se
74
dni
11
ii»t
. maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
15. JUNIJ
Po naših občinah Ormož • »Če bi bilo to res, bi bil dom prazen...«
O Stran 6
Kmetijstvo Sp. Podravje •
Tresla seje gora, rodila se bo - miš?! O Stran 7
Ptuj, torek, 2. aprila 2013
letnik LXVI • št. 26 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
V sredo prihaja v Kidričevo Olimpija z Bobanom Jovičem O Stran 11
Boks • Ringovci 3. v prvi ligi in 2. v
drugi ligi
O Stran 12
Štajerski TEBItIK
Ptuj • Ob pričetku sezone športnega ribolova
Pečene postrvi so teknile
V ribiški družini Ptuj so s 1. aprilom pričeli sezono ribolova v športnih ribnikih ob Rogozniški cesti, pred tem pa so na veliki petek svoje prijatelje povabili na pečene postrvi.
Pred uradnim pričetkom nove ribolovne sezone so v petek, 29. marca gostoljubni ptujski ribiči povabili v goste svoje prijatelje, ljubitelje čiste narave, športnega ribolova in poslovne partnerje ter in jih na postni petek počastili s pečeno postrvjo. Predsednik družine Zvone Petek je bil z odzivom zadovoljen, saj so se gostje kljub slabemu vremenu povabilu odzvali v velikem številu, tako da je imel upravnik ribiškega doma Marjan Vrečar (na levi) s kuharsko ekipo precej dela. To je bil dober uvod v novo sezono ribolova, saj so po razmeroma mili zimi ribe v športnih ribnikih dobro prezimile. Največ je krapov, amurjev, tolstolobikov in ploščičev, da o roparicah ne govorimo, saj je tudi ščuk in smučev dovolj. Ribolov v odprtih vodar RD Ptuj pa se bo pričel šele po lo-vopustu, v začetku junija.
-OM
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Petek in sobota - dneva za spremembe
K - 1 • Kujavec in Hojnik se pripravljata za EP O Stran 15
Bi kupili likalnik za 0,50 evra? Nič lažjega!
Slovenska filantropija letos organizira četrti dan za spremembe, projekt, ki se mu bodo prvič pridružili tudi Ptujčani. V tem sklopu bodo pod naslovom Prinesem, doniram in pomagam v petek in soboto v prostorih Centra interesnih dejavnosti zbirali in izmenjevali predmete, izkupiček od donacij pa bo namenjen šolskemu skladu OŠ dr. Ljudevita Pivka.
V petek in soboto bo potekal projekt dan za spremembe, ki ga v Ptuju prvič organizirajo CID, društvo Optimisti, ptujska Gimnazija, društvo Zreli vedež in prostovoljci vseh starosti. Tematski naslov tokratnega dogodka je: Prostovoljci širimo solidarnost, na nacionalnem nivoju pa ga koordinira Slovenska filantropija.
Letos je dan posvečen izmenjavi predmetov, ima pa tudi dobrodelno noto; njegov namen je namreč čim več osnovnošolcem iz socialno šibkih družin omogočiti, da se udeležijo šole v naravi. Do tega cilja lahko pomaga kdorkoli, in sicer na dva načina: bodisi tako, da v petek ali soboto v prostore CID na Ptuju prinese stvari, ki jih ne potrebuje več, in jih podari ali zamenja, bodisi tako, da sam vzame kak izdelek in za simbolično donacijo prispeva
sredstva v dobrodelne namene.
»Kdor bo na dogodku našel kaj primernega zase, bo za izbrano odštel vsaj 0,50 evra in s tem doniral v šolski sklad Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj,« pojasnjuje Jurij Šarman, koordinator projekta. Ob tem, da ima projekt dobrodelno noto, bodo v boju proti potrošniškemu duhu poskrbeli še za medgeneracijsko druženje, saj ga pripravljajo posamezniki od najstniških let do upokojencev.
»Prav vsak med nami lahko pobrska po svojem domu in zagotovo se bo našlo kaj, česar sami ne potrebujemo več, nekomu drugemu pa bi koristilo. Zbirali bomo uporabne in delujoče kuhinjske pripomočke, manjše gospodinjske aparate, pripomočke za prostočasne aktivnosti, kot so kolo, rolerji,
lopar za tenis ipd., ter druge uporabne predmete, na primer opremo za otroke, mo-bitele, knjige, priročnike. Ne bomo pa sprejemali oblačil in predmetov, ki ne delujejo oz. so poškodovani v tolikšni meri, da so neuporabni,« pojasnjuje Šarman. Tudi oblačil tokrat ne
zbirajo, saj to že počnejo številne humanitarne organizacije.
Da je vsak izmed nas lahko del pomembnih sprememb, pravi tudi Anka Ostrman, predsednica društva Optimist Ptuj: »Ključno je, da spremenimo mišljenje in se odvadimo brezglavega kupovanja. Kupovanje
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji dan za spremembe ima tudi dobrodelno noto. (Fotografija je simbolična.)
v starinarnicah nam je postalo v zadnjem času nekaj nerazumljivega. Povsem smo se odvadili menjavati stvari s kom, pa čeprav gre morda za stvari, ki povsem brezhibno delujejo. Prav je, da se zavemo, da to ni izpod časti in da s spremembo mišljenja lahko naredimo veliko koristi tudi za okolje.«
Vsi, ki bi želeli v akciji sodelovati, lahko svoje predmete prinesete v CID Ptuj (pri trgovini Spar) v petek od 10. do 17. ure in v soboto od 10. do 14. ure. Pobrskajte po svojih domovih, poiščite stvari, ki jih niste uporabljali več let in jih ne potrebujete, prinesite jih v CID in s tem naredite nekaj dobrega tako zase kot za druge. Ob vsem tem se boste tudi zabavali, saj bodo organizatorji poskrbeli za zanimiv glasbeni program.
Dženana Kmetec
2 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 2. aprila 2013
Slovenija • Še letos se obetajo spremembe
Semolič: Nova socialna zakonodaja je posegla v načelo solidarnosti
Nova socialna zakonodaja je posegla v načelo solidarnosti in na nekaterih segmentih znižala standard socialne države, je danes dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Pozval je vlado, naj gre hitro in predvsem učinkovito po poti sprememb nekaterih delov zakonodaje, da bi se te težave odpravile oziroma zmanjšale.
Na novinarski konferenci so predstavniki ZSSS podali prvi odziv na oceno učinkov izvajanja nove socialne zakonodaje, in sicer na podlagi študije Inštituta RS za socialno varstvo.
Ugotovitve študije ZSSS niso presenetile, je povedal Semo-lič in pojasnil, da na negativne učinke nove zakonodaje opozarjajo že tri leta. Kot je še dodal, bodo predlagali, da tema »nemudoma pride na sejo Ekonomsko-socialnega sveta« z namenom, da pride do nekaterih nujnih sistemskih sprememb na tem področju.
»Glede na podatke iz študije lahko rečem, da je danes slab, žalosten dan za socialno državo,« pa je uvodoma dejal izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukič. Kot je pojasnil, študija govori o primerjavi med le-
toma 2011 in 2012 za število prejemnikov ter obseg višine sredstev, ki so na razpolago za izvajanje določenih programov.
Tako se je po študiji sodeč obseg sredstev v primerjavi z letom 2011 lani znižal za okoli 102,6 milijona evrov. Najbolj se je znižal obseg sredstev pri otroških dodatkih, in sicer za okoli 64,3 milijona evrov, varstveni dodatek pa za dobrih 35 milijonov evrov glede na mesečno povprečje. Obseg sredstev se je povišal le pri državnih štipendijah, in sicer za nekaj več kot 3,5 milijona evrov.
Otroški dodatek je decembra 2011 prejemalo 296.077 upravičencev, medtem ko jih je bilo do otroškega dodatka novembra 2012 upravičenih 267.872. Zelo se je znižalo
tudi število prejemnikov varstvenega dodatka (iz 46.746 leta 2011 na 13.016 leta 2012) in državnih štipendij (iz 41.582 leta 2011 na 28.858 leta 2012).
Po besedah Lukiča izstopa tudi podatek, da je primerjava odobrenih pravic do redne socialne pomoči pokazala, da je bilo zaradi uvedbe nove socialne zakonodaje odobrenih 10 odstotkov manj pravic. Zaradi upoštevanja otroškega dodatka v izračun za denarno socialno pomoč pa se je ta znižala slabim 13 odstotkom eno-starševskih družin in dobrim 35 odstotkom velikih družin.
Pri varstvenem dodatku je študija pokazala še, da je bilo skupaj 17.037 prejemnikov, ki starostnemu pogoju - 63 let za ženske in 65 let za moške - po novi zakonodaji ne zadostijo več. Če k temu prištejemo še ljudi, ki si zaradi »zastraševalne kampanje niso upali uveljaviti varstvenega dodatka, pridemo na več kot dvotretjinsko znižanje upravičencev«, je povedal Lukič.
Ob tem je poudaril, da je zdaj pomembno predvsem »dati jasen signal« vladi in ministrstvu, da ni dovolj zgolj neko površinsko spoprijemanje s to študijo, saj študija daje tudi konkretne predloge, denimo dvig minimalnega oseb-
Objavljen razpis za posojila za zagotavljanje neprofitnih stanovanj
Stanovanjski sklad RS je v petek v uradnem listu objavil program za dodelitev posojil za zagotavljanje neprofitnih najemnih stanovanj. Na voljo je skupno 10 milijonov evrov, posojila so namenjena pravnim osebam lokalnih skupnosti za gradnjo ali nakup stanovanj, lokalne skupnosti pa bodo morale zagotoviti zemljišča in lokalno infrastrukturo.
Prijavijo se lahko lokalne skupnosti ali njihovi proračunski skladi, ustanovljeni za pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj, javni nepremičninski skladi, pravne osebe, vpisane v register neprofitnih stanovanjskih organizacij, ter družbe na podlagi statusnega javno-zasebnega partnerstva.
Razpis bo odprt do porabe sredstev oz. vsaj do konca leta 2016. Za potrebe razpisa bo sklad iz lastnih sredstev namenil 10 milijonov evrov, ta znesek pa se lahko, če se bo država za to odločila in zagotovila proračunska sredstva,
nega dohodka na sprejemljivo življenjsko raven.
Romana Zidar s Fakultete za socialno delo pa je izpostavila, da je nekdanji minister za delo Ivan Svetlik »operiral z nekim nepreverjenim podatkom«, da je zlorab sistema v obsegu okrog 18 odstotkov. Raziskave v Sloveniji na to temo ni, raziskave v tujini pa so pokazale, da teh zlorab ni tako veliko.
Tudi to, da ljudje postanejo sčasoma odvisni od denarnih prejemkov, je po mnenju Zidarjeve mit. Minimalni dohodek v Sloveniji je namreč naravnan na 600 evrov, po študiji sodeč pa je bila povprečna višina denarnih socialnih pomoči lani 238 evrov. Spomnila je še na vedno več dobrodelnih akcij, ki nadomeščajo vlogo socialne države, in dodala, da sicer gojijo visoka pričakovanja od nove ministrice za delo Anje Kopač Mrak.
Ministrstvo za delo napoveduje spremembe socialnovarstvene zakonodaje
Na ministrstvu za delo so sicer že napovedali, da bodo na osnovi študije pripravili zakonske izboljšave. Najbolj nujne, ki se bodo med dru-
poveča.
Posojila bodo namenjena pokritju gradbenih, obrtniških in instalacijskih del. Obrestna mera bo 12-mesečni Euribor plus 1,5 odstotka, posojila bodo izdana za dobo do 25 let z moratorijem plačila prve anuitete od treh do 24 mesecev. Sklad bo pokril do polovice vrednosti investicije, lokalne skupnosti pa bodo morale zagotoviti zemljišča in lokalno infrastrukturo. (sta)
Država dolžna izplačati tretjo četrtino plačnih nesorazmerij za nazaj
Višje delovno in socialno sodišče je v pritožbenem postopku Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) presodilo, da je država za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 dolžna javnim uslužbencem priznati in izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, so sporočili iz SDOS.
Kot so še zapisali, jim je sodišče pritrdilo, da je vlada kršila 50. člen
gim nanašale na prejemnike varstvenega dodatka, bodo pripravili do parlamentarnih počitnic.
Direktor direktorata Davor Dominkuš je spomnil, da sta se s 1. januarjem 2012 začela uporabljati zakon o social-
novarstvenih prejemkih in zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki skupaj predstavljata socialno reformo. Vendar pa sta v področje posegla dva interventna zakona, tako decembra 2011 najprej zakon o dodatnih interventnih ukrepih in zatem spomladi 2012 zakon za uravnoteženje javnih financ. Zato je treba pri oceni učinkov nove socialne zakonodaje govoriti o kombiniranih učinkih reforme in interventnih ukrepov, je dejal.
Kot ugotavlja omenjeni inštitut, so nekatere kategorije družin in posameznikov po uvedbi nove socialne zakonodaje v slabšem materialnem položaju kot prej. Kategorije prebivalstva, ki se jim je zmanjšala višina sredstev iz javnih virov, so na primer eno-starševske družine, družine, ki odplačujejo posojila za reševanje stanovanjskega vprašanja, družine z dijaki ter velike družine, kadar poleg otroškega dodatka uveljavljajo še katero drugo pravico, je dejala Polona Dremelj z inštituta.
Nadalje so med temi kategorijami starejše osebe, osebe v starosti nad 50 let do starosti 63 let (ženske) oziroma 65 let (moški), za katere ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja oziroma so že upokojene, ter odrasle osebe, ki živijo z zakonskim ali zunajzakonskim partnerjem brez otrok.
Pozitivne spremembe oziroma zvišanje sredstev, ki jih lahko pridobijo iz javnih
kolektivne pogodbe za javni sektor in z aneksom št. 4 h kolektivni pogodbi za javni sektor retroaktivno posegla v pridobljeno pravico.
Z omenjenim aneksom se je namreč odprava tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij odložila v dve zaporedni leti po letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka. Aneks, ki je začel veljati novembra 2010, je podpisal le del reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, v delu sindikatov pa so opozarjali, da je zaposlenim izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij pripadlo že s 1. oktobrom 2010 in da je vlada s poseganjem za nazaj ravnala nezakonito.
Odpravo obeh preostalih četrtin plačnih nesorazmerij, torej tretje in četrte, je maja lani prinesel zakon za uravnoteženje javnih financ. S tem so se dokončno vzpostavila plačna razmerja v javnem sektorju, kot so bila dogovorjena v kolektivnih pogodbah leta 2008. A je bilo hkrati z varčevalnim zakonom določeno tudi osemodstotno znižanje plač v javnem sektorju. (sta)
virov, pa lahko občutijo predvsem osebe brez dohodkov in premoženja, je dejala.
Na inštitutu predlagajo izdelavo nove ocene minimalnih življenjskih stroškov ter prilagoditev osnovnega zneska minimalnega dohodka novim izračunom ali pa dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka na višino že izračunanih življenjskih stroškov za leto 2009, ki so znašali 385 evrov, je danes povedala Polona Dremelj z inštituta.
»Ker je to v teh kriznih časih nerealno, pa predlagamo vsaj, da se uveljavi že sprejeti znesek minimalnega dohodka, ki znaša 288 evrov,« je dejala.
Veljavnost zaznambe na nepremičnino za prejemnike varstvenega dodatka naj se premakne šele na določeno obdobje prejemanja varstvenega dodatka, predlagajo.
Poleg tega se zavzemajo za razmislek o vrstnem redu uveljavljanja pravic in njihovem součinkovanju. Tu izpostavljajo zlasti umeščenost otroškega dodatka in državne štipendije v enoten sistem.
Nadalje predlagajo, da pri odmeri otroškega dodatka ne bi upoštevali stanovanja, v katerem družina prebiva, ne glede na njegovo velikost.
Pravica do državne štipendije za mladoletne dijake naj se vrne, predlagajo. Ali pa naj se otroški dodatek poviša na raven, ki bi dejansko predstavljala nadomestilo za izgubljeno štipendijo, je dejala Dre-mljeva.
Zviša pa naj se tudi utež, t. i. ponder, za določitev minimalnega dohodka za osebe po 50 letu starosti do njihovega 63. oz. 65. leta ki so izgubile zaposlitev, pa ne prejemajo več nadomestila za brezposelnost, predlagajo na inštitutu.
STA (Pripravlja: SiM)
Samo Omerzel kandidat za infrastrukturnega ministra
DL za novega ministra za infrastrukturo in prostor predlaga Sama Omerzela, sicer direktorja hrvaške Eol grupe. Predsednico vlade Alenko Bratušek so z izbiro kandidata seznanili že v četrtek.
Omerzel je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, uspešen poslovnež in podjetnik ter mednarodno priznan in nagrajen inovator.
Omerzel je od aprila 2011 direktor družbe Eol grupa iz Karlovca, hkrati je od septembra 2003 direktor družbe Lastinski iz Novega mesta. Pred tem si je delovne izkušnje nabiral kot direktor družbe Dinova iz Karlovca, kot direktor poslovnega razvoja družbe Ultra iz Ljubljane, kot projektni vodja ljubljanske Ultre ter kot razvojni inženir in kasneje projektni vodja družbe IHS iz Krškega.
Družino si je ustvaril v Novem mestu, od koder na mednarodne trge prodira tudi njegovo podjetje Lastinski. (sta)
Uvodnik
Koliko je ura?
i
iS/
V Sloveniji prestavljamo uro od leta 1983■ Še v Jugoslaviji je bil zato sprejet zakon o računanju časa, v samostojni drža vi pa so nato sprejeli slovenski zakon o računanju časa, kije bil usklajen z drugimi evropskimi državami. Od leta 2006 nam čas ureja direktiva Evropskega sveta, po kateri vsako zadnjo nedeljo v marcu premaknemo kazalce za eno uro naprej in vsako zadnjo nedeljo v oktobru za eno uro nazaj.
Uro premikajo v približno 70 državah po svetu, vendar ob različnih dnevih. Premikanje urnih kazalcev se upravičuje s prihrankom pri porabi energije, vendar konkretnih podatkov o tem, koliko se kje prihrani, ne boste zlahka našli. Še največ pove študija iz Amerike, kjer je leta 2006 del okrožij dežele Indiana prešel na poletni čas, razlike v porabi elektrike v gospodinjstvih pa niso bile omembe vredne. Opozarjali pa so na povečano porabo energije v poletnih popoldnevih zaradi klimatskih naprav in zaradi ogrevanja pozimi. Kljub številnim pripombam je v EU očitno še vedno večprivr-žencev časovnih premikov kot njihovih kritikov, zato na odpravo ni računati. Drugače pa je v Rusiji, kjer so leta 2010 premikanje ure zaključili. Tudi Nemci si že več let prizadevajo, da bi prenehali umetno spreminjanje ure, saj menda ne prinaša nič dobrega. Časopis Spiegel je objavil, daje kar 70 % anketiranih Nemcev proti spremembi časa. Med slabostmi omenjajo, dapremika-nje ure vpliva na večje število prometnih nesreč, pa tudi na biološko uro ljudi, poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje. Zaradi spremembe ure menda otroci slabše spijo, krave pa v času prilagajanje dajejo manj mleka. Slovenski zdravniki pa pravijo, da sprememba ure, ki je krajša od treh ur, ne vpliva na človeka.
Ker je mnenje ljudi pri tem očitno precej nepomembno, ker je na delu kakšen drug račun, je najbolje, da se z zadevo sprijaznimo. Če pa imate pri prestavljanju ure težave s tem, v katero smer premakniti urne kazalce, pa si je dobro zapomniti železno pravilo: spomladi se stoli za posedanje na soncu postavijo pred lokale (naprej), jeseni pa nazaj v skladišče.
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 2. aprila 2013
Po mestni občini
ŠtajerskiTEBNiK 3
Ptuj • Še s 27. seje mestnega sveta
Manjše količine odpadkov še naprej brezplačne
O tem, da se je s 1. januarjem zmanjšala pogostost odvoza odpadkov pri individualnih hišah s tri- na štiritedenskega, smo doslej že večkrat pisali. Izvajalec se je odločil za to le pri individualnih hišah, ne pa tudi pri blokih in v mestnem centru, kjer je pogostost odvoza ostala nespremenjena.
Na marčevski seji mestnega sveta so v zvezi s tem člani svetniške skupine SDS postavili obširno pisno vprašanje in med drugim zahtevali vrnitev na brezplačno odlaganje manjših količin odpadkov neposredno v zbirni center Gajke, o vrnitvi pogostosti odvoza odpadkov pa so največ razpravljali in podali konkretne predloge v ČS Jezero.
Iz obrazložitve podjetja Javne službe izhaja, da so se za spremembo odločili zaradi zmanjšanja zbranih količin mešanih odpadkov, z manj pogostimi odvozi želijo tudi znižati stroške zbiranja in prevoza odpadkov, manjše število odvozov bo tudi znižalo negativne vplive na okolje. Ne glede na te spremembe pa cene odvoza pri individualnih
To je že 21. samostojna razstava Mirka Pihlerja z okrog 30 slikami. S prvimi likovnimi deli se je javnosti predstavil leta 1992, ko je s kulturnim večerom praznoval svoj okrogli življenjski jubilej, na katerem je predstavil svoja likovna dela in pesmi, ki so bile takrat še v rokopisu. Osrednji govornik je bil takrat prof. Albin Lugarič.
»Dobro se spominjam njegovih takratnih besed, ki mi jih je izrekel med štirimi očmi: 'Štiri slike od vseh razstavljenih so dobre, ostale pa odnesi na dvorišče in zažgi.' To mi je dalo misliti. Na ogenj naj bi dal tiste slike, ki so bile ljudem nabolj všeč.« Te njegove besede pa so prispevale k temu, da je spremenil svoje slikarsko razmišljanje in tehniko. Ostal pa je pri akvarelih. Čas po letu 1992 je njegovo najbolj plodno obdobje, kar izpričuje tudi najnovejša razstava.
Najstarejša njegova dela na razstavi so stara 53 let. Gre za štiri risbe s tušem. Dar za risanje oziroma likovno ustvarjanje je odkril že zelo zgodaj, ko je pri dveh oziroma treh letih z ogljem »poslikaval« fasado domače hiše, pobeljeno z apnom. »Likovni dar moraš imeti v sebi,« pravi. On ga je imel in temu primerno poskušal razvijati. Pridno je risal tudi v osnovni šoli in nato v gimnaziji, kjer ga je ob nekaterih drugih učiteljih spodbujal tudi prof. Albin Lugarič, ki mu jer bil neke vrste mentor. Bil je eden najboljših, če že ne najboljši mladi likovnik, številne
hišah niso znižali in gre dejansko za zvišanje cene pri individualnih hišah, so prepričani tako v svetniški skupini SDS kot stanovalci v individualnih hišah.
V podjetju pojasnjujejo, da ne gre za povišanje cene, saj po novem načinu od vrat do vrat odvažajo več, ker so pri hišah štiri posode , do nedavnega pa sta bili dve.
Občani MO Ptuj so bili z računi, izdanimi konec februarja, na kratko obveščeni tudi s spremembo cenika za prevzem in odlaganje odpadkov v Gajkah, kar je bilo za večino veliko presenečenje. Ker niso bili najbolj pozorni na zapisano, so doživeli neljubo presenečenje, ker jih je v zbirnem centru čakalo plačilo za oddajo manjših količin odpadkov,
njegove takratne slike so končale na razstavah. Žal mu je, da se iz tega obdobja ni ohranila nobena njegova slika, vse se je nekje izgubilo. Ohranile pa so se štiri risbe s tušem, ki pa niso bile nikjer razstavljene, narejene so bile bolj za njegovo dušo.
Do likovne akademije ni prišel, čeprav se mu je glede na talent nasmihala. Obrnilo se je čisto drugače, odšel je v versko šolo v Zagreb, kjer je tudi ustvarjal za revije in stenske časopise. Potem pa je neko poletje odšel na Cres, kamor hodi še sedaj vsako leto na dopust. Imel je čas, zakaj ne bi slikal, obudil svojega talenta, je razmišljal. Takoj ko je izpraznil kovčke, se je odpravil po nakupih vsega potrebnega za slikanje. Nastalo je nekaj slik, dovolj za razstavo, ki je bila zelo odmevna in dobra spodbuda za slikanje naprej.
Slikal je vse naslednje dopuste, leto za letom, nastali so števili creški motivi. Najbogatejše
Pater Mirko Pihler razstavlja v
ki so jih doslej lahko oddajali brezplačno ob predložitvi položnice. Hitro se je pokazalo, da odločite o tem ni bila modra, saj se je povečalo odlaganje v naravi, na kar so opozorili tudi inšpektorji. Svetniško skupino SDS je zato zanimalo, zakaj so se Javne službe odločile ukiniti brezplačni prevzem odpadkov za gospodinjstva, ki so vključena v redni odvoz, zakaj se odvoz odpadkov za individualne hiše dejansko draži in ali je cenik za prevzem in odlaganje odpadkov v Gajkah sprejet skladno z veljavno zakonodajo oziroma ali so cene oblikovane skladno z določili predpisov. Zahteva svetniške skupine je bila, da se cenik, ki je bil uvedene 1. marca, razveljavi, ohrani pa tisti, ki je bil veljaven pred tem datumom.
njegovo slikarsko obdobje je bilo med letoma 1991 in 1995. Na tokratni pregledni razstavi je večina slik iz tega obdobja. Pozneje ni imel več toliko časa za slikanje, ker je prišlo novo obdobje ustvarjanja, ki je zahtevalo le list in svinčnik - začel je pisati poezijo. Slikarstvo in poezijo je povezal tudi po tematiki, od domačijske do religiozne. Za likovno ustvarjanje mu je zmanjkalo časa, počasi mu zmanjkuje tudi niti za pe-snikovanje, ker se želi na dopustu predvsem sprostiti. Tu-intam sicer še napiše kakšno pesem. Dve pesniški zbirki sta že ugledali luč sveta: Večerni spomini in Prameni svetlobe, tretjo, ki je bila tik pred izdajo, pa bo treba »obuditi«, ker se mu je sesul računalnik. Upa na najboljše.
Mirko Pihler je z odzivom ljudi na svoji 21. razstavi zadovoljen, ljudje so presenečeni, ker te njegove plati ustvarjalnosti v večini niso poznali.
MG
samostanu.
Splošno nezadovoljstvo ljudi, podprto z delom lokalne politike, je povrnilo stari cenik oziroma dosedanjo prakso, ki je omogočala brezplačno oddajo manjših količin biorazgra-dljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstva ter kosovnih in gradbenih
Vršilka dolžnosti direktorja Mirjana Bušljeta ima pri svojem delu polno podporo sveta zavoda in se bo glede na spremenjene pogoje lahko potegovala za mesto direktorja. Spremembe statuta ji bodo namreč omogočile prijavo za mesto direktorja; po trenutno veljavnem statutu je namreč lahko direktor le zdravnik.
Sanacija poslovanja se po oceni sveta zavoda dobro izvaja, znižali so število pogodb o delu, prav tako stroške dela. Nimajo pa še vseh odgovorov glede plačevanja neprekinjenega zdravstvenega varstva. Odhodki so lani prihodke presegli za dobrih 324 tisoč evrov. Iz odgovorov, ki so jih člani sveta prejeli na zadnjih dveh sejah, je bilo razumeti, da neprekinjenega zdravstvenega varstva ne izvajajo v obliki dežurstva, kot so to navedli v pravilniku, ampak v obliki podaljšanega delovnega časa (nadurno delo), zato bodo, kot je povedala predsednica sveta zavoda Štefka Presker, o tem razpravljali na prihodnji seji. Gre za zmanjšano plačilo tega dela, ki v večini nima podpore med zdravniki, saj so v ptujski bolnišnici, ker jih je premalo,
odpadkov na zbirnem centru Gajke. Gospodarske družbe in samostojni podjetniki pa bodo stroške ravnanja z odpadki še naprej poravnavali po veljavnem ceniku, na katerem so tudi cene za prevzem odpadkov iz kmetijske proizvodnje. Po predhodnem naročilu pa
dodatno obremenjeni. Nekateri na mesec opravijo tudi do 300 ur.
"Zadnji dan leta 2012 je imela bolnišnica sklenjenih 45 pogodb (v letu 2011 pa 102), od tega 7 podjemnih z lastnimi zaposlenimi, 7 o strokovnem sodelovanju z zunanjimi izvajalci in 31 podjemnih z zunanjimi izvajalci. Skupni stroški dela so bili nižji za 385.000 evrov glede na preteklo leto. Investicije so v letu 2012 skupaj znašale 767.456 evrov; od tega je del energetske sanacije 415.000 evrov, v preostalem pa je šlo v večini za nabavo medicinske opreme, le manjši del za nabavo nemedicinske opreme. Dolgoročnega kredita za presežene stroške energetske sanacije žal še vedno nismo uspeli pridobiti, čeprav smo v to vložili že veliko naporov in bili že v kontaktu z vsemi bankami, ki delujejo v slovenskem prostoru. Za zadolževanje smo pridobili vsa potrebna soglasja ministrstva za zdravje in ministrstva za finance. Politika kreditiranja se je namreč zelo zaostrila, očitno tudi javni sektor za banke ni več tako varna naložba, kot je bil nekoč.
Bolnišnica je imela zaradi
bo podjetje Javne službe iz gospodinjstev MO Ptuj od maja do oktobra odvažalo tudi kosovne odpadke. V ta namen morajo gospodinjstva izpolniti posebno naročilnico, ki so jo prejela z računom za marče-vski odvoz odpadkov.
MG
nižanja cen zdravstvenih storitev v letu 2012 za več kot 600.000 evrov manj sredstev kot v letu 2011. V začetku leta 2012 je bilo izpostavljeno, da je bolnišnica podvrednotena, saj dejansko dela težje primere, kot ji je priznano po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zaradi tega je ministrstvo za zdravje obljubilo sistemsko rešitev na tem področju in bolnišnica glede na obljube ni začenjala arbitražnih postopkov. Zaenkrat pa do sistemske rešitve še ni prišlo.
Likvidnostno stanje se zaradi nižanja cen zdravstvenih storitev in s tem povezanih negativnih poslovnih rezultatov slabša iz leta v leto. Kljub naporom in boljšemu poslovanju v letu 2012 se je likvidnostno stanje še nekoliko poslabšalo zaradi nepredvidenih dodatnih odlivov, med katerimi so največji stroški energetske sanacije v višini 613.000 evrov, tako da bolnišnica v povprečju zamuja s plačili dobaviteljem dobre tri mesece," je poslovanje pojasnil Boris Kmetec, pomočnik v. d. direktorja za finančne zadeve.
MG
Ptuj • Pregledna razstava p. Mirka Pihlerja
Slike nekega obdobja
Minoritski samostan je vse bolj tudi hram kulture, kjer se odvijajo številni kulturni dogodki. V tem času je na ogled pregledna razstava del patra Mirka Pihlerja, ki so jo odprli na Viktorinov večer ob 20-letnici Društva izobražencev Viktorina Ptujskega.
Ptuj • Poslovanje ptujske bolnišnice
Podlag za razpis direktorja še vedno ni
Vlada še vedno ni potrdila sprememb statuta ptujske bolnišnice. Tako bolnišnica še vedno ne more izpeljati novega razpisa za direktorja.
Foto: Črtomir Goznik
4 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 2. aprila 2013
Ptuj • Obisk varuhinje človekovih pravic
Prizadeti iskali dodatne nasvete in usmeritve
Prvo poslovanje na terenu je nova varuhinja za človekove pravice Vlasta Nussdorfer s sodelavci 27. marca izpeljala na Ptuju. S prizadetimi ljudmi in težavami ljudi s Ptuja in okolice so se varuhinja in njeni sodelavci seznanili v 23 primerih od 28, kolikor jih je bilo predhodno najavljenih. Varuhinja in njeni sodelavci so obiskali tudi OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki je po njihovem mnenju vredna posebne pozornosti.
