AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER '; >■ so" CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 2, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. ffov s« je napadel je; ^Charles Coughlina ; • Na rf11^' ~~ ^ Plesni dvorani » >k, ?Veland je imel Jan Ma-H0;X Prvega predsednika iev'tgo republike> i^edno i •,%vil°VOr' tekom katerega .i"Aiii,' r 36 Rev- Charl,2s J! Nivec' tv radi0 Pridigar, j ^ryk 3 Pa naVi&den norec. I «1 tr,;e v svojem govoru po-1 hkam Rev' Coughlina, ki * io^ ene?a svojih zadnjih ili 6eškrov izjavil, da so pri-; NeVA' komunisti bombne r°žal0 - ngliji in ne Irci, kot je "To je zlo-Uganda, kakor jo vo-je nadaljeval 'Sre "Rev- Coughlin je Vžr°čevar1Cati svet> da 80 čehi % s 1 bombne napade v j m.ieRev. Coughlin I Sa ]ave,f°rec ali pa da na- i Se je Ze'' Masarykovo iž- Posiuš!zbudilo med navzoči- I r%'taCl resno zanimanje. v % , Se Pa poroča, da bo ^ v0je n Prihodnjo nedeljo ' ^ -- ivr8 ladio govora doka-C0J,asaryk laže in da je govoril polno res- %^Wzapapeža se je ht j Pričelo ilikard,marca. Danes so se >vega1Ilali Prvič k volitvam , P^Peža. Vedno bolj ■MsMa fime kardinala . fh"jfi..Mi.a,■<1 škqi , y Flor.. • - ^ tiidi izvoljen. Zadnje omenja kar-c'i v p ki je bil (papežev f ^trjitiP-1ZU- Vatikanski kro-, S kaP da bodo volitve , kardinali so. imeli jt >Jo 0 111 časa, da prerni- :!No.ilas,ledniku Pija XI. , , ^ letih so v Vatika- , koJi kardinali, 62 po j S 'Ni je> da bo novi , jNlta še Pred nedeljo. ■ uSda**^0 postaia bo šti- voljt^ Sanjala svetu o računi | IF ^ow e je Prišlo -,'^^ratskimi council- ' direktorjem mest- j : tudi lrna med drugim v j t tjifektlaZSVetljavo mestnih ^ ^ Parkov je prvot- ' \ 2a r mesto plačalo ra- 1 ]' % azsvetljavo za leto ; ili 11939 n°Vem Proračunu councilmani od" 1 \ wačui niS0 bili plačani" < . n običajno nekako 'V razsvetlj a- '.' (H(ja 0r Parkov se je iz- je bil° Poročano i V^So* odseka mestne unlplačani- Ak0 ^ IkS j p J njegova, krivda. . M iaPrišel "a dan župan V^cu P0Vedal councilma-C1^ rT Za razsvetljavo za ' »]>doK ® niso Plačani, toda ^ C tQ dni d°volj de-i " W iaha^e Cuyahoga okra- ; ko Plačalo te raču- VSiCa 1 \%ik h uredništva 1 vlahlf ^°imensko gla- 1 V^m ,? Zahteva vsak član i \ aruštvu al. v vgak. za seboj o^ivid- : S a Dr ne Večino- Parla-Kv^iti aV!la govore, da se \ ^eift ensko glasova- 'U'Xsfredlogu'akotoza- V^vli Manjšina." — šola e vrši Velvin ^ak četrtek ^'h^Sr dvorani javne Cesti in St. Clair , ' Je vselej ob 7. uri Ameriški kardinali prosijo za kanonizacijo Roosevellove sorodnice, ki je bila redovnica Rim, 1. marca. Ameriška kardinala Dougherty iz Philadelphi-je in Mundelein iz Chicaga sta včeraj zaprosila sveti kolegij, da j odredi kanonizacijo Elizabete Seton, ki je bila redovnica in oddaljena sorodnica predsednika Roosevelta.- Ako bo pokojna Seton kanoni-zirana, bc prva v Ameriki rojena svetnica. Ameriški kardinali, zbrani v Rimu, da volijo papeža, so izjavili, da ima kanonizacija j Setoncve popolno podporo vseh katoliških škofov in krogov v Ameriki. Elizabeth Seton je umrla leta 1821 v Emmitsburgu, Maryland, potem ko je ustanovila sistem katoliških šol v Ameriki. Pokojna je bila včasih protestantinja, toda je pozneje pristopila v katoliško vero. Rojena je bila v New Yorku leta 1774, in po smrti svojega moža je sprejela katoliško vero in postala redovnica. Začela je ustanavljati sirotišnice in katoliške šole, za katere je porabila vse svoje premoženje. -...... V Mehiki mrgoli nemških ogleduhov. Bral berlinskega policijskega načelnika aretiran Mexico City, 1. marca. Policija je tu prijela barona Hans Heinricha von Holleuffer, ki je brat policijskega načelnika v Berlinu. Poleg njega je bilo aretiranih tudi nadaljnih sedem Nemcev. Policija je slišala zadnje čase, da razvijajo nemški nacijski vohuni nenavadno živahnost v Mehiki. Tam niso samo vohunili razne mehikanske skrivnosti, pač pa sc posegali s svojim delom tudi v Zed. države. Nemško poslanstvo v glavnem mestu Mehike je -Včeraj posredo--1 rich deportiran. Poslanik se je izjavil, da mu niso znane nobene obtožbe napram prijetemu baronu. Baronica, žena aretiranega, je napram časnikarjem povedala, da je bil njen mož aretiran včeraj po dveh tajnih agentih, ko je hotel peljati svojega pet let starega sina v neko nemško šolo. V bližini glavnega mesta je policija odkrila tajno radio postajo, katere so se nemški ogle-duhi posluževali. Med aretiranimi je tudi neki Pt»ljak, ki je fal-sificiral rojstne liste raznih na- Rusija in Amerika edini dve velesili, ki še do sedaj nista priznali vlado generala Franca Washington, 1. marca. Izmed vseh velesil na svetu sta dan^s samo še Rusija in pa Zedinjene države, ki nista še priznali nove vlade generala Franca v Španiji. Ves ostali svet je že oddal svoje priznanje. Državni tajnik Zed. držav, Hull, je izjavil, da bo do priznanja na vsak način prišlo, toda Zedinjene države se nečejo prenagliti v tej zadevi. Predsednik Roosevelt je pripravljen storiti, kar mu bo svetoval državni tajnik Hull. Včeraj je dal državni tajnik Hull poklicati v svoj urad zastopnika španske vlade lojali-stov, s katerim je imel eno uro trajajoč pogovor, španski zastopnik še je izjavil, da vlada lo-jalistov še vedno obstoji in jo on zastopa v'Zed. državah. ■ .——c Poroka v gostilni V gostilni Red Raven sta se včeraj poročila plačilni natakar in neka plesalka iz Pittsburgha. Navzočih je bilo nad 100 gostov. No, ta zakon ne bo dolgo trajal. Kupovanje srebra Kongres je odredil, da vlada lahko še nadalje kupuje vse tu-jezemsko srebro, ki ga more dobiti. Republikanci v kongresu so nameravali to v bodoče preprečiti, toda so jih demokrati porazili. Zadušnica Jutri zjutraj se bo ob 6. uri brala peta sv. maša zadušnica ob priliki prve obletnice smrti pokojnega Primoža Pusta. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. V dvorani Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se bo nocoj med 6. ni 7. uro nahajala v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida v svrho društvenih zadev. Zastopniki radikalnih delavcev v. angleškem parlamentu so včeraj izzvali ostro debato, ker je dada ministerskega predsednika Chamberlaina priznala vlado generala Franca. Toda radikalci so ostali pri glasovanju v manjšini. Iz Burgos, Španija, se pa poroča, da se je general Franco včeraj javno zahvalil vsem državam, ki so prišle Španiji na pomoč ob času njene največje stiske. Zlasti se je zahvalil sestrski državi Portugalski. , Gen. Franco je končno podal javno priznanje republikam v Južni Ameriki, ki so bile dosledno naklonjene njegovemu režimu. Izjavil je, da bo radi te na-Klonjencsti imela enako Španija kot tudi republike' v Južni, Ameriki veliko'korist. 1—,- 30-dnevnica Za pokojno Mary Zupančič, Thompson, Ohio, se bo brala sv. maša v soboto 4. marca v spomin 3C-dnevnice njene smrti. Ena sv. maša se bo darovala v soboto ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete, druga pa ob 9. uri zjutraj v soboto v cerkvi sv. Vida. Prijatelji ranjke so prijazno vabljeni. So prodajali bombe Trije trgovci so bili včeraj obsojeni v Toledo, Ohio, ker so prodajali plinske in druge bombe. Sleherni je bil obsojen v globo ?100.00. Neka meatna postava prepoveduje prodajo bomb. Petdnevni delovnik Councilman Pucel iz 10. varde je vložil v mestni zbornici predlog, ki se glasi, da mestni uslužbenci ne smejo delati več kot 40 ur na teclen, oziroma samo pet dni v tednu po osem "ur mi dan. Premogarji so zopet prišli na površje iz rudnika Oneida, Pa., 1. marca. 