 1908 sam izjavil, da je "svobodomiseln in napreden list," a kljub temu še vedno pripoveduje svojim čitateljem, kako je dober prijatelj delavskih slojev, zato da bi bili delavci naklonjeni listu in torej pomagali polniti že pe lastnika Martina Kondc;
Sklenemo člani ju gosi. sociali* stičnega kluba v 10. wardi, Cook County, III., zbrani na svoji redni mesečni seji dne 2t> decembra 1908, da imenovani "Glas Svobode" ni vreden sploh nobene ne financijelne, n»' moralne podpore od kateresibodi socialistične stranke ali od socialistov sploh, ter je vsled tega postavljen M KI) NIC VKKDNti LISTK za socialiste in razrednozavedne delavce;
nadalje sklenemo, da se prepis te resolucije pošlje izvrševalnemu odboru socialistične stranke za Cook County, 111., da jo adoptira in po tej poti odda osrednjemu (National) tajniku socialistične stranke v Ameriki, da jo razdeli med vse socialistične liste in revije z namenom, da ji preskrbi kolikor mogoče obširno publika cijo.
V Chicagi, Illinois, 26. decern bra 1908. (Pečat) Mike Kulovee, predsednik. Frank Podlipec, tajnik Ta resolucija je bila začetkom the financial aid from the Party; februarja 1909. prečitana odboru Whereas the said paper "Glas delegacij pkrožja Cook in izroče-Svobode" declared itself in No na razsojevalnemu odboru za raz 4.1, dated Oct. 23, 1908, as "free- ,,ravo. thinking and progressive paper"	*
but still tells to his readers how |)lie o. aprila se jc vršila v pro good friend he is to the working storih 'Chicago Daily Socialist-a' people so that workes would /aalifiba in razsodba. Pričujoči sta hold the paper and therefore help \t\\\ „}>,. stranki. Slovenski soc. to fin up the packets of its owner ^„h sta zastopala sodi. F. Petrič Martin Konda;	¡„ |.'r. Cdovič, ki sta imela tudi
Resolved by members of South p,.^» H seboj Poleg stri bila tudi Slovenian . Socialist Branch in L,| taj. slov. soc. organizacije solnih Ward in Cook County, Chi- ,|n,k, IVtric in ured hrvatskega cago. 111., m regulary meeting socialističnega tednika " Radnič-asHcmbled on this date December Straže" sodr. Milan Glumac-26th 190s, that said "(¿las Svo- .hirišič,
bode" is no more worthy of any Konda je pripeljal s seboj May moral or financial support from ,.rja ¡„ svojega advokata, kar je any existing Socialist Party or }n|(j 0£ividno znamenji», se ho-t'roni Socialists at large, and n.slm pripraviti in da je po-t here fore is put on the unfair list m,,nilo za njega biznis. Slov. soc. of all Socialists and class con kiu|> j,. najel stenografa, tako je scions workers; be it further storil nato tudi Komlov zagovor-
Resolved, that copy of this re-solution be sent to the Kxeeutive Steuogiafieni f.apisnik, ki je Committee of Cook County Socia- shiajen, presega T."> strani tisko-list Patty for adoption and trough pjsa>
this direction to the National Se- Tukaj naj samo omenimo, da cretnry of Socialist Party of U. sta morala Konda in njegov advo S for distribution to every socia- j<at semtertje čuti marsikako list paper or magazine for pur- tf|.0nko, ko sta hotela opravičiti
pose to give the same a wide publication as possible. Chicago, 111., Dec. 26, 1908. i Seal
Chairman:	Secretary:
Mike Kulovec, Frank Podlipec. V slovenskem se glasi:
RKSOLUC Ker se je "(¿las Svobode," ta kozvan "socialističen list," katerega izdaja v slovenskem jeziku lastnik Martin Konda na ">97 W 20. Str., Chicago. 111., z mnogimi članki, beležkami in točkami, zla-
sti pa v člankih priobčenih v štev »lajo nič na prijateljstvo; oni
neznačajnost "(ilas Svobode." Komlov zagovornik (advokat) je skušal na \ načine dopovedati, da je "(¿las Svobode" prijazen socialistični propagandi in vedno spominjal, koliko denarja da je že Konda potrošil za izdajanje lista. Navsezadnje je priporočal, naj se pregleda, češ «la se bo poboljšal, iu da bo spet dober.
Sodrug Fr. Petrič pa j<» dejal. <la tu ni prostor za razgovarjanje, kako more kdo voditi svoje privatno podjetje in da socialisti ne
po
svoj list. Nikdar pa ni hotel res nično služiti socializmu in stranki. Izjavljal ie, da je boss lista, in da bo tiskal, kar bo on hotel. Tako je šara I sem in tja, misleč, da so razredno zavedni delavci dovolj kratkovidni in ne bodo pregledali njegove dvojne igre. Ce se vpletejo tupatam besede "socializem," "socialisti," "socialistično," si je mislil, bo to že za-dostovalo, da bodo tisti, ki žele socialističen list, smatrali "(¿las Svobode" za takega. Končno, ko je bil moralno ugnan, je moral sam priznati, da ni njegov list nc delavski, ne socialističen, ampak — " svobomiseln." To pa jc beseda, ki lahko pomeni vse in nlG vsekakor pa v nobenem oziru ne veže človeka.
Ko je prišel iz Pucble, Colo., je Konda obljubil, da bo list socialističen, če ga bodo podpirali In pisali socialisti. Socialisti so mu
znajo le socialistična načela — sodruge, ki se ne nazivljajo soci-alistc le iz gole sebičnosti. Dejal je, da je to atentat na socialistični karakter.
_____D<>browje karakteriziral "(Jlas
Svobod*»" sodr. M Olutnae .ftiri-ši<:. urednik hrv. soc. lista " Rad-nieka Straža." Rekel je, da takega lista sploh še ni videl pod soln-cem; da je pisan v takem tonu, stičen list" - odkrito priznavaj da l>i se angl. soeiftlisfi zgražali, /a nesocialističen list, a kljub j če bi ga umeli. teiim skuša zatajiti svoje neso-1 Da Kondi ni za socializem, je eialistično delovanje pred angle- najjasnejši dokaz to, - pravi — ško socialistično stranko, ki nejker .je Glas Svobode že osmi let-pozna ne jezika ne značaja tega! nik, a nima še niti enega soc. klu-lista, in išče denarno pomoč od stranke;
ker je imenovani list "Glas
4:! / dne 23. oktobra 1908, v katerih je priporočal v izvolitev za guvernerja države Illinois demo kratičnega kandidata - - izkazal kot nesocialističen in izdajalski za 4	f-JjJJ'f»»'».»»O A.»,
socialistično stranko sploh;
ker se "(ilas Svobode" v štev. 43. z dne 23. oktobra 1908 z be-sedami: "Mi nismo nikdar trdili, «la bi bil "(¿las Svobode" sociali-
je imenovani Svobode" v štev. 43. z dne 23.
ha za seboj.
To, pravi - kar piše : "Glas je nekaj nečuvenegn,
Svobode
nekaj strašnega, podivjanega iti
imel pojma ne o časnikarstvu ne o pisavi, iu kaj šele o socializmu — so mu pomagali v vseh zadevah. Toda kakor hitro je videl.
zbor o zadevi njegove podpore razpravljati, zastopniku slov. soc. kluba se je pa naročilo, naj preskrbi dokaze, da je "Glas Svobo
VABILO NA VESELICO,
-ki jo prireje «-
Skupno Jugosl. Soc. Klubi v Chieagu
"PRVI MAJ**
V soboto prvega maja, v "Narodni dvorani** na vogalu 18. ceste In S. Racine Ave.