V MO Ptuj so dosedanji slovenski varuhi človekovih pravic doslej poslovali šestkrat: trikrat prvi varuh Ivan Bizjak, enkrat Matjaž Hanžek in enkrat Zdenka Čebašek Travnik, ki je poslovala na Ptuju leta 2009.
Čeprav so pričakovali, da bodo imeli opravka z več primeri s področja sociale, je Nussdorferjeva presenečeno ugotovila, da vendarle ni bilo tako, kar morda kaže na to, da so ljudje večinoma že vdani v usodo, je povedala. Tematika, s katero se je srečala tokrat ekipa - sodelovala sta tudi njena namestnika Ivan Šelih in Tone Dolčič - je bila zelo barvita. Ljudje občutijo težave na socialnem področju, stiska z nizkimi pokojninami je velika, nekateri imajo nizke pokojnine tudi zato, ker njihovi delodajalci niso plačevali prispevkov, kar so ugotovili šele kasneje. Ugotovili so tudi, da se pojavljajo primeri mobinga; v kriznih časih je mobing na delovnem mestu še pogostejši, ker se ljudje bojijo izgubiti službo in raje potrpijo. V primeru, ki ga je Nussdorferjeva omenila, prizadeti obiskuje psihiatra, ki ne ve, ali naj pove direktorju, kaj se dogaja z njegovim podrejenim, ali pa bi še kar potrpel.
Ljudje so varuhinjo in njene sodelavce opozorili tudi na t. i. socialno hipoteko, predvsem varstveni dodatek: ali ga imeti ali ne, ali z njim obremeniti svoje otroke, ki bodo kasneje prikrajšani. Še posebej pretresljiv je bil podatek o vojni siroti, ki prejema mesečno 10 evrov odškodnine! Bivši poslanec republiškega parlamenta v nekdanji državi, kasneje je bil kmetovalec, pa ima pokojni-
no manj kot 300 evrov. Gre za primer, s katerim se je ukvarjal tudi že bivši varuh človekovih pravic.
Varuh ne more posegati v pravnomočne odločitve, tudi to so povedali ljudem, ki so se pri njih oglasili zaradi različnih zadev, tudi medsosedskih odnosov, v katere so vključeni številni ljudje na stara leta. Ugotovili so lahko, da je za Slovence zemlja še zelo pomembna, in to vsak meter.
Prvič pa se je nova varuhinja človekovih pravic na Ptuju srečala tudi z vprašanjem melioracijskega nadomestila. Enega od prizadetih ljudi je zanimalo tudi, katera je nadzorna in-štitucija Evropskega sodišča, kjer tudi nekateri ljudje iščejo svoje pravice. »Občutek imam, da ljudje želijo poznati svoje pravice. Nekateri vztrajajo pri tem, da gredo po svojih poteh in jih iščejo dolgo, vendar včasih tudi ni mogoče priti do kakšnega pozitivnega zaključka zanje,« je povedala Nussdorfer-jevega.
Župan MO Ptuj Štefan Čelan pa jih je seznanil s težavami mladih, ki študirajo na fakultetah zunaj Ptuja, ker je odhod v Ljubljano in Maribor povezan z visokimi potnimi stroški in visokimi stroški nastanitve. Mnogi si študija zato ne morejo privoščiti. Gre za neko razlikovanje: ker živiš zunaj Ljubljane in imajo tvoji starši nizke dohodke, si kot mlad človek, ki bi se rad izobraževal, na tem področju prikrajšan, ugotavlja varuhinja človekovih pravic, ki se je skupaj sodelavci razveselila, ker niso dobili vtisa, da bi bili starejši v domovih kakorkoli prikrajšani. Tudi niso slišali, da odhajajo iz doma za-
Foto: Črtomir Goznik
Nova varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer s sodelavcema, namestnikoma Ivanom Šelihom (levo) in Tonetom Dolčičem (desno)
radi prenizkih pokojnin, kot se to dogaja v drugih okoljih, ko se vračajo domov tudi zato, da bi s svojo pokojnino preživljali otroke.
Ljudje so varuhinjo in njene sodelavce obiskali zaradi dodatnih nasvetov, usmeritev, kam se v svojih primerih še lahko obrnejo, vključno z uporabo izrednih pravnih sredstev. Pojasnili so jim tudi, kdaj lahko v neki fazi postopka varuh nudi svojo pomoč. Še zmeraj pa duhove razburja zakon o uravnoteženju javnih financ. Ustavno sodišče je na zahtevo varuha človekovih pravic ocenilo ustavnost 143. člena tega zakona in ugotovilo, da je bil neustaven. S tem se je sprožil nov val vprašanj. Gre za to, kako bodo neustavne posledice tega zakona, ki je nekaterim upravičencem odvzel celo po 24 odstotkov njihove pokojnine, odpravljene za vse kate-
gorije upravičencev. Vseh 26 tisoč ne sodi pod to ustavno odločbo. Po neuradnih podatkih naj bi vsem prizadetim po enakem načelu poskušali povrniti škodo. Na temo ZUJFA so prejeli preko 260 različnih pobud.
Svobodna gospodarska pobuda nikakor ne more pomeniti možnostisvobodnega gospodarskega goljufanja delavcev, enkrat preko te, drugič preko druge firme, so sodelavci varuhinje človekovih pravic poudarili ob primeru odpiranja novih firm ter zapiranja neuspešnih in izigravanja lastnikov teh firm v teh primerih, češ da z nekdanjo firmo oni nimajo več nič, saj imajo novo firmo. To je izigravanje pravne in socialne države, v tem smislu bodo morali dati neko priporočilo državi, ne glede na to, da to ni v pristojnosti varuha človekovih pravic.
Doslej le obljube brez rešitev
Med svojim prvim poslovanjem na Ptuju je Vlasta Nussdorfer s svojimi sodelavci obiskala tudi OŠ dr. Ljudevita Pivka. Gre za znan primer šole, ki deluje v izjemno slabih razmerah, s čimer je slovenska javnost že seznanjena, je povedala po obisku. Kljub obiskom različnih predstavnikov države, od predsednika države in vlade do ministrov in drugih, se doslej v tej šoli še ni nič spremenilo. Kot je poudarila Nus-sdorferjeva gre za 73 otrok, ki zagotovo nimajo zagotovljenih enakih pravic kot drugi otroci. Otroci s posebnimi potrebami si po njenem mnenju in mnenju njenih sodelavcev zaslužijo še dodatno skrb države, ne pa zmanjšanje pravic in življenje v okolju, ki je zelo neprijazno.
Razmer se po njenih besedah ne da opisati, kot tudi ne vonja v jedilnici, ki ga človek zlahka ne pozabi.
Predstavniki sveta staršev in ravnateljica so jo seznanili z vsemi dosedanjimi poskusi reševanja prostorske in siceršnje stiske šole, otrok, njihovih staršev in zaposlenih. Čeprav jim je bilo doslej še marsikaj obljubljeno, konkretnih rešitev še vedno ni. Od lani je pravnomočno tudi že gradbeno dovoljenje za prizidek k dijaškemu domu. Dodatne težave pa so tudi zaradi neza-interesiranosti sosednjih občin, soustanoviteljic šole, za sofinanciranje. Računsko sodišče ima trenutno v pregledu pogodbo o pogojih in načinu sofinanciranja gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka. MO Ptuj išče skupaj z občinami ustanoviteljicami odgovor na vprašanje o zakonitosti pogodbe oziroma odgovor na vprašanje, ali se bo na njeni podlagi lahko nemoteno in skladno z vsemi predpisi izvedla etapna gradnja. Država naj bi bila v tem projektu udeležena z 51 odstotki.
Na novinarski konferenci po koncu obiska v MO Ptuj, na kateri je Vlasta Nussdorfer predstavila ugotovitve prvega svojega poslovanja na terenu, je še posebej poudarila, da si bo kot varuhinja človekovih pravic s svojimi sodelavci - v uradu jih je 40 - prizadevala, da najdejo čim prejšnjo rešitev za začetek gradnje nove OŠ dr. Ljudevita Pivka. Nemudoma bodo navezali stik z novim ministrom za šolstvo in ga zaradi spoznanj ob tokratnem ogledu šole kot prvega povabili na pogovor.
MG
Ptuj • Enota za transfuzijsko dejavnost
Martin Potočnik - krvodajalec jubilant
Med stokratne krvodajalce na območju, ki ga pokriva enota za transfuzijsko dejavnost v Ptuju, se je s stotim odvzemom, ki ga je opravil 28. marca, vpisal tudi še ne 60-letni Martin Potočnik s Ptuja.
Ob jubilejnem, stotem odvzemu krvi ga je spremljal bivši sodelavec v Tehcentru Ptuj Robi Ciglar, prav tako aktiven krvodajalec. Čestitke ob tem novem nesebičnem in humanem dejanju so mu izrekli zaposleni enote za transfuzijsko dejavnost skupaj z vodjo Bojano Bizjak in v imenu Območnega združenja RK Ptuj sekretarka Marjana Cafuta, ki je zadovoljna, da število krvodajalcev na Ptujskem ne upada, celo v porastu je. Lani so zabeležili več kot 3800 odvzemov krvi.
Martin Potočnik, strojni tehnik, z osnovnim poklicem rezkalec, je tako kot večina
krvodajalcev s stotimi odvzemi prvič daroval kri v JLA, vse ostale odvzeme pa na ptujski transfuziji. Krvodajalca sta bila tudi oba njegova brata, občasno kri daruje tudi njegova žena. Kri daruje štirikrat letno. Krvodajalec je postal iz solidarnosti, da bi lahko s svojo življenjsko tekočino pomagal tistim, ki jo potrebujejo. Človek nikoli ne ve, kdaj jo bo tudi sam potreboval, pove. Če lahko, zakaj ne bi pomagal, to lahko naredijo vsi, ki so zdravi, ni jih treba biti strah, čeprav je sam pred stotim odvzemom imel malo treme - morda tudi zaradi nekoliko večje pozor-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčan Martin Potočnik je 28. marca stotič daroval kri.
nosti. Martin Potočnik je član KO RK Rogoznica. Pravi, da bo krvodajalec, dokler bo lahko. Je športnik po duši in dejanjih ter se že od nekdaj zaveda pomena športnih aktivnosti za telesno in duševno zdravje. Veliko kolesari, celo čedalje več, bil je tudi padalec, hokejist, največ časa pa je že nekoč in še danes posveča nogometu, v preteklosti kot aktivni igralec, danes kot trener mladinske in kadetske ekipe pri ŠD Rogoznica, ki je lani praznovalo 50-letnico aktivnega delovanja. Trener je že od leta 1981, skupaj že 32 let.
Zadnji marčevski četrtek je ob Martinu Potočniku, ki je kri daroval stotič, stoosemnajstič kri daroval Vojko Šohar z Zgornje Hajdine.
MG
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
torek • 2. aprila 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEBNiK 5
Ptuj • Ob svetovnem dnevu doul
Strastno zaljubljena v porode ...
Sleherna nosečnica, ne glede na to, ali je pred njo prvi porod ali ne, ima v zvezi s tem dogodkom neka pričakovanja. Vsak porod je drugačen, večinoma pa pri ženskah vzbuja strah. A doula (izg. »dula«), spremljevalka pri porodih, Andreja Kolenc pravi, da je najpomembnejše, da se ženske zavedajo, da je strah le ovira, ki dogajanje oteži, in da vsaka lahko doživi čudovit porod.
Foto: DK
Ob svetovnem dnevu doul sta njihovo poslanstvo predstavili Sandra Kupčič (levo) in Andreja Kolenc.
Ob svetovnem tednu doul je Združenje slovenskih doul v Mestnem kinu Ptuj pripravilo projekcijo filma Za svobodo poroda, sledil pa je pogovor o tem, kaj doule sploh počnejo, kako si olajšati porod ter kako njihovo delo sprejemajo porodničarji in babice.
Film, ki so ga izbrale za to priložnost, govori o madžarski materi Anni Ternovszky, ki je v svoji drugi nosečnosti na Evropsko sodišče za človekove pravice vložila tožbo proti državi Madžarski, ker ji ta krši njeno pravico do svobodne izbire okoliščin poroda; ter o njeni babici Agnes Gereb, ki je bila zaradi nudenja pomoči ženskam pri porodu na domu zaprta. Film odpira številna vprašanja, ki zadevajo obdoporodno oskrbo, pravico žensk do izbire okoliščin poroda in o ženskah, ki se po svetu borijo za svobodo odločanja o tem, kje in kako bodo rodile.
Projekciji je sledil pogovor o filmu z vprašanji gledalcev. Odgovarjali sta douli Andreja Kolenc in Sandra Kupčič.
Kolenčeva je debato pričela s tezo, da se po svetu v zvezi s porodi dogajajo ab-
surdne stvari. "Pred 50 leti smo bili vajeni, da se je rojevalo doma, pred 70 leti pa je porod zmeraj potekal doma. Kaj se je tako spremenilo, da porod doma danes ni dovoljen?" se je spraševala. Pravi, da se ne zavzema za to, da bi vsaka ženska rojevala doma, a je prepričana, da bi morale imeti svobodo izbire, kako, s čigavo pomočjo in kje bodo rodile.
Kot je pojasnila, zakon v Sloveniji ne določa, da mora porod potekati v porodnišnici, a zaradi težav babic po vsem svetu, ki pomagajo pri porodih doma - na Madžarskem so babico Agnes Gereb celo obsodili in proti njej vložili še več tožb - se babice bojijo težav in le malokatera pristane sodelovati pri porodu doma. Je pa Kolenčeva, mamica treh otrok, predstavila, kaj sploh
pomeni biti doula - porodna spremljevalka. Beseda dou-la izvira iz grškega jezika in pomeni žensko, ki služi: „To zame predstavlja delo babice nekoč; babice, ki je dajala popolno čustveno in moralno, ne le zdravstveno podporo kot danes. Današnji sistem babištva tega ne omogoča, saj babice ponavadi nimajo časa, da bi se 100-odstotno od začetka do konca posvetile ene-
mu samemu porodu." Doule nikoli in nikdar ne intervenirajo pri postopku poroda, temveč so le čustvena podpora porodnicam.
Različne nosečnice, enaki porodi?
Prva skupina doul se je v Sloveniji izobraževala leta 2009, tej se je pridružila tudi Kolenčeva, medtem ko je Sandra Kupčič spremljevalka postala šele lani. „V bistvu se je vse začelo, ko sem pri pisanju diplomske naloge - pri sociologiji sem pisala o materinstvu starejših prvorodk - opravljala intervjuje z 20 mamicami, in ko smo prišle pri pogovoru do poroda, sem imela občutek, da ni bila prav nobena mamica povsem zadovoljna s to izkušnjo. Enako se je nadaljevalo tudi pri pogovorih s kolegicami, ki so že rodile. Prav čudno se mi je zdelo, zakaj so si porodi danes tako podobni, ko pa so si nosečnice tako različne. Nikjer nobene sledi o naravnem porodu. Večina jih je imela izkušnje z umetnimi popadki, prediranjem mehurja, prerezom presredka, prepogosto tudi s carskim rezom ... Vse skupaj mi ni dalo miru in sem raziskovala tako dolgo, dokler nisem prišla do Združenja slovenskih doul, s katerimi sem poiskala kontakt in se z njimi povezala. Zdaj sem del njih.
Moja pot doule je še čisto na začetku, učim se še in upam, da nam uspe doseči, da se bo spet začelo zaupati ženski v
njeno moč, da lahko rodi naravno, seveda tudi s pomočjo babic in porodničarjev," svojo odločitev, da postane dou-la, pojasnjuje Kupčičeva.
Za razliko od nje ima Ko-lenčeva že veliko izkušenj, tudi sama je mama treh otrok. Ravno njen prvi porod je bil spodbuda, da začne raziskovati in iskati alternative, kako ženskam omogočiti lažje in bolj naravno rojevanje. Njen prvi porod sicer ni bil pretirano težak, a ji je v slabem spominu ostal dogodek, ki jo je, kot pravi, zaznamoval za celo življenje. Pri rezanju presred-ka so ji namreč poškodovali žlezo v nožnici, zaradi česar še danes čuti močne bolečine. Prepričana je, da je potek poroda odvisen od tega, kako je ženska nanj pripravljena ter kakšno je osebje, ki ga opravlja.
Kot primer izjemno dobre prakse porodnišnice, odprte za sodelovanje z doulami, ki ženskam nudijo moralno podporo, Kolenčeva izpostavlja porodnišnico na Jesenicah. Sodelovanje med ptujsko porodnišnico in doulami še zaenkrat ni vzpostavljeno, a upata, da bodo v kratkem sedli za skupno mizo in sklenili kompromisni dogovor, ki bo v korist porodnic. Tisto, za kar se Kolenčeva posebej zavzema, je svoboda izbire in vzpostavljanje zavedanja ženske, da je porod čudovita izkušnja za vsakogar, ki je pri tem dogodku prisoten. „Zase lahko rečem, da sem zaljubljena v porode," pravi Kolenčeva.
Dženana Kmetec
Ptuj • Novi uspehi učencev Glasbene šole Karola Pahorja
Mladi glasbeniki ponovno blesteli
Čeprav se je leto 2013 šele prav pričelo, so učenci Glasbene šole Karola Pahorja že posegli po številnih priznanjih in nagradah. Odlično so se izkazali na več mednarodnih tekmovanjih, pred nekaj dnevi pa so za-blesteli še na 42. državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Njihova bilanca je odlična: tri srebra, priznanje za udeležbo in zlata plaketa.
Od 11. do 21. marca so v Novem mestu, Krškem, Brežicah in Črnomlju, gostili tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije (TEMSIG). To je bilo razpisano za naslednje tekmovalne discipline: klavir, flavta, kljunasta flavta, klarinet, oboa, fagot, saksofon, petje, diatonična harmonika in komorne skupine s trobili.
V Glasbeni šoli Brežice so se z izjemno močno konku-
renco med drugim pomerili tudi učenci ptjske glasbene šole Karola Pahorja, ki so letos najštevilčnejše predstavnike imeli med flavtisti. Svoje znanje tega instrumenta je na tekmovanje prišlo pokazat kar 80 tekmovalcev, med njimi štiri ptujske učenke. Pod vodstvom mentoric Lije Fraj-kovič in Eve Purkeljc so dekleta dosegla odlične rezultate. Dora Vidovič, Tjaša Pauko in
Anamarija Lajh so se na Ptuj vrnile s srebrnimi plaketami, še nekoliko več točk pa si je po mnenju strokovne žirije prislužila 9-letna Maša Majcen iz Majšperka, ki je dosegla 99
točk in s tem zlato plaketo. Ob tem je prejela posebni priznanji za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja ter obvezne skladbe. Maša, ki sicer prihaja iz glasbene
družine, flavto igra šele tretje leto, a je njen talent že kmalu po začetku igranja bil jasno izražen. Lani se je prvič pomerila na tekmovanju Svirel in dosegla 97 od 100 točk. Letos pa se je njena vztrajnost še nekoliko bolj splačala, saj se je, kot pravi mlada glasbenica, intenzivneje posvetila vajam. Te trajajo približno uro in pol na dan, pred tekmovanjem tudi po dve, tri ure. A ker to rada počne in jo starši pri tem podpirajo, je to zanjo užitek in ne napor. Njeno veselje do igranja so očitno letos opazili
tudi strokovni spremljevalci in jo v njeni kategoriji uvrstili v sam vrh, med najboljše mlade flavtistke v državi.
Družbo Maši in ostalim flavtistkam je na tekmovanju kot korepetitor delal učitelj glasbene šole Karola Pahorja Marjan Pači.
Je pa omenjena šola na 42. državno tekmovanje letos poslala še enega učenca, in sicer klarinetista Davida Vuka. Njegov mentor je Rudi Toplak, korepetitor pa je bil Tom Hajšek. Tudi David je dosegel dober rezultat, in sicer 83,75 točk in priznanje za udeležbo.
Uspešno pa svojo glasbeno pot nadaljuje tudi Maksim Ja-bločnik, mlada glasbenica, o kateri smo že več krat poročali. Kot redna udeleženka tekmovanj se domov zmeraj vrne s kakšnim priznanjem. Tokrat se je Maksim pomerila na mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu, s svojim igranjem saksofona pa je Maksim ponovno bila med najboljšimi saj si je v močni konkurenci saksofonistov iz Slovenije in Bosne in Hercegovine prislužila 2. nagrado. Saksofon je mlada glasbenica pričela igrati pred 4 leti, dve leti prej pa se je začela učiti igrati kitaro, s katero prav tako niza uspehe.
Dženana Kmetec
Koncert tolkalistov
Učenci tolkal iz razreda profesorja Boštjana Vavha se pripravljajo na mednarodno tekmovanje Svirel v Štanjelu. V okviru svojih priprav se bodo tekmovalci Miha Sternad, 3. r., Gal Zmazek, 3. r., Manca Gavez, 4. r., Štefan Jakob Štrucl, 5. r., in Staš Planinšek, 6. r., pred tekmovanjem v torek, 2. aprila, ob 19. uri predstavili v klubu Gemina hotela Primus na Ptuju. Ob klavirski spremljavi prof. Toma Hajška bodo zaigrali vsak svoj tekmovalni program. Predstavitev tekmovalcev je lepa priložnost slišati, kako zvenijo, recimo, čardaš na marimbi ali bobni ob spremljavi klavirja, in spoznati razkošje melodičnih tolkal, kot so zvončki, vibrafon, marimba, ksilofon ..., kar je primerno tudi za otroke, ki se odločajo za vpis v glasbeno šolo.
Tekmovalci v družbi mentorjev in ravnatelja Glasbene šole Karola Pahorja Štefana Petka
Foto: DK
6 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 2. aprila 2013
Ormož • Župan Sok podal izjavo o razmerah v Centru starejših občanov
»Če bi bilo to res, bi bil dom prazen ...«
Dejstva, ki jih je na nedavni tiskovni konferenci predstavil Vili Trofenik, so po trditvah župana Alojza Soka močno zavajajoča, polresnična ali povsem neresnična, zato se jih je odločil pokomentirati, saj v javnosti ob tem nastaja nerealna podoba.
Center za starejše občane Ormož je že nekaj časa v središču zanimanja medijev, očitno ne le lokalnih, saj so župana Alojza Soka za izjavo prosili tudi z ene izmed komercialnih televizij, kjer so se želeli prepričati, ali so v domu res mravlje in sobe vlažne in plesnive. Župan jim izjave ni dal, je pa po ponedeljkovi tiskovni konferenci Vilija Trofenika ugotovil, od kod novinarjem takšne informacije: „Govoriti o tem, da so pozimi v stavbi mravlje, je neresno, saj vsi vemo, da pozimi niso aktivne. Tudi zgodba o vlagi je neresnična. Ob novem letu sem osebno obiskal dom in bil v skoraj vseh sobah, pa o vlagi ni bilo ne duha ne sluha."
Kdo buri duhove in piše anonimke?
Ob tem je župan še povedal, da so pri gradnji CSO odkrili številne pomanjkljivosti, med drugim tudi to, da je hidroi-zolacija neustrezna oziroma da na nekaterih mestih sploh ni bila narejena. Nad tem bi se po njegovem mnenju moral zamisliti predvsem Vili Trofenik. Stavbo urejajo v okviru možnega: vzhodni in južni del sta že dobila novo hidroizolacijo, na ostalih dveh pa jo bo še treba narediti.
„Vili Trofenik je problemati-ziral ugotovitve raznih inšpekcijskih služb - lani so svoj nadzor v domu opravile delovna, socialna in tržna inšpekcija in nobena ni odkrila nepravilnosti -, zato je Trofenik delo inšpekcijskih služb označil kot politično voden proces, kar je popoln nesmisel. Problem doma so anonimke, ki prihajajo iz samega doma, in vedno bolj mi je jasno, kdo pri njih sodeluje.
Povabilu, da ga poslika, se je z veseljem odzval. Prvotni načrt, ki se je porodil ob prvem srečanju z jajcem, se je že naslednji dan spremenil. »Takšni smo pač umetniki, polni idej, spreminjanja,« pravi Toni. Na koncu je jajce z lističi pozlatil in ga obogatil z reliefno posli-kavo, kakršno srečamo na fasadah v tujini. Krasita ga ptujska veduta in jagnje.
Vesel je, da so njegovo delo, darilo mestu ob letošnji veliki noči, občani lepo sprejeli.
Ptujčani so Hamlerja bolje
V domu obstajata dva tabora: eden, ki je zelo agresiven in nenehno glasno izraža svoje nezadovoljstvo, in drugi, ki je bolj pasiven in želi v domu predvsem delati in ustvarjati. Trofenik je z vsem zelo dobro seznanjen - ali mu anonimke pošiljajo ali pa celo nastajajo blizu njegovega kroga. Omenja tudi pismo, ki naj bi ga sedanja vršilka dolžnosti direktorice razdeljevala delavcem. Napisal sem pismo prvopodpisani peticije Mihaeli Voršič in ga dal v vednost vsem tistim, ki so ga podpisali. Zapisal sem, kako sam vidim probleme in kako se jih da rešiti. Pred kratkim je potekal razpis za novega direktorja CSO in skupščina bo kmalu izbrala novega. Novi direktor bo moral prioritetno reševati konfliktnost med zaposlenimi ter skrbeti, da bo dom poln in da bo pozitivno posloval," je svoja pričakovanja strnil Alojz Sok.
Sok ne zanika, da problemi v domu so, saj je delo naporno in ekipa dela skupaj dalj časa. Pomembno pa se mu zdi tudi to, da je v domu vse leto več kot 150 stanovalcev, da dom dobro posluje in je imel ob zaključnem računu okoli 170.000 evrov plusa, ki ga bodo porabili za potrebne investicije, tudi v klimatske naprave. „Če bi bilo
spoznali v projektu obnove nekaterih vrat v starem mestnem jedru in tudi po edinstvenem projektu rekonstrukcije Mestnega gledališča Ptuj, ki pa je žal po prvotni potrditvi ostal le v načrtih. A njegova ideja o rekonstrukciji MG Ptuj je še zelo živa, čas bo pokazal, da je bila pravšnja, še danes menijo nekateri, ki so projekt videli in ga pobliže spoznali.
Hamler je v sedmih letih, kolikor živi v Ptuju, postal že pravi Ptujčan in želi si, da bi mesto oživelo z novimi idejami, da bi
stanje v domu takšno, kot ga opisuje Trofenik, potem dom ne bi bil vseskozi poln, potem bi svojci svoje sorodnike in starše nameščali v druge domove in ne v Ormož. Zato javno opozarjam, naj nehajo širiti neresnice, ker to nikomur ne koristi!" je povedal Alojz Sok.
Čakajo
sogovornike za hitro cesto
In kaj meni Alojz Sok o problematiki gradnje hitre ceste med Ptujem in Ormožem?
„Povsem nepomembno je, kako to cesto poimenujemo v občinskem prostorskem načrtu - hitra cesta, južna obvozna cesta ali kako drugače, ker je vezana na pet občin. Problem je drugod kot v poimenovanju. Lani in letos smo imeli dva sestanka, tudi z Darsom, kjer smo ugotovili, da še vedno obstaja problem Nature 2000. Sklenjeno je bilo, da je treba zaplet preučiti na skupnem sestanku ministrstev in občin, vendar se predstavniki ministrstva za okolje tega niso udeležili. Prisotni smo se dogovorili, da bo aktivnosti naprej vodilo ministrstvo za infrastrukturo. Sedaj pa je prišlo do zamenjave vlade in smo spet na začetku - pri is-
pomagal s svojimi več kot 22-le-tnimi strokovnimi izkušnjami in znanjem pri rekonstrukciji bogate ptujske kulturnozgodovinske dediščine, da mu ne bi bilo treba več toliko delati v tujini, kjer je tudi sicer njegovo delo zelo prepoznavno in is-
Presenečenje 5. velikonočne ki ga je poslikal ptujski dekor
kanju sogovornikov.
Sicer pa omenjanje hitre ceste s strani Trofenika kaže na to, da se bližajo volitve, saj je bila hitra cesta vedno glavna točka predvolilnih dogajanj," meni Sok.
Pol resnice je premalo
„Trofenik je na tiskovni konferenci govoril tudi o enor-mnih povečanjih cene pri nekaterih gospodarskih javnih službah. Pri tem pa ni povedal cele resnice. Če bi bile podražitve zares tako velike, kot je navedel Trofenik, o njih ne bi mogel odločati občinski svet, ker je potrebno za vsako podražitev nad 30 % pridobiti soglasje vlade.
Kanalščina se res povečuje z 0,12 na 0,34 evra, obenem pa se omrežnina zmanjšuje s 3,55 na 1,59 evra. Cena odvajanja in čiščenja odpadne vode se za uporabnike, ki porabijo 12 m3 mesečno, povečuje za 4,13 evra, pri uporabnikih, ki porabijo 8 m3, pa za 2,25 evra. Skupno bo povečanje znašalo okoli 25 % in je potrebno, saj pri tej dejavnosti nastaja negativni rezultat v višini 67.000 evrov. To je edino večje povečanje na področju gospodarskih javnih služb," je povedal župan.
Menda pa je Trofenik povedal le polovico resnice tudi pri odpadkih, kjer se bo cena zbiranja povečala s 3,08 na 5,94 evra, cena odlaganje odpadkov pa se bo zmanjšala s 3,44 na 1,08 evra. Zato bo nova cena za 120-litrsko posodo višja le za 0,41 evra in se bo s 7,89 zvišala na 8,30 evra. Povišanje je potrebno zaradi odplačila nabave novih posod za embalažo.
"Prav tako ne drži Trofeni-kova trditev, da se bodo smeti vozile na Ptuj, se tam sortirale in v Ormožu odlagale. To je po-
kano, četudi je v zadnjih letih delal že na številnih projektih v Sloveniji, zlasti zasebnih. Njegova največja referenca je notranja dekorativna ureditev Abramovičeve 75-metrske jahte Anastasia.
MG
tave TD Ptuj je bilo veliko jajce, i slikar in umetnik Toni Hamler.
polna neumnost. Komunalno podjetje Ormož bo na smetišču moralo narediti odbir določenih odpadkov, ostanek pa se bo odložil, kot je določeno z novim okoljevarstvenim dovoljenjem," pojasnjuje župan.
Trofenik je menda za napačno obračunano nadomestilo za stavno zemljišče okrivil občino, v resnici pa jo je zagrešila
davčna uprava. Pri izračunu je menda uporabila vrednost točke za leto 2014, namesto za 2013. Vili Trofenik je prizadetim svetoval, naj se pritožijo, Alojz Sok pa svetuje, naj si prihranijo denar za pritožbo, ker bo DURS popravil napačno izstavljene odločbe po službeni dolžnosti.
Viki Ivanuša
Ptuj • Razstavili veliko jajce
Darilo Ptuju
Toni Hamler, dekorativni slikar in umetnik, je Ptujčanom ob letošnji Veliki noči daroval del svojega znanja s tem, ko je poslikal veliko jajce, last Turističnega društva Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Pa brez zamere
Dan norcev
O laži in njenem "prazniku"
Prvi april, popularno imenovan tudi dan lažnivcev, mi je od nekdaj šel po malem na živce. V otroških letih, ko se človek šele razvija v samostojno osebnost, še ne toliko; zato pa je z vsakim letom zorenja, odraščanja, širjenja obzorij (kar je sicer privilegij, ki si ga samozanikajo mnogi), dvom in odpor do tega "praznika" rasel zmeraj bolj. Ko sedaj gledam nazaj, se mi to ne zdi prav nič čudnega ali posebnega. Pač ko se človek razvija, ko zori, začenja spoznavati značilnosti današnje družbe, značilnosti delovanja v tej družbi, lastnosti ljudi, ki to družbo tvorijo.