49 pre-mogarjev, ki so se nahajali sedem dni pod zemljo na štrajku, t ker jim kompanija ni plačala zaostale plače, se je danes zopet po-| kazalo-na površju. Skoro vse mesto je pozdravilo bradate premo-garje. Kompanija je naznanila, ' da bo nemudoma začela s pogajanji s premogarji radi zaostale ( plače, dočim jim je plačala za ves teden, ko so se nahajali pod zem-; ijo. --o---- Gen. Franco zahteva da Italijani zapustijo takoj Španijo Paris, 1. marca. Vrhovni po-1 veljnik nacionalistov y Španiji je zahteval danes od laškega diktatorja Mussolinija, da zapustijo laški črnosrajčniki Španijo. To novico je sporočil francoski minister za zunanje zadeve Bonnett < francoskemu parlamentu. Gen. 1 Franco je zadnji teden revidiral 1 laško armado v Španiji, kar je < pomenilo, da je to zadnji nastop i Italijanov na Španskem. Laški 1 poveljnik v Španiji, general Gambara, je dobil povelje, da 1 čimprej pripravi lašk0 armado za 1 odhod. Nadalje je francoski zu- 1 nanj i minister izjavil, da si go- s tovi laški krogi prizadevajo, da s podaljšajo vojno stanje v Špani- 1 ji,- da dobijo tako izgovor. da so se davki tako zvišali, da bo- ^ do prisilj: 'ij ft] oraimi prPUfien iifkčr, t t'uji nt^ 'j lo je očividno. da Je imel včeraj j ' Roosevelt;n« senatni zbornici večjj ' nasprotnikov kot p r'i j a t e 1 j e v. Mnenje večine je. % 86 Amerik^ nikakor ne sme vmešavati v tujezemske dogodke. Do debate je prišlo, ko je senatna zbornica dobila v razmo-trivanje predlog predsednika ža nadaljnih $358,000,000 za oboroževanje. Pričakovati1 je, da bo tudi ta predsednikov predlog pro-: ' padel. ■i o-- 90 poiitikarjev obtoženih javne korupcije Kansas City, Mo., 1. marca. Velika porota je včeraj v tem mestu obtožila 90 poiitikarjev in njih prijateljev javnega podkupovanja in raznih sleparij. Med obtoženimi je tudi okrajni sodnik Long in neki bivši okrajni sodnik. Trdi se, da je mestna in okrajna vlada- popolnoma prežeta z graftom. Med pi-ijetimi je tudi neki laški tujezemec Carol-}a, ki je baje dobival $2,500.00 na mesec ,ko je pobiral v raznih igralnicah, ki so bile pod ..zaščito spdnij in so seveda tudi sodniki in drugi pdlitikarji dobivali svoj hiesfečni delež. --o- Dohodninski davek Dan 15. marca je zadnji dan, ko morajo biti pri zvezni vladi vložene pole glede dohodninskega davka. Vsak samski, ki je zaslužil $1,000 ali več tekom lanskega leta, mora podati poročilo, dočim načelniki družine, oženjeni imajo izjemo do $2,500.00 in $400.00 za vsakega otroka, ki ni star še 18 let. Dohodninski davek prinese zvezni vladi letno nekako $500,-000,000. Cenejše mleko Večje mlekarske družbe v Clevelandu So znižale ceno mleku za en cent pri kvortu. Kvort mleka, dopeljan na dom, bo za-naprej veljal 10 centov. Cene mleku se navadno znižajo okoli 1. maja, toda letos je prišla pocenitev bolj zgodaj kot običajno. Chamberlain dobil zaupnico v parlamentu London, 1. marca. Angleški parlament je včeraj s 344 glaso-n vi proti 137 odglasoval zaupnico t_ vladi ministerskega predsednika Chamberlaina, ki je priznala nacionalistično vlado generala Franca. Zaupnica je prišla po 0 eni najbolj ostrih debat v parla-_ mentu. Laboriti so v parlamen- tu predlagali, da mora Chamber-' lain odstopiti z vsemi ministri vred, toda predlog je bil z veliko j večino poražen. General Franco s sam je brzojavil, da bo Španija _ absolutno samostojna in se ne bo priklopila nobeni politični zvezi e kake tujezemske države. V Lon-e don je že dospel novi španski poslanik, ki je zasedel poslopje španskega poslanstva in dal razobesiti novo nacionalistično špansko zastavo. Jutri bo imenovan tudi angleški poslanik za Španijo. Tragedi japri WPA Te dni je zgubil delo pri WPA 20-letni Ivor Kelly, 646 E. 162nd - St., ki je bil edina pomoč svoji - ostareli materi-vdovi in dvema - mlajšima bratoma. Vzrok, da je 1 mladi Kelly zgubil delo je dej- • stvo, ker ni — ameriški držav- ■ ljan. Na ta način so te dni odslo- • vili od WPA vladnih del že 2,000 [ 1 tujezemcev, ki nimajo ameriških ■ državljanskih pravic. Postava je v Um o^iru neizprosna. Včasih : t pVvV ^ - i j pirji danes ne zadostujejo več za H vladno delo. Omenjeni Kelly je • dospel v Zed. države, ko je bil • star tn .leta.- Vzgojen in izšolan • je bil v Clevelandu in počutil se je kot tu rojen Amerikanec, ko ' ga je te dni doletela žalostna ■ vest, da ne more delati in služiti 1 v Ameriki, ker ni — ameriški dr- - žavljan. Mladi Kelly je v pose-' sti prvega papirja in bi v krat-■jkem dobil tudi drugi državljan- I ski papir, toda na zvezni sodniji j gre zasliševanje le počasi naprej. 1 Kelly pa bo moral med tem najbrž stradati. -o--t "Večna luč" Ali imate že mogoče vstopnico h krasni igri "Večna luč," ki bo prirejena dne 12. marca po dekletih Mary Prisland Cadets, od i podružnice št. 50 S. ž. Z. Ako ne, tedaj jo lahko dobite takoj pri Članicah ali pri Mrs. Makovec. v slašččarni S. N. Doma. Igra je v resnicj interesantna, polna res-, nega pouka, pa tudi zdravega humorja in z igro boste prav gotovo zadovoljni. Saj se članice trudijo že več mesecev, da vam pripravijo igro, kot je niste videli že dolgo časa na našem odru. Pričakuje se nabito polne dvorane in je torej dobro, da si vstopnico preskrbite že vnaprej. Slike v Collinwoodu V petek večer se bodo kazale krasne filmske slike, ki so bile vzete ob času izleta S. ž. Z. v domovini. Slike se kažejo pod pokroviteljstvom podružnice št. 18 v Kunčičevi dvorani. Vstopnina je 25 centov za odrasle in 10 cen-| tov za otroke. Pričetek točno ob 7:45 zvečer, članicam in občinstvu toplo priporočamo, da si )giedajo te lepe slike. Otrok ubit Pet let stara Mary Anne Ben-ko, 2083 Clarence Ave., Lake-; wood, se je včeraj z drugimi otro- • ci igrala na cesti. V veselem raz-s položen j u je zašla nekoliko pre-i daleč na cesto, kjer jo je zadel avtomobil, ki je povzročil smrt otroka. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto n.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. _ , BUBSCRIPTION RATES: U.S and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.___ «^f»gg*>83 No. 50, Thurs., March 2, 1939 .........................