SLOVEN
■■mm)—
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; ta. pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev,
AÑO (Leto) X.	BUENOS AIRES, 16 DE JUNIO (JUNIJA) DE 1939
Núm. (Štev.) 124 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctrs.
L
Pomen izseljenskih listov za Argentino
Nekateri Argentinci so mnenja, da bi bilo za Argentino boljše, če bi se prepovedalo priseljencem izdajanje listov v njihovem jeziku. če jih že hočejo imeti, da naj bi bili pisani v kasteljanščini.
K temu mnenju so najbrže mnogo pripomogli nemški priseljenci, ki so se na pobudo iz domovine le preveč ogrevali za nacistično politiko, ki nikakor ni v skladu z argentinsko ustavo, ker četudi nudi široko svobodo, ima vendarle svoje meje, ki se jih ne more in ne sme prekoračiti., Sicer pa nemška nevarnost za Argentino ni tako velika, kot so jo nekateri listi slikali, kajti Argentina j« vendar civilizirana ter v vsakem Pogledu moderno urejena država. Worebitne skomine kake tuje države ji ne morejo posredno škodovati. Si-eer pa imajo v Argentini čisto prav, če širokogrudne svobode, ki je vsem Po ustavi določena, ne dovolijo pre-Teč zlorabljati.
A v Argentini žive poleg nemških priseljencev tudi priseljenci drugih narodnosti, ki se naravnost s politiko pe bavijo, marveč se zanimajo predvsem za kulturna, socialna in in gospodarska vprašanja. V tem smislu so pisana tudi njih glasila. S politiko se izseljenski listi bavijo predvsem iz informativnega stališča.
če vlogo izseljenskih listov dobro premislimo, pridemo do stvarnega žakjučka, da so ravno izseljenski listi važen pripomoček kulturne in gospodarske vezi med priseljenci in Argentinci, oziroma med Argentinci in narodom, kateremu posamezne priseljenske skupine pripadajo. Ravno listi priseljencev delajo velikansko in brezplačno reklamo za Argentino, bodisi za spoznanje njene kulture, narávnih lepot, turizma, gospodarstva itd., ki jih pošiljajo v velikem številu svojim v domovino ter na uredništva evropskih listov ter na druga važna mesta, od kjer se potem vse zanimivosti razširijo med narod. Znano je, da evropejci Južno ali Severno Ameriko zelo dobro podajo. čigava zasluga je to? Izseljenskih listov, če bi morala Argentina to propagando plačati, bi jo stalo velikanske svote, ki bi jih gotovo ne mogla dati na razpolago, kot jih ne morejo dati evropske države, dasi u<iaja,j0 velikanske svote za medsebojno spoznanje, ki naj bi enim in drugim prineslo koristi. Če se torej pomen izseljenskih listov pravilno tolmači; tedaj bi bilo v interesu Argentine, da te liste celo podpira. Nekateri argentinski narodni gospodarski zavodi so se za to že odločili. V našem listu na primer ima oglas Na-rodna poštna hranilnica "Caja Nacional de Ahorro Postal", ki je brez dvoma velikega gospodarskega polena za nas priseljence in Argentino.
Izseljenski listi pa igrajo še drugo važno vlogo. Vsi priseljenci govorijo najmanj po dva jezika: svojega materinega ter kasteljanščino. Pravtako govori tudi večji del otrok Priseljencev po dva jezika: kasteljanščino vsi, nekateri pa tudi jezik staršev. Znanje jezikov pa nima prav nič skupnosti s kako politiko. Saj so nas vedno učili: Kolikor znaš, toliko veljaš. Tako učijo otroke tudi v •frgentini. V Evropi se učijo tujih jezikov na vseučiliščih in prav tako tudi v Argentini, a so prav redki, ki kak tuj jezik res dobro obvladajo, dasi se mnogo trudijo, medtem ko otroci priseljencev brez truda znajo *n govorijo najmanj dva jezika, kar Jim more samo koristiti.