In dejstvo je, da se v današnji družbi veliko laže. Drugim in sebi. Laž lahko povsem mirno prištejemo k osnovnim elementom, gradnikom družbe. Najdemo jo namreč prav na vseh nivojih in v vseh odnosih, ki tvorijo naša razmerja kot razmerja ljudi med seboj; vsak dan in v vsaki sferi naletimo na laži - škodljive, neškodljive, preproste, zapletene, namerne, nenamerne, velike, majhne. Ljudje smo med drugim tudi bitja laži. Kakor smo polni hvale in slavljenja resnice, imamo prav toliko ali še več nagnjenja k neresnici, laži. To počnemo v vsakdanji komunikaciji, kjer marsikomu, recimo, ne povemo tistega, kar si o njem ali o določeni stvari mislimo, pa to seveda zapakiramo v izgovor o vljudnosti, upoštevanju drugega ali zgolj (pri tistih najbolj iskrenih) ohranjanju lastnega miru. Seveda si lahko govorimo tudi drugačne neresnice, ki se tičejo precej pomembnejših stvari v medsebojnih odnosih, pa naj bodo ti bežni ali tisti najvišje navezanosti in pomembnosti. Da ne govorimo o tistih ljudeh, ki so laž naredili skoraj za poklic in nam jo vsem skupaj trosijo dan za dnem, pri tem pa, kadar jih ulovijo na laži, to brezsramno zanikajo ter še naprej ponavljajo zavajajoče neresnice.
Če bi morda še lahko sprejel sociološko-psihološko tezo, da so majhne, vsakodnevne laži potrebne in celo koristne za to, da družba kolikor toliko funkcionira (marsikdo bi temu z drugimi besedami rekel, da se ne pobijemo med seboj ali se vsaj nonstop ne prepiramo in kuhamo zamer do vseh ostalih - in da ne bo pomote, tudi sam tu in tam lažem kot vsi vi), pa laži, neresnice na globljih in višjih nivojih (to pomeni, ko ne gre za vsakodnevne obskurnosti, ampak za pomembne in najpomembnejše stvari v življenju) ne morem ponotranjiti niti je na kakršenkoli način upravičiti ali opravičiti pred lastnim razumom. Kaj vem, morda sem preveč utopističen, preveč zavezan tistim visoko letečim konceptom, ki so jih polne knjige in s katerimi so nas seznanjali na faksu - v dobri veri, da nas čaka družba, ki bo znala ceniti razum, integriteto in samostojno mišljenje, namesto da časti tiste, ki so najbolj pohlepni, najbolj pokvarjeni in najbolj izkoriščevalski (ali, z besediščem sedanjosti: "uspešni") - a tovrstnim lažem pač ne morem pritrjevati, kaj šele jih odobravati.
Zato imeti "praznik laži", dan norčkov ali kakorkoli že hočete to imenovati, v moji knjigi nima prav nobenega smisla. To, da se znaš dobro zlagati, je sicer dandanes žal vsaj implicitno pojmovano kot sposobnost, a prakticirati to (namenoma ali ne) nikakor ne more biti hvalevredna lastnost. Pa četudi v ozadju tega ne stoji prav nič drugega kot prostodušna zabava. Konec koncev naj bi tudi Jezus, figura, za katero milijoni po svetu verjamejo, daje kot prvi človek premagal smrt, izjavil, da nas bo resnica (in ne laž) osvobodila, in da je on pot, resnica (ne laž) in življenje. Je morda v tem, da se letos oba "praznika"prekrivata, kaj simbolike? In če da, v katero smer, stran se ta simbolika nagiba?Zanimivo in nikakor ne enostavno vprašanje.
Gregor Alič
torek • 2. aprila 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 7
Spodnje Podravje • Kje se je ustavil sanacijski program
Tresla se je gora, rodila se bo - mis?!
Od novembrskih poplav je minilo že skoraj polnih pet mesecev. Zdaj že bivši kmetijski minister Franc Bogovič je po obisku najbolj prizadetih občin, med njimi si je ogledal tudi razdejanje v občinah Markovci in Gorišnica, obljubil, da bo sanacijski program dokončan in predstavljen najkasneje do konca marca letos.
Marec je minil, o kakšni predstavitvi sanacijskega programa pa ni ne duha ne sluha. Bivšega ministra Bogo-viča ni več možno „pocukati za rokav", na naša številna vprašanja kmetijskemu ministrstvu pa nismo dobili nobenih konkretnih odgovorov; pravzaprav na konkretnejša vprašanja, kaj je vključeno v sanacijski program v porečju Drave, zlasti v občinah Ptuj, Gorišnica in Markovci, ter ali je v ta program morebiti vključena tudi ureditev in poglobitev stare struge reke Drave, odgovorov pristojnih sploh ni bilo. Vse, kar so z ministrstva za kmetijstvo in okolje sporočili, je bilo to: „Sanacijski program je v pripravi. Nabor posameznih objektov, ki naj bi bili predmet financiranja v letu 2013, je izdelan, vendar po sedanjih ocenah presega razpoložljiva sredstva proračunske rezerve proračuna RS. V teku je
medresorsko usklajevanje o določitvi obsega razpoložljivih sredstev za namen odprave posledic poplav novembra 2012. Razpoložljiva sredstva bodo tudi opredelila končni nabor ukrepov in objektov, ki bodo predmet reševanja v okviru končnega programa odprave posledic teh poplav v letu 2013."
So pa na pristojnem ministrstvu zelo jasno povedali, da odškodnin lastnikom za poplavljena in odplavljena kmetijska zemljišča ne bo: „Morebitne odškodnine niso in ne bodo predmet programa odprave posledic poplav novembra 2012, saj zakon o odpravi posledic naravnih nesreč ne omogoča izplačila odškodnin za poškodovane stvari. Načrtujemo pa določena sredstva za odpravo poškodb na poljskih poteh in obnovo zamuljenih in poškodovanih melioracijskih sistemov. S podatkom o razpo-
Čeprav je (zdaj že bivši) minister Bogovič zagotovil, da bo sanacijski program po lanskih novembrskih poplavah dokončan in predstavljen do konca marca letos, od tega zagotovila ni nič; iz odgovorov pristojnih je razvidno le, da je premalo denarja za vse potrebe, zato se zdaj odločajo, kaj in v kolikšni meri sploh sanirati.
ložljivi višini sredstev v tem trenutku ne razpolagamo. Podatek bo znan, ko bo Vlada
Ljutomer • Gradbeništvo v težavah
PGP Se ni izplačal lanskega regresa in letoSnjih plač
Kot vse kaže, je nekoč uspešno ljutomersko gradbeno podjetje PGP pred razsulom. Zaposlenim Se ni bil izplačan lanski regres, prav tako so delavci ostali brez osebnega dohodka za prva dva letošnja meseca.
RS sprejela program odprave posledic nesreče."
Prav tako v popolni temi, kaj lahko pričakujeta od skrivnostnega programa sanacije poplav, tavata župana Markovcev in Gorišnice Milan Gabrovec in Jože Kokot. Gabrovec je odkrito priznal,
da nima niti ene informacije o programu, kako daleč je pripravljen in kdaj naj bi bil potrjen, če sploh: „Vsekakor pa se zdaj, in to čimprej ko bo mogoče, nameravam na to temo srečati z novim kmetijskim ministrom Dejanom Židanom."
Župan Jože Kokot, sicer strankarski kolega bivšega ministra Bogoviča, ob vprašanju, kaj ve o sanacijskem programu, prav tako le skomigne z rameni: „Glede te zadeve sem bil dvakrat na ministrstvu v Ljubljani. Vemo toliko kot vi: da naj bi bil program končan do konca marca. Takrat naj bi bil znan tudi finančni okvir in shema razdelitev sredstev po občinah, vendar ne vem, po kakšnih kriterijih. So pa v program zajete vse 103 občine v Sloveniji, ki so imele škodo po poplavah. Glede na to, da se je vlada zamenjala, zdaj niti malo ne verjamem, da bi to res bilo znano in potrjeno do konca marca ..."
V občini Gorišnica so sicer, kot je še povedal Kokot, za sanacijo poškodovane občinske infrastrukture po poplavah rezervirali 200.000 evrov: „Če sem čisto odkrit, ne verjamem več kaj dosti, da lahko občine tukaj računamo na kakšna konkretnejša sredstva iz tega sanacijskega programa, čeprav bi bili vsi več kot upravičeni, saj gre za naravno nesrečo ogromnih razsežnosti!"
SiM
Večina delavcev, ker ni dela, koristi letne dopuste ali ostajajo kar doma, saj nimajo denarja za prevoz na delo.
Podjetje PGP je bilo ustanovljeno pred več kot tremi desetletji v Ljutomeru, od decembra 2009 pa je v lasti Jožefa Gomboca iz Černelavcev pri Murski Soboti. Direktor Srečko Tratnik je zaposlenim delavcem posredoval dokument, v katerem je zapisal: »Vse zaposlene obveščamo, da bo izplačilo osebnega dohodka za mesec januar 2013 izvedljivo 17. ali 18. aprila letos. Račun za izvedena dela na ljubljanski kliniki zapade v plačilo dne 17. 4., takoj po nakazilu denarja bodo plače tudi izplačane. Večjega dela v tem obdobju nismo izvajali, zato drugih prilivov ni.«
Po besedah lastnika Gomboca je 80 odstotkov gradbenih podjetij propadlo, kriza pa se na področju gradbeništva še poglablja. »Nastalo situacijo rešujemo po najboljših močeh in si prizadevamo za ohranitev podjetja. Žal pa dela in s tem denarja enostavno nimamo.«
Po pogovoru z zaposlenimi v podjetju PGP je sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Pomurje Zdenka
Bobovec dejala, da nima informacij od vodstva, kakšna bo prihodnost podjetja. »Delavci so v izjemno težkem položaju. Nimajo za preživetje; še več -denarja nimajo niti za prihod na delovno mesto. Prisiljeni so dajati izredne odpovedi. To ni njihova želja, saj bi radi delali in s tem, ko so v delovnem razmerju, poskrbeli za svojo socialno varnost. Vendar ker nimajo nobenih zagotovil o boljši prihodnosti podjetja, so prisiljeni dajati izredne odpovedi,« pravi Bobovčeva.
Večina od 45 zaposlenih delavcev PGP se je za ta korak že odločila, tovrstno pravna oblika pa jim omogoča vsaj
legalni odhod na zavod za zaposlovanje. Sicer pa je podjetje PGP po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) po letu 2008 poslovalo z izgubo, ki pa so jo do pred kratkim pokrivali s prenosom dobička iz preteklih let. V letu 2009 so ustvarili več kot štiri milijonov evrov prihodkov in 313 tisoč evrov nastale izgube. Leta 2010 so prihodki znašali le 2,8 milijona evrov, izguba pa dobrih 100 tisoč evrov. Predlani je bilo ustvarjenih 4,3 milijone evrov prihodkov, nastala izguba pa je znašala 343 tisoč evrov.
NŠ
Gornja Radgona • Pomurski sejem
Štiridnevni Pomladni sejem
Pomurski sejem v Gornji Radgoni odpira svoja vrata prvi teden v aprilu, saj bo od četrtka do sobote (4.-7. aprila) Pomladni sejem združil MEGRO (sejem gradbeništva), ENGRO (sejem energetike), KOGRO (sejem komunale, urejanja okolja in ekologije) ter POS (pomurski obrtno-podjetniški sejem). V petek, 5. aprila se jim bo priključil Se prvi mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti Post viva.
Sindikalistka Zdenka Bobovec se je seznanila s težavami podjetja PGP.
Na Pomladnem sejmu se bo na 10.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo 190 udeležencev, kar je v primerjavi z lanskim letom 40 razstavljavcev manj. MEGRA tudi letos v ospredje postavlja področje gradbeništva z materiali za gradnjo, stavbnim pohištvom in pripadajočimi elementi, gradnjo sodobnih hiš, ostrešjem in kritinami ter gradbeno mehanizacijo, opremo in orodji. V sklopu spremljevalnih dogodkov velja izpostaviti 13. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev, tekmovanje dijakov v zidanju, predstavitve deficitarnih poklicev, gradbenega izobraževanja in spretnosti dijakov.
Poudarek ENGRE bo v najnovejših znanjih, izdelkih in storitvah za učinkovito rabo energije v objektih s pomočjo naprednih energetskih sistemov in velikim deležem obnovljivih virov energije. Prikazane bodo tudi najsodobnejše energetske in električne naprave.
KOGRA bo v znamenju komunalne infrastrukture, prometnega omrežja in parkirišč, urejanja okolice in opreme za javne površine, objektov za prosti čas, šport in izobraževanje, dimnikarskih storitev in opreme ter ravnanja z odpadki in vodo. POS bo predstavil obrt v gradbeništvu z zaključnimi deli v tovrstni dejavnosti, instalacije, druga področja obrti ter domačo in umetnostno obrt. Pripravljeno bo tudi srečanje obrtnikov
in podjetnikov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske, v »obrtniški ulici« bodo prikazani proizvodi in storitve članov strokovnih sekcij pri OZS, podrobneje pa tudi obrtniški poklici.
Prvi sejem Post viva pa bo namenjen pogrebni in pokopališki dejavnosti s predstavitvijo pogrebnih storitev, opreme in izdelkov, sodelovalo pa bo 50 razstavljavcev iz sedmih držav.
NŠ
Dogajanja na Pomladnem sejmu je predstavil predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.
Foto: SM
Foto: NS
Foto: NS
8 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 2. aprila 2013
Ormož • Skupščina Gasilske zveze Ormož
Usposabljanja prilagoditi potrebam
Gasilska zveza Ormož je pred prazniki sklicala skupščino, na kateri so poleg običajnih točk dnevnega reda izvedli tudi volitve. Po desetih letih vodenja zveze se od te funkcije poslavlja Jože Šterman, ki je krmilo gasilske zveze predal Dejanu Jurkoviču.
Foto: Viki Ivanuša
Dolgoletni predsednik Gasilske zveze Ormož Jože Šterman (levo) je na občnem zboru vodenje zveze predal Dejanu Jurkoviču.
Jože Šterman je v gasilstvu od leta 1968. 15 let je bil predsednik PGD Hardek, 10 let pa tudi na čelu GZ Ormož. Od vodilnih mest se je letos poslovil, ker meni, da je prav, da se mladi uveljavljajo, da ne nastajajo vrzeli med generacijami. Če so mladi vključeni v delo in se imajo priložnost dokazovati, je njihova prizadevnost dosti večja, meni Šterman.
Jože Šterman je povedal, da je bilo v teh letih veliko dela, saj so bile v gasilski zvezi, ko jo je prevzel, nekatere težave, nekatere stvari pa je bilo treba na novo vpeljati: „Ustva-riti smo morali pogoje, da bi bila zveza čim bolj v skladu z zakonom in bi se odzivala na potrebe časa. Imel sem srečno roko, da sem kar na začetku uspel pridobiti za posamezne naloge ljudi, ki so bili maksimalno pripravljeni sodelovati. Uredili smo tudi opravljanje tajniških poslov na zvezi, nato pa smo začeli pripravljati plan, da smo sploh lahko kandidirali na različne razpise. Načrt je bil sprejet leta 2005 in smo ga predstavili takratnemu županu Viliju Trofeniku, ki pa ni
bil najbolj navdušen nad njim. Sčasoma pa je spoznal, da je bilo treba stvari spremeniti.
Naredili smo plan nabave in opremljanja za obdobje 2005-09 in ga v celoti izpolnili. Najprej smo nabavili večja vozila GVC 16/25 za PGD Ormož, Hardek in Velika Nedelja. To je bila udarna nabava. Leta 2005 je bila 50-letnica GZ Or-
mož, v počastitev katere smo izdali tudi zbornik. Takrat je bilo v zvezi 21 prostovoljnih gasilskih društev in eno industrijsko gasilsko društvo.
V načrtih za obdobje 2010-14 pa smo zaradi gospodarske krize nekatere stvari morali preložiti na daljše obdobje, saj ne bo mogoče vsega realizirati v tem času. Zato
smo nekatere nabave premaknili na leto 2015 ali 2016, vse pa je odvisno od razvoja gospodarske situacije in možnosti društev, da bi prispevala svoje deleže za nabavo."
Poleg nabave opreme, ki je prioriteta, pa so se posvetili tudi gradnji in urejanju gasilskih domov. Sodelovali so v akciji ocenjevanja gasilskih
domov Gasilske zveze Slovenije in Turistične zveze Slovenije. Izbirali so najlepše urejene gasilske domove v treh kategorijah. Na tem področju so prejeli nekaj večjih priznanj, s tem pa je pridobila tudi okolica, saj so gasilski domovi v okolju vzorno urejeni.
V GZ so se veliko posvečali izobraževanju, pa tudi prilagajanju organiziranosti novim zakonskim predpisom. K vsem tem dejavnostim so spodbujali tudi gasilska društva, da so na svojem terenu skrbela za izvajanje prioritet, saj gasilska zveza le koordinira delo društev.
Manj požarov, več nesreč
Na vprašanje, kaj bi bilo potrebno v gasilstvu še postoriti, pa je Jože Šterman povedal: „V prihodnosti bi bilo treba dokončno rešiti status gasilca, ki se že 10 let neuspešno ureja na ravni GZ Slovenije. Pri tem primanjkuje dobre volje, svoj delež pa ima tudi gospodarska kriza. Vedno manj je požarov in vedno več elementarnih
nesreč. Temu bo treba prilagoditi usposabljanja. Prosto-voljstvo bo živelo še naprej, saj 120-letna tradicija ne ugasne kar tako. Je pa res, da so po drugi strani tudi vedno večje zahteve do gasilcev in vedno večja je njihova odgovornost."
Novi predsednik zveze Dejan Jurkovič je povedal, da si bo prizadeval, da se bodo zveza in društva enakomerno razvijali ter da bo delo transpa-rentno in zakonito. Sledil bo potrebam in željam 15 članic zveze, ki pa so zelo različne, saj so društva različno razvita in opremljena. Zato bo najprej opravil razgovore z vodstvi posameznih društev, ki bodo predstavila svojo vizijo za prihodnje 5-letno obdobje. Kot predsednik zveze želi nadgraditi delo, ki je bilo v preteklosti, in izboljšati tehnološke pristope. Poudarek bo tudi na delu z mladimi, veterani in članicami.
Kot predstavnik Občine Ormož se je skupščine udeležil podžupan Zlatan Fafulic in Jožetu Štermanu predal zahvalo za dolgoletno delo v zvezi. Plaketa Občine Ormož pa je bila na predlog Civilne zaščite podeljena Tončku Lisjaku za nesebično pomoč v naravnih in drugih nesrečah. Tonček Lisjak, ki se je zlasti izkazal v lanskih poplavah, še naprej ostaja poveljnik Gasilske zveze Ormož.
Viki Ivanuša
Tržec • Gasilci z novim vozilom GVC 16/25
V svoje vrste vabijo mlade
Velikonočno četrtek je bil za gasilce iz Tržca še prav posebno vesel: v garažo svojega gasilskega doma so namreč pripeljali novo, dolgo pričakovano gasilsko vozilo s cisterno.
Novo vozilo GVC 16/25, znamke MAN TGM 13.290 4x4 BL, je zamenjalo dotrajano avtocisterno, ki je štela že polnih 30 let in bila na koncu svojih moči. Kot je povedal predsednik PGD Tržec Drago Šeliga, je vozilo narejeno po tipizaciji gasilskih vozil, s pogonom na vsa kolesa in zmogljivim motorjem pa bodo gasilci zdaj veliko lažje kos tudi težje dostopnim terenom v haloškem delu občine:
„Takšno vozilo smo si želeli in si prizadevali zanj že zadnjih deset let, k resnejši realizaciji pa smo pristopili zadnja tri leta. Lani smo tako s pomočjo Občine Videm objavili javni razpis za dobavo podvozja, izdelavo nadgradnje ter dobavo vse opreme za vozilo in kot najustreznejše se je izkazalo podjetje WEBO, d. o. o., Maribor s podizvajalcem, podjetjem Euro GV, d. o. o., iz Ilirske Bistrice, ki je naredilo ustrezno nadgradnjo, tako da je vozilo dobilo končno podobo. Novo vozilo premore rezervoar z 2.500 litri vode, kombinirano vgradno črpalko, posadka šteje šest članov, sodobna gasilsko-reševalna oprema pa omogoča hitro in učinkovito posredovanje ob
požarih in drugih intervencijah na območju Občine Videm."
Zraven novega vozila imajo trževski gasilci v voznem parku še dve vozili, in sicer avto-cisterno GVC 16/24 Mercedes Unimog in vozilo za prevoz moštva GVM-1 Mercedes Sprinter ter manjšo prikolico za prevoz motorne brizgalne.
„Z novim vozil m GVC 16/25 bomo lahko še hitreje in učinkoviteje nudili pomoč občanom ob izrednih dogodkih. Vrednost celotne investicije opremljenega vozila je okrog 240.000 evrov. Financiranje vozila je urejeno po pogodbi:
70 odstotkov stroškov pokriva občina, preostalih 30 odstotkov pa sami gasilci oz. PGD Tržec. Ker to pomeni velik finančni zalogaj za nas gasilce, se bomo obrnili po pomoč tudi na svoje krajane v vaseh Tržec, Jurovci, Lancova vas in v delu naselja Majski Vrh. Maja in junija jih bomo obiskali po domovih in jih zaprosili za prostovoljne finančne prispevke," je še napovedal Šeliga.
Svečana predaja vozila bo v soboto, 13. julija, pod velikim šotorom pred gasilskim domom v Tržcu, po uradnem delu bo tudi vrtna veselica z
ansamblom Modrijani. Gasilci iz Tržca že zdaj vabijo vse, da se udeležijo tega dogodka in veselega druženja z njimi.
PGD Tržec ima sicer danes 96 članic in članov, od tega je 39 aktivnih. Lani so intervenirali 21 krat; najzahtevnejše pa so bile intervencije ob oktobrskem snegolomu in novembrskih poplavah. Iz leta
v leto pa, kot ugotavljajo člani PGD Tržec, vedno večkrat posredujejo in pomagajo ob naravnih nesrečah, manj pa ob požarih.
Kot pravi poveljnik gasilske enote Tržec Franc Milošič, pa si v društvo želijo pridobiti več mladih in tudi novih operativnih članov, zato vse zainteresirane vseh starosti, ki bi
se želeli včlaniti v njihovo društvo in postati gasilec ter tako opravljati humano poslanstvo, vabijo na informativni dan, ki bo v soboto, 6. aprila, ob 13. uri v gasilskem domu Tržec, kjer jim bodo predstavili svoje poslanstvo, gasilski dom, opremo ter seveda vozila, vključno z najnovejšo pridobitvijo.
SiM
Slovenija • Ministrstvo opozarja
Previdno s kombinacijo peletnih gorilnikov in peči
Vse več Slovencev si zaradi znižanja stroškov ogrevanja kupuje nove peletne gorilnike in jih prigrajuje na obstoječe peči oz. kurilne naprave. „Ker gre za kombinacijo proizvodov, ki v Sloveniji ni standardizirana, zagotovila za varno delovanje takih kurilnih naprav ni.
Foto: Matej Bezjak
Novo gasilsko vozilo s cisterno GVC 16/25 MAN TGM 13.290 4x4 BL
Glede na to, da gorilnik vsak vgrajuje na lastno odgovornost, svetujemo skrajno previdnost in zadržanost ob morebitni odločitvi za investicijo v tako kombinacijo kurilne naprave," opozarjajo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO).
Kot še pojasnjujejo na omenjenem ministrstvu, gre za kombinacije novih peletnih gorilnikov in obstoječih kurilnih naprav, ki niso od istega proizvajalca in mogoče namenjene celo uporabi drugega energenta (kot npr. kombinacija peči na olje in peletnega gorilnika). Sicer po mnenju MKO in po doslej dostopnih podatkih pri
zamenjavi gorilnika na obstoječo kurilno napravo niso potrebne večje spremembe ogrevalnega sistema, odvoda dimnih plinov in emisij: „Za večje spremembe pa lahko med drugim štejemo rekonstrukcijo kurišča, spremembo sistema dimovodnih naprav ali celo prezračevalnih naprav in regulacije ali prigraditev dodatnih naprav, ki vplivajo na normalno obratovanje kurilne naprave."
Nadalje iz MKO še sporočajo, da so dimnikarska podjetja obvestili, naj pregled tovrstnih kurilnih naprav zaračunajo v sklopu rednega pregleda in čiščenja. Če pa gre za večje spremembe v
ogrevalnem sistemu, mora dimnikar opraviti prvi pregled. „Ob upoštevanju teh standardov in predpisov, ki urejajo dimnikarsko službo, dimnikar v primeru omenjene kombinacije kurilne naprave in gorilnika ne more določiti, ali gre za novo ali staro kurilno napravo. Lahko pa dimnikar, glede na zakonodajo, na podlagi svojega znanja in izkušenj v okviru rednega letnega pregleda male kurilne naprave in z njo povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav preveri, ali je kurilna naprava v uporabnem stanju in je njeno obratovanje varno."
SiM
torek • 2. aprila 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 9
Ptuj • Zbor članov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih
Po 26 letih slovo Antona Žeraka
Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki po svojih dejavnostih in aktivnostih sodi med najuspešnejša tovrstna društva v Sloveniji, so se 22. marca sestali na zboru članov v Narodnem domu na Ptuju.
V društvo, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva, zdravstvenega varstva, šolstva in športa ter ima status invalidske organizacije, je vključenih 221 slepih in slabovidnih oseb z območja UE Ptuj in Ormož. Na petkovem zboru so ocenili delo v lanskem letu, pregledali finančno poslovanje v letu 2012, sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos in izvolili novo vodstvo. Po 26 letih izjemno uspešnega dela se je od predsedniške funkcije, vsa leta je delal brezplačno, poslovil Anton Žerak, za novega predsednika pa so izvolili dosedanjega podpredsednika Janeza Solino, ki je bil na tej funkciji zadnjih osem let.
Anton Žerak je odločitev o tem, da ne bo več kandidiral, sprejel iz osebnih razlogov. MDSS Ptuj se je pod njegovim vodstvom strukturno razvilo, ima karakter in vse pogoje za uspešno delo tudi v prihodnje, pripravljeno je za nove izzive in izzive današnjega časa.
Zahvalil se je vsem, ki so bili v teh letih njegovi sodelavci
Foto: Črtomir Goznik
Anton Žerak se je po 26 letih vajeti Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj predal dosedanjemu podpredsedniku Janezu Solini.
in so pomembno prispevali h kakovostni rasti organizacije, ki danes uspešno izvaja programe v korist članov, v korist večje kakovosti in njihovega samostojnejšega življenja. Prioritetni program še naprej ostaja razvoj programa osebne asistence, ki je zelo zahteven program z materialnega
in kadrovsko-strokovnega vidika, potrebna je cela vrsta infrastrukture, da se lahko varno in kakovostno izvaja. Nič manj pa ni pomembna neposredna pomoč socialno ogroženim članom. Še naprej pa se bo treba truditi pri uveljavljanju in zaščiti pridobljenih pravic. Sprejeta je ustrezna
Gorišnica • Zbornik Gorišnica skozi čas
„Zapisano ostane za zmeraj!"
Konec februarja je v občini Gorišnica izšel dolgo pričakovan obširen zbornik, ki so ga naslovili Gorišnica skozi čas. Zbornik bodo ob občinskem prazniku julija brezplačno razdelili vsem gospodinjstvom, služil pa bo tudi kot protokolarno darilo občine.
podlaga za uveljavljanje pravic na področju socialnega in invalidskega varstva, problem pa je implementacija te zakonodaje v praksi, ki pa poteka zelo počasi, opozarja Žerak. V letu 2012 je MDSS Ptuj uspešno izvedlo vseh 25 posebnih socialnih programov za slepe in slabovidne ter njihove družinske člane, prav tako pa tudi programov, s katerimi so preprečevali in blažili socialne in psihične posledice slepote, s katerimi so usposabljali slepe in slabovidne osebe za samopomoč ter svojce in prostovoljce za življenje in delo s slepo in slabovidno osebo.
Med te sodi tudi organiziranje skupine za samopomoč pri preprečevanju socialne izključenosti. Lani so začeli tudi aktivnosti za vzpostavitev sistema kakovosti po zahtevah nevladnih organizacij. Izobraževanje je potekalo v okviru petih delavnic. V letu 2012 so uspešno končali ciklus obnove in rekonstrukcije bivalnih enot za izboljšanje življenjskih pogojev uporabnikov. V letošnjem letu bodo izvajali šest posebnih socialnih programov, ki jih sestavljajo sklopi, programe iz leta 2012 so združili, vsebina in njihovi cilji ostajajo enaki. Kljub krizi načrtujejo, da bodo uspeli finančno pokriti sprejeti program. Nakup službenega avtomobila, ki ga potrebujejo za izvajanje programa osebna asistenca slepih in slabovidnih oseb in programa športa ter rekreacije slepih in slabovidnih oseb, pa so že izvedli.
Novi predsednik MDSS Ptuj Janez Solina se je zahvalil za zaupanje, vsak, ki želi pomagati pri delu društva, je dobrodošel. Kot človek dialoga se bo zavzemal za timsko delo, za vključenost slehernega, ki bo to želel. Do vsakega bo imel enakopraven in enakovreden odnos. V prvi vrsti si bo prizadeval za enotnost in za pozitivizem. Za kandidaturo se je odločil iz spoštovanja do dosedanjega predsednika in njegovega dela, dolgo ga je prepričeval. Upa, da je osem let podpredsedniškega dela dobra popotnica za delo na novi funkciji, pri kateri mu bo v veliko pomoč dosedanji predsednik, tako mu je obljubil. Kandidatne liste za nove organe društva, izvršni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo so
bile zaprte. To je zmotilo Boštjana Bratuška, ki je izpolnil vprašalnik in je izrazil željo, da bi aktivno sodeloval v delu organov društva, na kandidatnih listah pa ga ni bilo. Moral se je zadovoljiti z odgovorom, da je kandidatna komisija liste kandidatov za organe društva sestavila v smislu kontinuitete in stabilnosti društva oziroma njegove kompetentnosti. Odločila se je za zaprte liste, bila pa je tudi razočarana, saj je izjemno malo članov vrnilo izpolnjene vprašalnike. Brigita Primožič, tajnica MDSS Ptuj, se je na zboru članov zahvalila za dosedanje delo organom društva in povedala, da je bilo zadnja leta delo zelo stresno, seznanila pa ga je tudi, da ne ona, ne gospa Marija nista zbirali podpisov proti Antonu Žeraku, kot se to govori. »Ne gre za pranje perila, o tem, da ne bom ponovno kandidiral, sem se že pred časom odločil,« pa je pojasnil Anton Žerak. Razpravljalo je še nekaj članov društva, ki si v prvi vrsti želijo kakovostno delovanje društva, da bi bilo vse, kar se izvaja, izvedeno čim bolj v korist članov in da bi se tega zavedali vsi, ki sestavljajo organe društva. Želja članov je tudi, da bi ponovno zaživela pevska skupina.
Letošnji zbor MDSS Ptuj so za razliko od prejšnjih zborov obogatili tudi s kulturnim programom. Zbrane je s svojim petjem navdušila 16-letna Ana Karneža s Ptujske Gore, dijakinja Škofijske gimnazije, ki se bo 7. aprila slovenski javnosti predstavila tudi v oddaji Slovenija ima talent, in mladi kitarist Jan Brodnjak iz Središča ob Dravi, ki ima korenine v Hajdini.