— BESEDA IZ NARODA PEHANJE ZA SRNAMI James Debevec Nevtralnost in posredovanje V uradnem zapisniku kongresa Zedinjenih držav, v "The Congressional Record," smo te dni opazili značilen govor, ki ga je imel zvezni senator Millard Tydings iz države Maryland. Da ne bo kdo napačno sodil, naj povemo takoj, da Mr. Tydings ni katoličan, pač pa protestant, in da tudi Rooseveltov pristaš ni, pač pa se je predsednik Roosevelt lansko leto boril proti njegovi ponovni izvolitvi v senat, a je bil Mr. Tydings kljub temu izvoljen z veliko večino. To smo omenili, da se nas bo pravilno razumelo zakaj prinašamo govor senatorja Tydingsa na tem mestu. Govor je bil narejen v zveznem senatu ob priliki,, ko so komunisti divje kričali, da mora Amerika začeti pošiljati morilno orožje španskim anarhistom. Je govoril senator Tydings: "Gibanje, da se odpravi nevtraliteta glede Španije, je podvrženo absolutno napačnemu razumevanju razmer. Absolutno napačna je trditev, da je takozvana lojalistična vlada v Španiji, postavna vlada. Napačna je trditev, da ameriška nevtralnost glede Španije pač povzroča, da lojalisti ne morejo dobiti orožja v Španiji, dočim ga nacionalisti lahko dobivajo iz Nemčije in Italije. To sta dva glavna vzroka za prizadevanje onih, ki bi radi odpravili nevtralnost Zedinjenih držav napram Španiji. "Poglejmo prvi vzrok, ki pravi, da je vlada lojalistov postavna vlada v Španiji. Vlada lojalistov je prenehala biti vlada, ko je bil završen brutalni umor nad Calvom Sotelo dne 13. julija, 1936. Ta zločin je bil višek kaosa, anarhije in političnega zverinstva. In predno je prišlo do tega,umora, so lojalisti v Španiji umorili 256 oseb, požgali 170 cerkev in šol, 69 katoliških klubov ter druge javne zavode. Nameravali so požgati nadaljnih 286 katoliških zavodov, a jim je prebivalstvo pravočasno preprečilo peklenske načrte, Poleg tega so lojalisti v Španiji povzročili 113 generalnih štrajkov in 287 delnih štrajkov. Taka je torej ta "ljudska vlada.' Vse skozi mesece junij, julij, avgust, leta 1936, časopisje ni poročalo iz Španije druzega kot o požigih m umorih. Lojalisti so napadali celo katoliške pogrebe; ko so žalostni sorodniki spremljali svoje drage na potu k večnemu miru! Morilo in požigalo se je na vsed koncih in krajih.. In v tem času je bil umorjen predsednik parlamenta Calvo Sotelo, vzgleden državljan. Kaj bi dejal ameriški narod, ako bi nekega jutra zvedel iz časopisov, da je bil tekom noci brutalno umorjen Charles Evans Hughes, predsednik naše najvišje SOdn"Viada, ki dovoljuje in trpi nekaznovano enake brutalne umore, zgubi značaj m pravico imenovati se vlada Kakšna vlada je to, ko vlada sama mori in požiga? Kdo bo verjel v postave in postavne odredbe, ako vladni agitatorji predli iačijo morilcem in požigalcem?! "Da očita se nam v Ameriki, da imamo gangeske umore in enake zločine, toda imamo tudi sodnije, ki znajo kaznovati enake zločince, dočim je vlada lojalistov v Španiji hujskala svoje pristaše k izvršitvi zločinov! Španska republikanska vlada je od februarja pa vse do julija meseca leta 1936 dokazala da je absolutno nezmožna vladati, in kdo se torej čudi, da je nastala civilna vojna v trenutku, ko nihče več kot anarhist in komunist v Španiji ni bil varen svojega življenja! Karkoli oomni zgodovina resnih zgodovinarjev ki so pisali na podlagi resnice, ali pa če niso, toda ni se se dobil do danes zgodovinar, ki je bil naprimer odobraval dela francoskega krvnik,-i Robespierra! Enako je z vladarji Španije, ki so bili znani pod naslovom "lojalisti." To ni bila vlada, to je bila druhal odgovorna nikomur. Zginile so postave Boga in ljudi, in vladala je najbolj okrutna tiranija, katero bodo znali obsojati še pozni zgodovinarji "Ni čuda torej, da se je v Španiji pojavilo nacionalistično gibanje. Ako ne bi nastopil general Franco v juliju mesecu1936 in napovedal boj lojalistom, tedaj bi prišla vsa evropska civilizacija v skrajno nevarnost. Marxov jarem bi bil vržen okoli vratov španskega naroda, in da je v takem položaju nemogoče napredovati, še manj pa živeti, mora biti vsakomur jasno. In da je vlada generala Franca v resnici popularna vlada"kaže že dejstvo samo, da se je tekom enega meseca izjavilo za njega dve tretini Španske. Ljudje živijo pod Francom v miru in gotovosti, da ne bodo umorjeni iz vzroka ker verujejo v Boga in v božje resnice. (Konec prihodnjič.) Kaj pravile! Ste videli, kako sta se .Francija in Anglija postavili po robu, ko je Mussolini zahteval nekaj afriških kolonij, katere zdaj lastuje Francija. Ko je šlo pa za Češko, sta bili pa takoj pri volji dati, ker sta se baje bali Hitlerja. Seve, vsak bi z drugimi rokami gade lovil. m m m Demokratski boss Gongwer je pripravljen odstopiti v prid nevtralnemu demokratu, katerega naj bi pa imenoval Gongwer. Torej si hoče Gongwer na vsak način izgovoriti "kot" v demokratski stranki, da bo imel do konca svojega življenja preužitek. Ker Miller ni pri volji, da bi Šel z Gongwerjem delat pismo k notarju, bo Gongwer najbrže ostal brez "kota." Razne zanimivosti iz Hubbard Rd., Madison, 0. Vse nekako izgleda, da se bliža pomlad, ker sem začel prenašati lončke in jih s prstjo nasi-pati. V nje pa sadim tiste koreninice, ki tako lep cvet zaženo, ko jih enkrat na prosto posadim. Takrat izgledajo kot bi purane v vrsto postavil, tako se ponosno razcvetajo. Da sem prišel do tega spoznanja je to, ker od časa do časa berem v nekem sobrat-; skem glasilu, katerega urednik j daje tako lepe in koristne nasve-1 te, kako ravnati z vrtnicami. To je prav hvale vredno. Dotični urednik je v naravo in nje lepoto do ušes zaljubljen. In tako sem oni dan napolnil z zemljo več tistih posodic ter vi nje koreninice posadil. Ko sem' bil gotov z posajanjem, sem jih lepo v veliko košaro naložil ter jih prinesel v hišo z namenom, da jih nesem v klet in jih tam položim do časa, ko se bo zlato flo-ridsko sonce s svojimi žark naselilo v naše kraje, s katerim se sedaj bahajo doli v Floridi in nam skomine delajo. Kar nevoš-ljiv sem jim. Sem pa tje se tudi tukaj pokaže, pa nima prav no-bfene gorkote. če bi bil zadosti velik, pa bi ga brez skrbi ,z roko prijel in' prav nič se ne bi opekel. Strnenovi, ki so doli v Floridi, so pisali, da bi ga radi nekaj vreč nam poslal, pa ni tam vreč dobiti. Prav lepa jima hvala za poslane pozdrave potom Ameriške Domovine, da se še vendar spomnita na nas. Torej ko postavim napolnjeno košaro na tla, je takrat žena ravno testo valjala s tistim količkom, da bo lizanje naplavila za juho. Malo prej sem eni izmed putk glavo odsekal in se mi je živalica res smilila. Pa ni šlo drugače, da sem jo moral spraviti s tega sveta, dasi je bila pridna za nesti jajca. Bil sem go-1 tov, da bo znesla vsak dan ene-1 ga, če še ne dva. To sodim po tem, ker je bila vsakikrat, ko sem jajca pobiral in to je bilo dvakrat na dan, v gnezdu, pa me je tako na vso moč kljuvala, da je vsakokrat jajce na tla padlo, če so bili pa slučajno trije, so pa vsi trije padli na tla. Tako sem imel več zgube ž njo kot pa dobička. Pa sem si mislil, da bo najboljše, da jo spravim v lonec, pa ne bo več jeze. žena, ki je valjala testo, se je začela jeziti nad tisto košaro in hitela: "že vidim, da bo letos ravno tako kot je bila prejšnja leta, ko si začel že zdaj sredi zime prenašati tisto ropotijo. Najboljše bi bilo, da bi ti vse pri odprtih vratih ven .zmetala. Ko bo prišla pomlad, boš pa zopet vedno tam v vrtnicah čepel in jih ogrebal. Vse drugo delo bo pa ostalo. Ko-renče, solato, pa fižol bo pa plevel uničil. Pa saj itak nisi za nobeno rabo. Če ti rečem iti na .njivo pa vse drugo izkopleš ven, plevel pa pustiš in tako je boljše, date ni tam," Tako je drdrala naprej. Ko sem se naveličal poslušati pridigo, sem z vso ihto pograbil košaro, da jo odnesem v klet. Ko pridem do sredi stopnic, mi pa spodrsne in se zavalim s košaro tako na moč, da sem zo vso zdrobil. Tudi tista posoda, v kateri Sem imel korenince, se je vsa zdrobila. Na, sem rekel, zdaj bom pa zopet slišal litanije. Ubrem jo ven po drugo posodo. Kc jo zopet napolnim s prstjo in denem notri kcrenince, kar jih je še zdravih ostalo, postavim vse skupaj v kot kjer bo ostalo do toplega vremena. Potem je prišlo pa še težko delo, ko sem moral počistiti stopnice. šel sem po smetišnico in ome-lo, ki je bilo na koncu izrabljeno, da ni doseglo vseh kotičkov. Šel sem po metlo, pa ni bilo nič ^ boljše. Naposled se pa le domi- ( slim, da bi bilo dobro, če bi šel