Ponavljamo: Trenutna politika katerekoli države nima posredno ničesar skupnega s kulturo in jeziki dotičnih narodov in še toliko manj 2 izseljenci, ki jim po krvi pripada-
Nemci ne bodo nikoli oMdali Cehou
PASIVNI ODPOR ČEHOV — VEČ ŽENSK MRTVIH — PET TISOČ ČEHOV POBEGNILO NA POLJSKO — TUDI SLOVAŠKO BO HITLER OKUPIRAL
V Kladnem na Češkem je bil ubit - žensk mrtvih, ki so padle v borbi z
neki nemški policaj. To pa še niti od daleč ne predstavlja resničnega položaja na Češkem, odkar jo je Nem čija okupirala. Slej ko prej vodijo Čehi pasivni odpor in upor proti zavajalcem. Nemčija izvaja silni teror nad češkim narodom, a četudi se ji je spričo mednarodnega položaja ?n krivde demokratskih držav posrečilo podjarmiti češki narod ter ga gospodarsko izkoriščati, se ji ne bo nikoli posrečilo pridobiti njegove duše, ki je in ostane slovanska ter nedovzetna za hlapčevsko vlogo. Nemci ne bodo mogli Čehov nikoli prebaviti ter jim bodo vsak dan težje obležali na želodcu.
sovražniki dežele.
Kot poročajo se je posrečilo pobegniti okrog pet tisoč Čehom in Slovakom na Poljsko, med njimi se nahajajo trije generali ter Benešev
uživanje svobode še čisto sveže, Čehi vedo kaj to zanje pomeni, zato je borba Češkega naroda neizprosna.
Zadnje vesti poročajo, da bo tudi "svobodna" Slovaška kmalu pri-klopljena Nemčiji. Do tega jo bodo
brat, ki so takoj organizirali lastne prišilile tudi gospodarske razmera
polke in so pripravljeni boriti se na strani Poljakov proti Nemčiji. U-bežniki so stopili v stike s obmejno stražo, ki, naravno, simpatizira z njimi in bi v slučaju vojne ali revolte stopila v stike z ostalim narodom, ki bi se vzajemno vrgli v borbo na življenje in smrt proti zavajalcit njihove svobodne države, ki so jo bili iz tisočletnega suženjstva s tolikimi žrtvami in krvjo pridobili, a so jo
Kjerkoli se pojavijo nemški urad- sedaj ponovno izgubili. In ker je
R
Namestnik Pavle v spremstvu Adolfa Hitlerja
same. Slovaška se gospodarsko ne more vzdržati, kar je povsem razumljivo. Take gospodarske razmere ji seveda njena "zaščitnica" sama umetno pomaga ustvarjati, da bo lažje dosegla svoj namen. Skoro bi privoščili Slovakom, a je treba pripomniti da narod pri tem ne nosi krivde, marveč njihovi klerikalni voditelji, ki so v svoji zagrizenosti in fanatizmu pomagali k razpadu Češkoslovaške ter prodali narod sovražniku. Tako je, če noče biti brat bratu. Češkoslovaški narod pa bo s tem za eno izkušnjo bogatejši. Ko si bo z nova izvojeval svobodo, ki si jo bo, jo' bo drugače znal ceniti ter ne bodo nikakim dozdevnim "voditeljem" izročali svoje usode. Slovaški tisk seveda o nemških namerah molči, ker se ne upa govoriti in bi tudi na stvari ničesar ne spremenilo. A Slovaki vseeno slutijo, kakšna usoda jih čaka, zato so mnogi že pobegnili m Poljsko, med njimi tudi več letalcev, ki so se priključili češkim polkom.
Razdirači Jugoslavije naj bi se česa naučili iz usode Češkoslovaške!
Otroški vrtci in naše podeželsko ljudstvo
100 poletnih otroških vrtcev namerava organizirati organizacija NSV tekočega leta na Koroškem. Podeželskim materam naj se po njih odvzame dnevna skrb za male in s tem zagotovi nemoteno delo ob letini. Voditeljice vrtcev se že več mesecev urijo v posebni šoli. Komu so vrtci koristna naprava in pomoč podeželskemu ljudátvu, vendar so s slovenskega narodnega vidika naravnost poraznih posledic. Kajti nemški vrtci odvajajo slovenskega otroka že v njegovi najnežnejši dobi od njegove materne govorice in — tako hi dejali Nemci v Jugoslaviji — ga vzgajajo za hinavca. Nekoč na vprašanje, kakšne narodnosti je, ne bo vedel odgovora. Zlo raznarodovanja po vrtcih bi bilo manjše, če bi bili poleg nemških dovoljeni tudi slovenski vrtci. Slovenski vrtci pa so prepovedani.
ni funkcionarji, povsod se jih Čehi izogibljejo ter odgovarjajo na njih vprašanja z nerazumem. Da bi Nemci pridobili narod so otvorili javne kuhinje, prav kot Italijani pri nas na Primorskem, a jih Čehi odklanjajo ter nočejo miloščine tujcev.