MG
Obsežna publikacija na 472 straneh s številnimi barvnimi in črno-belimi fotografijami govori o številnih znamenitostih in dogodkih v občini skozi čas. Kot je povedal župan Jože Kokot, so zbornik začeli pripravljati že pred poldrugim letom in ga najprej nameravali izdati v dveh samostojnih knjigah, nato pa so se odločili za eno.
Župan je izdajo občinskega zbornika pospremil z besedami, da le tisto, kar je zapisano, ostane za zmeraj: „Vsak dan piše svojo zgodovino, a vprašanje je, ali jo tudi res zapiše. Zaradi nepreglednega števila informacij in dogodkov, ki v toku časa izgubljajo pomen, je zelo pomembno, da zapišemo tiste, ki so pomembne. Danes za nas, jutri že za bodoče rodove. Zgodovina pravzaprav ne pomeni nič, če ni zapisana. Zakaj bi torej dovolili, da se o naših dosežkih, o tistih, ki so nekoč ustvarjali zgodovino kraja, ne bi ničesar zapisalo? Prav je, da smo na svoje delo ponosni in da zanamcem z veseljem pokažemo, kaj vse smo dosegli. Zbornik je ogledalo občine, v katerem bodo občani lahko še bolje spoznali svoj
kraj."
Sicer se je župan posebej zahvalil uredniku Sašu Rado-vanoviču in celotnemu uredniškemu odboru ter številnim avtorjem prispevkov za kvalitetno opravljeno delo: „Prav vsak pogled in zapis vsakega avtorja je dobrodošel in prispeva k še boljšemu poznavanju naše zgodovine. Vesel bom, če bo zbornik našel svoje mesto na knjižnih policah vsakega občana, saj bo tako dosegel svoj namen."
Knjiga ima kar 58 poglavij različnih avtorjev, ki govorijo o občini danes in v preteklo-
sti, o njenih arheoloških zakladih, naravnogeografskih značilnostih, domači župniji, razvoju šolstva, predstavljena so številna domača društva, tako gasilska kot športna in kulturna ter vsa ostala, Do-minkova domačija, Aeroklub Ptuj, razvoj zdravstva itd.
Občinski zbornik je izdan v nakladi 1400 izvodov, zanj pa je občina namenila nekaj preko 30.000 evrov. S projektom izdaje zbornika se je tudi prijavila na razpis LAS, od koder pričakuje 17.000 evrov.
SiM
Ormož • Predstavitev knjige Dušana Šarotarja
Ne morje ne zemlja
Knjižnica Franca Ksavra Meška je v grajski dvorani pripravila literarno predstavitev najnovejše knjige pisatelja, pesnika, scenarista in fotografa Dušana Šarotarja Ne morje ne zemlja.
Zbornik Gorišnica skozi čas so pripravljali dobro leto in pol, občanom pa bo, kot je povedal župan Jože Kokot, razdeljen brezplačno ob letošnjem občinskem prazniku.
Na vprašanje, kot kaj izmed naštetega se sam doživlja, je Dušan Šarotar povedal, da se doživlja najbolj kot pričevalec, ki poskuša bralcem prenesti svojo intimno zgodbo in zgodbo časa in prostora, v katerem živimo. „Knjiga Ne morje ne zemlja je moja 10 knjiga. Je zbirka esejev, nekakšen pogled nazaj, ki pomaga razumeti, kaj me vleče k pisanju, o tem, kako pišem, kaj pišem, komu pišem. K pisanju me vleče lepota, ki jo iščem v poeziji, v pisanju iščem občo človeško resnico, odgovor, zakaj smo tukaj, sprašujem se tako kot vsak človek, od kod prihajamo in kam gremo."
Avtor rad piše tudi pesmi in rad napiše pesem, ki jo potem pokloni vsem tistim, ki so žalostni, osamljeni, v tem vidi tudi del poslanstva pesnika: „Ljudje večinoma pravijo, da poezije ne potrebujejo, da se
da dobro in lepo živeti tudi brez nje. Jaz pa menim, da v življenju pridejo trenutki, ko čisto vsak od nas potrebuje pesem. To so trenutki neznanske sreče, ki bi jo radi delili z vsemi, in trenutki hude žalosti, izgube, ko obmolknemo in lahko namesto nas spregovori le žalostinka."
Na vprašanje o tem, kako se je začel ukvarjati s pisanjem, pa pravi: „Pesnikovanja nisem iskal, pesem, književnost me je sama poiskala, jaz sem le orodje, ki se s svojim pisanjem zahvaljuje za ta dar, ki ga poskušam prenesti naprej na način odgovornega pisanja."
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Z avtorjem Dušanom Šarotarjem se je pogovarjala Jelka Ciglene-čki, urednica založbe Goga.
Foto: SM
10 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 2. aprila 2013
Juršinci, Vitomarci • Gremo v gledališče
Otroška domišljija ne pozna meja
Marec je mesec otroških območnih srečanj in revij. Najprej so zapeli mladi pevci, nato so na odrske deske stopili ljubiteljski igralci, v sredo pa so se zavrteli še folkloristi.
Javni sklad za kulturne dejavnosti - OI Ptuj je letos zaradi velikega števila prijavljenih skupin območne srečanje otroških gledaliških skupin izpeljal v dveh delih; prvi je bil 25. marca v večnamenski dvorani v Vitomar-cih, drugi pa dan kasneje v kulturni dvorani v Juršincih. Prijavilo se je 12 skupin, nastopilo pa jih je 10; dve sta namreč zaradi bolezni udeležbo odpovedali. Nastopile so večinoma skupine, ki delujejo v okviru osnovnih šol, tri pa znotraj kulturnih društev (KUD Vitomarci, KD Skorba in Gledališki studio DPD Svoboda Ptuj).
Prenovljena večnamenska dvorana v Vitomarcih je gostila šest raznolikih predstav. Prvi so se pod vodstvom Andreje Černel predstavili
Takratni direktor in glavni urednik Franc Lačen je prevzel vsebinsko zasnovo in režijo, prva voditelja oddaje pa sta bila takratna radijska napovedovalca Nataša Petrovič in Marjan Šneberger. Kamera je bila v rokah Milana Potočnika. Za vse je bila to prva izkušnja dela pred in za kamero. In prav Milan Potočnik je »zložil« skupaj posnetke prvih
domači igralci: otroška gledališka skupina Cekinčki POŠ Vitomarci in KUD Vitomarci s predstavo Zrcalce. Otroška skupina KUD Vitomarci se je predstavila še z eno igro, Pavlihovo radovednostjo. V Mojčini hiški so zaigral Biseri OŠ Ljudski vrt, dramski krožek te šole se je predstavil z Nenavadno poroko, glasbe-no-gledališka skupina pa s Kresničkami. Srečanje v Vi-tomarcih so sklenili otroci, ki igrajo v gledališki skupini KD Skorba, z igro Sapramiška.
Pestro je bilo tudi dan pozneje v še eni slovenskogori-ški občini, v Juršincih. Zaradi bolezni sta dve skupini odpovedali sodelovanje, zaradi česar je bilo nastopajočih ta dan nekoliko manj, predstavile so se le štiri gledališke skupine.
Kot prav je na oder stopila
»gibljivih« slik sploh in prve televizijske oddaje na Ptuju ter pomembnejše dogodke zadnjih trideset let. Dogodke na katere smo že pozabili, posnetke, na katerih se lahko zgodi, da se mnogi ne bodo več prepoznali, drugi so bili še kratkohlačniki, mnogih pa žal tudi ni več med nami.
Zveza kulturnih društev Ptuj in Radio-Tednik Ptuj bo-
gledališka skupina OŠ Olge Meglič s predstavo Žiga, kisla kumarica. Prav primerno uprizoritev za vremenske razmere pa so pripravili otroci, ki delujejo v angleškem gledališču OŠ Mladika, saj so uprizorili igro z naslovom Snow White and Five Dwarfs (Sneguljčica in pet palčkov). Gledališki studio DPD Svoboda Ptuj je še enkrat izvedel Zvezdico zaspanko, Štiri afne in Andrejka, predstava, ki jo je uprizorila skupina Stopimo iz zakulisja OŠ Gorišnica, pa so sklenile letošnje območno srečanje otroških gledaliških skupin.
Gledališke skupine so sestavljali mladi med 8. in 16. letom starosti, pripravili pa so predstave, dolge med 20 in 45 min. Ob ostalih obiskovalcih so si jih ogledali tudi
sta v okviru nedeljskih matinej v Narodnem domu Ptuj prikazala te posnetke. Dokumentarni film se pričenja s starimi razglednicami Ptuja, dotakne se nastanka filma, prikaže posnetke prvega filma o Ptuju, govori o izgradnji kabelskega sistema, prvi televizijski oddaji, o problemih prenove mestnega jedra Ptuja, ki ostajajo tudi po tridesetih
učenci osnovnih šol iz krajev, kjer sta bili srečanji.
„Zelo smo zadovoljni z letošnjim odzivom skupin. Tudi strokovni spremljevalec, gledališki režiser Miha Golob, je pohvalil trud in prizadevnost mentorjev in njihovih nastopajočih. Splošna ocena je bila dobra, je pa na strokovnem razgovoru vsakemu mentorju posebej svetoval in jih opozoril na nekatere napake. Po zaključku zadnjega srečanja znotraj naše regije (OI Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Lenart) bo Golob naredil izbor in sestavil program za regijsko srečanje, ki bo 26. aprila v Lenartu. Na podlagi tega srečanja pa bo narejen izbor za državno srečanje," je pojasnila Iva Ferlinc, direktorica JSKD - OI Ptuj.
Dženana Kmetec
letih isti, o obnovi dominikanskega samostana, o pohodih v Mostje (1982, 1983), o Studiu 2 na Srednješolskem centru s Sandijem Čolnikom, o letalskem mitingu v Moškanjcih (1985), podelitvi zlate smučke Bojanu Križaju (1985), o zgodovinski košarkarski tekmi ZRN in Jugoslavija, o etnološkem muzeju na Gorci (1987), 19. festivalu domače zabavne
glasbe (1988), o ansamblu Toneta Kmetca, o Plavalnem klubu Ptuj, o gimnastičnem nastopu, o mladinskih delovnih akcijah v Halozah, knjigi Ljubiteljski likovniki Ptuja, o Boksarskem klubu Ptuj in De-janu Zavcu (intervju 1998), končuje pa se z Mešanim mladinskim pevskim zborom Srednješolskega centra Ptuj, ki ga je vodila Darja Koter. Kamera v rokah Milana Potočnika je ohranila zanimivosti, ki jih bo po desetletju ali dveh zanimi-
vo videti ne samo kot dokumentarni posnetek nekega dogajanja, ampak tudi kot spomin in opomin na dogodke, ki so pomembno zaznamovali življenje v Ptuju in tedanji občini.
Ogled dokumentarnega filma, ki bo prikazan 7. aprila ob 10. uri v Narodnem domu, bo zagotovo zanimiv izlet v preteklost in obuditev že pozabljenih spominov za mnoge, ki so oblikovali te dogodke ali bili njihovi spremljevalci.
Nataša Petrovič
Letošnjega srečanja se je udeležilo deset otroških gledaliških skupin. Na fotografiji Zvezdica zaspanka gledališkega studia DPD Svoboda Ptuj.
Ptuj • Nedeljska matineja v Narodnem domu
Ptuj v gibljivih slikah pred 30 leti
Prve »gibljive« slike, kakor so v začetku poimenovali filmske posnetke, so bile v Sloveniji posnete leta 1905 v Ljutomeru, prvi film o Ptuju pa je bil posnet leta 1949. Začetki televizije na Ptuju pa segajo v leto 1982, ko je bil zgrajen kabelski sistem in posneta prva televizijska oddaja v produkciji, organizaciji in izvedbi družbe Radio-Tednik Ptuj.
Natalija Skrlec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Pravice in dolžnosti
K današnjemu pisanju me je spodbudil obisk varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer v naši okolici. V kratkem času od imenovanja na to mesto je naš konec obiskala že dvakrat. Ob obeh obiskih je izpostavila številne probleme, ki se v naši družbi pojavljajo že dlje časa in tudi vedno pogosteje.
Ljudem so kratene pravice, ki bi morale veljati za nekaj samoumevnega in na voljo vsem, pa velikokrat niso. Vsak ima pravico do dela, da je za to delo dostojno plačan in da sam zasluži denar, s katerim bo lahko preživljal sebe in svojo družino. Vsak ima pravico do tega, da ima plačane prispevke, da bo lahko nekoč dostojno preživel tudi jesen življenja. Tudi pravico do tega, da se na delovnem mestu nadrejeni do njega obnašajo s spoštovanjem, kot do človeka, ki pripomore k uspehu podjetja, in ne kot nepotrebni strošek. Vsak ima pravico do zdravstvene oskrbe, ustreznega šolanja in še bi lahko naštevala.
Ne govorim o luksuzu, presežkih in nadstandardu. Govorim o čistih osnovah, stvareh, s katerimi se državljani ne bi smeli niti obremenjevati, ker bi morale biti nekaj samoumevnega. A na žalost niso. Primeri, ki jih ob svojih obiskih izpostavlja varuhinja, kažejo žalostno in kruto realno sliko naše družbe. Ljudje so brez dela, brez socialnih pravic, brez strehe nad glavo, brez ustrezne zdravstvene oskrbe, brez upanja na dostojno jesen življenja. In prav ti ljudje, ki se iz meseca v mesec borijo s svojimi težavami, se velikokrat sploh ne zavedajo da so jim kratene osnovne pravice, saj so bili vzgojeni v prepričanju, da nam pravice pripadajo šele takrat, ko izpolnimo svoje dolžnosti. Zavedajo se svojih dolžnosti - da morajo poravnati račune, kolikor jih pač zmorejo, dati državi, kar ji pripada, in se pošteno prebijati iz dneva v dan. Na pravice velikokrat sploh ne pomislijo, po pomoč se pogosto obrnejo šele takrat, ko ne vedo več kod in kam, ko so izkoristili vse njim znane in dostopne poti.
Na drugi strani pa imamo tiste, ki se zavedajo samo svojih pravic in so jim dolžnosti zadnja skrb na tem svetu. Takšne, ki se zavedajo samo pravice do tega, da nesramno kopičijo svoje bogastvo na račun poštenih delavcev; tiste, ki ne plačujejo davkov, gradijo na črno in kradejo na veliko. Ker so prepričani, da je to njihova pravica in da jih roka pravice ne bo nikoli dosegla. Velikokrat tudi zato, ker jim sistem to omogoča. Sistem, ki bi moral ščititi malega človeka, je pisan na kožo velikim, pogoltnim posameznikom, katerih apetiti postajajo vedno večji, poteze pa vedno drznejše. Ker je to njihova pravica.
Mali človek pa vse to tiho opazuje in ne reče nič. Ker je prepričan, da dokler ne plača vseh položnic, zadovolji apetitov države in še koga, ni izpolnil svojih dolžnosti. Zato tudi nima pravice, da se oglaša.
Foto: CG
Nikola Bistrovič
Ohraniti prednost pred Naklom in Logatcem
Stran 12
Boks
Ringovci 3. v prvi ligi in 2. v drugi ligi
Stran 12
Nogomet
Zavrč v prijateljski tekmi premočan za Veržej
Stran 13
Rokomet
Ptujski gimnazijci tretji v državi
Stran 13
Nogomet
Z vratarji se na Ptuju dobro dela
Stran 14
Strelstvo
Drugoligaški prvaki Ptuj, Kidričevo in TS Ormož Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 26. krog
V tretjem poskusu do prve točke
Celje - Aluminij 0:0
CELJE: Kotnik, Korošec, Centrih, Krajcer, Gobec, Toma-žič, Šeruga, M. Zajc, Vrhovec, Bajde (od 68. Plesec), Verbič (od 79. K. Medved), Žurej (od
72.	Bajic). Trener: Miloš Rus. ALUMINIJ: Murko, Lonzarič
(od 80. D. Rešek), Topolovec, Hodžurda, Medved, Dreven-šek, Spahič, Žagar Knez (od
73.	Pečovnik), Bloudek (od 87. Jovanovič), Črnic, G. Zajc. Trener: Edin Osmanovič.
Po podaljšanem reprezentančnem premoru (25. krog je bil prestavljen zaradi slabih vremenskih razmer) se je s tekmami 26. kroga nadaljevalo prvenstvo v 1. SNL. Kidričani zmage niso dosegli že od 7. oktobra lani (Rudar doma); v tem obdobju so dosegli 7 zadetkov, prejeli pa so jih kar 25! Trener Osmanovič je prav iz tega razloga v pripravah pred srečanjem največ pozornosti namenil obrambi. V Celju je bil Aluminij precej oslabljen, saj so zaradi različnih razlogov (kartoni, poškodbe) manjkali Kurež, Bingo, Jeleč in M. Rešek.
Na razmočenem igrišču Arene Petrol so se igralci obeh ekip pomerili v deževnem in hladnem vremenu, na tribunah pa se je zbralo približno 300 gledalcev. Že na začetku je bilo očitno, da bo glavna pozornost gostujoče ekipe namenjena organiziranemu branjenju (na položaju centralnih branilcev sta igrala Topolovec in Hodžur-
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan Aluminija Denis Topolovec (sivi dres) je tokrat srečanje odigral na mestu centralnega branilca.
da, na bočnih pa Lonzarič in Medved) in čim hitrejšemu prehodu v napadalne akcije. Iz ene takšnih so bili gostje v 5. minuti zelo blizu zadetku: Sandro Blo-udek je lepo preigraval na levi strani, žogo je poslal pred vrata, kjer pa je zadela prečnik in se odbila v polje. V nadaljevanju akcije jo je Črnic znova poslal pred vrata, kjer pa je Žagar-Knez v dobrem položaju ni najbolje zadel. Isti igralec je imel v 25. minuti znova lepo priložnost, a je slabo streljal, čeprav je imel možnost tudi za podajo. Celjani so imeli celoten prvi polčas rahlo terensko pobudo, a si prave priložnosti niso priigrali. Veliko
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 26. KROGA
CELJE - ALUMINIJ 0:0
GORICA - DOMŽALE 0:1 (0:0); strelec: Kous (54.). Rdeči karton: J.
Šturm (Gorica) v 72. minuti.
MURA 05 - TRIGLAV 2:1 (1:1); strelci: Kurbus (10.), Šačer (63.); Bubanja (15.). Rdeči karton: K. Šturm (Triglav) v 87. minuti.
OLIMPIJA - LUKA KOPER 2:2 (0:0); strelci: Omladič 63., Fink 69., Gu-berac 65. Mendy 85.
MARIBOR - RUDAR VELENJE 3:1 (1:0); strelci: Mezga (5.), Tavares (65.), Berič (77.); Podlogar (85.).
so poizkušali predvsem s streli od daleč, pri teh pa je bil Murko zanesljiv (precej strelov so blokirali tudi igralci).
Ob polčasu ni prišlo do menjav, že v drugi minuti nadaljevanja pa so znova zapretili Kidričani. Gorazd Zajc je lepo preigral dva branilca Celja in podal žogo do Bloudka, ki pa je streljal preveč po sredini in priložnost je splavala po vodi. Tri minute kasneje je bil v glavni vlogi Matic Črnic, ki je po samostojnem prodoru močno podal v sredino, kjer pa Zajc in Bloudek nista uspela zadeti žoge, V naslednjih minutah so na igrišču dominirali domačini in si priigrali dve izjemni priložnosti - obakrat sta bila v glavnih vlogah Verbič in Bajde. V 58. minuti je Bajde iz bližine žogo potisnil preko gola, v 62. minuti pa je po strelu Verbiča Medved žogo izbil z golove črte. Verbič je
še enkrat poskusil v naslednji minuti, a je Murko žogo odbil v kot. V naslednjih minutah sta oba trenerja opravila številne menjave, s katerimi pa nista bistveno spremenila poteka dogajanja na igrišču. Kidričani so uspeli zajeziti nalete gostiteljev, ki so sicer še poskušali, a so bili v zaključku nezbrani. Na drugi strani je Aluminij izvedel nekaj hitrih nasprotnih akcij, a je manjkala natančna zaključna podaja, predvsem do Zajca, ki se je nekajkrat lepo odkrival.
Končni izid 0:0 je na koncu najbolj realen odsev dogodkov na igrišču. Kidričani so tako šele v tretjem poskusu v tej sezoni osvojili prvo točko proti Celjanom (obe dosedanji tekmi so izgubili z rezultatom 1:2). Omenjena tekmeca se bosta v naslednjih dveh tednih, 10. in 17. aprila, še dvakrat pomerila v polfinalu Pokala Slovenije.
Jože Mohorič
1. MARIBOR	25	18	4	3	57:20	58
2. OLIMPIJA	25	14	5	6	51:26	47
3. DOMŽALE	24	13	3	8	31:23	42
4. LUKA KOPER	25	9	10	6	32:29	37
5. CELJE	25	8	10	7	25:23	34
6. GORICA	25	7	7	11	32:44	28
7. RUDAR VELENJE	25	7	7	11	27:41	28
8. TRIGLAV	24	6	6	12	24:34	24
9. ALUMINIJ	25	6	5	14	22:43	23
10. MURA 05	25	6	3	16	31:49	21
Najboljši strelci: 12 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 11 zadetkov:
Enis Burkovic (Triglav); 10 zadetkov: Dejan Žigon (Gorica), Mate Eterovič (Rudar); 9 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Nikola Nikezic (Olimpija ...
Miloš Rus, trener Celja: »Gostujoči ekipi bi čestital za organizirano branjenje in osvojeno točko. Sam sem zadovoljen s pristopom in igro svoje ekipe: mladi igralci so v trdi prvenstveni tekmi uspeli večino časa zadrževati žogo v svoji posesti in si ustvarjati priložnosti. Razočaran sem morda nad tem, da smo samo remizirali, čeprav smo imeli lepe priložnosti.«
Edin Osmanovič, trener Aluminija: »Tekma je bila trda, prvenstvena, tekmeca pa sta dala vse od sebe. Videlo se je, da so Celjani bolj uigrani, saj igrajo dalj časa v isti postavi. Na koncu bi rekel, da smo iz Celja zasluženo odnesli točko.«
Sebastjan Gobec, Celje: »Aluminij se je postavil nekoliko bolj obrambno in čakal na protinapade. Mi smo bili na to pripravljeni, zato jim nismo dopustili veliko priložnosti. Priigrali smo si dve izraziti priložnosti, ki bi jih morali izkoristiti. Z igro v polju smo lahko zadovoljni, popraviti pa moramo realizacijo.«
Matic Črnic, Aluminij: »Za nas je v borbi za obstanek pomembna vsaka točka. Skozi celotno tekmo smo se dobro branili in si na drugi strani priigrali tudi nekaj priložnosti. Žal jih nismo izkoristili, pri čemer je bila velika ovira tudi težko igrišče.«
Nogomet • 1. SNL
Triglav, Aluminij in Mura tesno skupaj
26. krog ni prinesel sprememb na lestvici 1. SNL, povečala pa se je razlika med vodilnima moštvoma. Mariborčani so v Ljudskem vrtu zmagali proti velenjskemu Rudarju, enega izmed zadetkov pa je dosegel Tavares in je z 12 doseženimi zadetki sedaj sam na vrhu lestvice strelcev. Četa Darka Milaniča še naprej suvereno koraka proti novemu naslovu državnih prvakov, saj ima pred najbližjimi zasledovalci iz Ljubljane velikih 11 točk prednosti. Olimpija je na svojem stadionu v derbiju kroga gostila Koper. Ta je doslej v treh spomladanskih krogih zabeležil same remije, serijo pa je nadaljeval tudi v Stožicah. Bližje zmagi so bili sicer varovanci Andreja Razdrha, za katere je že v 1. polčasu najstrožjo kazen zapravil Boban Jovič (streljal je preko vrat). V drugem delu je bila igra še bolj razburljiva, gledalci pa so lahko videli tudi štiri zadetke. Dvakrat so vodili domačini, gostje z Obale pa so obakrat izenačili - drugič v sami končnici tekme. Takrat je zadel Jean-Philippe Mendy, ki je vstopil
v igro le nekaj minut pred tem -srečna menjava trenerja Rudolfa Vanolija ...
Nogometaši Domžal še naprej nadaljujejo svojo neverjetno serijo zmag v gosteh, tokrat je bila njihova »žrtev« Gorica. V Novi Gorici so Domžalčani dosegli že 10. zmago na 13 gostovanjih. Pot do nje pa je bila vse prej kot lahka, saj so imeli domačini na začetku drugega polčasa pri rezultatu 0:0 veliko priložnost za vodstvo, a je Nejc Vidmar ubranil strel Nejca Prapotnika iz 11-metrovke.
V Murski Soboti je situacija v klubu še naprej kritična, saj se zaradi velikega dolga omenja celo predčasni zaključek sezone. V derbiju začelja je vseeno slavila domača ekipa, ki je bila sicer večino tekme v podrejenem položaju. Igralci Triglava so zapravljali številne priložnosti (in zelo razjezili trenerja Brkiča), domačini pa so uspeli zadeti kar dvakrat. Za goste iz Kranja je bil usoden drugi zadetek, ki ga je Mura dosegla po veliki napaki vratarja Darjana Curanoviča. Ekipe Triglava (24), Aluminija (23) in Mure (21) sedaj na lestvici ločijo le tri točke.
JM
Nogomet • 1. SNL
Prihaja Olimpija na čelu z Bobanom Jovičem
Slovenski prvoligaši se bodo v sredo znova merili za prvenstvene točke. Eden najzanimivejših dvobojev bo v Kidričevem, kamor prihaja v goste drugouvrščena Olimpija. Ta je v štirih spomladanskih krogih dvakrat slavila (Mura, Celje) in dvakrat remizirala (Maribor, Koper). V spomladanskem delu se je ekipi znova pridružil Boban Jovič (nekdanji igralec Aluminija), ki je bil nekaj časa »na ledu«, saj z Olimpijo ni želel podaljšati pogodbe.
Kidričani v tej tekmi nimajo kaj izgubiti, lahko pa veliko pridobijo. »V zadnjih dveh tekmah smo uspeli prekiniti niz tekem, v katerem smo prejeli veliko zadetkov. Proti Muri smo tako prejeli le enega, proti Celju smo vpisali ničlo. To je za naše fante izjemno pomembno, saj imajo po dolgem nizu tekem brez zmage načeto samozavest. To je trenutno glavna ovira, ki mojemu moštvu preprečuje boljšo igro,« je po tekmi s Celjem povedal trener Aluminija Edin Osmanovič: »Za našo
1. SNL, 25. krog: Aluminij - Olimpija,
sreda, 3. 4., ob 16.00 v Kidričevem
ekipo je najpomembnejše, da delujemo kot moštvo, kot celota. Samo na ta način lahko računamo na uspehe. Zadovoljen sem s počasnim dvigovanjem forme, zato si v naslednjih tekmah želim zmage - sem tudi prepričan vanjo.«
Proti Olimpiji bo to zelo težka naloga, vendar je treba poizkušati. »Naše želje so seveda že na sredini tekmi z Olimpijo povezane z zmago. Vemo, da je Olimpija favorit, vendar bomo naredili vse, da bi jim otežili pot do zmage. Če bomo igrali tako, kot smo v Celju, potem Ljubljančanom ne bo lahko. Imamo kadrovske težave, vendar ne mislim jokati in stokati; s temi igralci, ki jih imamo na voljo, bomo poskušali sestaviti kompaktno moštvo,« je povedal strateg Aluminija.
Kidričani se lahko sklicujejo tudi na tradicijo: v prvi tekmi sezone z Olimpijo so slavili na svojem igrišču (7. krog: Aluminij - Olimpija 2:1; Kurež, Bingo; Valenčič). V Ljubljani so v 16. krogu sicer doživeli poraz 0:3, a tokrat je srečanje vendarle v Kidričevem ...
Izmed ostalih parov bo zanimivo v Celju, kjer se bosta že v torek v štajerskem derbiju pomerila Celje in Maribor.
JM
12 Štajerski
Šport
torek • 2. aprila 2013
Rokomet • Nikola Bistrovič, trener ŽRK MT Ptuj
Ohraniti prednost pred Naklom in Logatcem
V ptujskem ženskem rokometnem kolektivu so po zelo spodobnem jesenskem delu prvenstva pričakovali, da bo tudi drugi del sezone minil brez pretresov, toda vmes je posegla višja sila, ki je imela svoje načrte. Najprej so se precej okrepile neposredne konkurentke v boju za obstanek, obenem pa je v moštvu, ki ga vodi Nikola Bistrovič prišlo do številnih poškodb. To je ob številnih znanih organizacijskih težavah, povezanih predvsem s financami, prižgalo rdeči alarm. Kot da mera še ne bi bila polna, ptujske roko-metašice kar nekaj časa niso mogle trenirati v svoji matični dvorani v Ljudskem vrtu, saj je tam počila glavna vodovodna cev, zato so bila potrebna obsežna dela. Tako so se morali v klubu znajti in veliko improvizirati, česar pa so že navajeni. Vse to se je odražalo na igrišču, kjer Ptujčankam ni in ni šlo. Šele pričakovana zmaga proti odpisani Sežani ter prihod izvrstne Nine Zulič, ki je na Ptuju sposojena iz Krima, sta v tabor Mercatorja Tenzorja vnesli nekaj optimizma.
Seveda na te težave ni ostal imun niti prvi mož ptujske rokometne stroke Nikola Bistro-vič, ki je o številnih problemih, ki tarejo ptujske prvoligašinje,
Foto: Črtomir Goznik
Nikola Bistrovič: »Nina Zulič je prva organizatorka igre slovenske mladinske reprezentance in mislim, da je to naša rešilna bilka, ki se je lahko oprimemo v boju za obstanek.«
povedal: »Ta karma dela z mladimi, ko smo bili v preteklih dveh sezonah celo četrti, se je letos očitno obrnila proti nam. Še decembra je kazalo, da gre vse le še navzgor, sploh odlična je bila naša prijateljska preizkušnja s Koko, mlade rokome-tašice so napredovale, nato pa se je vse preprosto zaustavilo.
Najprej je prišlo do hujše poškodbe Stelle Mateše, saj gre za zlomljeno zapestje, vendar bo stisnila zobe in nam pomagala, nato pa sledi operacija. Vendar pa naša najboljša igralka v tem trenutku ne more igrati z vso močjo in je na 60 odstotkih. Tu so še znane težave s financami, saj punce, ki nekaj
dobijo za potne stroške, niso dobile ničesar že od novembra ali decembra 2012. Zaradi tega ne trenira Nastja Prapotnik, Teja Močnik pa trenira le občasno, povečini enkrat tedensko. Pred kratkim se je za slovo od rokometa odločila tudi Mateja Selinšek, pomembna igralka, ki pa je dala prednost šoli, čaka jo namreč matura, rokometnih ambicij pa nima več. Seveda so morale zaradi vsega naštetega mlajše igralke prevzeti večjo odgovornost. Predvsem mislim na Tonjo Kolednik in Barbaro Borovčak, ki pa sta se tudi poškodovali; pri Kolednikovi gre za hujšo poškodbo kolena. Tako smo prišli na zelo malo-številčen kader (ko smo 26. 3. snemali ta pogovor, je bilo na treningu le sedem igralk, op. a.). Ampak tudi to je šport, gre za kompleksen sistem, ki ti enkrat da, drugič vzame.
Ob vseh težavah s kadrom pa smo imeli še smolo z dvorano in želel bi se zahvaliti Zavodu za šport iz Ptuja, ki nam je šel na roko, tako da smo lahko kombinirali tudi uporabo drugih objektov. Želel pa bi izpostaviti, da se mi zdi nejasno to, da je dvorana Ljudski vrt v času počitnic zaprta. Takrat bi šolarji morali ostati v gibanju, saj je gibanje življenje, dvorana pa je zaprta. Ostala špor-
Boks • 1. in 2. liga
Ringovci 3. v prvi ligi in 2. v drugi ligi
V	športni dvorani vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani je bil v soboto na sporedu 6. krog 1. in 2. slovenske boksarske lige. Na zadnji krog je BK Ring Ptuj peljal številčno ekipo: na tehtanju so imeli 12 tekmovalcev, od katerih jih je šest stopilo v ring. Skupno je bilo v 2. ligi osem, v 1. ligi pa šest parov.