i po tisto krtačko, ki jo rabim za ( zobe čistiti in šele potem sem. napravil pravilno. Potem šele se ■ mi je srce ohladilo. Pri tisti pri- < či sem sam sebi obljubil, da se ] ne bom več ukvarjal s tako stva- < rjo. Ves vesel sem odšel iz hiše v i nadi, da se več ne zapletem v ta- , ke neprilike. Ko to pišem ,mi krasijo pisalno mizo zlati zvončki, kakor jim i mi pravimo. To je nekako zgodno 1 | spomladansko cvetje, ki je tako zelo lepo, posebno v tem času. Ko sem oni dan stopil v trgovino Joe Modica tam na 156. cesti z vsem lepim cvetjem okrašen, pa pravijo mati: "akrabolt, Hubbar-čani se pa res postavite!" Vsa-Lkokrat, kadar se tam ustavim, dobim kaj za prigrizek, da ložje nadaljujem pot proti Clevelan-du ali v Ribnico kot pravijo. Marsikaj prijaznega se pogovorimo, saj so ti Vrhničani tako prijazni ljudje, da bi se kar naprej ž njimi pogovarjal. Pogovarjali smo se tudi radi župana v naši vasi. Rekli so, da j naj bi kar mene izvolili, ker da ! sem precej odprtih ust kadar ze-I vam in da povsod vtikam svoj nos. Pa kako naj volim sam sebe, če bi bili pa moji sosedje nasprotni, čeprav dvomim, da bi bil kateri od njih pri volji zasesti to častno mesto, ki ne donaša ravno posebnih dohodkov. Sicer je že res, da se noben za plače ne poteguje, ker sedaj se bo začelo , kmalu z korenjčem, fižolom in razno zelenjavo. Solato smo že ,, tudi posejali, da bo za veliko nedeljo že na mizi. ■ , V splošnem se vse pripravlja • za velik razmah. Jaz že sedaj l pesti stiskam, kako se bom zag-! nal. No j a, me sosedje že poznajo, kako da sem navdušen za ■ vsako stvar. Sosed John se tudi - že pripravlja na veliko rejo. Oni -1 dan si je nabavil polno tistih za- • bojev in je že nekaj pri nas ogle-) doval, kako veliko njivo sem od- > ločil za vrtnice. Potem pa že ve-) ste, kaj to pomeni. Tudi v trto J se pridno zaletavajo in jo obre-i zavajo v upanju, da bo to leto • manj izbirčna kot je bila lansko i leto, ko so' bili samo eni deležni i grozdja, drugi pa ne. Kot so mi ■ sosedje pravili, da so lansko leto ■ obrezavali trto pri našem ured-i niku, pa da so jo tako neumno obrezali, da se je pognala v če-i črto nadstropje. Povedano pa ni i bilo, če je kaj za mujo obrodila in če je bilo kaj preševca, kar je > največjega pomena pri vsem ) eni. Da pa je tista jablana še - nekaj obrodila, okrog katere so i se moji sosedje vrteli. Verja- - mera, saj če bi se meščani, bi se i posušila, ker imajo tako umaza-i ae (zbiksane) čevlje, da jim še • jgledala ni treba. Zadnjič sem pisal, da so tukaj / bližini zgradili ogromno tovarno. Pa se je vodstvo tovarne iz-| azilo, da se jim ti kraji tako ao-padejo, da bodo prav tam zgradi-' H še eno'tako tovarno kot je ta, ki je stala enajst milijonov in } p,ol. Tako bodo ti kraji bolj in ' bolj industrijski. Tudi se veliko ' piše in govori, da bodo med Ma-' disonem in Genevo izkopali ka-; nal, po katerem bodo ladje vo-1 žile direktno iz jezera v Pitts-j jurgh. Tudi tam bo gotovo dosti ljudi zaposlenih. > ; Ravno sedaj je po teh krajih > veliko državnih delavcev, ki či- ■ stijo kanale, katerih je vse pol-i no tod in katere so pred dolgim i časom izkopali, da se voda odte-; ka. Cd časa do časa jih je potre- - ba pa izčistiti. Pravijo, da so bili ti kraji pred leti pod vodo in - da je tukaj zemlja zato tako ro- - dovitna in vse tako leijo uspeva, ■ kar se posadi in vseje. Vas vse - prav lepo pozdravljam, Frank Leskovi c Počakaj, sem mu rekel, "da pride vročina enkrat v pravo veljavo. Sicer pa ali dobro veš, da se razumeš na take peči, v katerih se kuri z drvmi?" "Oh, boš ti meni pravil, kaj je taka peč!" je godrnjal Charlie in letal po kuhinji iz kota v kot in iskal to pa ono stvar, pa nobene prave ni mogel najti. Je strašno nepo-čakljiv človek, ta Charlie. Tako smo v miru božjem prestajali težke čase in čakali nadaljnih dogodljajev, ki so se začeli razvijati prav kmalu. V vas je prišel Vine Marolt iz Sheffielda, ki jo je primahal peš gori čez hribe. Spotoma je gledal za srnami, pa ni nobene videl. Kmalu zatem so se pa oglasili zunaj pred kem-po glasovi naših ljubih lovcev: Mandlov, Filipičev in Dolenčev. Po glasovih se je poznalo, da si ne bomo padli okrog vratu, ko si bomo pogledali iz oči v oči, ampak da bo najprej nekaj stvarne debate in zanimivo predavanje. In res, na verandi se zasliši močno otrkavanje čevljev po deskah, potem pa se odpro vrata in najprej zagledamo mili obraz našega kapitana, ki se je držal, ko bi se bil pravkar srečal z samim peklenščkom. Najprej pogleda gospod kapitan po mizi in v hipu pre- ■ šteje vse prazne steklenice, po-' tem naglo presodi v kvortu, ■ koliko manjka od vrha doli, potem skočijo njegove oči od ! Ferdota na mene, vjamejo s 1 konca še Charlita, ki je slonel 1 ob štedilniku v kuhinji, nato ! pa se odpre na široko zatvor-" niča in na nas se vsuje1 ploha hudih besed: t Cepci! Otroci! Babe! Šlfeve!" i Cepci! Otroci '.Babe '.Sieve!" ; "Večna luč" i i Tako se imenuje igra, katero vprizore članice podruž. št. 50 . SžZ 12. ma-rca ob treh popoldne . v SND na St. Clair Ave. Igra je . povzeta iz današnjega življenja, ) ki ima v sebi polno humorja, a ve-. liko več v dušo segajočih prizo-j rov. Naj navedemo tukaj kratek ) opis igre: i Margareta Okoren, mlado in i razigrano dekle, je zaljubljena v j Daniela Cesar in on v njo. Da- - niel se pa boji vprašati Okorno-3 vo mater za Margaretno roko. - Oče Okoren nima nič besede pri i tem in samo pravi, da je Daniel i Cesar kot Daniel med levi. Okor-3 nova družina ima tudi sina Gre- 1 gorja, ki je pa zaljubljen v Mari-3 jo Stanko, ki stanuje pri Okorno-) vih. Vsa družina je zadovoljna - s gospodično Stanko, ampak kle- 2 petulja Marija Centa, ki otresa - jezik vsepovsod in vtika svoj nos 2 povsod, kjer ji ni treba, skoro uniči dobro ime gospodične Stan-. ko tako, da stopi župnik vmes in ' nravi: "Pred svojim pragom najprej pomesti, predno se drugo ljudi sodi in tisti, ki je brez madeža, naj prvi zažene.kamen." Potem pa pride Jernej Nosan, ' pijan, hudoben človek, ki hoče 1 porušiti vse, kar je dobrega. Ka-1 ko se mu to posreči, boste videli ' v igri. Sedaj nočemo povedati vsega, da se vam ne spridi užitka, ki ga boste imeli, ko boste gledali igro. Veselili in smejali fee boste materi in očetju Koren, ker to.je res ljubezniv par. Njiju hči Margareta in sniibač Da-l niel vam bosta ugajala, žalovali - pa boste z Marijo Stanko in Gre- - gorjem. Gospoda župnika boste i pohvalili za njegove modre be3e- - de. Kako boste pa Jerneja Nosa- - na sodili, pa res ne vemo. Torej ne pozabite v nedeljo 12. i marca popoldne ob treh. Vstop- - nice lahko dobite pri članicah ali , pri Mrs. Makovec v SND. Ne bo i vam zal, torej pridite v velikem številu. Vas prijazno vabijo članice! — tu je šel po sapo in naglo ] nadaljeval: "Tok tako! Jaz se peham za žive in mrtve, letam i po hribih in dolinah, padam i in vstajam čez skalovje, ga- < zim sneg do kolen, se plazim • skozi grmovje, da imam roke in obraz poln prask, vi pa tukaj le na gorkem sedite in žre-te! Krave!" Zopet je šel vase, da zbere poln meh sape in odpre usta za nadaljevanje, ko mu naglo sežem v besedo: "Ko si spodil tistih pet srn yy "Kaj, pet sem jih spodil?" zazija Mandel in obraz se mu spremeni iz hude ure v najlepše spomladansko sonce. , Takoj sem videl, da sem zadel na pravo nakovalo, zato naglo kujem naprej: "Aha, tako imenitno in