Na programu je ples, prosta zabava in dobra postrežba! vsem.
Priirlfk lojno ob oarnih iv«<«r, Vstopnina je trn moik* 25c. — Žt>nake v ipfmitvu ao vstopnino proate
Za mnogoštevilno udeležbo vabi Odbor.
zlobnega: Glas Svobode je sposoben napasti na najostudnejsi način naj nedolžne jšega človeka, tako da mu je jokati, če nima srca ml kamna.
Istotako je ožigosal nesramno Kondovo delo z njegovim listom "(41. Svobode" gl. tajnik sodr. J. Petrič. Rekel je, da ne mine te-deii. da hi na najgrši način iu z vsemogočimi prijimki ne blatil slov. soc. organizacijo, nje člane iu njih tlelo. (Konda ne ume ničesar, zabavlja pa čez vse, kari se mu nc pusti izkoriščati. In ker se mu niso pustili socialisti izkoriščati, blati tudi njih.)
Istotako jc povedal sodr. Fr. I Movie, da Konda le slepomiši in dels z njegovim listom le vodo m slepi javnost. Knako so izpovedale tudi druge priče.
• • •
Razsodba te zaslišbe ie bila po->.Mii prečitana dne 13. junija 190!) na seji delegatov iz Cook Coun-tva, Chicago, III., 180 K Washing ton St.
Ta razsodba, ki jo je sprejel zbor soglasno, se glasi v angleškem jeziku doslovno:
To The Cook County Delegate
Committee: ...................
Grievance Committee Report in the Case of 10th and 11th Ward Branches of the South Slovenian Organization vs. Glas Svobode.
Comrades:
The Evidence submitted to the Grievance committe is to the ef feet that the paper "Glas Svoba de" is not a Socialist Paper. . .Its Manager and Owner, Martin Konda admitted that it is an Independent and Free Thought advocate, and that he is not a member of the Socialist Party.
Now therefore, as said "Glas Svobode" has been listed by other will established Party organs and also supported by and through Party commendation, and in view of the above unquestioned evidence, we, the Grievance committee, find that said Paper is not a So-cialist Paper in the sense that other paners of the Socialist Party are, (although it has in the past shown an apparent friendship and support to the Socialist Party), and therefore recommend that the County Sec y be instructed to send a copy of this to the National Secretary of the Socialist Party to be by him given to the Socialist Press.	J|_
Fraternally Submitted
L. W. Hardy, J. W. Born, A. Fishman, A A. Patterson, Jas. P. Lars en. Committee.
Indorsed and accepted by the Delegate Committee Socialist Par-ty of Cook County, Session held on June 13th, 1909.
(Seal)
G. T. Franckel, Sec'y.
V slovenskem se glasi:
Odboru delegacij socialistične stranke okrožja Cook, Chicago. Poročilo razsojevalnega odbora v zadevi slovenskega socialističnega kluba 10. in 11. okraja, (Chicago) proti "Glas Svobode." Sodrugi!
Dokazi, predloženi razsodišču, opravičujejo razsodbo, da "Glas Svobode" 'NI SOCIALISTIČEN LIST
Njegov upravnik in lastnik, Martin Kondfc jc sa^prinal, da je list neodvisen in svobodomiseln in da on ni član socialistične stranke.
Ker imenovani list "Glas Svo bode" uvažujejo in ga vsled strankinih priporočil podpirajo ostala strankina glasila, nanašamo mi, člani razsojevalnega od bora, na podlagi neoobitnih doka zov, da list ni socialističen s sta-lisča, na katerem stoje drugi socialistični listi (vzlic temu, da se je kazal zadnji čas prijaznega in naklonjenega socialistični stranki), priporočamo vsled tega, da se ta dejstva izroče socialističnemu časopisju in dalje, da krajevni tajnik izroči prepis tecfa odloka osrednjemu (National) tajniku socialistične stranke Zed. držav, da tudi on odda socialističnemu tisku.
Za razsojevalni odbor:
L. W. Hardy, J. W Bom, A. Fishman, A. A. Patterson, Jas. P. Larsen.
Podpisano in sprejeto na seji v odboru delegacij socialistične stranke v okrožju Cook, Chicago, dne 13. junija 1909.
(Pečat)
G T. Fraenckel, kraj. taj. •
S tem je podati najjasnejši, ofi-eielni dokaz, da so naporni poiz-
kusi "(¿lasa Svobode", prikazati se delavskim čitateljem za socia-lističen list, zvijačno slepilo.
Sodrugi, katerim ta proces še ni bil znan, bodo sedaj tudi razumeli, zakaj se "(ilas Svobode" kakor divji zaletava v osebe, ki so delavne v socialistični stranki iu jih na svoj znani potili, posurov-Ijajoči način napada, obenem pa trobi hinavsko prijaznost socializmu. Razumeli bodo tudi. koliko so vredne njegove bombastične izjave, tla se je "on ločil od socialistične strank«»."
Pazite na ta ovitek!
Nif vredne ponaredil glavnega Pain-Exf>eller-ja dobite cesto, ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Kichter 26c in 50c pri vseh dobrih lekarnarjih.
F. Al Richter & Go.
74-80 Washington St
NEW YORK, N Y.
ANTON MLADIC moderna gostilna Toči pilsensko pivo in vina Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348.Blue Islnad Ave.
Chicago, 111
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa i a vseh sodiščih
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. $t. sobe 1001«
133 IV. WASHINGTON STREH
CHICAGO, ILL. Telefon Main 39f v
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdrami* sa notranje t*ol«tnl ln raa«c«lnlk. .•dravailka preiskava br*tpla6n«—pi* teti j« 1« zdravila 1924 Blue Ialaa« Av«., Chlcago. 1'reduj« od 1 do 3 p« pol.; od 7 do 9 »voior. isvou Chi««*-kivo4i bolniki naj piiojo alovtntko
BKLL F H O N E 1J18-J FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAvNl NOTAR
ZA AMERIKO iN STARI KRAJ
5227 Buller SI.
Pittsburgh, P
ALOIS VANA
— udelovatelj —
sodovlce, mineralne vode in raz
nib neopojnlh pijač. 1837 So. Tisk 8t. Tel. Canal 14<H
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
NA 460 GRAND AVE.,	K E N OS HA. VIS
Telefon 1199
J. A. FISCHER
Buffot
Ima na raspolago ▼•akovratno pivo ▼iao, smodko. i. t. d. I r vratni prostor za okreptilo 370C W. MCL 8C.,	Cktcac«. ni
Tol. Lawndale 1761
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma", s «lo-
venskim, hrvatskim in angleikim napisom.
"Drevo vsega hudega" m ilo-venskim napisom.
"Zadnji itrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" r angl«4 kim napisom. Cene slikam so 1 komati 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi za va© kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO 1311 E. 6th St,
Clevsland. Ohio
MODERNA KNIOO VEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in drufitva. Sprejemamo naročila tudi izven ineata. Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Advcr.^	Chicago, H!