V	drugi ligi, katere osnovni namen je dajanje priložnosti za boksanje mladim, so nastopili trije ptujski tekmovalci: Jan Belšak, Robert Simoncik in Žiga Kocijan. Najmlajši, šele 15-letni Belšak je hrabro opravil svoj prvi uradni dvoboj, saj se je pomeril s kadetskim državnim prvakom v kategoriji do 57 kg Adrijanom Priglom. Član mariborskega kluba je izkoristil svoje izkušnje in je predvsem zaradi njih dvoboj
dobil z 2:1. Drugi novinec v postavi BK Ring je bil Robert Simoncik, ki se je zadnji mesec tudi po trikrat na dan pripravljal na svoj prvi nastop. V kategoriji do 69 kg je bil njegov tekmec Denis Jordan (BK Grosuplje), od katerega je bil Simoncik veliko prepričljivejši in v vseh boksarskih pogledih boljši. Tako je slavil s soglasno sodniško odločitvijo. Veliko smole je imel tokrat mladi Žiga Kocijan, ki je nastopil proti Tomažu Potočkemu (ŽBK Maribor). Žiga si je že v uvodni rundi zlomil roko, vendar je ostal v ringu vse tri runde in bil na koncu poražen po točkah.
Najboljša ptujska boksar-ka Monika Božičko se je še enkrat pomerila z najboljšo slovensko tekmovalko v tem trenutku Matejo Rajterič. Ta
je trenutno v izredni formi, saj se že nekaj časa pripravljala na nastop na močnem mednarodnem turnirju v Kragujevcu. V Ljubljani je bila tokrat vse štiri runde izrazito boljša od Božič-kove, ki ni imela svojega dne. Veliko bolj napet in izenačen je bil dvoboj med Markom Ma-kovcem (BK Ring Ptuj) in Aljažem Venkom (BK Slovenska Bistrica) v kategoriji do 75 kg. Makovec je v zadnjem času treniral pri selektorju reprezentance Sašu Taranišu in je dodobra taktično presenetil Venka. Ta je dvoboj sicer dobil z 2:1, a so odločale le malenkosti. Prav zato bo zanimivo videti njun dvoboj čez slab mesec na državnem članskem prvenstvu. Za to tekmovanje je močan ptujski adut tudi talentirani Denis Lazar, ki je bil ponov-
Foto: Črtomir Goznik
Marko Makovec (BK Ring Ptuj)
Končni vrstni red v sezoni 2012/13, 1. liga:
1.	BK Combat Academy LJ
2.	BK Slovenska Bistrica
3.	BK Ring Ptuj
2. liga:
1.	ŽBK Maribor
2.	BK Ring Ptuj
3.	BK Kranj
no zelo blizu, da bi v kategoriji do 81 kg premagal Klemna Turkuša (BK Fužinar), vendar je bil slednji za odtenek boljši in je zmagal. Tako je Turkuš postal tudi najuspešnejši boksar v sezoni 2012/13 v 1. ligi. Najuspešnejši ptujski tekmovalec je bil Nejc Nedeljko, žal pa mnogi boksarji v ligi sploh niso dobili priložnosti za dokazovanje ali so imeli le dvoboj ali dva.
V skupnem seštevku elitnega boksarskega tekmovanja v Sloveniji je BK Ring Ptuj po štirih zaporednih zmagoslavjih naslov predal Combat Acade-myji iz Ljubljane. Na drugem mestu je BK Slovenska Bistrica, na 3. mestu pa so pristali »ringovci«. V drugi ligi je 1. mesto osvojil ŽBK Maribor, drugo pa BK Ring Ptuj. Ptujski boksarji tako niso ubranili naslova prvakov, saj so nastopali bistveno manj kot v prejšnjih sezonah, prav tako pa jim ni šel na roko nov sistem tekmovanja in točkovanja. Glavni trener Ivan Pučko je v tej sezoni ponovno ponudil priložnost mnogim mladim boksarjem - predvsem v 2. ligi, medtem ko ima v 1. ligi sestavljeno močno okostje ekipe, ki bo prav gotovo v prihodnji sezoni ponovno napadala sam vrh tekmovanja.
David Breznik
tna infrastruktura je odprta in otrokom nudi vse ustrezno. Na vprašanje, zakaj je tako v Ljudskem vrtu, še nisem dobil odgovora. Menim, da to ni takšen problem in bi se ga dalo rešiti,« je bil glede številnih težav, ki tarejo klub, gostobeseden Bistrovič, vendar pa je bil v nadaljevanju nekoliko bolj optimističen:
»Po vseh težavah smo bili primorani nekaj storiti in angažirali smo Nino Zulič, odlično mlado rokometašico Krima, rojeno 1995, ki je pri nas posojena do konca sezone. Verjamem, da se lahko dekleta marsikaj naučijo od nje, saj je tudi karakterno izjemna punca, ob tem pa odlično igra in ima zmagovalno miselnost. Je tudi prva organizatorka igre slovenske mladinske reprezentance in mislim, da je to naša rešilna bilka, ki se je lahko oprimemo v boju za obstanek. Cilji so namreč jasni: doma nas čakata dvoboja s Celjem in Naklom, s katerima lahko igramo, in menim, da bi bila že ena zmaga dovolj za obstanek, seveda če nam bodo šli na roko tudi ostali rezultati.«
V nadaljevanju se je strateg kluba iz najstarejšega slovenskega mesta usmeril še na tekme, ki so pred rokometašicami Mercatorja Tenzorja do konca sezone: »Eno pomembno preizkušnjo v drugem delu prvenstva smo že odigrali in po številnih težavah s poškodbami klonili z Logatcem, kjer smo igrali res slabo. Še osem točk je v igri do konca, pred Naklom
in Logatcem pa imamo tri točke prednosti. Cilj je jasen: slaviti doma in upati na slabše predstave omenjenih konkurentov. Žreb je na naši strani, na koncu pa bomo videli, ali smo ga izkoristili v svoj prid.«
Kljub vsem pa se zdi prihodnost ptujskega ženskega rokometnega kolektiva v tem trenutku precej negotova ali vsaj zavita v oblake. Kako na to gleda Bistrovič? »Po mojem sta mogoči dve opciji. Ena je ta, da se intenzivno posvetimo delu s šolo rokometa, od mini rokometa do mladinske selekcije. Ob tem bi povsem sproščeno igrali z domačimi rokometaši-cami v 1. ligi, kar pa po kvaliteti verjetno ne bi bilo dovolj za obstanek. Druga opcija pa je, da se najde kak sponzor. Seveda v tem primeru ne gre za visoke zneske, saj lahko že z manjšimi sredstvi ogromno pridobiš. Morda za informacijo: pri nas lahko že z okrog petdeset tisočaki igraš evropske tekme. Takšno je žal stanje v ženskem rokometu pri nas in ob tem je pomembno, da se ženska reprezentanca uvrsti na katero izmed naslednjih prvenstev in da rokometašice Krima igrajo vsaj v finalu Lige prvakinj. To bi za seboj potegnilo vse ostalo, tako kot je bilo to pri moških. Kot pa sem že dejal, je najverjetnejša rešitev za ptujski klub ta, da ostane in se koncentrira le na šolo, vendar je tudi za šolo treba najti sponzorja, ki bo financiral prevoze mlajših selekcij in sodnike.«
Tadej Podvršek
Karting
Leto 2012 uspešno za AMD Hajdina
Karting ima na našem območju dolgo in bogato tradicijo. V zadnjem času delujeta tu dva kluba: AMD Ptuj in AMD Hajdina.
Vozniki AMD Hajdine so bili v minulem letu uspešni, saj je njihov član Vid Pšajd osvojil naslov državnega in pokalnega prvaka, udeležil pa se je tudi svetovnega prvenstva na Portugalskem. Ob njem so na tekmovanjih uspešno tekmovali še Maks Mlakar, Albin Pernat, Zvonko Črešnik, Andrej Miklaučič, Damjan Meglič in Marko Žerak.
»V klubu se trudimo po svojih najboljših močeh. Ob voznikih, ki so že lansko sezono nastopali pod našim okriljem, sta v društvo prišla še Primož Matelič in Jan Skledar. Lanske dobre uvrstitve posameznikov in v seštevku društva so dodatna vzpodbuda za naše fante pred novo sezono. Tre-
nutno treniramo na Vranskem in v tujini, saj imamo tam zagotovljene primerne pogoje, ki vključujejo osebje z reševalnim vozilom,« je dejal Branko Pšajd.
Novo sezono so dobro odprli, saj je Vid Pšajd v višjem razredu pričel z zmago. Kako pa bo v nadaljevanju, ko naj bi dve dirki potekali v Hajdošah ali na novi stezi v Slovenji vasi, pa bomo šele videli. Nova steza je resda urejena, vendar povsem brez spremljevalne infrastrukture. »Novi objekt bi lahko bil v kratkem času urejen in bi lahko bil za zgled vsem, predvsem pa bi bil primeren za vzgojo mladih voznikov. Toda Občina Hajdina in Dravske elektrarne Maribor ne naredijo dovolj za aktiviranje objekta. Tako sta vprašljivi tudi letošnji dirki,« je še dejal Branko Pšajd iz AMD Hajdina.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Zvonko Črešnik (AMD Hajdina)
torek • 2. aprila 2013
Šport
Štajerski	13
Košarka • KK KS Haloze
Damis (zaenkrat) zaključil delo v Majšperku
V četrtek, 14. marca, je v Majšperku kadetska ekipa KK KŠ Haloze (U-16) odigrala zadnjo tekmo v sezoni 2012/13. Domači igralci v prvi četrtini niso navdušili, vendar jim je v nadaljevanju steklo, tako da je zmaga ostala doma.
Gledalci so imeli na tem srečanju priložnost še zadnjič spremljati te igralce (Matjaž Pepelnik, Matic Ra-kovec, Vid Markež, Stefan Lešnik, Miha Damiš, Vito Meznarič) v dresu KK Haloze, saj klub nima mladinske ekipe.
To je bila obenem poslovilna tekma trenerja Matjaža Dami-
ša na klopi Haloz. V klubu je deloval kot trener od leta 2006, skupaj s sodelavci je oral ledino. Vodil je vse selekcije razen najmlajših. Dosegel je nekaj dobrih rezultatov v 1. SKL. V letu 2009 je klub dobil pokal kot klub z največjim napredkom pri delu z mladimi v Sloveniji. Pri tem je imel trener Damiš veliko zaslug. Branko Frangež, predsednik kluba, je pred pričetkom tekme trenerju Damišu izročil skromno darilo in se mu zahvalil za sedem let dela v KK KŠ Haloze, pri tem pa poudaril, da so mu vrata za vrnitev vedno odprta.
UR
Kadetska ekipa KK KŠ Haloze s trenerjem Matjažem Damišem
Šolski šport • Rokomet
OS Mladika pri učenkah ...
V športni dvorani v Gorišnici je v torek, 26. marca, potekalo medobčinsko tekmovanje osnovnih šol v rokometu za učenke letnika 2000 in mlajše. Prepričljivo so slavile starejše učenke iz OŠ Mladika (na fotografiji zgoraj) pred OŠ Ljudski vrt. S tem sta si obe šoli zagotovili nastop na področnem tekmovanju.
Rezultati: Gorišnica - Mladika 6:9, Ljudski vrt - Mladika 6:14, Gorišnica - Ljudski vrt 9:10.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Mladika
2.	OŠ Ljudski vrt
3.	OŠ Gorišnica
... in OS Olge Meglič pri učencih
Dan kasneje so se za enako lovoriko pomerili še starejši učenci. Prvo mesto so osvojili učenci OŠ Olge Meglič (na fotografiji spodaj), ki so se slavili z OŠ Ljudski vrt uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
Rezultati: Markovci - Gorišnica 12:18, Ljudski vrt - Olga Meglič 8:11, Gorišnica - O. Meglič 11:14, Markovci - Ljudski vrt 11:13, Ljudski vrt - Gorišnica 14:10, O. Meglič - Markovci 20:16.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič
2.	OŠ Ljudski vrt
3.	OŠ Gorišnica
4.	OŠ Markovci
Nogomet • Prijateljska tekma
Zavrč premočan za Veržej
ZAVRČ - FARMTECH VER-ŽEJ 4:1 (3:1)
STRELCI: 1:0 Murko (6.), 1:1 Kocuvan (10.), 2:1 Kelenc (33.), 3:1 Kelenc (34.), 4:1 Sreš (72.).
ZAVRČ: Sagadin, Gabrovec, Murko, Roškar, Kokol, Letonja, Kuserbanj, Dugolin, Avguštin, Ma-tjašič, Kelenc. Igrali so še: A. Čeh, Kokot, Sreš, Murat. Trener: Viktor Trenevski.
Namesto prvenstvena obračuna s Šampionom, ki je bil tako kot večina drugih prestavljen zaradi slabega vremena, so nogometaši Zavrča v soboto zvečer pod žarometi ptujskega stadiona z umetno travo odigrali prijateljsko preizkušnjo s tretjeligašem iz Veržeja. Viktor Trenevski, ki je pred prihodom v Zavrč vodil zelene, je na igrišče poslal kombinirano postavo. Igralci, ki v soboto zvečer niso dobili priložnosti, pa so v času tekme opravili trening. Srečanje je bilo v težkih vremenskih razmerah, saj je pri nizkih temperaturah ves čas deževalo. Kljub temu dvoma o zmagovalcu ni bilo, saj so imeli Zavrčani celotno srečanje vse niti igre čvrsto v svojih nogah in gostom niso dovolili resneje zapretiti. Že v uvodu je zadel Murko, toda po napaki završke
Foto: Črtomir Goznik
Zavrčani so na igrišču z umetno travo na Ptuju v prijateljski tekmi ugnali goste iz Veržeja. Na fotografiji je Tomaž Avguštin (Zavrč, beli dres).
obrambe je v 10. minuti izenačil Kocuvan. Po zadetku Ver-žeja se je prevlada Zavrča, za katerega je bila to po besedah trenerja Trenevskega odlična trening preizkušnja, nadaljevala. Do konca polčasa je dva za-
detka v razmaku dobre minute zabil Kelenc. Zavrč je bil po nekaj menjavah na obeh straneh boljši tudi v drugem delu, toda maloštevilni gledalci so do konca srečanja videli le še zadetek Sreša.
REZULTATI 18. KROGA: Bela krajina - Šmartno 1928 2:1 (0:1), Krka - Kalcer Radomlje 3:0 (0:0). Preložena srečanja: Šampion Celje - Zavrč (v petek ob 16.00), Garmin Šenčur - Dravinja Kostroj (v soboto ob 16.00), Roltek Dob - Krško (v nedeljo ob 15.00).
ZAOSTALI SREČANJI: Bela krajina - Krka (v sredo ob 16.00), Šmartno 1928 - Krka (v nedeljo ob 16.00).
1.	ZAVRČ 17 13 2 2 42:17 41
2.	ROLTEK DOB 17 11 3 3 37:17 36
3.	KRKA 16 10 4 2 38:13 34
4.	ŠMARTNO 28 17 7 2 8 21:26 23
5.	GAR. ŠENČUR 17 5 6 6 25:25 21
6.	ŠAMPION CELJE 17 6 2 9 19:23 20
7.	K. RADOMLJE 18 5 4 9 25:30 19
8.	BELA KRAJINA 17 5 3 9 18:34 18
9.	KRŠKO 17 4 5 8 21:31 17
10.	DRAVINJA K. 17 2 3 12 18:48 9
V moštvu Zavrča so na srečanju s Prleki igrali nogometaši, ki sicer igrajo manj, priložnost pa so dobro izkoristili. Vse to je dober obet pred nadaljevanjem prvenstva, ko bo Zavrč v petek, 5. 4., gostoval v Celju pri Šampionu. Upamo lahko le, da je vreme ne bo spet zagodlo, kar je letos bolj pravilo kot izjema.
Tadej Podvršek
Rokomet • Finale državnega prvenstva za dijake
Ptujski gimnazijci tretji v državi
Gimnazija Ptuj se je v vseh pogledih zares potrudila pri organizaciji finala državnega prvenstva v rokometu za dijake. Otvoritev je bila atraktivna, v športni dvorani Gimnazije Ptuj si jo je ogledalo - tako kot celoten turnir - veliko gledalcev. Ti so bili v veliki večini seveda ptujski dijaki, ki so spodbujali svoje prijatelje; te je izbral in vodil trener Tomaž Ze-mljič. V ptujski ekipi so nastopili igralci iz rokometnih klubov Jeruzalem Ormož, Velika Nedelja, Moškanjci Gorišnica in Drava Ptuj. Na zaključnem turnirju so ob ptujskih gimnazijcih igrale še ekipe Gimnazije Novo mesto, 1. gimnazije Celje in Gimnazije Koper.
V prvem polfinalu so se domačini pomerili z vrstniki iz Novega mesta. Tekma je bila izenačena in napeta ves čas ter se je po rednem delu končala z neodločenim rezultatom 21:21. Gimnazija Ptuj je zapravila zadetek prednosti pred koncem tekme, kar je zelo vplivalo na njihovo predstavo v podaljšku, ko so bili popolnoma potolčeni. V podaljšku tako niso več dosegli niti enega zadetka ter so izgubili 21:25. V drugi tekmi so Celjani pokazali svojo kvaliteto in so Koprčane ugnali z 20:13. Sledila je tekma za 3. mesto, v kateri so domači gimnazijci v prvem polčasu
/r-Nk Ji.;- S {gî
"Š W il! M iiiiis
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Gimnazije Ptuj je tretje leto zapored nastopala na zaključnem turnirju.
Gimnazija Ptuj: Tilen Bez-jak, Matic Leben, Thomas Bedrač, Matic Marin, Jure Hr-žič, Filip Bombek, Rok Cvetko, Tomaž Cvetko, Davorin Levanič, Marko Žuran, Nejc Lukežič, Filip Jerenec, Renato Kenda, Luka Reisman, Jernej Čuš, Jernej Hajdinjak, Timi Rosič, David Verdenik. Trener: Tomaž Zemljič.
igrali slabo, nato pa so v nadaljevanju strnili svoje vrste in premagali Primorce z rezultatom 23:19. V velikem finalu je bila 1. gimnazija Celje izrazito boljši tekmec od Novomešča-nov in je slavila z izidom 27:20.
Gimnazija Ptuj je na koncu osvojila zelo dobro 3. mesto, kar predstavlja lep uspeh. Ob tem je treba dodati, da so se ptujski gimnazijci že tretje leto zapored uvrstili na zaključni turnir. Kot posamezniki so se na Ptuju še posebej izkazali najboljši igralec Jaka Malus, najboljši strelec Matevž Marinček (oba 1. gimnazija Celje) in najboljši vratar Urh Brana (Gimnazija Novo mesto). Pri Gimnaziji Ptuj so se najbolj izkazali Marko Žuran, Rok Cvetko in Tomaž Cvetko.
Končni vrstni red:
1.	1. gimnazija Celje
2.	Gimnazija Novo mesto
3.	Gimnazija Ptuj
4.	Gimnazija Koper
David Breznik
Plavanje • Miting v Kranju
Lora GrobelSek si je priplavala štiri medalje
V soboto je bil v Kranju mednarodni plavalni miting Pingvinček 2013, na katerem je nastopilo kar 277 tekmovalcev iz 17 klubov, izmed katerih sta bila dva tudi iz tujine - iz Nemčije in Italije.
Plavalni klub Terme Ptuj je zastopala le Lora Grobelšek, ki se je za nastop v Kranju pripravljala pod vodstvom trenerja Igorja Sternada. Ta je bil z nastopi svoje varovanke zadovoljen, saj si je priplavala štiri nove medalje. Posebej pozitivno je bilo videti odplavane čase na 50 metrov hrbtno in prosto, saj se je mlada tekmovalka zelo približala svojim
najboljšim rezultatom iz lanske letne sezone v 50-metrskih bazenih, V svojih dveh najboljših disciplinah je plavala zelo dobro in je bila s časom 32,03 sekunde druga na 50 m hrbtno ter z 28,71 sekunde druga na 50 m prosto. V tej disciplini je le za tri stotinke zaostala za svojim osebnim rekordom. Lora si je v Kranju priplavala še dve srebrni medalji: druga je bila na 100 m prosto in 100 m hrbtno. Ti dobri rezultati predstavljajo dobro odskočno desko za mlado tekmovalko, ki bo v tem mesecu nastopila še vsaj na dveh mitingih.
David Breznik
14 Štajerski
Šport
torek • 2. aprila 2013
Nogomet • Mitja Trop, trener vratarjev pri NŠ Drava Ptuj
Z vratarji se na Ptuju odlično dela
V najstarejšem slovenskem mestu se je z nogometnimi vratarji vedno dobro delalo. Na Ptuju so branili številni vratarji, ki so kasneje odšli bodisi v tujino, bodisi so čuvali mreže katerega izmed uglednih slovenskih klubov, nekateri pa so bili celo repre-zentanti v svojih starostnih kategorijah. Nič drugače ni niti sedaj, ko je članska ekipa Drave sicer daleč od nekdanje slave, toda za prihodnost med vratnicama na Ptuju se ni bati. Za to že dalj časa skrbi 33-letni diplomirani trener nogometa Mitja Trop, otrok Drave, ki trenira celotno piramido vratarjev v NŠ Poli Drava Ptuj. Ob tem je tudi desna roka in pomočnik Francu Fridlu pri članski ekipi, poleg vsega naštetega pa trenira vratarje do 10. leta starosti v Mariboru v NŠ Marcos Tavares, kot se ta imenuje po odličnem napadalcu Maribora. Trop, ki se ga v času kariere spomnimo tudi s parketa, saj je čuval vrata številnih malonogometnih ekip, svoje delo opravlja z neizmerno strastjo, saj je to delo, ki ga veseli že od nekdaj.
»Glede treniranja je pri meni v ospredju definitivno strokovnost. Trener vratarjev namreč mora znati delati z
Mitja Trop (v modri trenirki) z vratarji članske ekipe NŠ Drava Ptuj
mladimi vratarji. Tu sta zelo pomembna tudi motivacijski vidik in sama natančnost. Ti trije segmenti so pri meni na prvih treh mestih, seveda pa velik poudarek dajem tudi fizični pripravljenost vratarjev ter individualnemu pristopu,« je v uvodu povedal Trop, ki je zaposlen v Slovenski vojski, kjer je prvi vratar »malono-
gometne in velikokonogo-metne« reprezentance. Kljub njegovi mladosti je šlo »čez njegove roke« že kar nekaj vratarjev. Z njim so med drugim delali Matjaž Rozman (Rudar), Nemanja Jozič, Miha Bratušek in Alen Frlež (Chievo), zelo zadovoljen pa je z razvojem reprezentanta U-18 Mihe Te-tičkoviča, ki je trenutno član
Strelstvo • Zaključek 2. DL pištola - puška
Drugoligaški prvaki Ptuj, Kidričevo in TS Ormož
Tekmovalna sezona 2012/13 se je končala tudi v drugoliga-ški konkurenci, ki je razdeljena v 7 tekmovalnih skupin, samo po najboljši dve ekipi iz vsake skupine pa si priborita pravico do nastopa v kvalifikacijah za 1. B DL.
Posamični prvak 2. DL Uroš Mohorko
V	skupini Sever (Podravje) so prvaki 2. DL s puško postali strelci iz Kidričevega, ki so v letošnji sezoni slavili na treh turnirjih s polnim izkupičkom štirih točk, na preostalih treh pa so ravno tako zmagali z eno oddano točko. V povprečju so dosegali dobrih 1121 krogov na turnir. Med posamezniki sta kidričevsko jedro ekipe tvorila mlada strelca Uroš Mohorko, posamični zmagovalec letošnje sezone (povprečje 382 krogov), in Aleš Pernat, dru-gouvrščeni med posamezniki (380). Mohorko je slavil na štirih turnirjih, na preostalih dveh pa je slavil še nekaj let mlajši Pernat. Za Kidričane sta nastopala tudi Marko Kmetec (350) in mladinka Teja Saga-din (376).
V	ekipi Trnovske vasi, ki je sezono zaradi nezadostnega nastopanja z mlajšimi selekcijami sklenila na 4. mestu brez točk, se je najvišje uvrstil Roman Maguša, ki je s povprečjem 334 krogov osvojil 10. mesto. Poleg kidričevske ekipe si je pravico do nastopa v kvalifikacijah priborila še tretjeuvrščena ekipa Impola iz Slovenske Bistrice. Drugouvr-ščena ekipa iz Ruš že ima svojo najboljšo ekipo v 1. A DL in tako ne more nastopati v kvalifikacijah za 1. B DL.
Zlatko Kostanjevec prvak med posamezniki
V 2. DL s pištolo, ki združuje severno in severovzhodno regijo, je zmagala ekipa SK Ptuj, ki je slavila na petih turnirjih. Ptujčani so v povprečju dosegali več kot 1.087 krogov na turnir, najboljši pa so bili na tretjem turnirju, kjer so dosegli odličnih 1.108 krogov. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Juršincev s povprečjem 1.067 krogov ter zbranimi 44 točkami. Le dve točki manj so zbrali Kidričani, ki so s povprečjem 1.057 krogov na turnir pristali na tretjem mestu. Pravico do nastopa v kvalifikacijah za 1. B DL sta si priborili ekipi iz Kidričevega in Ruš.
Med posamezniki je v skupnem seštevku suvereno zma-
go dosegel Ptujčan Zlatko Ko-stanjevec, ki je zbral 146 točk in je slavil na štirih turnirjih (v povprečju je dosegal dobrih 372 krogov). Preostali dve posamični zmagi sta si priborila Kidričan Matevž Mohorko s 373 krogi na 4. turnirju ter Ptujčan Sašo Stojak, ki je nastopil samo enkrat v sezoni in zmagal na 3. turnirju s 372 krogi. Tretje in četrto mesto v skupnem seštevku sta si priborila Juršinčan Ivan Druzovič (povprečno 362) in Kidričan Matevž Mohorko (360).
2. DL - pištola SV
Končni ekipni seštevek:
1.	SK PTUJ II	1091	58
2.	SD JURŠINCI II	1044	44
3.	SD KIDRIČEVO	1051	42
4.	SD I. POH. BAT. RUŠE	1002	18
5.	SD JEZERO DOBROVNIK	1001	0 Končni seštevek posameznikov:
1. Zlatko Kostanjevec, Ptuj II,	373	146
2.	Avgust Horvat, Jezero Dobrovnik, 363 122
3.	Ivan Druzovič, Juršinci II,	366 117
4.	Matevž Mohorko, Kidričevo,	364 116
5.	Jurček Lamot, Kidričevo,	346 101
6.	David Kekec, Juršinci II,	350 98
7.	Gregor Vesenjak, Juršinci II	98
8.	Uroš Pešakovič, Ptuj II	84
9.	Igor Premužič, Kidričevo,	341 82 11. Mateja Pešakovič, Ptuj II,	359 59
16.	Tadej Širec, SK Ptuj II,	359 39
17.	Rok Veršič, SK Ptuj II	35
18.	Sašo Stojak, Ptuj II	30 22. Rok Repič, Juršinci II,	328 13
2. DL - puška S:
Končni ekipni seštevek:
1.	SD KIDRIČEVO	1105 21
2.	SD I. POH. BAT. RUŠE II	1091 14
3.	SD IMPOL	1115 13
4.	SD TRNOVSKA VAS	971 0 Končni seštevek posameznikov:
1.	Uroš Mohorko, Kidričevo,	381 146
2.	Aleš Pernat, Kidričevo,	377 138
3.	Adrijana Strnad, Ruše II,	361 114
4.	Boštjan Vidmar, Impol,	376 108
za nogometne vratarje pri nas pogrešam, zato se bom zadeve lotil sam. Zgodaj poleti načrtujem strokovno vadbo otrok, ki jih nogomet in mesto vratarja zanimata, poskrbljeno pa bo tako za strokovnost, dinamičnost, obenem pa načrtujemo tudi kopanje v Termah Ptuj,« je povedal Mitja Trop.
Nekdanji vratar Drave in Aluminija je za konec krajšega pogovora dodal: »Želim poudariti, da smo - ne glede na to, da Drava več ne igra v najvišjih ligah - še vedno najuspešnejši
na področju dela z vratarji. Z njimi dobro delamo, nekaj jih je odšlo v tujino in imamo celo nekaj reprezentantov, veliko naših nekdanjih fantov pa brani za okoliške klube.« Vse to pomeni, da je kontinuiteta dela z vratarji zagotovljena, ptujskega nogometnega trenerja vratarjev moti le, da na našem koncu mnogi še vedno nasprotujejo temu, da bi kot trener s svojo vratarsko šolo deloval v več klubih naenkrat, kar je njegova želja.
tp
Športni napovednik
Foto: Črtomir Goznik
Aluminija. Na posoji na Ptuju iz sosednjega prvoligaškega kolektiva je tudi talentirani Marko Klasinc, trenutno prvi vratar Drave pa je kljub mladosti stari znanec prvoliga-ških zelenic Aleš Ajlec (Mura, Nafta).
V začetku poletja letos Trop na Ptuju načrtuje tudi kamp za nogometne vratarje. »Kamp
Nogomet • 1. SNL
PARI 25. KROGA: v torek, 2. 4., ob 18.00: Celje - Maribor; v sredo, 3. 4., ob 16.00: Aluminij - Olimpija, Triglav - Gorica; ob 17.00: Luka Koper - Mura 05; ob 18.00: Domžale - Rudar.
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
PARI 17. KROGA (v sredo, 3. 4.): Ptuj - Kema II, Ilirija - Tempo, Mengeš - Letrika, Kema I - Krka I. Srečanje Sobota I - Zavarovalnica Maribor 3:5 je že bilo odigrano.
Veter v laseh - s športom proti drogi
V Trnovski vasi bo v soboto, 6. aprila, potekala športno-dru-žabna prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. Cilj akcije je mlade spodbujati k športnim aktivnostim in druženju. Prireditev organizira ŠD Kenguru (nosilec projekta) v sodelovanju z OŠ Destrnik-Trnovska vas in Športno unijo Slovenije. V prireditev se vključuje 350 učencev, katerim se pridružujejo učitelji in mode-ratorji, k športnim aktivnostim pa so vabljeni tudi starši, kar bo zaokroževalo množico cca. 500 športno aktivnih ljudi.
DK, JM
Foto: Simeon Gönc
Uroš Mohorko (SD Kidričevo) v sezoni 2012/13
posamični prvak 2. DL S skupine
Foto: Simeon Gönc
Ekipni naslov prvakov 2- DL SV so osvojili strelci SD Tovarna sladkorja Ormož. Z leve strani stojijo posamični prvak Mitja Černi, Tamara Černi, Denis Verbančič, strelci Tovarne sladkorja Ormož Tadej Horvat, Boris Hergula in Barbara Muhič ter Turniščan Jaka Maučec.