vneto sta gonila s Filipičem, da je planilo gori po rebri pet velikanskih srn. Najmanjša je bila taka ko krava. Jazbec je upalil, kot sta gotovo slišala, pa ni zadel, kar slišita zdaj. Tako naglo so jo vlile doli proti tistemu kraju, kjer si ti zjutraj dobil prvo srno, da nismo mogli drugi streljati. Ker smo pa mislili, da se bodo kje pod kako smreko u-stavile, da si malo odpočijejo, smo šli naglo za njimi. Vse smo prebredli, pa nismo nobene več videli. Ker smo" bili že blizu kempe, smo mislili, da bi ne bilo pametno hoditi nazaj k vamd, pa smo šli v kempo, kje nismo še več kot pet minut, kaj pet - minut, ravno toliko, da smo prišli. Nata, spijte vsak enega, ki sta bila tako pridna in potrebna sta ga tudi." - "TOrej le ni bilo brez divjadi v oni globeli" r<šče Mandel'ves srečen, da i?i,,poganjal, zastonj in kar takoj je pozabil na ostalo pridigo, ki jo je' gotovo študiral na pamet vso pot do doma. "l)obro si 'nas izrezal," mi > reče natihoma Ferdo in porine st.eklenico z visko proti' Man-! dlu in Filipiču. "Ampak vseeno se mi zdi, da ■ niste storili prav," hoče osta- ■ ti Mandel pri svoji avtoriteti, čeprav je govoril zdaj bolj po očetovsko, "naj se pelje mimo i vas sam vrag s šestimi pari • konj, vi morate ostati na svo-. jem mestu, dokler ne pridejo . gonjači do vas." "Imaš prav," pritrdim, "in nikoli več se kaj takega ne zgo-[ di. Za prvič nam moraš opro-. stiti, ker nas je pogled na lepe . srne tako razpalil, da smo v . naglici pozabili na svojo lov-. sko dolžnost in disciplino." In da bi se sitna zadeva ko-. likor mogoče naglo pozabila, t sem se obrnil do Lampeta in • ga vprašal i ."Charlie, že ; bo dve uri in . pol, kar. sediš s tisto pečenko t v peči. Zdaj bi morala biti po vseh receptih prilično go-. tova in bo čas, da začnem svo-; jo domačo zabavo s krompir-1 jem." "Sam ne vem, kaj je to, da , se pečenka ne gane nikamor. . Vsakih pet minut dregnem v meso, pa je še prav tako, kot sem ga del v kožico. Kakšno strelo pa imaš mesto peči?" se )brne" Charlie do Mar^ je sedel pri mizi. "Da ne peče, praviš' pa kaj drugega narot* peči je ni boljše v vsej | Pennsylvaniji," trdi M«1* gre v kuhinjo. Tam o^P čico in vzklikne: "§ur' čudno, če se meso ne P imaš pa pečico zaprt", more gorkota do nje! Vsi smo se zasmeF; smo zvedeli, kako je ' Charlie peči meso ^ prepihu. Marolt odpi"e ^ kmalu je začelo lepo ^ ponvi in tedaj sem se P jaz spravil na krotfP1' nikoli ga nisem pražil fj v kateri gorijo drva. ■ še ženske, ki poznate ^ take peči, boste vedele. ^ vročino daje taka PeC be, kadar je enkrat 1 beljena. Nekaj časa Je kmalu me je začelo P^ greti, da sploh nisen1 niti blizu. Komaj ^ bi šel stat ven na ve1^ od tam mešati kromP1^ či. Kastrolo sem posta\{ na rob peči, pa je bil"8 več vročine. Z eno roko sem ^ strolo, z drugo sem , Tli • čal krompir, da se j kastrole. Ker je ^ pirja za pet podov ^ boste vedeli, da sem nl0.f( cej obračati in kmalu ^ ves moker od vse2» ; Da se ne bi poleg * i še sam spražil in včasih zlil na razbeU | hladilo, ki mi je zel del°- nlet1 Ker sem prilival p° . ^ pirju tudi sebi, zato n' j čudnega, če sem obra0'.^ pir z veliko močjo ^ Krompirja je bila ^ pica, kastrola pa boU^ mere, zato ni bilo J je stopil kak I?0?11''J strole po peči, ali P J peči na tla.. Take »l neže sem vselej leJ) rji in jih del nazaj v K® , ^ bi vsak košček pose^ ? ni kazalo, ker bi bl ^ zamudno. Sicer se_Pa' j zopet lepo zameša l11 pozna, pa tudi tak°,,if ne sme biti človek v ^ p< le ni bilo hujšega, 11 ^ i kot tam, kjer je žen'-ognjišču kadila fa-J . jf ta padla v zelje. j nesla zelje na miz°'J^ji no rekla mlatičem: fj je padla v lonec. ^ ^ zajel, naj mi jo da -nimam druge." pomolu ji; nato, so - spustili most, katerega je takoj zkstražila fegiptovska policija, da tako pazi na red in pa da kdo bres dovoljenja ne stopi v Egipt; tudi na parnik nikogar ne pustijo, ako nima izrecnega dovoljenja. Prvi, ki so prišli na krov, so bili menjalci denarja, katerih je prišlo na ladjo najmanj dva ducata; z vrečicami srebrnega denarja ter šopi bankovcev so hodili po krovu, ter ponujali egiptovske pij astro, Skoro vsak je skušal prepričati novodošleca, da on najbolj visoko plača za tujezemski denar, se zaklinjal, da so pij astri v cenah poskočili. Ta ali oni je kar takoj verjel in zmenja1, denar, drugi je bil bolj previden, pa je vprašal tri ali štiri menjalce, kajti v ponudbah niso bili vsi enaki; eni več, drugi manj. Meni, na primer, je eden ponujal 19 pij astro v za dolar, drugi niti toliko, dočim mi jih je tretji plačal po 20 pijastrov. To je bila pa tudi najboljša cena za dolarje. Ker se je pa meni zdel ta mož Se najbolj pošten, sem potem od njega kupil za večjo vsoto palestinskih funtov ali pijastrov, ker Palestina ima svoj denar, četudi spada pod varuštvo Angležev. Ko sem stopil iz ladje, so me obkolili prodajalci spominkov, ki so mi ponujali -vsakovrstne domače izdelke: tarbuše, torbice, nože in nebroj drugih predmetov, ki so bili okrašeni z egiptovskimi piramidami, sfingami, levi in palmami. Ker se nisem hptel kar takoj obremeniti s temi stvarmi, sem obljubil, da kupim potem ko se vrnem nazaj na parnik. Bolj sitno se je bilo iznebiti številnih dragomanov, ki so me kar obkolili, ter se mi ponujali za spremljevalce; drug drugega so oiirivaii, se prepirali in silili varrtb. Nagovarjali so me v vseh mogočih jezikih: angleško, francosko, italijansko, rusko, arabsko, hebrejsko, nemško, pri tem pa kazali razne listine PIJAČA KI JO VSAK POZNA "Okusna in okrepčujoča." To je ledenomrzla Coca-Cola, pijača, ki jo vsak pozna in rad ima v njeni lastni izraziti steklenici. Imejte jo vedno doma v ledenici. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY Francija je izgnala laškega časnikarja Paris, 1. marca. Minister za notranje francoske zadeve je odredil, da se izžene iz Francije laški; časnikar Paulo Monelli, ki je bil poročevalec za laški časopis Carriers della Sera. Uradno se naznanja, da je vzrok izgona dejstvo, da je Monelli pisal Franciji sovražne članke, a v resnici je bil izgnan, ker je tudi laška vlada izgnala nekega francoskega časnikarja. '""NO'/ '1'/" E d i n a tekočina, ki olaj-srbečico, astmo, kožne nered-nosti in trakuljo. Rezultati v desetih dneh. No. 6. General Tonic in Conditioner. Dober za želodec, nervoz. nost, plin in kislino. Dobro odvajalno sredstvo. Druge iznajdbe Samson tekočine: Se rabi proti revmatizmu, lumbago, trganje in žile na nogah. Samo nekaj minut vzame, da se s to tekočino na-mažete zunaj. Na peče in ne škoduje koži, pač pa pusti stalno gorkoto, ::i pomaga cirkulaciji krvi. Za hitro rezultate poskusite to tekočino danes. Silna razstrelba streljiva v Osaki, Japonska Tokio, 1. marca. V mestu Osaka je eksplodirala ogromna zaloga strel j iva. OsAka je največje industrijsko središče Japonske. Koliko ljudi je bilo ubitih, še ni znano, razume se pa, da je število žrtev veliko. Takoj po raz-strelbi je nastal ogenj in na pomoč je bilo poklicano vojaštvo, ki je pomagalo ognjegascem. Policija še ni mogla dognati kako je raztetrelba nastala. —_o„/..: !...... Zanimive vesli ii slovenskih naselbin Rojak John Faber, iz Crosby, Pa., se je podal v McKeon County Home. Delati ni mogel več radi srčne napake*. Doma je iz Pod-grada pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Prijatelji ga lahko obiščejo. Mary Kuhar, Chicago, je povedala