ADVERTISEMENT
Avstr, Slovensko
UiUMfliMw U iuunrw ML
Bol. Pod. Društvo
InkurpurtrMO 14. f«.br»»» • IW« v drftavi KUÍM
Sedež: Frontenac, Hans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: M RATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan». Podpreds : JOHN GORŠEK,Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kaxia Blagajnik : FRANK 8TARČIC,box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontsnae, Kan
NADZORNIKI: PONQRAC JURŠE, Box 207 Kdlcy, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana ANTON KOTZMAN, Fronteaac, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA &ETINA, Box 23, Franklin, Kan»
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kans. JOHN MIKLAVC. Box 227, Frontenac, Kans. Bprsjomua pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vai dopisi se ii h j blagovolijo pošiljati, gl. Vae denarne posiljatve ps gl. blagajsukiL
tajmika
:: Stran Ka.
« ►
VABILO IN POZIV
Cbicago, 111
Jugoslov. soc. klub štev. 1. \ Cbicagu je sklenil, da sklice javen shod za debato
in povabi nanj glavarje, besedni ke in ščitonoace Slovenske Lige.'
Da se morejo gospodje nasprotniki čim temeljiteje pripraviti, obelodanjamo že sedaj tu pred-bežno naznanilo. Dnevni red shoda bo:
Jugoslavija, socializem in liga.
Po neskončnem pisarenju po slovenskih narodnjaških listih sicer ni težko uganiti, kaj pomeni ta dnevni red. Ali da bodo go* spodje nasprotniki popolnoma na jasnem, izjavljamo:
Mi trdimo, da je socializem in njegovo gibanje popolnoma sposobno, da zagotovi jugoslovanskim plemenom tiste politične pridobitve, ki so v danih razmerah sploh mogoče, da nima liga za združenje Jugoslovanov in za razrahljanje njihovih okovov nobenih sredstev, ki jih ne bi imel socializem sam, pač pa ji manjkajo sredstva, katera ima socializem; mi trdimo, da se sedanja vojna ne vodi za osvoboditev narodov, ampak da je monarhično-komercialno-imperialistična in da velja to za entento ravno tako kakor za alianeo; mi trdimo, da,t(H;no ot) je združenje Jugoslovanov koristno, ker lahko odstrani nekatere nacionalistične boje, ki ovirajo socialni razvoj, da j«' pa slepilo, če se obeta jugoslovanskemu ljudstvu, da bo v Jugoslaviji svobodno. Mi trdimo, da jc svoboda narodov mogoča le v mednarodnosti in v uresničenju socialističnega sistema.
Mi trdimo, da je zlagan tisti nauk, ki pridiga, da vladata na Avstro Ogrskem nemški in nia-djarski narod: nasprotno trdimo, da ne vlada tam noben narod, temveč ihlemacionahin kai.«*riln vladno zakonoloinstvo, fevdalno veleposestvo in deloma razvijajoči se industrialno-komercialni kapitalizem, kar pa se tiče narodnosti, pomagajo Slovani prav tako kakor Nemci, Martjari in Romani zatirati narode.
Mi trdimo nadalje, da nima liga do današnjega dneva nobenega jasnega programa, ampak da resolucije, ki jih jc na eni strani sklenila, na drugi Odobrila, pobijajo druga drugo; ravno tako je z izjavami, ki jih objavljajo njeni vodilni člani po listih. Iz tega izvajamo, da taka liga ne more biti sposobna za dosego ciljev, o katerih trdi, da jih zasleduje.
Socialistični klub št. 1. zagotavlja gospodom nasprotnikom, ki se udeleže debate, svobodo govora in bo tudi skrbel za red na shodu, kakor ga jc vzdržaval še vselej, kadar je priredil shod. Odbor za prireditev shoda.
ku, 6568 Rowau St. ^ittsburgh, l'a., ki pošlje zahtevano množino. Poštnino trpi od pošiljatelj.
Sodrugom in somišljenikom stranke v Pittsburghu iu okolici se obenem naznanja, da ima Soc. klub štev. 131 svoje redne seje v Kranjsko Slovenskem Domu na ~>7ti in Butler cesti in sicer vsako 1. in 4. nedeljo v mesecu. Začetek vsake seje ob 9. dopoldne Sodrugi .se opozarjajo na redno in pravočasno udeleževanje na klu-hovskih sejali, da nam ostane več časa za proste diskusije. K prostim diskusijam, katere se imajo vršiti po rešenju službenih opravil med 11. in 12 , so vabljeni tudi nečlani in nasprotniki našega gibanja.
Organizator.
NAZNANILO.
Clinton, Ind
Vsem sodrugom in rojakom v Clinton in okolici naznanjam, da priredi Socialistični klub št. 41. J. S. Z.
veselico prvega maja v K rist Paseventovi dvorani na severni 7 ulici. Začetek točno ob 9. dopoldne. Vsi Slovenci in Slovenke so uljudno vabljeni, da se udeleže te veselice, da praznujemo v svojem krogu edini delav ski praznik. Igrala bo slovenska godba. Za uljudno domačo postrežbo poskrbi odbor.
Posebno se opozarjajo sodrugi i ti sodružice kluba št. 41, da pride 10. v dvorano fotograf slikat člane kluba. Slika se pol 1 je uredništvu za drugoletni so eialistični koledar, kakor so člani želeli. Ob tej priliki si tudi vsakdo, ki to želi, lahko naroči sliko zase.
Na svidenje 1. maja!
Kari Poglodič, . .	organizator
od svojega začetka in še danes izjavljamo:
Slovenska Liga škoduje iic le Slovencem samim, temveč vsemu delavskemu gibanju, ker vlači na rodni boj v ospredje ter odvrača delavstvo od pravega razrednega boj«.
Z vso vnetostjo smo za Jugoslovansko republiko, toda ne pričakujemo, da bi nam jo prinesel ruski car na krožniku ua prošnjo Ligašev.
Za uvedenje bolj obširne samovlade imamo več zaupanja v naše zastopnike v socialistični Interna cionali kot pa v ljudi, ki še niso nikdar nič storili za delavstvo, ampak celo najdemo med njimi precejšnje število takih, ki so se v preteklih industrialnih bojih našli na strani zatiralcev, danes pa vpijejo za svobodo naroda, kojega so pomagali zaslužnjiti.
Torej apeliramo na vse zaved^ ne delavce, da pokažejo, da se ne damo vleči dalje za nos.
Odobravamo tudi stališče ek sekutive J. S. Z. ter urednika "Proletarca" napram Slov. Ligi Končno ki U*-eni o: ŽIVELA 1N-TERNA( IONALA!
Tajniški konferenčni odbor.
PROTEST.
VABILO
Soe
Lloydell, Pa.
klub štev. 117
Tukajšnji priredi
veselico prvega mai&
ob (i. pop in vabi tem potoni vse sodruge iz bližnje okolice kakor Dunlo, South Fork, JohnstOAvn, ter vse prijatelje delavstva, da nas posetijo v čim večjem številu.
Vstopnina znaša $1. Dame so proste.
Za vsakovrstno zabavo, dobro godbo in dobro postrežbo poskrbi.
ODBOR.
Lloydell, Pa.