9.	Marko Kmetec, Kidričevo,	347 69
10.	Roman Maguša, Trnovska vas,	327 63
11.	Rok Štebih, Trnovska vas,	306 58
12.	Teja Sagadin, Kidričevo	50
14.	Dejan Cvetko, Trnovska vas,	338 32
15.	Benjamin Kuhar, Trnovska vas	29
16.	Aleš Štebih, Trnovska vas	28
Prvak v 2. DL SV tudi SD Tovarne sladkorja Ormož
V 2. DL s puško severovzhodne skupine (Pomurje in Pr-lekija) je prepričljivo zmagala ekipa SD Tovarne sladkorja Ormož z zmagami na petih turnirjih, z odličnim povprečjem 1157 krogov ter zbranimi 87 točkami. Druga ormoška ekipa Kovinarja si je s 50 točkami priborila 4. mesto s povprečjem 1132 krogov, strelci SD Janka Jurkoviča od Sv. Jurija ob Ščavnici pa so z 32 točkami in povprečjem 1104 krogov osvojili 9. mesto. Pravico do nastopa v kvalifikacijah za 1. B DL sta si zagotovili prvouvrščeni ekipi iz Ormoža in Gančanov. Zanimivost: prvak letošnje sezone 1. B DL s puško (SD FLV iz Hotinje vasi) je dosegal „le" 1154 krogov na turnir, kar daje Ormožanom veliko upanja za še višji preboj.
Med posamezniki je skupno zmago s 172 točkami in odlič-
nim povprečnim rezultatom (393 krogov na turnir) slavil slovenski reprezentant Mitja Černi iz Gančanov. Drugo mesto je pripadlo ormoškemu strelcu Tovarne sladkorja Tadeju Horvatu, ki je zbral 164 točk (392). Posamični prvak Mitja Černi je slavil štiri zmage v sezoni, preostali dve pa sta pripadli Tadeju Horvatu, ki pa se lahko pohvali tudi z najvišjim rezultatom v sezoni (398 krogov na 5. turnirju). Iz Kovinarja se je najvišje uvrstil Stiven Vočanec (379) na skupnem 10. mestu.
2- DL - puška SV:
Končni ekipni seštevek:
1.	SD TS ORMOŽ	1149	87
2.	SD GANČANI	1144	67
3.	SD ŠTEFAN KOVAČ TUR. II	1147	56
4.	SD KOVINAR ORMOŽ II	1118	50
5.	SD KOLOMAN FLISAR TIŠ.II	1081	50
6.	SD VARSTROJ LENDAVA	1122	45
7.	ŠD ČRENŠOVCI II	1119	36
8.	ŠSD RADGONA	1114	33
9.	SD JANKO JURKOVIČ II	1120	32 Končni seštevek posameznikov:
1.	Mitja Černi, Gančani,	391	172
2.	Tadej Horvat, TSO,	390	164
3.	Gregor Maučec, ŠK Turnišče,	387	120
5.	Boris Hergula, TSO,	386	107
6.	Barbara Muhič, TSO,	373	106
10.	Stiven Vočanec, Kovinar Ormož, 373	89 12. Melanie Habjanič, Kovinar Ormož, 376	79 19. Andrej Stanič, Kovinar Ormož,	369	40
Simeon Gonc
torek • 2. aprila 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Šah • Slovenskogoriška liga
Desetka pred Ringom
■ a ■ ■ ■	■ ■ ■
in Sivimi panterji
Zmagovalci letošnje slovenskogoriške šahovske lige so postali člani ekipe Bar Desetka Leskovec.
Z zaključnim turnirjem v hi-tropoteznem šahu (9 krogov -švicarski sistem), na katerem je sodelovalo 39 šahistov, se je preteklo soboto v Spuhlji končala letošnja Slovenskogoriška šahovska liga (SGŠL).
Rezultati turnirja v Spuhlji:
1. Zlatko Žerak (bar Desetka Leskovec) 7,5 točk, 2. Jožef Kopše (bar Desetka Leskovec) 7, 3. Samo Bezjak (društvo Sivi panter Juršinci) 6,5, 4. Tonček Kukovec (društvo Sivi panter Juršinci) 6,5, 5. Branko Cvetko (Bar Ring Ptuj) 6,5 ...
V letošnji ligi pa je sodelovalo 10 ekip: bar Desetka Le-skovec, bar Ring Ptuj, društvo Sivi panter Juršinci, Šahovsko društvo Spuhlja, Športno društvo Destrnik, Šahovska sekcija Spuhlja, Okrepčevalnica Majda Spuhlja, Športno društvo Sv. Tomaž, Društvo upokojencev Gorišnica in bar Lovec Ptuj/Optimisti. Liga se je igrala po Bergerjevem dvokro-žnem sistemu vsak z vsakim.
Končna lestvica po 9. turnirjih SGŠL:
1. bar Desetka Leskovec 17 meč točk (49 šahovskih točk),
2. bar Ring Ptuj 16 (53,5), 3. društvo Sivi panter Juršinci 14 (50), 4. Šahovsko društvo Gorišnica 11 (38), 5. Športno društvo Destrnik 10 (43) ...
Najboljši igralci na posamezni deski:
1. deska: Roman Vaupotič (Športno društvo Destrnik) 14 točk; 2. deska: Tonček Ku-kovec (društvo Sivi panter Juršinci) 14,5 točk; 3. deska: Branko Cvetko (bar Ring Ptuj) 13,5 točk; 4. deska: Vladko Kramberger (Športno društvo Destrnik) 10,5 točk; 5. deska: Marjan Rojec (društvo Sivi panter Juršinci) 8 točk.
Na koncu so vse sodelujoče ekipe prejele nagrade (pokale, priznanja in praktična darila), posebno priznanje SGŠL pa sta prejela Martin Majcenovič (Šahovska sekcija Spuhlja), z 81 leti kot najstarejši šahist, in David Murko (bar Ring Ptuj), s 13 leti najmlajši šahist.
Naslednjo, 8. sezono SGŠL bomo pričeli spet v novembru, že sedaj pa vabimo vse ljubiteljske šahiste, da se nam pridružijo!
Anton Lajh
Drugouvrščena ekipa Bar Ring Ptuj
Ekipa Sivi panter Juršinci je zasedla 3. mesto.
K -1 • Kung fu klub Ptuj
Kujavec in Hojnik se pripravljata za EP
Dobro delo in predvsem odlične borbe so dva člana Kung fu kluba Ptuj Bojana Kujavca in Tomija Hojnika pripeljale v državno reprezentanco (reprezentante so izbrali na Kung fu zvezi Slovenije, op. a.). Oba bosta nastopila na prihajajočem evropskem prvenstvu v disciplini K-1 (oriental rules) organizacije WTKA, ki bo med 5. in 7. aprilom v mestu Baja na Madžarskem. Kujavec, ki že ima nekaj izkušenj z največjih tekmovanj, bo nastopil med člani v kategoriji do 71 kilogramov, medtem ko bo Hojnik nastopil v isti težavnostni kategoriji med mladinci (-71 kg). Oba se v zadnjih tednih pod vodstvom klubskega trenerja Karla Šauperla
Karl Šauperl, Bojan Kujavec in Tomi Hojnik
intenzivno pripravljata na tekmovanje. Treningi so bili težki tako s fizičnega vidika kot tudi z vidika »sparingov«. Slednji so bili na zelo visokem nivoju, saj sta jih oba borca opravila proti klubskim sotekmovalcem in tudi proti tekmovalcem, ki prihajajo iz bolj specifičnih borilnih veščin, kot sta kikboks in boks. Do nastopa na EP čaka Kujavca in Hojnika še sklepni del priprav, kjer bo poudarek na piljenju tehnike, taktike in eksplozivnosti. Glede na dobro pripravljenost in veliko željo obeh borcev lahko v Baju od obeh članov Kung fu kluba Ptuj upravičeno pričakujemo dobra rezultata.
David Breznik
Šport mladih • Nogomet
Nogometni krožki na osnovnih šolah
Lani oktobra so v Nogometni šoli Poli Drava Ptuj uvedli zanimivo novost - nogometne krožke na osnovnih šolah. Te so pod vodstvom znanega nogometaša Aleša Čeha izvajali na štirih šolah, sedaj potekajo krožki na OŠ Ljudski vrt, na njihovi podružnici na Grajeni in na OŠ Destrnik - Trnovska vas.
Na krožkih, ki potekajo dvakrat na teden po eno šolsko uro, sodelujejo otroci od prvega do tretjega razreda. V posamezni skupini je med 15 do 20 otrok, ki se učijo osnov nogometa. Pod Čehovim vodstvom so otroci že precej napredovali, njihov trener pa si želi v prvi vrsti mladim čim bolj približati nogomet. S tem razlogom je bilo minulo nedeljo v športni dvorani Campus organizirano posebno nogometno druženje otrok. Ti so med seboj odigrali srečanja, se družili in zabavali, rezultati tekem so bili drugotnega pomena. Najprej so med seboj odigrali tekme učenci prvih
Aleš Čeh in Franci Fridl z mladimi nadebudneži, ki so se udeležili srečanja v dvorani Campus na Ptuju
razredov, nato drugih in na koncu še tretjih. S tretješolci so se ob koncu pomerili tudi nekateri igralci generacije U -8 NŠ Poli Drava Ptuj, ki manj nastopajo na turnirjih. Ob
koncu so otroci prejeli spominske medalje, ki jim bodo lep spomin in spodbuda za nadaljnje delo.
Krožki bodo potekali do konca šolskega leta. Pri NŠ
Mali nogomet • Državno prvenstvo U-13
Mladi Ljutomerčani prepričljivo najboljši
■ v-.ai
Poli Drava Ptuj kot izvajalcu projekta si želijo, da bi se ta prihodnje leto razširil še na druge osnovne šole na širšem ptujskem območju.
David Breznik
I« V ■
Na finalnem turnirju državnega prvenstva mladih nogometašev do 13 let starosti v Velikih Laščah so bili prepričljivo
najboljši igralci, ki so nastopili pod imenom ŠIC bar cafe Ljutomer. V zaključnem delu sta nastopili po dve najuspešnejši
ekipi vzhoda in zahoda, Ljuto-merčani pa so najprej premagali vrstnike iz Litije 9:2 (strelci: Feguš Makovec in Štaman
Državni prvaki v konkurenci U/13 na sprejemu pri županji občine Ljutomer
po 3, Bukovec 2, Klajnčar 1), potem pa v finalu še ekipo FK Dobrepolje s kar 11:1 (strelci: Bukovec, Štaman in Feguš Ma-kovec po 2, Sememič, Vinter, Klanjčar, Novak in Horvat po 1). Županja občine Ljutomer Olga Karba je po velikem uspehu sprejela dvanajst nogometašev s trenerjem Tadejem Vogrincem. Ob čestitkah in simboličnih darilih je Kar-bova igralcem zaželela veliko uspeha na nadaljnji športni poti, obenem pa poudarila, da je njihova dolžnost tudi doseganje dobrih učnih uspehov v šolskih klopeh. Na sprejemu mladih ljutomerskih nogometašev v županatu Mestne hiše so bili še predsednik NK Ljutomer Matej Vrbančič, predsednik Športne zveze Ljutomer Alojz Vogrinec in ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Darja Kosič Auer.
NŠ
Foto: NS
16 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 2. aprila 2013
Jablane • 17. skupščina Gasilske zveze Kidričevo
Tudi v naslednjem mandatu na čelu Franc Frangež
Ob zaključku petletnega mandata so na 17. skupščini Gasilske zveze Kidričevo za predsednika ponovno izvolili Franca Frangeža; med občino Kidričevo, gasilsko zvezo in vsemi osmimi gasilskimi društvi v občini pa so slovesno podpisali tripartitne pogodbe o opravljanju gasilske dejavnosti v letu 2013.
Kot je na skupščini v prostorih gasilskega doma v Jablanah v petek, 22. marca, poudaril predsednik Gasilske zveze občine Kidričevo Franc Frangež, je za njimi precej razgibano in uspešno leto. V okviru zveze je prek osmih gasilskih društev povezanih 1106 članov, od tega kar 108 pionirjev, 90 mladincev, 214 pripravnikov, 326 prostovoljnih gasilcev operativcev, 13 prostovoljnih gasilcev rezerv, 96 veteranov, 146 prostovoljnih gasilcev in 113 drugih članov. V lanskem letu so sodelovali v čistilni akciji na območju občine Kidričevo, udeležili so se Florjanove maše v Kidričevem, junija so v sklopu praznika občine Kidričevo izvedli tekmovanje v Lovrencu. Ob praznovanju dneva gasilcev in 60-letnici PGD Starošince so razvili prapor GZ Kidričevo. Ob koncu leta pa so člani UO namenili eno sejnino v dobrodelne namene; tako so v trgovini Jager nabavili večjo količino paštet in namazov za otroke ter belo olje in vse to odpeljali v Ljubljano za humanitarno akcijo Anine zvezdice.
Poleg rednega dela so uspešno izvedli še tečaj za vodje enote, udeleževali pa so se tudi programa usposabljanja različnih specialnosti v gasilski šoli na Igu. V letu 2012 so sodelovali v treh požarih na objektih, v enem požaru na prometnih sredstvih, v devetih požarih v naravi, po enkrat so črpali vodo in gasili dimni požar, šestkrat so odpravlja-
Prejeli smo
Foto: M. Ozmec
Tudi v naslednjem mandatnem obdobju bosta GZ Kidričevo vodila predsednik Franc Frangež (desno) in poveljnik Jožef Kancler.
li posledice zaradi podrtih dreves, v dveh primerih so pomagali pri prekrivanju strehe, pomagali pa so tudi pri transportu obolele osebe ter pri snemanju makete letala z drevesa.
Junija so izvedli občinsko gasilsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo 44 ekip -od pionirjev do starejših gasilcev, na državnem tekmovanju v Ptuju so sodelovali pionirji iz Starošinc ter mladinci iz Ši-kol, na državnem tekmovanju v Velenju pa so sodelovale članice B iz PGD Jablane ter starejši gasilci iz PGD Lovrenc. V oktobru, mesecu varstva pred požari, so obiskali vrtce in šole v občini Kidričevo, v gospodinjstvih so opravili pregled ročnih gasilnikov, izvedli skupno gasilsko vajo v Cirkov-cah, uspešno pa so izvedli tudi kviz gasilske mladine. Konec oktobra so opravili tehnično intervencijo zaradi snegolo-ma, ki je podrl večje število
dreves, ter omogočiti prevoznost cest. V novembrskih poplavah pa so gasilska društva iz Apač, Jablan, Lovrenca in Šikol sodelovala pri črpanju vode na poplavljenih območjih v Dupleku. Poleg tega jih je v decembru doletelo še eno neurje, ki je podrlo več dreves ter odkrilo več streh. Decembra so z gasilskimi kombiji opravljali prevoze starostnikov na srečanje v Kidričevem, sodelovali pa so tudi na pred-novoletnih prireditvah v Parku mladosti v Kidričevem.
Ob vsem tem so se udeleževali plenumov GZ Slovenije, sodelovali na posvetu članic v Termah Dobrna, na posvetu mentorjev gasilske mladine v Zrečah, redno so sodelovali na sejah podravske regije, uspešno pa so sodelovali tudi z drugimi društvi na območju občine Kidričevo. V letu 2012 je deset kandidatov uspešno zaključilo tečaj za vodjo enote, nabavili pa so tudi 20 za-
Kam gre naše kmetijstvo
Zima, zima bela pri nas dolgo bo sedela, država pa bi od kmeta denar imela, še preden bi pomlad zacvetela. Z denarjem bi Evropo podprla, da bi nam ta kmetije zaprla. Kmetje bi krompir sadili in škropili, a nekateri bi rajši kmetu škodo naredili, ko bi v škropilnico vodo nalili. Pustimo skladanje pesmic, ko ni denarja, raje delajmo - odgovorno in še zlasti v prid vseh nas, ki živimo v Sloveniji.
Ko pišem ta sestavek, močno upam, da bo zapadlo toliko snega, da ne bo mogoče opraviti pregleda škropilne naprave, kajti odgovorni za to neumno početje kljub nizkim temperaturam nočejo spremeniti datuma pregleda škropilnic. Neumno početje pa pravim zato, ker kaj ti pomaga testirana škropilnica, če pa lahko po svoji vesti počneš s škropivi, kar hočeš: lahko po dobri kmetijski praksi škropiš, lahko polivaš, razlivaš, še celo spiješ lahko, saj ti škropiva ponudijo celo na kakšnem sejmu ali predstavitvi škropiv. Ti odgovorni so v večini izobraženi ljudje, a se na škropilnice ne spoznajo; poslušajo le državo, ki z njihovo podporo ropa v tem primeru vse imetnike škropilnih naprav. Gre jim le za denar, ne pa za dobrobit vseh nas. Vsak, ki hoče kakovostno delati s škropilno napravo, jo
Foto: M. Ozmec
Na skupščini v Jablanah so slovesno podpisali tripartitno pogodbo o opravljanju gasilske dejavnosti med občino, gasilsko zvezo in vsemi osmimi gasilskimi društvi v občini.
bo temeljito in skrbno pripravil za delo.
Dejstva kažejo, da imajo ti visoko izobraženi in odgovorni celo doktorate, a jih kmetje in navadni državljani sploh ne zanimajo. Počno, kar jim je všeč, imajo pa več funkcij. So ravnatelji, predavatelji, doktorji in še polno talentov skrivajo. Nekateri še predavajo kmetom, jih učijo in na teh predavanjih brez slabe vesti povedo najrazličnejše osupljive podatke. Dvorana v šoli Cirkovce 23. 03. 2013 ob 19. uri - predavanje, da ti zastane dih. Vsi, ki smo bili prisotni, smo slišali, da ti visoko izobraženi po fakultetah naredijo letno po več 100.000 € izgub. Namreč omenjena fakulteta ima nekaj čez 40 predavateljev z doktorati in ti vodijo njihovo kmetijsko gospodarstvo. Kmetom pa mirno povejo, da za takšno kmetijstvo, kot ga imamo v Sloveniji, ni prihodnosti. Prihodnost je v tujih državah, kjer kmetije merijo več tisoč hektarjev, zraven tega še pridelujejo gensko spremenjeno hrano. Mar ne učijo ti naših otrok? Sramota za državo. Na forumih mladih pa lahko preberemo, kakšno nasilje nekateri izvajajo nad učenci. Pa še nekateri smo jih imeli možnost srečati v kakšni drugi vlogi! Vsi ti s takšnim ravnanjem pripomorejo k še večji krizi, zapiranju kmetij, skratka so proti lastnemu narodu, ki jih plačuje za njihovo delo.
Dušan Topolovec, Župečja vas
ščitnih oblek in čelad in jih razdelili društvom.
Ob oceni aktivnosti v minulem 5-letnem mandatnem obdobju pa je Franc Frangež poudaril, da so leta 2008 predali namenu gasilski avtomobil GVC 16/25 za PGD Jablane, leta 2009 so del sredstev namenili za nakup vozila GVM-1 za PGD Šikole, drugi del pa in za nadgradnjo vozila GVC PGD Starošince. Leta 2010 so namenili sredstva za nabavo motornih brizgaln za PGD Apače in Pleterje, leta 2011 pa za zamenjavo vozila za prevoz moštva v PGD Mihovce-Dra-gonja vas. Med številnimi akcijami v minulih petih letih pa je izpostavil predvsem velik požar na odlagališču odpadnih gum leta 2008, v katerem so aktivirali tudi sosednje regije (mariborsko, celjsko), pri gašenju pa je sodelovalo kar 480 gasilcev. Le mesec dni pozneje je tudi območje občine Kidričevo prizadelo močno neurje z točo, kjer je bilo potrebno sanirati več kot 300 objektov. V letu 2009 so spet doživeli neurje, ki je razkrilo več objektov, septembra
2010	so sodelovali pri odpravi posledic poplav Polskave in zaradi dviga podtalnice, maja
2011	pa so sodelovali na državni vaji CZ v Starošincah.
Izvolili vodstvo, podelili priznanja
Zaradi izteka petletnega mandatnega obdobja so razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novega. Za predsednika Gasilske zveze Kidričevo je bil ponovno izvoljen Franc Fran-gež, za poveljnika pa Jožef Kancler.
Gasilski zvezi Kidričevo je k uspešnemu delu čestital župan Anton Leskovar ter se vsem gasilcem in gasilskim društvom v imenu občanov zahvalil za njihovo humano prostovoljno delo ter za to, da lahko vsi mirneje spijo. Hkrati je vsa gasilska društva in zvezo povabil, da se pridružijo letošnjim aktivnostim občine Kidričevo pri utrjevanju sodelovanja s hrvaško občino Crikvenica. Mestna občina Crikvenica je namreč bila uspešna pri prijavi za sredstva iz programa Evropa za drža-
vljane v projektu z naslovom Skrinjica kulturnih zakladov, v katerem sodeluje občina Kidričevo kot partner. Projekt bodo v Crikvenici izvajali od 3. do 14. maja, zato je župan povabil k sodelovanju tudi člane gasilskih in drugih društev v občini Kidričevo.
Za posebne zasluge na področju gasilske dejavnosti so izročili bronasto plaketo GZ Nevenki Pulko, Gasilska zveza Kidričevo pa je prejela javno zahvalo Občine Duplek in PGD Duplek za nesebično pomoč pri odpravi posledic novembrskih poplav. GZ Kidričevo pa se je za uspešno sodelovanje posebej zahvalila Občini Kidričevo, podjetju Vargas-Al, gasilcem iz Taluma za opravljene preglede ročnih gasilnikov, poveljniku zveze ter članom UO.
Ob koncu skupščine so svečano podpisali tripartitne pogodbe o opravljanju gasilske dejavnosti v letu 2013 med občino Kidričevo, Gasilsko zvezo in predsedniki vseh osmih gasilskih društev v okviru KZ Kidričevo.
M. Ozmec
Ljutomer • Konferenca Združenja častnikov
Bojni znak Urošu Vrbančiču
Člani območnega združenja slovenskih častnikov (OZSČ) iz občin Ljutomera, Križevcev, Razkrižja in Veržeja so na redni letni konferenci pregledali opravljene naloge v letu 2012 in sprejeli smernice za delovanje v tem letu.
Ob svojih rednih aktivnostih so se uspešno vključevali v program dela krovne organizacije. Osnovna pozornost se je tudi tokrat namenjala zadovoljevanju osnovnih potreb in interesov članstva. Ohranjali, razvijali in krepili so domoljubje in domovinsko vzgojo znotraj članstva ter se vključevali v mednarodna dogajanja. Po besedah predsednika združenja majorja
Antona Kosija je njihova želja po krepitvi lastnih vrst z mlajšimi člani iz vrst Slovenske vojske. Še zlasti zaradi upadanja članstva, ki se je ustavilo pri številki 94, in podatka, da je populacija vse starejša, podmladka pa žal ni. Na konferenci so bila podeljena tudi odlikovanja. Pisna priznanja Zveze slovenskih častnikov so prejeli Miro Lasbaher, Alojz Babič, Borut
Filipič in Stanislav Filipič. Znak Zveze slovenskih častnikov je dobil Branko Magdič, bojni znak pa Uroš Vrbančič, ki je bil neposredni udeleženec osamosvojitvene vojne leta 1991 na Gibini. Major Anton Kosi je iz rok predsednika Zveze policijskih veteranskih društev Sever za Pomurje Cirila Magdiča prejel srebrni znak.
NŠ
torek • 2. aprila 2013
Zanimivosti, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela • Madeira - svojstven svet (4.)
Svojstveni izzivi življenja na Madeiri
Foto: Uroš Zajdela
Pogled z znamenitega klifa Cabo Girao, enega izmed najvišjih kli-fov v Evropi
Madeira je raj, vendar predstavlja tudi svojstven izziv življenja, saj je otok precej odmaknjen od preostalega sveta. Potovanje v »zunanji« svet nujno zahteva postanek v Lizboni, do katere sicer obstajajo številne povezave. Le v nekatere evropske države obstaja neposredna povezava, vendar so cene izredno zasoljene. Mnogi domačini niso nikoli zapustili otoka, preprosto niso imeli možnosti, sedaj pa so prestari za potovanja in odkrivanja novih dognanj. Otoško življenje jim je v za-
dnjih letih zelo omehčal niz-kocenovni letalski prevoznik Easyjet, ki te ob dovolj zgodnji rezervaciji letalskih vozovnic popelje do Lizbone že za nekaj evrov. Slednje velja zlasti za mlade študente, bodisi bogate bodisi nadarjene, ki se odpravljajo na boljše univerze na Portugalsko. Sicer ima svojo univerzo tudi Madeira, vendar menda precej neprepoznavno in z izredno vprašljivo kakovostjo. Slednje naj bi privabilo veliko evropskih študentov na izmenjavo, saj so izpiti očitno precej manj naporni, študentske zabave pa toliko bolj vroče. Te besede so zdivjale iz ust prijetnega sogovornika na letališču. Za razliko od Kanarskih otokov domačini nimajo posebnih popustov pri nakupu vozovnic. Sicer pa otočani ne slovijo ravno kot hudi popotniki in tudi zato se je otoški tradicionalizem vsaj v bolj oddaljenih predelih ohranil.
Ljudje v Funchalu so precej zanimivi, saj je zelo veliko pretežkih ljudi, premnogo je kadilcev. V popoldanskih urah skorajda ne vidiš cestnega zavoja ali križišča brez gruče starejših občanov s cigareto v ustih in pomembnimi mislimi na jeziku. To so blazno urejeni gospodje. Človek bi pomisli, da gredo k maši ali v parlament. Na enem izmed svojih potovanj po Madeiri sem imel priložnost pogovarjati se s čudovitim gospodom, Josejem.
Vsekakor spada v druščino uglajenih. Že ime spominja na telenovele. »Bil sem lastnik hotela,« pripoveduje ob puhanju cigaretnega dima izpod kosmatih brk. »Hotel, ki sem ga podedoval od svojih staršev, je bil majhen, družinski. A sedaj sem ga izgubil,« skoraj jokajoče poudari. Menda je nekaj let pozabil plačevati davek državi in ga je moral prodati.
Bolj kot sama zgodba me je presunila njegova obrazna mimika, spreminjajoča se barva njegovega glasu in tragič-nost, ki se nenadno zaključi s srečnim koncem. Prihodnost je svetla. Družina spet vesela. Kljub očitnim finančnim težavam je njegova obleka odsevala pokončno držo. Le nekaj minut mi je namenil, saj se je ulična gosposka »mafija« že zbirala na debatnem tekmovanju. Poslovila sva se.
Druga podoba mesta, zdra-vo-športna podoba, je tistih
nekaj športnih navdušencev, ki pa v svojih dnevnih aktivnostih absolutno pretiravajo in se "valijo" po ulicah navkreber do onemoglosti. Domačini živijo svojo otoško življenje, ki je prepolno pogovarjanja, pozdravljanja, nazdravljanja in igranja domin.
Sprehajam se po starem mestnem jedru, ko me pozdravijo politični panoji "Dovolj je!", seveda v portugalskem jeziku. Vendar bolj kot samo sporočilo, ki je vsekakor na mestu, preseneti star sovjet-sko-komunistični grb v obliki kladiva in srpa. Nenazadnje so prebivalci Madeire blazni katoliki, po nekaterih podatkih je kar 95 % katolikov. Pa vendar sredi glavne ceste komunistični grb? »Večina nas je zapriseženih komunistov,« me je že pred nekaj dnevi ošvrknil Jose na enem izmed najinih pogovorov. A se za njegove besede takrat nisem zmenil. Radovednost mi ni dala miru, zato sem že hitel v madeirski parlament. Ogledal sem si plaketo strankarske zastopanosti v zakonodajnem telesu avtonomne regije Madeire. Šok! Vsekakor neizmerno presenečenje ob spoznanju, da je komunistična stranka ena izmed najbolje zastopanih. Redka pokrajina v Evropi. A očitno kombinacija političnega socializma in družbenega katolicizma sploh ni nepredstavljivo nekompatibilna kombinacija. Joj, kako si želim, da bi tudi v Sloveniji katoliški kle-riki skrbeli in poskrbeli le za duševne stvari, ne pa se vtikali v vse pore in reže družbenega in političnega delovanja. A to je že neka druga zgodba.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Večino poti na Madeiri so tlakovali, pozidali ali jih preoblikovali v stopnice.
Foto: Uroš Zajdela
Osrednja planota na Madeiri, imenovana Paul, se lahko pohvali s številnimi sodobnimi vetrnicami. Na Madeiri imajo preko 80 ende-mično zaščitenih ptičev, pa imajo vetrnice. Kaj pa mi?
Foto: Uroš Zajdela
Odročne vasice in zgledno obdelovane terase, kjer domačini za izvoz gojijo predvsem bananovce
Torek, 2. april Danes goduje Franc.
Danes je svetovni dan etnologije in svetovni dan mladinske književnosti. 1725 se je rodil beneški duhovnik, pisatelj, vojak, vohun in diplomat Giovanni Giacomo Casanova, ki je svoje ime za vekomaj spremenil v sinonim za lahkoživca.
1805 se je rodil veliki pisatelj, danski pravljičar Hans Christian Andersen. 1840 se je rodil francoski pisatelj Emile Zola, začetnik naturalističnega romana.
1905	so uradno odprli Simplonski predor skozi Alpe.
1948	so Američani in Britanci prvič poslali pomoč po »zračnem mostu« zahodnim Berlinčanom, ki jih je z vseh stani blokirala sovjetska Rdeča armada.
1868 je začel izhajati v Mariboru politični časopis Slovenski narod. Sreda, 3. april Danes goduje Ljuba.
1525 je upor kmetov, ki se je začel že jeseni prejšnjega leta, zagorel po vsej Nemčiji.
1559 se je z mirom končala vojna med Španijo in Francijo za prevlado v Evropi.
1678 se je rodil italijanski skladatelj in violinist Antonio Vivaldi.
1863 se je rodil belgijski arhitekt, umetnostni pisec in slikar Henry van de
Velde.
1866 so ustanovili v Zagrebu Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti.
1901	je bil v drugem mandatu ustoličen 25. predsednik ZDA Wiliam McKinley. 6. septembra ga je ustrelil anarhist. Zamenjal ga je podpredsednik Roosevelt.
1924 se je rodil ameriški filmski igralec Marlon Brando. Četrtek, 4. april Danes goduje Izidor.
188 se je rodil rimski cesar Marcus Aurelius Severus Antoninus Augustus - Karakala. Zaslovel je, ker je vsem svobodnim prebivalcev imperija podelil rimsko državljanstvo, v Rimu pa je dal zgraditi znamenite terme (umrl 217). 1851 so ustanovili državni svet Avstro-Ogrske kot nadomestilo za parlament.
1883 je v Mariboru zasvetila prva električna žarnica.
1915 se je rodil ameriški kitarist in pevec bluza Muddy Waters, eden glavnih
akterjev pri ustvarjanju sodobnega glasbenega sloga rhythm-and-blues.
1918	se je končala bitka na Sommi.
1949	je dvanajst zahodnih držav ustanovilo zvezo NATO.
1968 je bil v Memphisu umorjen Martin Luther King, borec za pravice črncev in dobitnik Nobelove nagrade za mir. Bil je žrtev belega skrajneža. Petek, 5. aprila
1588 se je rodil Thomas Hobbes, angleški filozof (umrl 1679).
1794 so v Parizu so na zahtevo voditelja revolucije Maximiliena Robespierra
usmrtili enega od revolucionarjev, Georgesa Jacquesa Dantona.
1799 je Valentin Vodnik objavil prve slovenske "Kuharske bukve".
1818 so čilenski uporniki v bitki pri Maipuju premagajo Španijo.
1894 so na mednarodnem kongresu v Parizu obnovili olimpijske igre.
1908	se je rodil Herbert von Karajan, avstrijski dirigent (umrl 1989). 1943 jeWillem Johan Kolff prvič v zgodovini izvedel dializo z umetno ledvico.
1955 je Winston Churchill odstopil z mesta britanskega predsednika vlade. 1992 se je začelo obleganje Sarajeva.
1998 je bil na Japonskem odprt most Akashi-Kaikyo, ki povezuje otoka Šiko-ku in Honšu. S tem je postal največji viseči most na svetu. Sobota, 6. april Danes goduje Viljem.