sodniku, da jo je njen mož dvakrat udaril po licu, zato pa zahteva razporoko. Sodnik jo je vprašal, če sta moževa udarca pustila kakšne posledice, in Mary je pojasnila, da druzega ni nič kot 1'deča koža. Sodnik je pa dejal na to, da v smislu postave mora biti udarec tako močan, da ograža življenje* torej tudi raz-poroke ni dovolil. V La Salle, 111., si je rojakinja Mary KlopčiČ zlomila desno nogo, ko je stopila n:<. pore. Odpeljali so jo v bolnišnico. V Besgemer, Pa., je umrl rojak Jernej Sedesnik, "star 57 let, rojen pri Sv. Antonu v Slovenk [skih goricah. WINNET0U Po nemškem Izvirniku K. Maya |0 da je vse to šlo tako na-i tre danes ne razumem, oW nfek Pozneje sem že stal : ie0b ^ S PUŠko v r0kL Bik °Wi k meni> z nerodnim idi Vs,tJ,eplanil nad konja, kije Pri! Pa h°tel pobegniti, i str' J® mi je bik ponudil bok 1 edved .pomeril sem — težka i •rila ar'Ca naJ Prvikrat golu, res- še skok in bik bi C^f^el. Bik r em i stri6 °bstal sredi skoka> ali H / u Pred strelom, ali ker , tžSem 0 zadel, tega ne/ vem. |o5asim» dal še drugo kroglo. } da ^ dvignil glavo, zatu- i Iti s šlo skozi mozeg in ; to" ZamaJal nekaterekrati in ( iu zrušii ' da b|em vese! težke zma- 5 ; pol'bil najrajši zavriskal. iJoj dJ Je bil še vedno resen, jini j ec Je bežal na desno po Hin !lekel vajeti za seboj, k uJ^6Us Pa se je v divjem 1 He p '*al na drugo stran do- 1 te! blkom, ki ni bil mnogo 1 : 1(0 moj. i Hr i, ] Jct namreč bizon raz- ^ in gaSe '°ti svojega napadal- c eel je 1e izPUsti več. In tako [ Nlferi a Se S konjem kosa, pa j tčete«, 'ZVit in vztrajen, da bi t :V"ne verjel. t •d0 2a ttawkensu je bil bik Y obra?etami- Da bi mu ušel, i [tal j2 k°nja in preska- ^ Ito smeri v drugo. } |>ž(irž]0nj takega jezdenja c | \ £ Vsaj tako dolg° ne i fj?orft'0 er je za njega pre- 1 §}% n' bam je bil torej v v »al naeVarnosti in je potre- č K'i)i]g Pomoči. i ©al, ,casa> da bi se pre- \ ' ^ ta°j' Wk že mr-j g 0 sem vložil • naboj v r % rifeb in skočil po tra- l tiritj ^ ^ videl> h6tel mi ">ja naProti in je obrnil c k meni. In ta kret- ' ^k ; a zanj usodna. * C • 1 trdo za njim in 1 \>ije 116 Prišel za trenutek 1 fe. Sk]1 ravno počrez pred 1 Spil je glavo, sunil in žtak ^^ z jezdecem vred 'f c U, Vr&el na tla ter di- 1 C 1 -uval. »e^ v Krical na vse grlo. I ^dar sto petdeset kora" * Vej Jen' toda niti trenu- Ho tem smel čakati s Ne b]'vStrel bi bil sicer iz 1 } SeU^e varnejši, pa če J ' javljal je utegnil 1 \ čistIZgubljen> in če tudi 1 6 upai ° v živo zadel, sem :%t 0}' da b°m bikovo po- 1 «ebe rilil od prijatelja in 1 J°v0 i Sem torej, pomeril ' , Patico in ustrelil. 1 Je dvignil glavo kot 1 S), ')0'8lušati, in se počasi 1 j ugledal me je in sko-Nlj . meni pa ne naglo, -C t tllf je prihajal bli-fe Vloži naglico sem ^ bj) 11 naboj. In pravkar ^trit}8Qt°v, ko je bil bik \efSet korakov oddaljen, ij^jše Več skakati, vse polk' Ha S° kiie njegove kret-4vo 2 globoko sklonjeno I-« in Pohajal in buljil pre- ^ 4Vaal°' PraV kak°r J ki se ne da vec je k Sem in Pomeril. ?iSda>l in dvignil gla-v 6§0ve ,aa bi me bolje videl. liiN čtfUdobne oči so bil® .ll Pred puško, ustre-^ ^ Ka v eno oko in koj & drugo. Telo se je l "izon se je zvrnil la da pohitim Haw-; i ,Sai0lnoč- Pa ni bilo več VC Prihajal. otl sem mu klical U^je^živite? Niste hu- I 'Sto r • ^e v desnem bo- Hk ku me boli od padca. Ali pa morebiti v levem, če se ne motim. Ne morem prav dognati." "In vaš konj?" "Je izgubljen. Živi še sicer, pa bizon mu je razparal trebuh. Ustreliti ga bova morala, da se ne bo mučil. In vi? Ali je bizon mrtev?" "Upam. Poglejva!" Preiskala sva ga. Res ni bi-l'o več življenja v njem. Tedaj si je Sam Hawkens globoko oddahnil: "Ali mi je dal tale stari si-rovež posla—! Krava bi bila nežnejša. Seveda od bika ne morete zahtevati, da bi se vljudno obnašal, hihihihihi!" "Pa kako mu je neki na misel prišlo, da se vas je lotil?" "Niste videli?" "Ne." "No, z dobrim strelom sem položil kravo v travo. Pa moj konj je bil v divjem diru in prav v trenutku sem ga ustavil, ko se je že v bika zaletel. Bik mi je to zameril in me vzel na muho. Brž sem mu sicer še poslal drugo in edino kroglo, ki se jo še imel v svoji Liddyji. Pa zdi se mi, da ga ni preveč spametovala, kajti pridružil se mi je' in me ni pustil več. Izkazoval mi je naklonjenost, ki je jaz do njega prav nič nisem čutil. In tako trdo za petami mi je bil, da niti puške nisem imel časa nabagti, vrgel sem jo v stran, ker mi je bila itak napoti. Sem vsaj imel roke proste za konja, če se ne motim. No, drugo ste pa itak' sami videli. Moj ubogi konjiček je storil, kar je bilo v njegovi • moči, da bi me rešil. Pa ni mu bilo dano." "Ker ste se obrnili k meni, Sam! Tista vaša zadnja nagla kretnja je bila čisto pogreše-na! V širokem loku bi se bili morali obrniti, pa bi bili konja rešili!" "Rešil bi ga bil? Glej glej, govorite, kakor star, izkušen prerijski lovec! Tega bi človek od mladega greenhorna ne pričakoval!" "Pshaw —! Greenhorn ima včasih tudi dobre misli!" "Da! Kajti če bi vas ne bilo, bi ležal tamle, preboden, razparan in pomečkan, prav kakor moj konj. Pa poj diva k njemu in si ga poglejva" Žalosten prizor je nama je nudil. Creva so visela konju iz razparanega trebuha in stokal je od bolečin. Sam je poiskal svojo Liddy, ki jo je na begu ^rgel proč, vložil naboj in mu dal zadnji, milostni strel v glavo. Potem mu je od-pasal sedlo in jermenje pa dejal: "Naložil si bom sedlo na lastni hrbet in jezdil peš domov! Tako se godi človeku, ki se z bikom bode!" "Da! Pa drugega konja potrebujete! Kje pa ga bodete dobili?" "Ni taka reč Ulovil si bom drugega, čisto enostavno ulovil, če se ne motim!" "Mustanga?" "Da. Bizoni so prišli, selijo se na jug. Za njimi pa pride- ■ jo mustangi. Poznam te njihove navadice!" ; "Ali smem z vami, ko ga bo- ■ dete lovili?" "Seveda! Tudi to morate ve-•' deti, tudi tega se morate nau-1 čiti! Pa pojdiva sedaj! Poglejva ■ si ti&tega starega bika, ki ste : ga ustrelili! Morebiti je še živ. Taki Metuzalemi imajo I včasi zelo žilavo in trdo živ-- ljenje." Šla sva. (Dal.ie prihodnjič) i JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Srečal sem se tudi s par Madžari, ki so bili dolgo časa v Jugoslaviji, a so bili potem v skupini onih, katere je Jugoslavija pognala čez mejo radi kraljevega umora, kjer so bili Madžari prizadeti. Ti Madžari so potovali za delom v Beirut, toda so mi pri vsem tem, 3a so bili pognani iz Jugoslavije priznali, da je bilo v Jugosaviji zanje dobro in da je tam dosti kruha. Če bi ga bilo na Madžarskem toliko, to ne bi hodili v oddaljeni Beirut. Ta izjava pove o Jugoslaviji dosti ter izgleda, da jo nasprotniki bolj upoštevajo kot pa Jugoslovani cami, ki vedo o njej vedno več slabega kot pa dobrega. Prav zanimiv je bil razgovor z Judi, vednimi brezdomovinci, ki so potovali v nekdanjo svojo domovino Palestino, v največjo jezo palestinskih Arabcev, ki z veliko sovražnostjo gledajo na Jude in njih priseljevanje, zraven pa tudi na Angleže, pod katerih varstvom se vse to vrši. Teh Judov, ki znajo govoriti vsakovrstne svetovne jezike: angleško, francosko, nemško, rusko, poljsko in da že srbo-hrvatsko, je bilo prav lepo število in nekateri so bili prav družabni. Ko sem v pogovoru o Arabcih opozoril na njih sovražni odpor proti Judom, je dejal eden, da se bodo tudi Judje organizirali ter se uspešno uprli Arabcem in jih ustrahovali. Misel