Na redni mesečni seji dne 1H. aprila jc članstvo tukajšnjega kluba št. 117 sklenilo ostro protestirati proti kričečem, ki napada jo našo socialistično stranko po tukajšnjih takozvanih delavskih listih. Vemo, da bi taki časopisi radi "zastopali" slovensko delavstvo, če bi so jim dalo. Toda prekoračili smo že devetnajsto stol»-t je. Zavedno delavstvo stoji na straži in se ne da premotiti od vsa kovrstnih zdražbarjev, ki bi radi napravili razdor. Dosegli tega ei Ija ne bodo.
Prepričani smo, da dobe neza-željeno plačilo lastniki takih li stov, ki namenoma napadajo in blatijo zavedno delavstvo.
Članstvo kluba vprašuje Glas Svobode, kaj je z njegovo doslednostjo, ko se na eni strani liže socialistični stranki, na drugi pa pok pok pok po njej in po njenih voditeljih. Tako delajo listi brez značaja.
G. Ahasverju priporočamo za njegovo neslano obrekovanje no takozvanih delavskih (?!) listih, naj gre na kakšen snežnik, da s« mu glava malo .ohladi: kadar s« vrne, bo morda bolj nriden. T« velja tudi za Prostoslava Trezno glava .ki bi se bolje irnertoval Ro-goglav ali Puhloglav.
Oba bolnika Sta prišla s svojo modrostjo na dan v 31. štev. (i s —Sumljivo se nam zdi, da spreje ma urednik take bestialne dopi se v takozvanem svobodoniisel nem in naprednem listu.
Vse zavedno delavstvo poziva mo, naj se pridruži naši socialistični stranki, ki se edina bori za delavske koristi in za odpravo mezdnega suženstva. Vso zavedno delavstvo Sirom Zedinjonih drža\ pozivamo, naj praznuje delavski praznik prvi maj. Sodruge iz na še okolice pa vabimo ob f». zvečet v Slov. dvorano, Lloydell, Pa
( lanstvo Soe. kluba 117
RESOLUCIJA NAPRAM SLO VENSKI LIGI.
NAZNANILO
Pittsburgh, Pa
J. S. Z. klub štev. 131. naznanja. da ima Se nekaj družinskih koledarjev za leto 1915 na rokah. Ako želi kateri soc. odsek ali posamezni sodrug koledar, naj blat govoli poslati določeno svoto (po 35e komad) tajniku Blažu Nova-
Staunton, 111
Zastopniki Jugoslovanskih Socialističnih Klubov v Staunton, Vini en. Nokomis in Livingston, zastopajoči jugoslovanske .organizirane socialiste v omenjenih naselbinah, smo na zasedanju dne 1«. aprila, 1915, sprejeli sledečo resolucijo:
V očigled delavnosti gotovih faktorjev za takozvano Slovensko Ligo, koje glavni namen jc — sodeč po pisanju in govoren ju njenih največjih navduševalccv — vzgoja narodnega sovraštva med nezavednim slovenskim delavstvom v Ameriki in podiranje mednarodne solidarnosti, za kojo se je borila Jugoslovanska Socia listič na Zveza med Jugoslovani
Franklin, Kans
Sodrugom in rojakom v Crawford in Cherokee County naj služi sledeče na zuanje:
Po sklepu socialistične konference v Hingo, Kans., na kateri so bili zastopani vsi jugoslovanski socialistični klubi iz teh okrajev in katere so se udeležili tudi zastopniki S. N. P. J , se praznuje delavski praznik
1. mui
skupno po socialistični stranki iu S. N. P. J. h skupno zastavo. Za proslavo je bil določen sle-
tleei
spored:
Ob 8. dopoldne se /bero sodrugi in bratje v navadni dvorani na Franklin, Kans. < M) 9. dopoldne
manifestacij ski ohod z godbo po Franklin, Kans., ki je preračunjeii približno do 10. dop. Ob 12. opoldne bo slavnostno zborovanje, ua katerem razlože govorniki v raznih jezikih pomen delavskega praznika in delavski boj proti glavnemu sovražniku človeštva, kapitalizmu. Predsednik govorniške tribune sodr. Joe Bratko-kowitch.
Po končanem zborovanju bo prosta zabava, na kateri bo igrala domača godba
Vsem socialističnim klubom v okrajih Crawford in Cherokee iu vsem društvom S. N. P. J., spa-dajočim pod skupno zastavo kli čemo:
Na svidenje 1. maja! Slava mednarodnemu delavskemu prazniku!
Živelo socialistično, mednarodno organizirano delavstvo!
Odbor.
»rti *vi»L*' ¿J* ' L» ' i.*Í7V*11	»'i*'i*'i ♦ rM,Í*fí ♦'i «U♦Vf'TV'í *
Zoper srbečico, kraste, li-&aj, oblotočnika, brsljans-ko zastrupljanje, srab. slani tok. priftč in luskine — je izborno
SEVEN'S MEDICATED SKIN SOAP
(Savonivo Zdrtvilno tullo). Nil* m v**k«0 ¿lana v 4rutini.
1 l'eu» K (wotaf.
Severa's Skin Ointment
(Severovo Mazilo zoper kožne bolezni). Vzdraiuje kožo zdravo in brez grdih ali bolečih opahkov Cena lončka je 50 centov.
SEVERA'S TAB-LAX.
Sladkorne odvajalo. Prijatno in uspe&no. Za otroka in odrasle. Cena 10 in 25 centov.
Vodeni *Mh*k.
" prolin «>l> alt« mole pumo I ii recite. tU <■• *m*n»vu Zdravilo íojmt kof.iiM bnlottti <iá 11rs vilo moje bolno notfo |iu.t j»< ilolgo fnnn otttkla In voda )e tekla \l oimhka na njej. toda po iiNilevunju Vatatfu ina/ila purknit. j« iMilrevdu Naprillko sem imel 10 lat In tudi Kvrop%kj ¿ilravuikl mi uUo UkjkII pomagati.'
Miniti*« Kota«, Uoi M. Sil\*rliill, Ala.
Vai lekarnar Ima nnpruiluj Severov«* priprmke. Znhtevajte Severov». Zavrnit« nadomestitev. Ako JiU n« morete dt biti, Daručijle jib od ua*.
W. F. Severa Co. "HT
'♦»»♦♦♦»M
VABILO Red Lodge, Mont.
Jugoslovanski socialistični klub št. 7'i v Red Lodge, Mont., priredi v proslavo prvega maja
ZABAVO v soboto dne 1. maja v finski delavski dvorani (Workers Hall).
Na programu je ples in šaljiva igra " Ne kliči vraga".
Vstopnina znaša samo na pred-» si a \ •» 25 centov sa osebo ; vsa vstopnina pa znaša za moške 75c. Žensk.- so na ples.u proste vstopnine.
•Začetek točno ob zvečer.
Na obilno udeležbo vabi
ODBOR.
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate i n vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South IVilllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike'prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
3 pristne pijane, 2 zdravilne.
Canonsburg, Pa
Naznanjam sodrugom od kluba št. 118 v Canonsburgu in okolici, • la priredi naš klub veselico dne
PRVEGA MAJA
v dvorani djpištva "Postojnska Jama". Del «fobička je namenjen za št rajka rje v spodnjem Ohio.
Spomlad je tu, treba jc, da se tudi ni malo zdramimo, posebno sedaj, ko nas sovražniki napadajo od vseh strani.
Obenem vabim na sejo, katera se vrši dne 9. maja. Na dnevnem redu je nekaj važnih zadev Zatorej pridite vsi, tudi tisti, ki ne morete plačati članarine.