1327 je Petrarka spoznal v neki cerkvi v Avignonu, Lauro, poročeno Sade, ki je po mnenju nekaterih plod pesnikove domišljije, vendar mu je bila do svoje smrti in tudi kasneje muza njegove ljubezenske poezije. 1483 se je rodil Rafael, eden izmed treh velikanov visoke italijanske renesanse.
1490 je umrl na Dunaju kralj Ogrske in Češke Matija Korvin, ki se je v spominu Slovencev ohranil kot ljudski junak kralj Matjaž. 1667 je močan potres uničil del Dubrovnika.
1896 so se začele v Atenah prve olimpijske igre nove dobe, na katerih je sodelovalo 311 tekmovalcev iz 13 držav.
1909	je prvič stopila človeška noga na Severni tečaj. To je dosegel v svojem šestem poskusu častnik ameriške bojne ladje Robert Peary.
1917 so ZDA na strani zavezniških sil vstopile v prvo svetovno vojno. Nedelja, april Danes goduje Darko.
Danes je dan slovenske zastave in svetovni dan zdravja.
331 p. n. š. naj bi po izročilu Aleksander Veliki v delti Nila na kraju, kjer je stala neka nepomembna egiptovska vas, ustanovil novo mesto Aleksan-drijo.
1348 so ustanovili v Pragi najstarejšo univerzo v srednji Evropi - Karlovo univerzo.
1827 so bile vžigalice prvič uradno zapisane v poslovnih knjigah angleškega kemika in lekarnarja Johna Walkerja, ki je izumil vžigalice, ki so se vnele z drgnjenjem.
1847 se je rodil danski pesnik in pisatelj Jens Peter Jacobsen. Bil je vodilni danski naturalist in predhodnik dekadence.
1902	so ustanovili v ZDA eno največjih naftnih družb na svetu Texaco.
1906	je nenadoma začel bruhati vulkan Vezuf. Tok lave je zalil mesto Ottaviano.
1919	so socialisti v Münchnu razglasili Bavarsko republiko. Ponedeljek, 8. april
Danes goduje Albert. Danes je svetovni dan Romov.
1336 se je rodil mongolski voditelj Timurlenk. Njegove horde so brez razlike pobijale krščansko in muslimansko prebivalstvo in spreminjale dežele v puščave.
1818 se je rodil nemški znanstvenik August Wilhelm Hofmann. Sintetiziral je nova barvila in razvil nove metode sinteze. 1838 je iz angleškega Bristola krenil na prvo vožnjo prvi redni čezatlantski parnik Great Western in čez petnajst dni priplul v New York. 1868 se je rodil ameriški zoolog Herbert Spencer Jennings, eden prvih znanstvenikov, ki so proučevali posamezne mikroorganizme in eksperimentirali z genetskimi spremembami enoceličnih organizmov. 1962 je umrl španski bikoborec Juan Belmonte, eden največjih bikoborcev vseh časov.
1826 so začele izhajati v celovški reviji Carinthia znamenite Pripombe k germanizaciji Koroške Urbana Jarnika.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 2. aprila 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Deževni dnevi preprečujejo delo na vrtu
Čeprav se je vsaj otoplilo, so praznike zaznamovale padavine, zemlja je še vedno premočena. Tudi vremenska napoved, ki jo gledam, v naslednjih dnevih ne obeta lepega vremena. Zato bo letos na vrtu kar zabavno.
Rdeča redkvica dozori že mesec dni po setvi, odlično se razume s solato in korenčkom.
Vsekakor pa je zdaj treba spremljati dogajanje in izkoristiti vsak dan, ko se gredice dajo pripraviti. Takrat jih raje pripravite čim več, saj presajate lahko tudi v nekoliko bolj razmočeno zemljo, le z občutkom, da ne boste preveč zateptali korenine sadik v zemljo. Prav tako boste potem lažje našli kakšen dan za setev. Zdaj ste gotovo veseli vsi, ki imate rastlinjake , saj tam solata bujno rase, motovileč pa je verjetno že zaključil svojo vegetacijo. Še vedno lahko posejete novega, če želite, le hitro ga bo treba pobirati.
Vedno se je treba tudi zavedati, da nas muhasti april še lahko preseneti z mrzlim vremenom, zato je ta mesec treba natančneje spremljati vremensko napoved.
Vse ljubitelje čebule bi tudi opozorila, da je počasi čas, ko bo treba čebulo pokriti. Nekateri ste morda kje že opazili, drugim pa naj povem še, da je že tretje leto na trgu nov, biotičen pripravek za varstvo vrtnin pred škodljivimi muhami. Deluje tako na čebulno kakor zeljevo in korenč-kovo muho. Pripravek nima negativnega vpliva na naše zdravje ali na zdravje koristnih žuželk, z njim zalijemo gredice, na njih pa je potem čebula (kasneje tudi zelje in korenček) okoli 4 tedne zavarovana pred požrešnimi ličinkami muh. Pripravek je narejen iz živih organizmov - nematod, zato ga ni možno dolgo hraniti. Iz tega razloga se ga tudi ne da kupiti v trgovini kar tako, treba ga je najprej naročiti po telefonu ali elektronski pošti, nekateri vrtnarji pa so se bili pripravljeni dogovoriti s ponudnikom, da se jih da naročiti tudi pri njih. Pripravke se imenuje nemasys grow your own.
O koristnih, entomopatogenih ogorčicah sem že veliko pisala in govorila. Te ogorčice so majh-
Zdravstveni nasveti
na, očem nevidna bitja, podobna črvičkom. Skozi naravne odprtine prodrejo v ličinke muh, njihova tarča pa so tudi bramorji in strune. S seboj prinesejo tudi posebne bakterije. Skupaj potem svojo žrtev umorijo, se z njo prehranjujejo, v njej razmnožijo in jo na koncu zapustijo v iskanju nove hrane. Svojo žrtev iščejo aktivno, seveda pa mora biti dovolj toplo (vsaj 10 oC) in predvsem mora biti zemlja vlažna. Z drugo zahtevo letos ne bo težav, na prvo pa je treba počakati. Ker so nematode občutljive na sonce, delo opravimo vedno zvečer, da se bodo čez noč lahko poskrile v zemljo v bližini naših rastlin.
Še enkrat: temperature zemlje najdete tako na spletni strani ARSO pod geslom agrometeoro-loški podatki kakor na teletekstu televizije Slovenija na strani 166, vendar je treba malo potrpežljivosti, saj se mora stran premakniti na 3. podstran. Ker pa letos zemlja ni bila zamrznjena, so bila tla že pred tem zadnjim snegom kar primerno ogreta, zato upam, da se bodo ob prvem sončnem vremenu hitro dovolj ogrela.
Temperature tal je zelo pomembna tudi pri prvih setvah in presajanju. V zemljo, ki še nima 8 oC, (danes, ko to pišem, ima 1,5 oC), sejemo lahko samo grah, solato, mesečno redkvico, bob in rukolo. Šele pri 8 oC lahko damo v zemljo gomolje krompirja, posejemo peteršilj in korenček. Ne vemo, kako se bo vreme obračalo v aprilu, a plodovk tudi presajajte ne v zemljo, ki nima vsaj 15 oC.
Res je, da krompir vzkali, tudi če je zemlja hladnejša, a ne pozabite, da so prvi kalčki tisti najbolj rodni. Stebla rastline so potem močna, čvrsta, listi veliki, zaradi tega pa tudi rastlina veliko rodnejša in predvsem odpornejša. Če propadejo prve klice, poženejo nove iz slepih očes. A te so manj rodne, nežnejše, imajo veliko stebel, zato so rastline potem manj odporne na bolezni. Počasen vznik rastlin pomeni tudi, da je rastlina izgubila veliko svoje naravne energije, s tem pa tudi odpornost na bolezni. Zato ne hitite, kljub temu da pa se zdaj res že mudi.
Pri najbližjem vrtnarju kupite čim več sadik, tudi peteršilja, fižola in kapusnic, ne samo solate. mogoče je smiselno kupiti celo sadike čebule. Po presajanju jih prekrijte z agrokopreno, da
Foto: Miša Pušenjak
Čebulo lahko pridelamo tudi iz sadik, verjetno je to letos najboljša izbira.
bo pridelek še nekoliko zgodnejši. Korenčka se žal ne da pridelati iz sadik. Lahko pa izberete in posejete zgodnje sorte, kot je na primer okrogel pariški, ki je vsaj mesec dni zgodnejši, zelo sladek in okusen. Nekoliko poznejši, a še vedno zgoden je tudi dolg, korenast amsterdamski in novejša sorta, zelo okusna kuroda.
Balkonske rastline
V tem tednu že lahko, verjetno tega še niste naredili, na prosto prestavite posodovke. To so vse trajne rastline, ki pa v naših krajih ne prezi-mijo: oleandri, citrusi, kitajski hibiskusi, rožmarin, lovor in seveda gorenjski nageljčki. Najprej jih presadimo, če je to še izvedljivo. Drugače jim odstranimo kar največ zgornje plasti zemlje, prerahljamo preostalo zemljo in dodamo novo, rodovitno prst.
Če so že pričeli odganjati in so bile rastline v pretemnem prostoru, potem jih moramo dati v zavetne, a senčne kotičke, da si ti vršički opomorejo. Nato jih zalijemo s tekočim gnojilom, ki vsebuje železove kelate in jih dobimo v vsaki specializirani trgovini. Po dveh dneh jih zalijemo še s pripravki iz izvlečkov morskih alg: agrofito, bioplantello vita, alginom, algoplasminom in drugimi. Tudi ostalih posodovk še ne izpostavimo povsem vetru in dežju, naj se počasi privadijo na zunanje razmere v zavetju naših še ogrevanih hiš.
Počasi si pričnemo delati tudi načrt za sajenje balkonskih rastlin. Za začetek preglejte korita, jih očistite, in če je treba, nabavite nova. Ne pozabite: bolje je na balkon postaviti nekaj velikih korit kakor večje število majhnih. Večje kot je korito, več svobode pri sajenju in kombiniranju balkonskih lepotic boste imeli.
Miša Pušenjak
Neželeni učinki zdravil (2.)
V navodilu za uporabo, ki je priloženo zdravilu, zasledimo za-pisne številne neželene učinke, ki so bili odkriti pretežno v fazi preizkušanja zdravila. Proizvajalec nevede vse, kar so opazili. Mnoge bolnike to prestraši in zdravila zaradi tega ne uporabljajo. Pomembno je vedeti, da so neželeni učinki zelo redki in da je korist zdravila veliko večja od tveganja. Prav je, da se bolnik s potencialnimi neželenimi učinki seznani. Na mnoge, zelo tipične in pogostejše neželene učinke bolnike opozorimo ob izdaji zdravila. Če se pojavijo resni neželeni učinki, mora bolnik prenehati uporabljati zdravila in poiskati zdravniško pomoč. Teh primerov je zelo malo (npr. hude alergične reakcije). Sicer pa bolniku odsvetujemo, da bi prenehal uporabo, če opazi manj nevarne neželene učinke. V tem primeru je pomembno, da se glede nadaljnje uporabe posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom.
Po določilih naše zakonodaje je poročanje o neželenih učinkih zdravil za zdravstvene delavce obvezno. Poročajo pa lahko tudi bolniki - uporabniki zdravil. Poročilo lahko bolnik pošlje na enega od naslovov: Klinični center Ljubljana, Center za zastrupitve ali Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Tako zaradi varnosti bolnika (ki morda potrebuje zamenjavo zdravila) kot zaradi lažjega poročanja svetujemo bolnikom, da se pred pošiljanjem poročila
posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom. Učinek, ki ga bolnik opazi, ni nujno neželen učinek zdravila, lahko je tudi posledica kakšne druge bolnikove težave ali spremembe bolezenskih znakov. Na spletni strani JAZMP je dostopen obrazec za poročanje. Vsi prijavljeni neželeni učinki se nato zbirajo pri nas na Centru za zastrupitve in na evropski agenciji za zdravila (EMA).
Neželeni učinki zdravila so pogosto vzrok, da bolnik prekine zdravljenje, spreminja odmerek in sploh slabo sodeluje v procesu zdravljenja. To je za zdravstveno stanje bolnika zelo slabo. Zato je pomembno, da so bolniki seznanjeni za naslednjimi dejstvi:
neželeni učinki so pogosto blagi in po krajši uporabi zdravila izzvenijo. Zato zdravljenja ni treba prekinjati niti spreminjati terapije ali odmerka. Najboljši nasvet je, da se v tem primeru bolnik posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom;
če je bolnik z možnimi neželenimi učinki seznanjen, bo lahko tudi ustrezno ukrepal. Pri prebiranju navodila, ki je priloženo k zdravilu, bodimo racionalni. Če se pojavijo dvomi in vprašanja, jih razčistite s strokovnjaki;
uporaba zdravila, ki je skladna z navodilom, bistveno zmanjša možnost pojava neželenih učinkov;
če bolnik opazi neželene učinke, naj se posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom in ne prekinja zdravljenja (razen v pri-
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
meru resnih neželenih učinkov);
če bolnik dobro pozna vsa svoja zdravila in ima vedno ažurno svojo osebno kartico zdravil, bo zdravila uporabljal maksimalno varno in učinkovito. Kartica zdravil je tudi dober pripomoček zdravniku pri predpisovanju terapije (zlasti v nujnih stanjih) in farmacevtu pri svetovanju glede uporabe zdravil;
neželeni učinki se lahko pojavijo pri zdravilih na recept kot pri zdravilih, ki se izdajajo brez recepta, pri zdravilih, izdelanih iz zdravilnih rastlin in pri prehran-skih dopolnilih. Napačno je prepričanje, da je vse naravno tudi neškodljivo;
največ neželenih učinkov opazimo pri uporabi sumljivih izdelkov, ki jih uporabniki nabavijo preko interneta, prodaje preko oglasov in prodaje od vrat do vrat!
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Okrogel korenček »pariški« je najmanj mesec dni zgodnejši, posejte ga.
Foto: Miša Pušenjak
torek • 2. aprila 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne
glasbene
scene
V maju se ljubiteljem dobre glasbe obeta izjemen glasbeni dogodek. 4. maja namreč v ljubljanske Stožice prihaja legendarni Mark Knopfler. Našo prestolnico bo obiskal v okviru koncertne turneje, na kateri predstavlja svoj zadnji studijski album Privateering. Mark Knopfler je zaslovel z rock skupino Dire Straits, ki jo je ustanovil leta 1977 skupaj s svojim bratom Davidom. Po razpadu skupine leta 1995 se je odločil za samostojno glasbeno kariero. Njegov prvi solo album Golden Heart je izšel leta 1996, sledili so mu še Sailing to Philadelphia, The Ragpickers Dream, Shangri-La, All the Road Running, Kill to Get Crimson in zadnji Get Lucky iz leta 2009. Na koncertu tega odličnega pevca in enega izmed najboljših svetovnih kitaristov pa ne bo manjkalo niti starih uspešnic skupine Dire Straits, kot so Walk of Life, Money for Nothing, Sultans of Swing in Romeo and Juliet.
		
m	iS™	Hkii iWU^mk
	isty	
■frAL J	Ü?	
HHb / i	, y _	
■ Jm^.,		HHI ^V^^H
Mark Knopfler		http://4.bp.blogspot.com
®@®
Po pisanju znanega britanskega tabloida The Sun se nam v kratkem obeta zelo zanimivo glasbeno sodelovanje, saj bosta svoj razkošni glasbeni talent v duetu združila odlična pevka Adele in britanski zvezdnik Robbie Williams. Adele je v zadnjem obdobju zavrnila kar nekaj ponudb za sodelovanje z drugimi glasbeniki. Z William-som bo sodelovala na njegovem novem albumu, ki naj bi bil slogovno podoben njegovemu albumu Swing when You're Winning iz leta 2001. The Sun je ob tem še zapisal, da je Adele že leta 2009 izjavila, da če bo že kdaj posnela duet s kakšnim drugim glasbenikom, bi to naj-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FT. WANZ
2.	HARLEM SHAKE - BAAUER
3.	SUIT & TIE - JUSTIN TIMBERLAKE FT. JAY Z
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WHAT ABOUT US - SATURDAYS FT. SEAN PAUL
2.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
3.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT. NATE RUESS
NEMČIJA
1.	LET HER GO - PASSENGER
2.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT. BRITNEY SPEARS
3.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FT. WANZ
raje naredila prav z William-som. Robbie Williams je svoj zadnji album Take the Crown izdal lani.
Popularna ameriška rock skupina Kings of Leon je pred kratkim potrdila, da lahko v septembru pričakujemo izid njihovega novega že šestega studijskega albuma. Basist skupine Jared Followill je v izjavi za znano glasbeno revijo New Musical Express (NME) povedal, da bodo še pred tem, 9. maja, v ZDA objavili zbirko svojih uspešnic. V poletnih mesecih pa se bodo člani skupine odpravili na številne glasbene festivale. Skupina Kings of Leon je nastala leta 1999 v Na-shvillu, njeni člani pa so bratje Followil, Caleb, Nathan, Jared in Matthew. Skupina ima za sabo izjemno uspešno glasbeno pot, v kateri so prodali na milijone svojih plošč in osvajali vse pomembne glasbene nagrade (grammy, brit). Glasbene navdušence po celem svetu so navduševali z uspešnicami, kot so Sex on Fire, Use Somebody in Notion.
Popularna pevka in igralka Jennifer Lopez naj bi še letos objavila svoj novi studijski album. To bo že njen deseti studijski izdelek in bo nasledil njen zadnji album Love? iz leta 2011, na katerem sta bili največji uspešnici skladbi z naslovom
On the Floor in I'm into You. Jennifer Lopez je od leta 1999, ko je izdala svoj debitantski album On the 6, po celem svetu prodala več kot 70 milijonov svojih albumov. Prav tako se lahko pohvali z uspešnim sodelovanjem z drugimi znanimi glasbeniki, kot so Pitbull, Ricky
Martin in Lil Wayne. ®@®
Po treh letih premora in po operaciji glasilk se na svetovno glasbeno sceno vrača znani ameriški glasbenik John Mayer. Sicer je Mayer prvič po operaciji nastopil že januarja na koncertu v ZDA, prvi pravi samostojni koncert pa naj bi bil 25. aprila v Alabami. V juliju se bo Mayer odpravil na koncertno turnejo, ki jo bo zaključil 5. oktobra v Los Angelesu.
Pred dnevi so v organizaciji otroške televizijske postaja Nickelodeon na veliki slovesnosti v Los Angelesu podelili letošnje nagrade Kids Choice Awards. Velika zmagovalca tokratne podelitve sta z dvema osvojenima nagradama fantovska zasedba One Direction in igralka Kristen Stewart. Že samo ime pove, da o usodi oz. prejemnikih omenjenih nagrad odločajo otroci.
Seznam nekaterih najzanimivejših dobitnikov Kids Choice Awards:
najljubši televizijski igralec:
Ross Lynch
najljubša televizijska igralka:
Selena Gomez
najljubši športnik: LeBron James
najljubša športnica: Danica Patrick
najljubša knjiga: The Hunger Games series
najljubši film: The Hunger Games
najljubši igralec: Johnny Depp
najljubša igralka: Kristen Stewart
najljubša skupina: One Direction
najljubši pevec: Justin Bieber najljubša pevka: Katy Perry najljubša pesem: What Makes You Beautiful (One Direction) Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Zeleno
Že nekaj časa, z vsakim dnevom pa tudi bolj, je popularna tako imenovana zelena politika. Pojavlja se neskončno število zelenih društev, združenj ekologov in naravovarstvenih aktivistov. Običajno se zavzemajo za večjo povezanost z naravo, karkoli že to pomeni, ali pa nasprotujejo ra-znoraznim znanstvenim dosežkom, kot so recimo pesticidi ali gensko spremenjena hrana.
Ob recitiranju njihovih litanij človek velikokrat dobi občutek, da jim ideal predstavlja življenje nekje v naravi, kajti mesta in vse, kar je z njimi povezano, so za človeka hudo nevarna. Nenehno se pojavlja romantična podoba življenja na seniku, kjer z lastnimi rokami molzemo krave, obdelujemo vrt ter se po možnosti izogibamo elektriki. Kakor da je industrijska družba nekaj slabega. Kot da zaradi vsega napredka živimo slabše kot kadarkoli prej in je za naš obstoj nujno, da se vračamo k "starim modrostim".
Karkoli si že kdo misli, je neizpodbitno dejstvo, da generalno gledano živimo bolje. Ročno obdelovanje zemlje je pač kratkomalo neučinkovito. Tak primer je recimo Afrika, kjer je edina razlika med nami in njimi v tehnologiji, ki jo uporabljamo za kmetovanje. In kaj naj bi pomenile "stare modrosti"? Morda znanje, temelječe na anekdotah, veri in vraževerju? K temu naj bi se vračali? Hvala lepa za takšno filozofijo, pa četudi se zdi prijetno romantična ... Pot je naprej, ne pa nazaj.
Primer takšnega društva v Slovenijii so recimo Ekologi brez meja. Sicer je lepo, da organizirajo čistilne akcije ter podobne zadeve, vendar se včasih zdi, da s svojimi izjavami od nas zahtevajo asketsko življenje. Avtomobili so slabi, enako tudi vse druge materialne dobrine. Seveda o tem pridigajo toplo oblečeni ter nameščeni v prijetna stanovanja.
Sem enkrat zasledil enega takšnega ekologa na televiziji. Pa je razlagal, kako so večsobna stanovanja zares nepotrebna, koliko energije in ogljikovega dioksida lahko prihranimo, če ogrevanje znižamo na 18 stopinj Celzija, in tako naprej. Gledam, gledam ... in se čudim. To je novodobna religija, včasih zelo fundamentalistična. Prepričati nas poskušajo, da moramo nenehno in pri vsem varčevati, da je vse materialno slabo, in da če kaj takšnega hočemo, se moramo zaradi tega počutiti slabo, kakor da v prenesenem pomenu grešimo. En tak sodoben greh je na primer ogljikov odtis, ki ga ves čas puščamo za seboj in na katerega bi se morali spomniti vsakič, ko kupimo zavoj bonbonov.
Če hočejo tako živeti, naj ... Vendar naj svoje svete resnice ne vsiljujejo vsepovprek, še najmanj pa naj iz tega ne delajo politične agende. Ideje so namreč nerealne, velikokrat ne temeljijo na dejstvih in imajo včasih celo protičloveški prizvok. Kvasijo jih običajno (ne pa vedno) hipiji, ki v življenju niso dosegli česa drugega razen udeležbe na vsakem okoljevar-stvenem protestu in morda znanosti in tehnologije sploh ne razumejo, pač pa jo apriorno zavračajo kot nekaj, kar povzroča zlo. Ti živijo na oblačkih.
Ob tem me ne napačno razumeti. Tu in tam kakšen oko-ljevarstvenik opozori na resen problem, vendar so takšni pripetljaji ponavadi prej izjeme kot pravilo. Vsekakor se z razvojem človeštva in napredkom v znanosti pojavljajo razne težave, vendar rešitev vsekakor ni, da vse skupaj zavržemo in se vrnemo v življenje plemenske skupnosti. Problem je treba preučiti ter poiskati znanstveno in razumsko rešitev. Brez vseh novodobnih zelenih dogem in drugih romantičnih neumnosti.
Matic Hriberšek
l_e s t v i
N AJ°2
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
2.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO I
3.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT. NATE RUESS
4.	ONE WAY OR ANOTHER - ONE DIRECTION
5.	LET HER GO - PASSENGER
6.	STAY - RIHANNA & MIKKY EKKO
7.	MIRACLE - HURTS
8.	IT'S A BEAUTIFUL DAY - MICHAEL BUBLE
9.	TANGLED UP - CARO EMERALD
10.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT. BRITNEY SPEARS
11.	IT'S TIME - IMAGINE DRAGONS
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 2. aprila 2013
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zelenjavna juha, jabolčni praženec*, kompot SREDA
testenine s šunko, solata ČETRTEK
ričet s prekajenim mesom PETEK
špageti po bolonjsko, solata SOBOTA
mesno-zelenjavna enolončnica, vaški kolaček NEDELJA
goveja juha z rezanci, piščančji ražnjiči**, ocvrt
krompirček, motovilec
PONEDELJEK
kuhana govedina, špinača, pire
*Jabolčni praženec
Sestavine: 3 rumenjaki, 2,5 dl mleka, 300 g moke, 1 žlička soli, 2 žlici sladkorja, 400 g jabolk, 3 beljaki, 50 g masla, sladkor in cimet za posip.
Rumenjake, mleko, moko, sladkor in sol gladko vmešamo ter zmešamo z olupljenimi naribanimi jabolki in snegom. Maso vlijemo v posodo na segreto maslo in pokrito z obeh strani rjavo popečemo. Pred serviranjem praženec z dvema vilicama razkosamo na manjše koščke in ga potresemo s cimetom in sladkorjem.
J. J-ifclV V	v^ll	V ■ ■ V|
**Piscancji raznjici
Sestavine: 4 kosi piščančjih prsi (približno 80 dag), 10 koščkov slanine, po ena rdeča in zelena paprika, malo soli; marinada s pivom: 5 strokov česna, ena čebula, 2 čajni žlički zdrobljenega popra, lovorov list, 1,25 dl olja, 3,5 dl piva, čajna žlička mlete paprike; olje za pečenje.
Za marinado olupimo in stisnemo česen. Čebulo drobno nasekljamo. Pivo zmešamo z oljem in začimbami, nato pa primešamo še česen in čebulo. Meso narežemo na 32 približno 3 cm velikih kosov in jih damo za 12 ur v marinado. Papriko očistimo, operemo in narežemo na 3 cm velike kose. Meso vzamemo iz marinade in ga izmenjaje s papriko in slanino nabadamo na nabodala. Ražnjiče hrustljavo spečemo z obeh strani (vsega skupaj 15 minut) na vroči rebrasti ponvi.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
ODLIČNO POČUTJE »Kako se počutite v novih očalih?« vpraša optik svojo stranko.
»Odlično, srečal sem ljudi, ki jih že leta nisem videl!«
NI ZA MOŠKE
»Ne smeš se pudrati!« je rekel Maksi svojemu prijatelju Lojzetu, ki se je pudral. »Zakaj pa ne?«
»Ker se pudrajo le ženske, moški se moramo pa umivati!«
ČAKAJOČI
Kmet leži v gozdu poleg skladovnice drv. Mimo pride sosed in ga začudeno vpraša: »Si že gotov s sečnjo?« »Ja. Danes je strela treščila v gozd, podrla drevesa in jih nasekala na male kose.« »In kaj sedaj počneš? Počivaš?«
»Ne, čakam da bo potres stresel krompir iz zemlje.«
POD NJIM
»Kako se imenuje oficir, ki vodi konjeniški polk?« »Polkovnik.«
»In kdo je takoj pod njim?« »Njegov konj.«
PETJE
»Dobila sem nov angažma in od naslednjega meseca dalje bom pela v tujini!« je ponosno rekla pevka, kritik pa ji je odgovoril: »Kako obzirno od vas, draga gospa!«
BRAZILIJA
Peter je bil na dopustu v Braziliji. Ko se je vrnil na delo, ga je šef vprašal:
»No, Peter, kako je bilo v Braziliji?«
»Oh, v Braziliji imajo samo nogometaše in kurbe!« »Ali veste, da je moja žena tudi v Braziliji?« je vprašal šef. »Kaj res? Pri katerem nogometnem moštvu pa igra?«
UPANJE
Takoj ko sta mladoporočenca stopila iz matičnega urada, je k ženinu pristopil moški in zavpil: »Sedaj, ko imate svojo ženo, upam, da boste mojo pustili pri miru.«
JE ZE PREVEČ
Sosedi sta opravljali druge sosede in ena je rekla: »Več vam ne morem povedati, saj sem že povedala več, kot vem!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
FINSKI TEKAČ VAINIO
FINSKO JEZERO, INARI
MODEL CITROENA
STOPNJA PRISLOVA
ČILSKI PESNIK, PARRA
PLATNEN MAŠNI PRTIČ
JUDOVSTO, ŽIDOVSTVO
OBROČKASTI ŠIV
NAJETI GLEDALCI ZA PLOSKANJE
GOŠČA V PIPI PRI KAJENJU
PREBIVALEC VOLAVELJ
HOKEJIST
PRELOMI, ZLOM
BRANE OBLAK
NEMŠKI PISATELJ
NESREČNIK, BEDNIK
KITAJSKA GLINA
ALFI NIPIČ
ESTONSKI ŠAHIST
MANJŠA LADJA
POLITIK GLIGOROV
DOKTOR
GORA V KARAVANKAH
PEVKA (AMANDA)
KRPA, ZAPLATA
PREČNIK NA JAMBORU
AVSTRIJSKI SIR
VRSTA TRAKU
UČENJE NA PAMET
IME VEČ DANSKIH KRALJEV
PISATELJ (AKINARI)
ŠAHISTKA RAUSE
REKA V BOSNI
INOSLAV
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PREBIVALEC AMBRUSA
POPEVKAR (BATA)
BODOROGA ANTILOPA
DUŠAN BENCIK
SILVA PREDALIČ
OTOČEK V PRESPAN. JEZERU
FRANC. REKA
FILM JOHNA FORDA IZ 1960
OTROK, KI SE SLINI
FINSKI BIATLONEC (HEIKKI)
^ IZ BESEDE OLIKA
NAŠ KIPAR (VASJA)
DRZAVAV SREDNJI AMERIKI
Foto: ASV
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: CABAN = model citroena, CERKLAŽA = obročkasti šiv, GUBNO = gora v Karavankah, visoka 2035 m, KOTENINA = bombažna tkanina, MARTTI = finski tekač Vainio, OLITA = latvijska šahovska velemojstrica Rause, RABAC = hrvaško letovišče v Istri, ŽBONA = slovenski kipar, od 1965 v Parizu (Vasja, 1945-).
■eiueued 'euoqz 'e|o>n 'zeiu|s '^¡up
-aieu mjo 'ezfeq 'om 'uesnjqw\/ '|!V 'ei!IO 'eP9n 'Pou>! !>|sjej3a|a} '§|s 'jp 'oj^ 'no 'NV 'snbjeiua^ 'oa 'ejnjdnj 'o[jaAe|OA '¡oe^soid 'eujuaio^ 'eiejj 'oeqey 'piie 'uaoaiu :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
torek • 2. aprila 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da so si nekatere ženske izmislile nov poklic: porodna spremljevalka. Ta med rojevanjem moralno podpira porodnico in jo najbrž prepričuje, da porod ne boli. Očitno se očetje s svojo prisotnostjo nis(m)o najbolje obnesli. Zlasti tisti ne, ki so se ob tem onesvestili.
...da groženj iz Bruslja o takojšnji odstranitvi odpadnih gum iz neke obšterntalske gramoznice očitno nihče ne jemlje dovolj resno, saj naj bi se pokazalo, da za njihovo kopičenje ni kriv nihče od tistih, ki jih za to dolžijo. Verjetno so tudi v tem primeru krivi strici iz ozadja.
... da se kljub novim protestom domačinov proti gradnji visokonapetostnega daljnovoda prek kmetijskih zemljišč ne bo prav nič spremenilo, saj naj bi bili trasa in projekti zanj že lep čas izdelani. Razne predstavitve in razprave so le gola farsa.
... da voda ne sme postati tržno blago, ampak naj ostane
javna dobrina. V Halozah in Slovenskih goricah jim je menda glede tega vseeno, ker imajo na zalogi toliko vina, da ga bodo pač v skrajnem primeru spustili po vodovodnih ceveh kot javno dobrino, če ga že ne morejo prodati kot tržno blago.