Judov v tem oziru je sicer dobra, če jim bo pa tudi uspelo, je pa drugo vprašanje. Res je, da so Judje bogati in imajo za seboj, bogate Angleže, ki so dobri kramarji in •ni dvoma, da bodo kpt taki šli Judom zelo na roko in to toliko bolj, ker je Palestina pod angleškim varuštvom. Pri tem pa je treba upoštevati odločni odpor Arabcev, ki so sicer ijbožni toda izredno bojeviti pa ko-rajžni ter so se judovskemu naseljevanju v Palestino in pa Angležem, ki to podpirajo, odločno uprli z orožjem, da je tekla kri. Ker sta Arabcem naklonjena tudi Mussolini in pa Hitler je za Arabce tem bolje, a za Jude in Angleže pa tem slabše. Zato utegne naseljevanje Judov v Palestino imeti še prav zle posledice in zelo težko, da bi šlo brez krvoprelitja in tega se Judje v kolikor sem j jaz razvidel tudi zavedajo. V soboto 22. maja smo zagledali slavnoznani Egipt, deželo Faraonov, ter nje obširno pristanišče Aleksandrijo, katero obdaja pusta afriška Sahara. Naglo s« pred nami rasle ponosne palače; vzel sem daljnogled in gledal kraj, kjer je slavni macedonski kralj Aleksander Veliki leta 332 položil temelj mestu, ki še danes nosi ime svojega ustanovitelja. Tu je kraljevala slavna pa gizda-va egiptovska lepotica Kleopa-tra, ki je znala ujeti ponosnega rimskega triumvijata Antonija, da je zanemaril svojo vojsko in se ni brigal za dolžnost, ki mu jo je dal rimski senat, ter jo je rajši potegnil h Kleopatri. Konec temu je napravil rimski vojskovodja Oktavian, ki je premagal Antonija pri Akciju leta 31 pred Kristusom, in Kle-opatra, rajši kot da postane ujetnica Rima, se je usmrtila, Egipt pa je prišel pod rimsko oblast. Dacia je plula mimo velikega nasipa, ki brani pristanišče pred blatom Nila; na jamboru je poleg romunske zavihrala Poročnik Troy Keith od ameriške armade, je v višini 28,U()0 omedlel v aeroplanu in letalo je padlo 9,000 milj. Letalo je padalo v brzini 670 milj na uro. Potem je prišel poročnik le zavesti in naravnal letalo. General Eliseo Alvarez Arenas je bil imenovan poveljnikom nacl Barcelono po gen. Francu. AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V i.zadjc trgovine Grdltia & Sons; EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNIMA NAGROBNIH SPOMENIKOV Frank Rich in Frank Klun E. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.__ Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. MALI OGLASI Odda se stanovanje, spodaj, pet sob, kopališče, klet furnez in garaža. Vprašajte na 1257 Norwood Rd. ___(50) Delo dobi dekle za splošna dela. Zglasite se na 15507 Saranac Rd. (52) Delo dobi priden fant, mora biti nad 16 let star. Stanovanje in hrana, plača po dogovoiui. Žglasi naj se na 1172 Norwood Rd. (51) Se Izdeluje v Clevelandu od The Samson Tonic & Tea Co. . 1285 E. 79th St. POJASNILA ZASTONJ 5c I^E^SSKSSSS^S^i jgj Skrivnosti ruskega carskega dvora jjjg Sni ROMAN fS§ e Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in ^ jateljem žalostno vest, da je Bogu vdan za vedno -premini" nad vse ljubljeni oče j JOHN PEČJAK j Pokojni je bil rojen. leta 1882 v Budganja vasi P" ^ \( mestu. Preminul je dne 25. novembra ob 10:30 uri dopold" (J bil pokopan iz Frank Zakrajškove kapele po opravljeni j v cerkvi sv. Vida na Kaivarija pokopališče dne 27. novem1* g,;. 9. uri dopoldne. Pokojni je bil član društva Clevelandsk1 venci št. 14 EDZ ter član društva Dvor Baraga, Poleg tul: -lučcjega sina in hčere zapušča več bližnjih sorodnikov. ^ Dclžr.ost nas veže, da se najlepše in iskreno zahvalim0 * s onim, ki so položili vence cb krsti blagopokojnega očeta-zahvalo naj, prejmejo sledeči: Mr. Joseph Pečjak in dr Mr. iii' Mrs. Anthony Pečjak, Mr. in Mrs. Jack Gerbeck, J ^S Mrs. Joe Pečjak, Mr. in Mrs. Andrew Kovac Mr. in Mi's-Pečjak, Mr. in Mrs. Matt Zupančič, Mr. In Mrs. Kozel |n ^ žina, Mr. in Mrs. Ausec, Mr. Mohorcic in družina, Mr. )rl ^ ^os. Birk Mr. in Mrs. Frank Svigel, Prispevatelji venca in, prija^ejjev,. (JruStyb Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ. >n ! šive ,bvoE Baraga.' ••; jj . . Iskrena jiyala vgem, oniiji, ki so darovali za svete bedo • darovane v mirni pokoj blage duše. Našo zatov prejmejo sledeči: Mr> JTos. Pečjak, Mr. in Mrs. John v ^ Mr. in. Mrs. Jps. Koprivec, Mrs. Urbancic, Edward ip VeI'a jak, Mr. in Mrs. Albin Kozel, .Mr. in Mrs. John Martine Hattie, Pečjak, Mr., Louis Kfozei, Mr. in Mrs, Za^okar <9* p Vidmar,, Mr. in Mrs,, Strumbel, Mr. in Mrs. KorenciC. .P'jp-Mrs. Skrajner, Mr. in Mrs. Š, Sudnik, Mr. in Mrs. TanK^^, Charlie Janchar, Mr. in Mrs. Dolence, Mr. in Mrs. F. jjir Sr., Mr. in Mrs. Clayton Rebot, Mr. in Mrs. Reschke, M*5' jr pancic, Mr. in Mrs. John Merhar, Mr. in Mrs. F. Kosh® f, Mi', in Mrs. Mačerol, Mr. in Mrs. F. Kocjancic, Mr. in ^ Virarit, Mr. Joe Sterpbol in Richman Bros. Co. Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtom°b' prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razP p-Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Max Pekol, ^'.j^r1 ward Pečjak, Mr. Frank Svigel Mr. Louis Strukel, Mr-Pcnikvar, Mr. Joseph Taglafaro in Mr. John Lube. Najlepšo zahvalo naj prejme Rev. M. Sodja za opravlje"° dušnico ter cerkvene pogrebne obrede. Hvala pogrebne!*1 .jj; vodu Frank Zakrajšek za lepo urejen pogreb in vso naJ postrežbo. . ^ Hvala vsem onim, ki so prišli pokojnega kropit, so P"^ f čuli, nas tolažili ali ga spremili na pokopališče k večnem ^ čitku. Hvala vsem za vse kar so nam ali blagopokojnemu dobrega storili. .. Vsf' Dragi in nezabni oče. Ob svežem grobu klečimo in . ^ft mogočnemu kličemo: "Daj našemil dobremu očetu mim> tek v tuji zemlji do svidenja v v:'.'.:.-;J. Žalujoči ostali: JOHN, sin ANA poročena Koprivec, hči JOHN KOPRIVEC, zet Cleveland, Ohio, 21. marca 1939. jM ■' ; I ■ ■ ' ■'"..'■• ' > ' > V L1 Nobena druga kuha se ne da primerjati v odličnih rezultatih, izvedbi in številu udobnosti na moderni plinski peči. Današnja avtomatična, insulirana peč ima vse in dela vse . . . boljše. veti od obresti! Ne odbij me, temveč pusti, da ostanem pri tebi! Cela vas se je začudila, ko se je nekega dne preselila Simonovna v župnikovo hišo. Lepa vdova si je v kratkem času svojega bivanja v vasi pridobila mnogo prijateljev, bila je dobrotnica siromašnih, ki jih je bogato obdarovala in podpirala. Zato so vsi smatrali za srečo, da bo ostala v vasi. Župnik Neandrovič je prvič j spoznal tudi vesele strani življenja. Nikdar ni polagal važnosti na jed in često je vstal od mize, ne da bi vedel, kaj je ob3-doval. Sedaj se je to spremenilo. Vdova Simonovna mu je kuhala jedi, ki so mu prijale in šle v slast. Kadar je bilo lepo vreme, je šel z njo v gozd ali na polje in se razgovarjal o znanstvenih vprašanjih in izpopolnjeval znanje te inteligentne žene. Ob dolgih zimskih večerih sta sedela skupno pri peči. Župnik Neandrovič je blagoslavljal dan, ko je spoznal dobro in pošteno ženo. Četudi je bil še človek v najboljših letih, vendar mu ni prišlo nikoli na misel, da je vdova Simonovna lepa in mlada žena in da stanuje z njo pod isto streho. Toda vendar je vplivala mlada vdova na njega. Ko je sedaj sedel v svoji pisarni, je moral neprestano misliti na njo. Pred njim je ležala odprta knjiga, toda misli so mu blodile daleč. —Kaj je to? — pomisli on in si podpre glavo z roko. — Ali se je res še ljubezen prikradla v moje srce? Ali ne čutim do nje samo prijateljstva, temveč še nekaj