Paul Posega, tajnik.
VABILO
Carona, Kans
Jugoslovanska socialistična klu ha št. 82 in 'JI sklicujeta
javen ljudski shod za proslavo «lelavskcga praznika na dan l. maja ob 10. dopoldne v dvorano Fr. Zupančiča, Carona. 7,n"dobre govornike poskrbi od bor.
Delavci! Prvi majnik je nas praznik in zato jc naša dolžttost da se vsi udeležimo tega shoda.
Odbor.
POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI'
Tukaj a»» Vam nudi prilika, ilft «i prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HOKWAT. To pa radi tega, ker j a* ne plačujem dragih agentov ali "managerjev" in opravljam sum vse potile.
• .Moje tvrdka ji* prva in edina samostojna v Ameriki, ki importira iz Kranjskega: brinjevcc, tropinovec in slb vovko. Pomnite, »la »o v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napil: " IMPOIJTKI)". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski Gren-čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih j»1 bilo Se kedaj na trgn. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik.
•
A. UORWAT, G00 N Chicago. St., JOLIET. ILL.
PROTEST.
Franklin, Kans.
Konferečni odbor Jugoslov. Soc. 'veze za Crawford in Cherokee County, jc sporazumno sklenil sklicati
javen ljudski protestni shod
dne 9. .maja od 2—3. popoldan v Franklin, Kans. Namen shoda je sledeči: Neka liga napada nesramno vse, ka rne trobi v njen rog. V dnevniku "Olas Naroda" stoji nekje pod odborom Slovenske lige "Kristan — razkosan" in dalje "Oholost in puhlost rudečega carja." Glas Naroda, list brez načela, skoraj najbolj umazani slovenski list v Združenih državah, je priobčil ta nesramni napad in je mislil, da s tem napada samo Kristana; v resnici pa jc to napad na vso mednarodno soc. stranko. Dobro reklamo ste pričeli, gospodje, za socializem! Hvala Vam Vi se sploh brezuspešno zaganjate v Kristana, kajti *a njim je dobro organizirana in izkušena masa, ki je po svojem lastnem prepričanju in izkušnji stopila na stališče razredno organiziranega delavstva. Vam, gospodje pri nekaterih slovenskih časopisih, bi sploh za Vašo izobrazbo vsaj za kakšno leto ne škodovala kramp in lopata, ali pa v plavžih smrdljivi plini in naporna dela: morda, ako bi se tam izvežbali, bi potem bili še le koristni slovenskemu narodu ali vsej človeški družbi v obče. Svojcča-stio se je dnevnik zaganjal v S. N. P. J., češ, da jo socialisti vladajo itd. Kakšen uspeh je dosegel, je vsakemu znano, kdor zasleduje gibanje S. N. P. J.: pogorel je pri podporni organizaciji docela. Tn kako bo 5e le pogorel pri mednarodno organiziranem delavstvu v soc. stranki, to bo pokazala prihodnost.
Apeliramo tudi na vse Jugoslovanske socialistične klube, da protestirajo proti takim podlim napadom od strani lige in nekaterih listov. Vsak Slovence, organiziran v soc. stranki, naj protestira zoper infamne napade na mednarodni socializem. Na protestni shod, ki se vrši dne 9. maja v
Ali hočete celo svoje življenje žrtovati
svojim delodajalcem in jim kupičiti,bogastvo s svojimi žulji, da vas potem v slučaju bolezni in nesreče "ter na stara leta prepuste svoji usodi in vas pošljejo s trebuhom za kruhom ker jim vsled starosti ne morete več koristiti.
L.VSTIMTH FARMO! Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje v zdravem prijaznem in ugodnem kraju.
Zemlja bode vaš najsvetejši prijatelj. Zemlja vam nosi največje obresti. Zemlja bode redila vas in vašo družino. Zemlja vas bode postavila na noge ter vam pripomogla do samostojnosti. Zemlja Vam bode dala bogatstvo, blagostanje, srečno, zadovoljno in neodvisno življenje. Zemlja in življenje na prosti naravi vas ohrani pri zdravju. Bodite samostojni ker imate priliko.
Vprašanje je: kani se obrniti, kje kupiti da bodete dobili dobro zemljo na kateri vse to lahko dosežete. Veliko je prodajalcev in vsak hoče prodati pod raznovrstnimi vabljivimi pretvezami. Radi tega vam svetujemo, «la se zaupno obrnete na rojaka A. Mantel-na ker on vam bode dal brezplačno in točno informacije, dober nasvet in resničen popis. Obrnite se osebno ali pa pismeno na rojaka
A. Mantel
133 W. Washington St., Room 1007. CHICAGO, ILL. PRAVNA in NOTARSKA PISARNA
207 HANOVER ST., MILWAUKEE. WIS.
prevzema v iz\ rsit«*v \ s»' avstro-ogrske sodnljske in vojaške zadeve, zemljiške vknjižbe, kupne pogodbe, pooblastila, zadolžnice, pobotnice, odstopna pisma. Izjave in druge Javne listine, notarsko in konzularno potrjene, jnitrebne zlasti v zapuščinskih zadevah za iztirjavo dedščin ter za dvlR sodnih in hranilnih depozitov.
Jz.tir ievan je dolgov in «Inipih zahtevkov tu in v starem kraju.
VAŽNO! Mnogoletne izkušnje (V Vem (Vislr. sc.u j t!'	'J'* lor... il.lf.
meljito poznavanje zakonov mi omogoči pravilno in uspešno izvršitev vsake naročene eadeve. — Ne vsakdo, ki je "Notary Public". Je v stanu te stvari napraviti, marveč le oni. ki ima za to potrebne zmožnosti in v šolah pridobljeno znanje.
Oskrbujem tudi točne prevode iz raznih jezikov. Nadalje sestavljam in tiskam sam cirkularje. vabila in razno društvene potrebščine prav lit'no in po zmernih cenah; posebno pa opozarjam dramatična in pevska društva na razmnožitev gle-dlšklh Iger in not v poljubnem številu s pomočjo multigrufa. Nasveti v pravnih zadevah brezplačno.
IVAN A. KAKER,
javni notar, b. sodni in konzularni uradnik.
Franklin, Kans., se vljudno vabi-	praznovati naš delavski praznili—
jo tudi vsi prijatelji lige, ker bo	Prvi Maj.
vsak imel prosto besedo in od	Začetek točno ob dveh popol-
strani socialistov se vam ni treba	Vstopnina za moške 25 cen-
bati nikakega napada. Odgovar-	tov, ženske v spremstvu vstopni-
jalo se bo s stvarno kritiko.	ne prost«*. Za dobro postrežbo po-
Pričakujemo obilno udeležbo	skrbi odbor, dne 9. maja od 2—3. popoldan v
Franklin, Kans.
Za Jugoslov. soc. Zvezo v Crawford in Cherokee County
Konferenčni odbor.