. da smo bili na nogometnem terenu v bližnji Celei priča pravemu živalskemu boju. Vdvoboju med šterntalskim in celejskim Medvedom ter štern-talskim in celejskim Zajcem
pa ni bilo zmagovalca. Vsak je odnesel pol plena. (Ampak šu-marski navijači vedo: čeprav je bil izid neodločen, so zmagali rdeče-beli.)
Vidi se ...
... da je močno podaljšana zima, potem ko je sneg končno skopnel, poleg zvončkov in tro-bentic razkrila še druge cvetke. Posnetek pa dokazuje, da so tudi na haloškem koncu nekateri še kar precej premožni.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 8. 4. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Mladinska knjiga trgovina. Nagrado prejme Anton Horvat, Hajdina.
Foto: Stanislav Kramberger
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je posebej zanimivo fotografijo prinesel Stanislav Kramberger iz Brstja. Če pozorno pogledate, boste videli, da se muc veselo podi za miško. Malce lažje delo ima, ker se siva miška na belem snegu dobro vidi.
Mladinska knjig.
TÍCOVINA
www.mladinska.com
www.radio-ptuj.si
Iskrice
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
4		2	3			9		8
								
	1					2		
	5	1		9	8	6	2	
		4		2				
				5	7	1		
								7
				4			9	
		3	2		5			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€	GGG
Bik	vvv	©©	€€€	G
Dvojčka	v	©©©	€	GGG
Rak.	vvv	©©	€€	GG
Lev	v	©©©	€	G
Devica	vvv	©©	€	GGG
Tehtnica	vv	©	€€	G
Škorpijon	vv	©©©	€€	GGG
Strelec	v	©©	€€€	GGG
Kozorog	vvv	©©	€€	G
Vodnar	v	©©©	€	G
Ri6i	vv	©©	€€€	GGG
(Vir: www.pregovor.com)
»V politiki ni nič nepopravljivo.« Jean Anouilh
»Naši politiki so amaterji s profesionalnimi plačami.«
Žarko Petan
»Politiki so odgovorni samo za uspehe!« Žarko Petan
»Najboljši način, da si zapomniš rojstni dan svoje žene, je, da ga enkrat pozabiš.« E. Joseph Cossman
»Zdravnik mi je napovedal le šest mesecev življenja, ko pa nisem bil zmožen plačati računa, mi je dal še dodatnih šest mesecev.« Walter Matthau
»Zdravnik mi je rekel, da izgledam kot milijon dolarjev - zelen ingubast.« Red Skelton
»Moja žena je najčudovitejša ženska na svetu. Tega ne mislim samo jaz - tudi ona misli tako!« Neznan avtor
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: SAMO HRIBAR MILIČ
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 2. april do 8. aprila 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 2. aprila 2013
Ptuj • Tudi ribiči se soočajo s kriznimi razmerami
Kako pritegniti mlade ljubitelje ribištva?
Tudi v Ribiški družini Ptuj se soočajo s posledicami kriznih razmer, poleg tega je lanska suša prizadela njihove vode in ribji zarod, zaradi prevelikih dajatev za zvezo in koncesijo je ogrožena njihova gospodarska in športna dejavnost, skrbi pa jih tudi, ker je med njimi vse manj mladih.
Foto: M. Ozmec
Po dogovoru z upravljavci gramoznice Tržec se bodo v RD Ptuj še naprej trudili, da bi ta gramoznica postala center turističnega ribolova.
Kot je na zboru ribičev v četrtek, 21. marca, pojasnil predsednik RD Ptuj Zvonko Petek, je bilo njihovo delo v minulem letu odsev vremenskih razmer:
»Ker ni bilo dežja, v naših vodotokih ni bilo dovolj vode, pa še tisto so marsikje kmetovalci porabili za zalivanje pridelkov. Nemogoče je pojasniti, da voda v potoku nekaj dni teče, naslednji dan ne, potem pa se čudežno spet pojavi, čeprav vmes ni bilo dežja. Seveda pa tisti dan, ko vode ni dovolj, nastane panika in že se aktivirajo ribiči, center za obveščanje, inšpekcijske službe in drugi. Na koncu se vsa odgovornost zgrne na ribiče, ki smo vsega krivi, čeprav smo z intervencijskimi odlovi marsikatero ribo ujeli in preselili tja, kjer ni bila ogrožena zaradi pomanjkanja vode. Vsi nam tega ne priznavajo, zato nas krepko pljuvajo v raznih člankih in medijih, ki so, kot je videti, zadovoljni že z eno informacijo in jih druga plat zgodbe ne zanima.«
Pomanjkanje vode je vplivalo tudi na zmanjšanje planiranega dela pri ribogojstvu RD Ptuj, čeprav so sušno obdobje izkoristili za delo v ribogojnih objektih, kjer ob dežju delo s stroji ni mogoče. Jeseni, ko je prišlo deževno obdobje, pa so ribnike napolnili in vanje vložili matične jate rib. A kot pravi Zvonko Petek, so bili tudi čez leto precej aktivni:
»V juniju smo zamenjali upravljavce v gramoznici v Tržcu in v hišici ob njej. Ta
Predsednik Zvonko Petek: »V ril več mladih ribičev.«
poteza se je izkazala za zelo uspešno in je do konca leta obrodila sadove. V gramoznico smo vložili za okoli 4.000 evrov krapov in amurjev, pa tudi v hišici se pozna, saj nova metla boljše pometa. V novem ribniku na Rogoznici smo nadaljevali utrjevanje brežin, vendar dela nismo dokončali, saj se pri večjih opravilih vedno pojavi pomanjkanje denarja. Ravno zaradi stalnih finančnih problemov smo pričeli aktivnosti, ki naj bi,
druzino želimo pritegniti cim
kot smo upali, prinesle zmanjšanje dohodnine in sočasno več denarja za nujna opravila v okviru RD Ptuj. Mislim predvsem na dokončanje obnove brežin v rogozniških ribnikih in obnovo strehe na domu ribičev.«
V najem so uspeli oddati prostore gostinskega lokala v ribiškem domu v Rogoznici za naslednjih pet let, in če ne bo nič narobe, so jo po zagotovilu predsednika pripravljeni še podaljšati. Nekoliko manj uspešni kot v minulih letih pa so bili tudi na tekmovalnem področju:
»Žal je ekipa RD Ptuj izpadla iz državne A-lige, ekipa Ptuj Jure pa se je uspela obdržati v državni A-ligi v lovu rib s plovcem. Uspešni so bili tudi mladi ribiči, ki pa bodo kmalu dosegli starostno mejo, ko
bodo lahko tekmovali samo še v članski konkurenci. Ne glede na uspehe športnih ekip pa smo se trudili z organizacijami tekmovanj v okviru državnih prvenstev, v okviru RD Ptuj ter pripravili razne prijateljske tekme, tako da smo s startnino zbrali nekaj pre-potrebnega denarja za pokrivanje stroškov, kot so pokali, medalje, kosila tekmovalcem ipd. Dobili pa smo tudi nove članske izkaznice s fotografijami lastnikov in jih večino že razdelili, nekaj pa jih je še v pisarni RD. Zaradi pomanjkanja časa in denarja pa žal nismo uspeli opraviti vseh izobraževanj za ribiče pripravnike, za ribiške čuvaje ter za gospodarja. To nalogo naj bi realizirali v prvi polovici letošnjega leta.«
Ker je dosedanji gospodar ribiške družine odstopil, so za
novega gospodarja izvolili Janeza Zemljariča, za novega člana upravnega odbora Milana Slana, še vedno pa iščejo tajnika ribiške družine. Kljub temu so po besedah Zvoneta Petka trdno prepričani, da bodo v letošnjem letu s skupnimi močmi uspeli spet oživeti vse aktivnosti. Na gospodarskem področju načrtujejo obnovo brežin rogozniških ribnikov, za kar so že opravili razgovore z dobaviteljem kamna, in v grobem tudi za izvajanje strojnih del. Ročna dela pa bodo opravljali člani RD Ptuj v okviru delovnih akcij, za katera so seznam že sprejeli.
»Na osnovi lanskoletnega dogovora z upravljavci gramoznice Tržec si bomo še naprej prizadevali, da bi ta gramoznica, sredi katere je prijetna hišica, postala center
turističnega ribolova na Ptuju. Seveda bomo delali tako, da se naši člani ne bodo počutili zapostavljene. Vsi skupaj pa se bomo morali držati pravil, ki so za izvajanje ribolova v gramoznici Tržec nekoliko drugačna. Pospešili bomo izvedbo izobraževanj za ribiške čuvaje in gospodarje, pa tudi za opravljanje ribiškega izpita. Za opravljanje kontrole v gramoznici Tržec smo izdali pooblastila petim članom RD Ptuj, njihova navodila pa je treba upoštevati. Kontrolo bo seveda do izobraževanja opravljal naš izprašani čuvaj Franc Serdinšek.«
V RD Ptuj so se že prijavili za organizacijo tekmovanj za državno prvenstvo, izvedli naj bi dve tekmi lige posameznikov - za člane in članice - ter tekmovanje državne lige veteranov. Poleg tega bodo izpeljali vsa tradicionalna ribiška tekmovanja: za prvaka RD, za carja RD, za pokal gramoznice Tržec ter za pokal Občine Videm. Kot gostitelji pa se bodo dokazovali tudi, ko bodo ob njihovih ribnikih tekmovanja drugih RD, društev in največjega tekmovanja veteranov vojne za Slovenijo. Ekipe RD Ptuj pa bodo sodelovale na državnih prvenstvih članov, veteranov in mladih ribičev, čeprav ugotavljajo, da je med mladimi vse manj takih, ki radi lovijo ribe. Za letošnje leto se je v RD Ptuj včlanilo 236 članov, kar je 40 manj kot lani. Od teh jih je kar 125 starejših od 60 let, 95 pa jih je celo starejših od 65 let. Ker je le 8 ribičev mlajših od 30 let, se upravičeno vprašujejo, ali bodo lahko vse zastavljene naloge opravili, še posebej zato, ker imajo v pravilih RD Ptuj zapisano, da so starejši ribiči pod določenimi pogoji upravičeni do olajšav.
M. Ozmec
-	delavnice z mag. Mišo Pušenjak s povdarkom na zelenjadarstvu in okrasnem cvetju
-	vodeni ogledi
-	animacije
otroci si bodo lahko zasadili svoj vrt
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
torek • 2. aprila 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 2. aprila
09:00 Kidričevo, dvorana Pan: območno srečanje lutkovnih skupin Dober dan, lutka, 2013
19:00 Ptuj, klub Gemina hotela Primus: tolkalski večer učencev GŠ Karola Pahorja (tolkalisti iz razreda prof. Boštjana Vavha: Miha Sternad, Gal Zmazek, Manca Gavez, Štefan Jakob Štrucl in Staš Planinšek ob klavirski spremljavi prof. Toma Hajška)
Sreda, 3. aprila
12:00 Ptuj, razstavišče Stari zapori: odprtje razstave Mesto pripoveduje
Petek, 5. aprila
09:00 Ptuj, CID: Dan za spremembe, izmenjava predmetov, zbiranje sredstev za
šolski sklad OŠ Ljudevita Pivka 19:00 Ptuj, svečana dvorana gradu: predpremiera filma o Šiša Pangmi, 12. film
iz serije Velikani Himalaje, gost Sandi Kelnerič, soavtor filma 20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: koncert Steve Klink trio
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 4. april, 19:00 Ana Karenina.
Petek, 5., sobota, 6., in nedelja, 7. april: 16:30 Razbijač Ralph; 18:30 To so 40.; 21.00 Ana Karenina.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
OD 1. DO 12.4. CENA/m2 OD 23 € DALJE
PTUJSKA TELEVIZIJA

Torek 2.4.
9jD0 Dnevnih TV Maribor-pon.
9,25 Kufiinjica - pon.
9:50 Info kanal
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:20 Info kanal
11:00 Modro - pon.
11:30 Info kanal
12:00 Ptujska kronika
12:20 Info kanal
13:05 Pomurski tednik-pon.
13:30 Info kanal
5:05 lana - SVIT rešuje življenja - pon. 5:35 KuMnilca 6:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 7:00 Šport (no) -15. oddaja -7=35 Motascena -19. odnaja 3:00 Ptujska kronika-pon. 8:20 Info kanal
9:30 Zemlja in mi-1B. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Sport(no)-15, oddaja-pon. 20:50Jotosoena -19. oddaja - pon. 21:15 Dista umetnost -17. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA ReTV
20:00 Ptujska kronika pon. 20:20 Cista umetnost -18. oddaja - pi 20:40 Motoscena -19. oddaja - pon. 21:05 Povabilo na kavo-pon. 21:45 Regj TV EoriSnica 22:45 tnfo kanal
Četrtek 4.4. 9:00 9:25 9:50
i - pon.
Sreda 3.4.
9:00DnevnlkTVMahbor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 1:50 Info )<anal ' 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal 1:00 Modre - pon. 1:3.0 Info kanal
_5 Jana-Sladkorna bolezen 4:35 Gostdna pr Francet - 23. oddaja - pon. 5:35 Kohinjica 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 tnfo kanal
17:05 Cista umetnost-13. oddaja 17:25 S poti no Braziliji 13:00 Povabilo na kavo-pon. 13:40 Info kanal
19:30 Zemlja in mi -16. oddaja - pon.
rTUJSKA TELEVIZIJA
JnevnikTVMaribor-pon. [uJiinjioa-pon. nfo kanal 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13J0 Info kanal 15:30 Kiihinjioa 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 Info kanal 13:00 Ptujska kronika - pi 13:20 Sport(no)-15. od 5; 13:50 Info kanal 20:00 Ptujska kranika-oon. 20:20 Cista umetnost -16. oddaja - pon. 20:40 Ptujske odrske deske - 2. oddaja -21:00 Motoscena -19. oddaja - pon. 21:20 Jana - Sladkorna bolezen - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi -16. oddaja - pon. 23:10 Info kanal
pon.
idaja - pon.
pon.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020,031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA« OPR.
FORD
CimOEN CI 1.0SX.SVRAT	2011	t.990,00	GAMIICUA D012/2013	BELA
CIHtOENMIJi 1SV,Smt	2006	S.000,00	AVT.OUIMA.IEMPOHIAT...	KOV.BORDORDEČA
FORD 0MAX 1.6, i VRAT, S10	2000	S.000,00	UWUmSEfflf. KNJIGA	K0V.SREBRNA
FORD FIESTA U, 3 VRATA	2003	2.000,00	A1RBAG, SEFV0V0LAN	OPEČNO RDEČA KOV.
FORD FIESTA 1.4 TREND, S VRAT	2000	S.090,00	LE 82.497km,I.IAST^ER.KMJ.	KOV.BORDO RDEČA
HMD FIESTA TREND 1,25,SVRAT	2009	7.090,00	LE44J77MVTJ01IIA,..	ZElfNA SQUEEZE KOV.
FORD FOCUS U 0 5 VRAT	2003	2.090,00	NJMUIASWSERVM	SREBRNA KOV.
NRD FUSION TREND Mi, SVRAT, SI0	2000	0.090,00	POT. RAČ, NIMA, 1.IASTNIK	Ti IVA KOV.
FORD GAIAXV ZO TDQ IREND.7 SEDEŽEV. SLO 2010	10490,00	AVT.KUMA.SEM.KUM.	KOVINSKO SVET. SIVA
FORDU 1.21TTANIIIM	2010	7090,00	ALUPIAT.,AVT.KUIMA,MEGL	ČRNAZRDEČO
K1ACEED 1.4 5 VRAT, SLO	2007	0.790,00	AVT. KLIKA, MEtL^L RAKET	ZLATO RUMENA KOV.
MITSUBISHI L 290 2.5 DIESEL 4X4, SLO	1900/12	0.700,00	KUMA,ELEK.PAKET,VLKLH	KOV.SIVA-ČRNA
PEUGEOT 20! 1.41, SVRAT	2010	7.75D.D0	H. RAKET, NIMA, ZELO Iff	SV. MODRA KOV.
RENAULT MODUS 1.S DO, 5 VRAT	2000	0.300,00	l.lASTjER.KNJIGAJOIMA,.	KOV.SVET.MODER
SEAT LEON 1.4 5 VRAT, SLO	2003	3.700,00	HIMA.1.LAST..SERV. KNJIDA	SATA KOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
www.radio-tednik.si
Mali oglasi
STORITVE
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska
Gora._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14
01_
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
¥BAK CETPiTEIX OB 1®» U^O
PREDLOGI ZA MESEC APRIL
BlWiNlMÍKI [p®[p 1 T®[P
1 SUDWEiSm POLK IN VALČKOV
1.	REBEKA DREMEU - Fantje izpod Triglava
2.	GENIJALCI-Tamnavasi
3.	ANDREJA ČAMERNIK - Ujemiva veter
4.	MALIBU - Mamica ne zameri
5.	NATALIJA VERBOTEN - Življenje gre naprej
6.	TOMAŽ ILEŠIČ - Pesem pojem ti
7.	MILI-Daljave
Zmagovalec meseca MARCA: DEJAN VUNJAK- Od Murske do Kopra ^ Še eno možnost v APRILU ima: REBEKA DREMEU - Fantje izpod Triglava
1.	MODRIJANI-Kiss me
2.	VIKEND-Mama
3.	PRIMORSKI FANTJE - Ne vem ne vem
4.	PEGAZ-Jaz sem taka
5.	PETKA-Kaj je s tabo
6.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Honey bunny
7.	DOLENJSKI ZVOKI-Maj
Zmagovalec meseca MARCA: VESELE STAJERKE in D. KUMER - Daj pir na hladno Še eno možnost v APRILU imajo: MODRIJANI - Kiss me	,
---------------------
SLOVENSKIH FW 7 TOP
Glasujem za:_
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Ime in priirnek: _ Naskru: _
Tel. številka: _
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 2288 Hajdins
PRODAM pelete, brikete in bukova drva, rezana na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Telefon 041 723 957. PRODAM kolje za vinograd. Tel. 041 856 192.
NEPREMIČNINE
PRODAM trisobno opremljeno stanovanje na Ptuju, 82 m2. Tel. 041 474
148._
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon
041 730 842._
HIŠO v okolici Ptuja prodam. Tel.
031 483-071._
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Hajdina.
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni? Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
S P	Televizija
Skupnih Internih Programov
Napovednik, tudi na www.siptv.si
00:00 Vldeo strani 8:00 Revija OPZ2013,2. d 9:15 Polka in Majolka 10:15 Utrip Iz Ormoža 11:10 Ljudski pevci s 13:00 Video strani 18:00 Ujemi sanje 19:30 Glasbene novlfike z Ingrld 20:00 OŠ Destmik- Ob Materinskem dnevu 21:10 Gostilna pri Francetu 22:10 Oddaja o kulturi 23:00 Vldeo strani
00:00 Video strani 8:00 Kronika iz občine Hajdina 9:30 Hajdina - Športnik leta 2012 10:30 Oddaja ŠKL 11:30 Video strani
18:00 Starše - Materinski dan vZlatollčJu
19:00 Glasbena oddaja
20:00 OŠ Hajdina - Ob Materinskem dnevu
21:00 Hajdina - Iz domače skrinje
22:10 Gostilna pri Francetu
23:10 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Praznovanja ob materinskem dnevu
V občini Domava 9:15 Glasbena oddaja 10:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Vldeo strani 18:00 Oddaja iz preteklosti 19:40 Ptujska kronika
20:00 OŠ Domava - Ob Materinskem dnevu 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
Uredništvo: tel.:02 754 OO 30
Marketing tel.: 02 780 69 90 www.siptv.si
Lepo bilo je s teboj živeti, vse je drugače, odkar te več ni. Ostala je le praznina in spomin na srečne dni.
V SPOMIN
Danes, 2. aprila, mineva 5 let, kar nas je zapustil naš dragi
Alojz - Janez Majcen
IZ KICARJA 46
Čeprav si odšel, v naših srcih vsak dan si z nami in spomin nate ne bo zamrl.
Tvoji najdražji
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin nate še živi.
SPOMIN
31. marca je minilo eno leto, kar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica
Marija Knehtl
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 16 A
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te.
SPOMIN
1. aprila je minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Roman Emeršič
IZ LANCOVE VASI 16 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga z lepo mislijo spominjate.
Tvoji najdražji
Dovoljenje imam za odhod. Recite mi zbogom, bratje moji! Klanjam se vam vsem in se odpravljam na pot. (Tagore)
ZAHVALA
V 89. letu nas je tiho zapustil dragi oče, stari oče in tast
Anton Turk
IZ ŽUPEČJE VASI 51
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter darove za cerkvene potrebe. Posebej se zahvaljujemo družinama Lampret in Bezjak za vso pomoč ter zdravstvenemu osebju Oddelka za intenzivno nego v ptujski bolnišnici za nego in oskrbo v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala govornici gospe Hedviki za besede slovesa in molitev v vežici, g. župniku Karlu za opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete žalostinke ter Pogrebnemu podjetju Mir in godbeniku za odigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, in naj vam ostane v lepem spominu.	Žalujoča hčerka Marija z družino
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡ih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Okrogle mize podjetnikov, ki jo je organiziralo vodstvo občine Podlehnik, da bi ugotovilo, kakšne so potrebe domačih podjetnikov in kako naj temu sledi občinski razpis za podjetništvo, za katerega je namenjenih 15.000 evrov, se je udeležilo 18 domačih podjetnikov in obrtnikov, med njimi vsi največji.
Podlehnik • Okrogla miza za domače podjetnike
Kako bolje porabiti občinski denar za podjetništvo
V	občini Podlehnik so že nekaj let ugotavljali, da ne porabijo proračunskih sredstev, ki so jih po razpisu namenjali za domače podjetnike. Da bi ugotovili, kaj in kje je vzrok, da se podjetniki ne prijavljajo na razpis, in kako to čim bolje rešiti pred letošnjim razpisom, so po sklepu občinskega sveta pripravili posebno okroglo mizo, na katero so povabili domače podjetnike, da povedo svoje izkušnje, želje in potrebe.
Letos bodo v Podlehniku za pomoč podjetnikom razpisali 15.000 evrov, enako kot v prejšnjih treh letih, ko je bil odziv precej slab. Leta 2010 tako sploh ni bilo nobenega prijavitelja in je denar ostal neporabljen, v letih 2011 in 2012 pa so bili skupaj trije prijavitelji in od skupnih 40.000 evrov porabili 17.481 evrov, vse za sa-mozaposlitve.
Okrogle mize se je udeležilo 18 podlehniških podjetnikov, tako manjših kot tistih velikih, kar je slaba četrtina vseh aktivnih podjetnikov; teh je namreč bilo konec leta 2011 še 84.
„Z odzivom na prvo tovrstno srečanje smo zadovoljni, sploh zato, ker so se srečanja udeležili vsi veliki domači podjetniki, ki zaposlujejo pretežni del zaposlenih v obrti in podjetništvu.
V	občini pa nismo zadovoljni z dosedanjim črpanjem nepovratnih sredstev, ki jih namenjamo podjetništvu, zato smo pred letošnjim razpisom želeli slišati še njihova mnenja in predloge za izboljšanje. Seveda je naš interes čim boljše stanje podjetnikov, ki bi zaposlovali in s tem prispevali k zmanjšanju brezposelnosti ter k ugodnejšim demografskim trendom, torej k preprečevanju ali vsaj zmanjšanju odseljevanja," je povedal podžupan Sebastian Toplak, ki je na omenjeni okrogli mizi prestavil tudi cel kup zanimivih statističnih podatkov o podjetnikih v Podlehniku.
Po statistiki stanje podjetništva sploh ni slabo
„Kar zadeva predstavljeno statistiko, moram povedati, da sem uporabljal podatke SURS-a, sicer pa sem k temu dodal še primerjavo s tremi občinami: z Žetalami, Vidmom in Markovci.
Po statističnih podatkih oz. rezultatih smo imeli v Podlehniku konec leta 2011 s 14,2 % najvišjo stopnjo brezposelnosti, sledil je Videm z 12,8 %, Markovci z 10,2% in Žetale z 9,6%. Nadalje je ugotovljeno, da ima Podlehnik 47 podjetij na 1000 prebivalcev, Markovci jih imajo 66 na 1000 prebivalcev, Videm 42, Žetale
pa 34. Slovensko povprečje je 81 podjetij. V povprečju imajo podjetja iz Podlehnika tri zaposlene, s čimer se uvrščajo na prvo mesto, sledijo podjetja iz Markovcev z 2,5 zaposlenima, Žetale z 2,2 in Videm z 2,0 zaposlenima na podjetje. V Sloveniji znaša povprečje slabih pet zaposlenih na podjetje.
Če pa pogledamo relativni prihodek glede na število podjetij v posamezni občini, pa lahko ugotovimo, da imajo v povprečju najvišji prihodek podjetja iz občine Pod-lehnik s približno 190.000 evri na leto, sledijo podjetja iz Markovcev s slabimi 160.000 evri ter Žetale in Videm z 88.000 oz. 87.000 evri na leto. Slovensko povprečje znaša sicer več kot 536.000 evrov. Tudi povprečni letni prihodek na zaposlenega je najvišji v podjetjih iz Pod-lehnika. Na osnovi tega bi si upal trditi, da ustvarjajo podjetja iz občine Podlehnik najvišjo dodano vrednost na zaposlenega, kar je glede na strukturne podatke kar lepo presenečenje. Ampak če malo bolje analiziramo, za katera podjetja gre, in k temu dodamo še nekaj podjetij z mejnega prehoda, ki jim očitno ne gre slabo, je zadeva seveda nekoliko drugačna ... "
Toplak je na osnovi vseh teh podatkov, analiz in primerjav ugotavljal, da je pod-
jetništvo v Podlehniku v kar precej dobrem stanju; sploh glede na splošno nerazvito območje države. Vendar pa se trend, kot je opozoril, zadnja leta slabša.
Raje za nova delovna mesta kot za samozaposlitev
Po njegovi predstavitvi je sledila razprava med zbranimi podjetniki; ti so se morali najprej opredeliti do posameznih ukrepov, ki jih je možno sofinancirati po občinskem razpisu. Doslej so v Podlehniku sofinancirali štiri sklope možnih ukrepov (upoštevajoč pravilnik), in sicer: subvencioniranje
obrestne mere za kredite, sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih pri domačih podjetnikih, sofinanciranje samozapo-slovanja oz. odpiranja novih delovnih mest ter sofinanciranje stroškov promocije. Toplak je predstavil še druge možne ukrepe, ki jih občina lahko sofinancira, in zbrani so se v največji meri opredelili za to, da bi v prihodnje bil razpis namenjen pokrivanju oz. sofinanciranju stroškov promocije ter subvencioniranju obrestnih mer, prav tako bi si želeli ohraniti sofinanciranje in usposabljanje podjetnikov in njihovih zaposlenih. Zanimivo pa je
bilo, da je bilo manj podpore ukrepu samozaposlovanja oz. so se podjetniki izrekli, da naj bi se sofinanciranje usmerjalo bolj v odpiranje novih delovnih mest v že obstoječih podjetjih in ne več za samozaposlitve, saj so te pogosto „kratkega veka".
„Zanimivo je, da je bil res najbolj skritiziran ukrep za sofinanciranje samozaposlo-vanja, čeprav smo edino za ta namen v prejšnjih dveh letih sploh razdelili kar nekaj denarja. Podjetniki so kritično izpostavili predvsem to, da se podjetja ustanavljajo zaradi subvencij, ne zaradi podjetniške ideje, in da se takšna podjetja v veliki večini potem hitro zaprejo. Menili pa so tudi, da je za te namene itak možno pridobiti tudi državna sredstva. Subvencioniranje obrestne mere za kredite sicer ni slab ukrep, a danes podjetja izjemno težko sploh pridobivajo kredite pri bankah, zato pač ni bilo prijaviteljev."
Kar nekaj podjetnikov pa je na srečanju povedalo, da si želijo boljše komunikacije in obveščanja med občino in njimi ter da si tudi v prihodnje želijo takšnih ali podobnih srečanj, na katerih bi lahko izmenjali mnenja in stališča.
Vse pobude in podane predloge bodo na občini zdaj podrobneje preučili in jih v naslednjih letih poskušali v čim večji meri upoštevati pri razpisih. V letošnjem razpisu to sicer še ne bo možno, ker je pred tem treba spremeniti še pravilnik, naslednje leto pa že.
Okrogle mize so se udeležili tudi župan Marko Maučič in Boris Repič s ptujske območne obrtno-podjetniške zbornice, ki je predstavil možnosti črpanja državnih sredstev, predstavnica ZRS Bistra Ptuj Mojca Šibila Drobnič, ki je predstavila možnosti črpanja evropskih sredstev ter novo evropsko perspektivo 2014-2020, in poslanec Andrej Čuš, ki je obljubil podporo obrti in podjetništvu v Državnem zboru.
SiM
Črna kronika
Trčil v spuščene zapornice
28. marca okoli 14.40 je 58-letni voznik tovornega vozila Renault master iz okolice Središča ob Dravi v Mihovcih pri Veliki Nedelji trčil v spuščeno polzapornico in zapeljal čez železniško progo. Nato je trčil v polzapornico na drugi strani železniške proge in se ustavil tako, da je zadnji del vozila ostal na železniški progi. Takrat je po tirih pripeljala motorna drezina in trčila v vozilo. Tega je odbilo v steber polzapornice. Poškodovanih ni bilo.
Napadel ga je z nožem
26.	marca okoli 3.45 je 29-letni moški iz okolice Lenarta ob prihodu domov pričel vpiti in razbijati po vratih spalnice, kjer sta spala 66-letni moški in 47-letna ženska. Pri tem je 66-letnemu moškemu grozil z ubojem. 27-letni moški, ki se je nahajal v stanovanjski hiši, ga je skušal pomiriti, a 29-le-tni moški je vzel v roke kuhinjski nož ter z njim je napadel 66-letnega moškega in ga po-rezal po zapestju in podlahti leve roke. Nato ga podrl na tla, pri tem pa mu večkrat zagrozil z ubojem. Grožnjo je podkrepil tako, da je močno pritiskal na njegov vrat. 66-letni moški se je skušal ubraniti, pri tem pa ga je 29-letni moški porezal po prstih desne roke in po vratu. Ženska in 27-letni moški sta ga zvlekla stran in ga pomirila. Policisti so moškega pridržali. Naslednji dan so ga s kazensko ovadbo zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe in poskusa uboja privedli k preiskovalnemu sodniku in ta je zanj odredil pripor.
Vlomi, tatvine
27.	marca okrog 3. ure zjutraj sta neznanca pristopila do tovornega vozila, parkiranega na počivališču Dravsko polje, v katerem je spal 38-letni voznik iz Črne gore. Eden izmed njiju je potrkal po oknu vozila, vozniku dejal, da ima težave in da naj pride pogledat. Voznik je odšel z neznancem do nekega tovornega vozila, ki je imelo prazno gumo, med tem časom pa je drugi neznanec iz njegovega vozila odtujil torbico, ki je bila obešena nad volanom. Po odtujitvi torbice sta neznanca zbežala. Oškodovanec je imel v torbici osebne dokumente in 5.800 evrov denarja. Torbica z dokumenti brez denarja je bila kasneje najdena pri naslednjem izvozu.
Napoved vremena za Slovenijo
Ce malega travna grmi, slane se kmet več ne boji
Danes bo oblačno. Zjutraj se bodo padavine od juga znova okrepile in razširile nad vso Slovenijo. Po nižinah v notranjosti bo deloma deževalo, deloma snežilo. Na Primorskem bo zapihala zmerna burja. Temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem okoli 8 stopinj C.
Obeti
V sredo bo pretežno oblačno, predvsem v vzhodni Sloveniji bo dopoldne še rahlo deževalo ali snežilo. Ponekod na zahodu se bo delno zjasnilo. V četrtek bo zmerno do pretežno oblačno, a večinoma suho vreme.