drugega? —Ne, ne! — vzklikne on. — To ne more biti, to ne sme bi- PI IN 2a 4 II Kuhan> : Hišno gretje I LIII velika dela | Hladenje : Vroča voda Bila je strašna vožnja, ki se je i sedaj pričela. Visel je nad prepadom. Ako pade sedaj v nezavest, bo strmoglavil v globino. Knudson zapre oči. On dvigne glavo in opazi, kako se je nagnil nadzornik iz košare in kako ga je zabadal z nožem, da bi padel v globino. Bolečine so bile neizrekljive in kruti nadzornik bi gotovg dosegel svoj namen, ako bi se lahko še bolj nagnil. Toda bila je nevarnost) da si razbije glavo ob steni in zato. je moral biti previden. ' Knudson je čutil, kako ga slabi izguba krvi, kako imu pojem'a. moč in odpornost — pred očmi se mu zmrači. —Končano je! — pomisli on. — Sedaj se bom onesvestil in padel v globino. Pred očmi se mu zmrači, leva roka mu omahne, samo z desnico se je še močno držal železa. Nesrečnik zamrmra s slabim glasom prve besede svoje zadnje molitve. V župnikov i hiši župnik Neandrovič, puščavni-kov prijatelj, je sedel v svoji delavnici. Spoznali smo ga kot dobrega in plemenitega Človeka. Pomagal je svojim vernikom v vsakem pogledu, storil je svojim župljanom mnogo dobrega, a ko je odhajal zvečer ha počitek, je lahko rekel: —Moje delo: je danek končano. Moj opravek je blagoslovlje'h.' Njegovo gospodinjstvo je vodila do zadnjega časa neka stjlra kmetica.1'" M' ' "'i11,1''';<1 v ' Pred riekaj nieseci je'«ta lifhrla in tako se moral pobrigati župnik za no'vd gospodinjo. Slučaj je hotel, da mu ni bilo treba za to • mesto' izbrati kakšne žene iz svojfe vasi. Pred Četrt leta je namreč prišla v vas neka zelo lepa mlada žena, ki je imela svoj v^oz in konje in je hotela ostati v gostilni dva dni. Toda ona je zbolela in sicer nevarno, tako da ni mogla nadaljevati potovanja. Ker v vasi ni bilo zdravnika, je poklicala k sebi duhovnika. Te- ti! Ona je lepa, mlada, ona je dobra, plemenita, bila bi mi žena, kakoršno bi si samo mogel želeti! — Toda jaz vem, da ljubi drugega! Njeno srce pripada drugemu in jaz mu ga ne morem, niti nočem odvzeti! —Ne, Neandovič, pozabi te želje, bodi močen! On sede zopet k svoji pisalni mizi .ter se poglobi v knjigo. Tedaj se nenadoma zdrzne. Nekdo je potrkal. Lepa vdova vstopi v sobo in reče. — Obisk si dobil! Dragi obisk! —Kdo je prišel? Kdo hoče govoriti z menoj ? —Puščavnik, — odvrne Simonovna. —" Kaj? Puščavnik.? V tem času? — Naj vstopi! Biti mora važna stvar, drugače ne bi prišel! Ti-enutek pozneje prestopi prag njegov prijatelj puščavnik. Bil je ograjen z dolgim črnim plaščem, v roki je držal debelo palico in bil je go-loglav. Župnik mu poda desnico. —Dobro došel, prijatelj ! — reče on. — Bog naj blagoslovi tvoj prihod! —Amen ! — dokonča puščavnik. Nato potegne hitro župnika k pisalni mizi. —Sporočiti ti moram nekaj zelo važnega. Neandrovič! — reče on in glas mu je drhtel od razburjenja. — Zapri vrata, da naju nihče ne sliši! Župnik je brez nadaljnega ubogal svojega gosta. —Sama sva. Nihče naju ne sliši, — reče on, ko je zaprl vrata ter se vrnil k pisalni mizi. ; —Povedati ti hočem nekaj, kar te bo pripravilo do tega, da boš nekaj storil! — odvrne puščavnik. Nato dvigne roko. —Ali vidiš to brazgotino?— vpraša on. —Vidim, — odvrne župnik. —Že mnogokrat sem jo videl. Nekoč je morala biti globoka rana! — Nikdar te nisem hotel vprašati, kje si »jo dobil. Niti sedaj te ne vprašujem.— Morda je združen z njo kakšen bolesten spomin! —Sedaj sem prisiljen povedati ti, kako sem dobil to rano, — reče puščavnik hitro, — vidiš, župnik, dobil sem jo tedaj, ko sem bil še velik grešnik in ko sem vžival življenje. Sedaj me ne boli več. Jaz je niti ne čutim več. —Samo včasih me peče in boli, a tedaj vem, kaj to pomeni. —Kaj? Ali misliš, da to nekaj pomeni? —Vem, kaj govorim, Neandrovič. Prepričan sem, da stoji moja rana v zvezi z nekimi gotovimi dogodki. —Čudno! Ti si sicer pobožen čjovek, — zamrmra župnik, — drugače nisi praznove-ren! — Nisem praznoveren, — jaz verujem! — odvrne puščavnik.— Vidiš, prijatelj, od včeraj me ta moja stara rana boli in peče. In zato vem, da grozi hiši Romanovih velika in težka nesreča. Župnik Neandrovič razširi roke od začudenja. — Romanovim grozi nesre-: ča? To ti javlja tvoja boleči' na? —Tako je! — odvrne puščavnik. — Ti veš, da sem jaz oni prokleti morilec cara Pavla, da sem jaz oni Orlov, ki je proklet za vse čase! — Pripovedoval si mi vse, prijatelj, — odvrne župnik. — Toda zakaj govoriš o teh stvareh, ko te to boli? —Moram! Povedati ti hočem, kako sfem dobil to rano. —Ko sem se one noči . pri- plazil do carjeve postelje, je skočil car Pavel in se začel braniti. Ni hotel, da bi ga ubili. Mi smo računali s tem, da se ne bo upiral in da mu bo strah onemogočil vsako kretnjo. —Okrog vrata mu je visel v nožnici oster nož. Moral ga je samo potegniti iz nožnice. Njegov namen je bil, da mi ga zasadi v prsa. —Oh, zakaj nisem dopusti! tega? Potem sedaj ne bi več živel, bil bi mrtev in ne bi me več mučila moja vest! Puščavnik si zakrije obraz z rokama ter zajoče. Nato nadaljuje: —Med nama je nastal grozen boj. Jaz sem ostal zmagovalec. Toda car Pavel me je ranil s svojim ostrim nožem. —Bila je to grozna f je segala prav do kosti' —Mislil sem, da ne bnI; j gel nikdar več premij j ke. Toda neki dober v inozemstvu me je oz —Brazgotina je osta'^ s —A sedaj poslušaj. | drovič, čudež! J p —Kadarkoli preti ca^ |q ši kakšna nevarnost, 1111 moja rana. Komaj držati. Zdi se mi, da n" vsa kri na ono mesto^ , —Moje slutnje so se^ daj vedno uresničile-koli se je pripetil kak^ tat, vedno se vedel to v ( ^ — A sedaj vem isto ^ ^ se pripravlja nekaj S . (Dalje prihodnji « NAZNANILO IN ZAHVALA ____________ so^- 15 letnica Slovenskega Narodnega M SLAVNOSTNI BANKET V NEDELJO 5. MARCA T. L. / obhaja S. V. Dom na St. Clair Ave. 15 letnico otl . -port1'; Ob tej priliki se vrši slavnostni banket v .^ dvorani in v avditoriju se vrši ples. Banket se P ob 7. uri zvečer. Vstopnina k banketu je samo 75c, ki je tudi P ^ veljavna za k plesu, vstopnice samo za k plesu P0^ Vstopnice k banketu se lahko dobe v uradu SNP" cer do petka zvečer do 9. ure. ^li1'' •Vljudno se vabi cenjeno občinstvo, zlasti Pa ličarje SND, da se udeležite te 15 letnice k slav»oS banketu. Za ples bo igral Frankie Jankovich orkester- Vljudno vabi direktorij V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA NAM SOPROGA IN OČETA Primoža Pust ki nas je za vedno zapustil dne 3. marca 1938. Pred enim letom nas zapustil, za vedno od nas se ločil, v duhu pa še vedno boš pri nas, dokler ne pride smrt po nas. V družbi mater in očeta uživaj tam veselje sveto; milest Srca Jezusa naj ti v raju prostor da. Žalujoči ostali: Johana Puct, soproga; Jennie Pust Mary Match in Justina Jerše hčere; Frank in Eddie Matoh, vnuka, Jeanette Jcrše, vnukinja; Ajjncs Pogorele, sestra v Lorain, Ohio. Cleveland, Ohio, 3. marca 1939. S""""""".......■■•■••■■■■minim.................................. , I Jos. Zele in Sin^1 POGREBNI ZAVOD tf Avtomobili in bolniški voz redno In ob vaakl uri na razP° Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo jT Ž 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: EN«*10" ( COLLIHWOODSKI DEAD: ntt : «2 E. 152D STREET Tel.: KE«"" ........ riinillllllllllllllllllllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIIillllllllllllllllllllllllllll-llllllO"111 THE EAST OHIO GAS COMPANY