VABILO NA VESELICO,
katero priredi Jugoslov. Soc. klub št. 67. v soboto prvega maja v sodr. Jontesa dvorani, 1123 E \Vashington St., Springfield, Tli. Vljudno vabimo vsa cenjena društva v Springfield in okolici, — rojake in rojakinie — da se naše veselice polnoštevilno udeleže in nam tudi s tem pomagajo lepše
Obenem se naznanja cenjenemu slov. občinstvu, da prirede skupni springfieldski klubi — slovenski, poljski, litvinski, nemški in angleški — veliko slavnost na dan 2. maja v Arion dvorani. Začetek Springfield, 111.	popoldan. Na programu:
Par dobrih govornikov, potem pa prosta zabava in ples. Vstopnina kakor pri naši veselici. — Torej na svidenje 1. in 2. maja.
Fr. Rregar.
Devet desetin svojega življenja žrtvujejo delavci za to, da preži ve zadnjo desetino v bedi in zapu-Sčenosti.
advertisement
SLOV. DELAVSKA
Utlaaovljaaa «in* 11 avgusta
tm.
PODPORNA ZVEZA
lakarporlrana » aprila 1K» v driavi Pmu>.
Sedež: ConemaugKi, Pa.
GLAVNI UBADN1K1: Prednik: FKAN PAVLOVÖlC, bo« 705, Coneu..ugb, P*
PcKiprtd-dmk: JOHIP ZOKKO, K. F. D. a, box 50, We.t N-U., P*. l'»j»ik AIjUJZIJ BAVDKK, bo* 187, i*®eiuau4h, Pa. Pomolnl tajnik: IVAN PROHTOR, bo* 120, E*porl, Pa. Blagajnik: JO*lP 2KLE, «108 »t. Clair Ava., CUv.lmad, OUa. Polin, bla^ajaikt JOSIP MAKINCiC, 5409 8t. Clair Ava., Cleveland, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ V1PKIH, bo« 523, Conemaugk, Pa.
NADZORNIKI:
V11JKX1 8ITTKR, 1. nadsornik, Lock boi 57, Coneiuaugh, Pa. KKA.N TOMAŽIC, 2. nadaoruik, Gary, Ind., Tole.ton, Sta., bo* 73 vilKOLA.1 POVftB, 3. uadi., 1 Craib .t., Numr.y HiU. N. 8. Pittaburg, Pa
POROTNIKI:
IV\N GOHAKK, 1. porotnik, Ho* 195, lUdley, Kansas. . \KUH KOCJAN, 2. porotnik, 274 Luunen Street, John.town Pa. AlJilZIJ KaRLINUKK, 3. porotnik, Girard, Kan>a., H * D. 4. boi Hfl
VRHOVNI ZDRAVNIK. > J Ker o. M D, 6202 8t. Clair Ava., Cleveland, Ohio.
GLAVNI V KAD v kili *t. 46 Main Street, Conemaugk, Pa.
POMOtNI ODBOR.
Äjeudal Ivan, Couemaugh, Pa., bo* 273. liainik Ivan, 4^5 Cotemau Ave., Johnstown, Pa. Uabreaaja Jakob, bo* 4^2, Coaeniaugh, Pa. Hove I'rank, K. F. D. 5, bof 111, Johnstown, Pa.
fruho.iolnik Ivan, bo* 781, South Fork, Pa.	|
Zuirr Alojzij, bo* 514,. Conemaugh, Pa.
PK1PKAVLJA LNI ODBUU ZA ZDKUftTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, bo* 57, Couemaugb, Pa., ¿lan S. D. P. Z. ¿avertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, lil., ¿lan S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. •tetau^ Martin, bo* 78, Frauklin, Kan«., ¿lan dr. »v. Barbare. Frank J. Ale*, 4U08 W. 31at bt., Chicago, 111., ¿lan S. D. P. Jt P. D. ; Goriek Ivan, bo* 211, West Mineral, Kan»., ¿lau A. S. B. P. D.
Iraüuo Glasilo: PROLETAKEC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Cenjena druAtva, uiirouia njih uradniki, »o uljuduo proieni, poiiljaii v»e «opiae in denar, naravnost ua glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj m pošilja giasoni pravil, edino potom Poštuih; Eipresnih; ali Ban¿nih denarnih •akaanic, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov.
v slučaju, »ia opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kak* pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad giavtega tajnika, da ae v pri Podnje popravi.
Johnaton City: John Slivnik, box 599. Joliet: Jo«. 1 vunetwh, 205 Moran St. La Salle: Vencel Obid, 4JH Berlin St.
in Johu Rog ti, 427 Berlin St. Llvlngaton: Frauk Krek, P. O. Nokomla: John Mekiada, bo* 607. Pauauii: Joa. Ferianfiš, box 10. Springfield: Frauk Bregar e. o. F.
Kramzar R. R. 8. Staunton: Anton Auaec, box 158 in Joe
Mcstar, box 351. Waukegan—North Chicago: John Za kov*ek, 759Vj Marion St., in John Mahui¿, 425 Belwedere St. Witt: John Zupančič, box 34.
PROfiNJA,
ZASTOPNIKI PROLETARCA
ARKANSAS.
Fort Smith — Jenny Lind: Frank Go-
renc F. F. D. 3, Box 165 in Jos. Kopaj, Box 182.
Hartford: Louis Slamnik, box 36. Huntington: Karol Petrič, box 204.
COLORADO.
Pueblo: Charles Pogorele, 508 Moffat
St. in Jos. Hočevar. Le ad vi lie: Joe Zakâek, 310 W. 2nd St. Walsenburg in druge naselbine: Frank
Blatnik, box 711.
IOWA.
Woodward: Jack Bergant, R. 4, box
87
INDIANA.
Clinton: Viktor Zupančič, 858 N. 9. St. Indianapolis: J. Bruder, 710 Holme« st.
KANSAS.
Corona: Blafc Mezori, box 162. Columbus: Martin Jurečko, R. R. 3,
box 60.
Franklin—Girard: Fr. Wegel, box 38.
in John Pogačnik, box 274. Fron*enac: John Bedene, box 154; Jos.
Umek, box 7. Radley: John Goriek, P. O. Stone City: Mike Fine, box 496. Mulberry: Anton Sular R. F. D. 1. Dunkirk Pittsburg: Thomas Wölk, R.
OREGON.
Oregon City: Frank Snjovic, 131—isth St.
OKLAHOMA.
Adamson: Johu Zabnvnik, box 31.
PENNSYLVANIA.
Bessemcr: Jak. Popetnik, box 159.
Brotighon: Jacob Dolenc, box Hl.
Meadow Lands: Jos. Bizjak. box 253.
Claridge: John Mlakar, box 6«, in Fr Zurman. box 255.
Conemaugh: Andrej Vidrich, Anton Gn brenja in Frank Pavlov£i£, box 523
Canonsburg: John Koklich, box 276.
Dunlo: Frank Kauiii, box 7?
Darragh: Karol Slavii, box 252.
Export in cel* Pa.: John Prester ho» 120.
Fitz Henry: Frank Tndof, bo\- 113.
Forest City in Vandling: Frank Hataic. box 6S5 ¡n Anton Draaler, box 9.
iGarrett: Stephen in Mrs. Zabric, R. F. D. box 53.
Greensburg: Frnrik Matko, Key Stone Hotel.
W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 3. box 50.
Wickhaven: Luka Krall, box 68.
Willock: Jak. MiklauW, L. Box 3.
Herminie: Jos. Brie, box 136.
Imperial: Ig. Murshetz. box 328.
Irwin: Louis Brie, R. F. D. 3, box 106
Johnstown: Math. Gabrenja, R. F. D. 1. box 120. in Jacob Kocjan, 274 Luneu St.
Lloydeil: Anton Straii*ar, box 51.
Manor: Fr. Demiar, box 253.
¡Marlanna: Louis Mihevc, box 25.
Olencoe, O
Cenjeni sodrugi in čitatelji 1'role-tarea!
Menila je ni slovenske naselbine v Ameriki, da bi bila vsled Strajka tako močno prizadeta kakor ravno (¡lencoe, O.
Meseca septembra 1912. je bil končan štrajk, ki je trajal dve leti in dva meseca, ker je premo-garska družba v premogokopu Delora odpustila od dela tri zaup nike in paznika pri tehtnici. Potem se je vedno slabo delalo in vsak eas ko bili kakšni zadržki. Enkrat je zgorela ventilacija, da mesce dni nismo delali: tudi za radi povodnji je bilo delo zadržano, ko niso mogli priti železniški vozovi.
Nismo si še zacelili ran in prišel je drugi štnijk. ki traje čez leto dni in se še nič ne ve, kdaj bo končan. Enajst slovenskih družin, med katerimi imajo nekatere ve liko otrok in trinajst samcev, se obračamo do dobrih src, da bi nam pomagali v tem kritičnem položaju.
Hudo je nrositi, a še hujše ie stradati in gledati stradajoče o t roke. Od unije- dobivamo po tri tolarje tedenske podpore; to pa ne zadostuje, /lasti ker moramo plačevati asesment, ker smo večinoma člani S. N. P. .1. št. T>4 in J S. Z. Kluba št. 2.
Vemo, da so sodrugi in čitatelji Proletarca večinoma člani S. N l\ .1. in da so že tam darovali za štrajkm-je v vzhodnem Ohio. Vemo, da se povsod slabo dela, da gre delavcu trda za denar, da s mora od ust odtrgati, ako kaj daruje za štrajkarje. AR v našem hudem položaju nam ne ostane nič «Iniz« ga kakor prositi za pomoč
Ako bo fitrajk konean, ne bomo pozabili na svoje sodruge in pri jatclje. Kadar bomo zopet delali bo vsaka prošnja štrajkarjev o( nas uslišana.
Darovi naj se pošiljajo na na slov podpisanega, ki bo skrbel, da se najpravičneje razdele. S soe pozdravom
Ignac Žlemberger, tajnik Soe. kluba št. 2 (ilencoe, Ohio, box 2.
Rock Springs, Wyo.
Podpisani se tem potom najto-pleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas obiskovali za časa bolezni n smrti naše ljubljcue mladenke
FRANČIŠKE TRATNIK n nam krajšali dneve dolKočasja, ter z nami sočustvovali.
Prisrčno se zahvaljujemo tudi sodrugom tuk. soe. klub št. 1116. \ i so podarili na dan pogreba ven-svežega cvetja s primernim uanisoni. Žalujoči:
Jurij Tratnik, oče. Mary Oblak, sestra. Anton Oblak, mož žalujoče sestre.
Svoj lastni zdravnik.
R. box 172.
Pittsburg: A ml re j Podlesnik R.	R. 8. Morgan: J. Kvartii, box 453.
box 102; Jakob Selak R. R. 8.	........
MICHIGAN.
Pittsburgh: Blaž. Novak, 6568 Rowan Ave. in Antoo Zidanftek, 4034 Willow Street
Copper Country: Anton Mum, 5li — ¡Reading: John Pe*dirc, 343 Rive*- Si
5th St., Calumet, Mich. Detroit: F. C. Oglar, Joe Preimer in
.Thos. Petrii.
MINNESOTA. Za celo Minn, tauis Vessel. Aurora: John OraJ.en, box 344. Btwablk: Frank Mahnii, box 122. Chisholm: Math. Richter, box 308. Ely: John Teran, box 432. Eveleth: Jacob Ambrožič, 419 Pierce
st. in Max VolianSek. Gilbert—McKinley: John Koncilju, bx > 43.
MISSOURI.
St. Louis: V. Cainkar, 2213 G m vois av.
*	MONTANA.
Bear Creek: Frnnk Daniiek. P. O. Klein: M. Meznarich, box 127. East Helena: J. B. Mihelich, L. B. 200. Red Lodge: John Gerkman, box 44. Roundup in okoUca: Frank Novak, box 136.
NEW YORK.
Little Falls: Frank Gregork a, 2 East
Casier Street. New York City: L. Markun, 129 F.
29. 8t.
OHIO.
Barberton: John Balant, 436 — lat St.
in Fr. Zmrzlikar, box 121. Bridgeport: John Zabkar, box 375. Cleveland: Anton Pozareli, 5810 Prossa Ave., Math PetrovW, 1168 E. 76 St., Andrej Bogataj, 1095 E. 71. St. in Louis Stegovec, 1107 E. 61 St. CoUlnwood: Dominik Blilmmel, 16216 Park Grove Ave., Anton Kuinik, 452 — 15H St., Gustav Kabnj, 446 E. 156 St. in Joe Kuniii, 439 E. 156 St. Bast Palestine: Jack Istenich, 436 E.
Martin St. Olrard: Frank Ban, box 365. Olencoe: Nace Jtlemberegr, L. P.ox 1. Yonngatown: John Petri?, box 680 in M. TTrbas, box 431. Struthers: John Rayer, box 357.
Smithton: Joseph Radisek, Central
Hotel.
South Fork: Frank Podboy, box 862, in Jakob Rupert, box 238. Bo Fork. Potovalni zastopnik za celo Pa. Mike flebaiek.
UTAH.
Scofleld: John Brezovar, box 27. Winterquarters: John Reven, box 10*. Blackhawk: Vsi Krnil. Murray: Vine. Braniselj, box 1.
W. Virginia. Davis In okoUca: Joha Križmanti?,
box 283.
Thomas: Frank Kocjan, box 272. WASHINGTON.
Roalyn: John Zobec, box 19 in Geo. Jann^ek, box 188.
WISCONSIN. Weat Milwaukee: Frank Bender, 639—
37. Ave. Thomas Stepich, 500 So. Pierce St.
Kenosha: Frank žerovec, 18 Howland
Ave.
Milwaukee: Ig. KuSljan. 229 — 1st ave.
in John Krainc, 371 National Ave. West Allis: Frank Puncar, 477 — 53rd Avenue.	i*
WYOMINO. Frontier: John Wlditz, box 79. Sublet: Anton Blasich, box 75. Superior: Lucas Groser, box 341. Snsle: John Peternel, box 51. 8weetwater: Pavel Hribar, P. O. Reliance: Lovr. U*eni?nik, box 96 Rock Springs: Math Batlch, box 427 in F. S, Tavcher. 674 Ahsay Ave. Giinn: Frank Tominc, box 20.
ILLINOI8 Aurora: John Blaschitz, R. F. D. 4,
box 68.
Chicago: Frank Ale*, Frank Zaje. 400* W. 31 St., Mike Kastrun, 3022 Van Buren St. De Pue: John Koman, bo* 86.
Socialistični voditelj mora bit
učitelj; zato se mora učiti. •
Tisti, ki najbolj prisegajo na privatno lastnino, jo najbolj u nieujejo. če jim kaže. Dokaz je v Evropi,
•
Revolucija j«» preobrat od te melja. Samo «pisarji mislijo, d ne more biti revolucija drugačna kakor krvava. < V je mogoče vse delavstvo spraviti do zavesti, <1 si osvoji politično moč in «la ne o bruc kapitalističnih pušk prot svojim bratom, se lahko stavi st proti eni, da se izvrši socialna re volucija brez prelivanja krvi.
BODITE SVOJ LASTEN OO SPODAR IN PRIDOBITE SI PREMOŽENJE.
ZAHVALA.
James I. Sleplna,
predsednik.
Christian R. Walleck,
I. podpreds.
Emaouel Beranek.
II. podpreds.
Adolph J. Krasa,
bl&Kajnik.
Praktičen Človek je vedno pri pravljen za vse potrebe. Eden iz-med njih je Mr. »los. \V. Wokal \o je poslal bolan, ni zgubil svoje glave. On pravi o tem sledeče: 'Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino me je ozdravilo Trpel sem na želodčni bolezni ter sem oklenil poskušati to zdravilo. Ka kor hitro sem ga začel rabiti, sem se bolje počutil. Hvala za Triner-eva zdravila. Jos. \V. Wokal, Heificld, N. I>ak." - Pri bolezni želodca in Črcv ji* navadno, potrebno najprvo izčistiti telo > svrho, da se odpravijo vse nesnaž ne stvari. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je zelo lobra izčistilna tonika, katera se naj rabi pri zapeki, nervoznosti, oslabljenju in slabi prebavi, V lekarnah/ Cena $1.00. .los rim r, izdelovalec, 1333- 1339
So. Ashland Ave, Chicago, 111. •
Trinerjev liniment bo dal izmučenim mišicam novo moč. Zelo dober proti revmatizmu in neural-gijj. Cena 2.r> in ."»0 c po pošti 35 in 60c.
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN
s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR,
Ogden Ave., blizo cestno železniške postaje, Lyons, 111.
Telefonska štev.: 224 m.
"Ako si nameravate naročiti «rrafofon, ali importirane slovên ske prafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebmino.
A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kans.
CHAS. J, OCASEK, M. D,
PRIZNANO DOBRI
ZDRAVNIK
NA ZAPADNI STRANI CHICAGE.
Rivuttljskl odbor:
Michael Zimmer, načelnik Kinanuel Iteranek I>r. Anton Hiankini Abel Davi» John Fueik A. V. fieringer John V. Krasa Frank J. Skaka James F. Ktepina C. K. Walleck
AMERICAN STATE BANK
1825—27 Blue Island Ave., blizo 18 ite ulice. CHICAOO, ILL.
Glavnica In prebitek.....$500,000.00
Pondeljek in v četrtek do 8i zvečer, vse druge dneve pa do 5i popoldan.
Prejemamo hranilne vloge in dajemo 3% obresti letno.
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
F*o&ll|amo:
ODPRTO:
10 kron za..........$ 1.80
20 kron za..........$ 3.50
25 kron za..........$ 4.35
50 kron za..........$ 8.60
100 kron za..........$16.95
200 kron za..........$33.90
300 kron za..........$50.85
400 kron za..........$67.80
500 kron za........$101.70
1000 kron za........$169.50
Zakaj bi delali v mestu, ko pa greste lahko kmetovat z vašimi sodeželani v južne dežele t Pišite takoj po "informacije o ustanovitvi naselbin ob Roek Island-želez-nici v Arkansasu in v Louisiani. Mi pokažemo možu z malim kapitalom pot do uspeha. Pridelata se «Ive letini. Milo podnebje, dobra voda in redne padavine. Dobri trg. Naj vam pomagamo poiskati dobro mesto. Naslov: L. M. Al-len, P. T. M. Ročk Island Lines, Room 718 La Salle Station, Chi-cago, BI.	(Advertisemcnt.)
M. A. Weisskopf, M, D.
Iz knien zdravnik
Uradu je od 12 A. M. —3 F. M in od 8—10 P. M. V sredo in na deljo večer neuraduje.
Tel. Canal 476.
Afthlam
I)a*iravno že star zdravnik, veiular se «lo sedaj Ae ni nikdar posluževal oglasov. Kdor je bolan naj se zaupno obrne do njega. Kadar ste bolani, ne hodite K raznim zdravniškim mazačem; edinole zdravnik, kateri je vrftč svojega poklica, more ozdraviti bolnika!
URADNE.URE
S do 10 dopoldan, in od 1 do l popoldan Pridite na naslov:
1500 So. Crawford Ave.
Telefon
PIIONE, CANAL 801«
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegl|£čen Bivši Martin Potokar plače
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter uni^ake smodke. Potniki dol* fedno prenočile za nizko ceno. — Postrežba točna in iz borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo pri|K)rofata
JAZBEC & OMAHEN
1(125 S. Kacine Ave.. Chlcago, lil
• t.:
«•>•»»/IHA««Mrt tm 1U.1 , iMMkih^
Jr witi| >«| itHni % rralt « ♦ . ----
f| 4«(Mtr («li • .Mkrm
1801 So.
id ave.
Tel. residence: Lawndale R9?MI
«■•OH mi rt-r»f»l % rmu
m taM» kfM

n o.
Il i—m-m tm »i Imki iMt.
p P. Loniwa Co., New YoA City ^
Sto|Imo v direktni zvezi s
"Prvo hrvatsko posojilnico"
In n|eniml podružnicami.
Covorimo va« »lo\.n»ke ¡«tik«.
lOO Krom S16.T5
VI SE TEMU ČUDITE?
Vendar pa je z obzirom na sedanje razmere v Evropi razumljivo, da cene denarju padaju v starem kraju torej to je; povod, da lahko pošiljamo denar v domovino po gornjih cenah.
POPOLNO JAMSTVO.
Slučajno, da ni bil denar bodisi iz katerega koli razloga izplačan v stari
domovini, ga vam povrnemo. Za to vam jamči ta najstarejša in največja Slovanska Banka v Ameriki Glavnica in prebitek $600,00.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE.	CHICAGO, ILLINOIS.
Ako nam pišite, pišite alovenako. — Ako pridete osebno, govorite slovensko.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna —
2116-50 Blue Island Avenue, Chlcago. II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PKOLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIC
TKL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
4 » 324 BKOAO STREET
TRINCRS
XKWIÇAa,
ELIXIR ^r
BiTTIR-WlHt

STEDENJE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si h rimi svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti. ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil Indezen in smrt v svoja telesa. Hranite svv>je zdravje bolj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
t.imi nov.
ho rke V i no
"MkiOtlFM t «••»«■ »JS %
To naravno zdravilo, obstoječe iz (istega rde-fepra vina in zdravilnih zelišč ima festokrat zelo hiter in dober učinek, ako se ga redno uiiva pri
okorelih ietrili, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v cevlh, krčih,
želodčnem kataru,
in pri vseh boleznih, kjer je treba hitro izfiftčenje telesa, ne da bi se ga os+nbilo. To sredstvo ojaea sestav ter ga uaposob'ja, da deluje brez pifnrreharija. V boleznih ielo«lcB. jeter in drobit deluje dobro.
V LEKARNAH
JOS. TRINER
lzdelu|otl kemik
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
Trinerjev liniment imejte vedno pri roki. Mogeče, da ga ne rabite » dane«, selo dobro vam bo uatrefel jutri pri olajtenju bolečin v milicah ali aklepih. Cena 25c in 50c, po poiti 3Sc in KOc.