Vsem je znano, da je bil češki delavec izmed najbolje stoječih v Evropi ter niti za časa svetovne krize pred leti, ki je bila zajela vse države, ni čutil pomanjkanja, s česar sklepamo, da češki delavci niso vpri-zorili nobene stavke. Sedaj pa se češkemu delavcu ne ljubi delati, ker ne ve za koga bi se trudil, ter na vse načine sabotira tvrdke in fabri-ke. So pa tudi mnogi Nemci, ki sim-patizirajo s Čehi, zato ima nemška tajna policija obilo posla za vzdrževanje kontrole ter so deportaeije ne samo Čehov marveč tudi Nemcev v koncentracijska taborišča na dnevnem redu.
O resničnih dogodkih, ki se odigravajo na Češkem, javnost malo ve, kajti nacistični politični aparat se silno trudi, da ničesar ne pride v javnost in da odpor naroda s silo zatira. Na raznih krajih so dobili več
jo. Zato smo mi mnenja, da če bi v Argentini prišlo do tega, kar smo pa prepričani, da ne bo, da bi morali biti listi tujih kolektivitet pisani v kasteljanščini, bi bilo to mnogo več škode za splošne koristi Argentine, kat pa za izseljence same. Priseljenci poleg svojih listov itak či-tajo tudi argentinske in prav tako tudi izseljenske šole delajo sporazumno z argentinskimi. V pravem pomenu so izseljenski listi in šole pripomoček k dopolnitvi višje kulture in izobrazbe priseljencev ter njihovih otrok, ki slednji ostanejo Argentinci. Žalibog se tega ne samo v začetku omenjeni Argentinci, marveč tudi mnogi priseljenci ne zavedajo.
V vsakem slučaju pa bi bilo dobro, da bi bili argentinski merodajni krogi ter javnost pravilno poučena, o važnem in vsestransko koristnem poslanstvu, ki ga vršijo izseljenski listi. društva in šole.
Fašistični teror v Španiji
Diktator Španije, general Franco je odredil masno usmrtitev vseh svojih političnih nasprotnikov. Kot poročajo, vsakih devet minut da življenje po en republikanec, ki jih obsoja na smrt deset posebnih sodišč. Na črni listi imajo čez en milijon ljudi, ki bodo morali vsi na morišče. Po fašističnih metodah ne sme biti nobenega ugovora od nikogar proti smrtnim obsodbam ter se izvršijo usmrtitve takoj drugi dan na dvoriščih posameznih tribunalov.
V madridskih zaporih se nahaja 16 tisoč častnikov ter 34, tisoč civilnih bivših republikanskih funkcionarjev ter aretirajo dnevno po dvesto oseb tako, da bodo imeli omenjeni tribunali še dolgo časa "zaposlitev". Na smrt so obsodili tudi Slovenca, arhitekta Alfonsa Laurenči-ča, ki je bil v službi republikancev.
Po vsej Španiji vlada velika beda in bo še večja, kajti dežela je gospodarsko popolnoma uničena. In Španije niso več gospodarji Španci, marveč Italijani in Nemci, kajti vse gospodarstvo je za odškodnino v rokah zadnjih.
Po našem mnenju pa to stanje v Španiji ne bo moglo dolgo trajati. Četudi je narod do smrti utrujen, se bo brezdvoma ponovno postavil v bran proti svojim tiranom.
Za vsa ta grozodejstva v Španiji, Češkoslovaškem in drugod pa so v veliki meri krivi in odgovorni v Franciji in Angliji. Po eni strani so se norčevali iz ljudskega mnenja, po drugi pa so podpirali njegove tlači-telje Tudi papežu se je zdelo potrebno dati svoj apostolski blagoslov krvoloku Francu.
V Moskvi se vršijo pogajanja
Te dni je dospel v Moskvo angleški posebni odposlanec Strang, ki je prinesel iz Londona važna naročila za sovjetsko vlado nanašajoč se na morebitno trozvezo med Rusijo, Anglijo in Francijo. Angleži s prera-čunjeno diplomacijo zavlačujejo z sklenitvijo varnostne pogodbe, kot jo Rusija zahteva, da bi se nikakor ne prenaglili ter napravili kako neprevidno napako za svoje interese. Chamberlain je izjavil, da Anglija res ne bo nič več popuščala in da je zveza z Rusijo skoro gotova stvar, a bi se še vedno hotela spraviti z Nemčijo, če bi bilo mogoče brez izgube angleškega prestiža in koristi. A Nemčija pa nikakor nima namena skleniti trgovinskega premirja z Anglijo ter jo hoče na vsak način nad-kriliti. In kot je bil to eden glavnih vzrokov svetovne vojne je isto tudi sedaj Medtem pa so seveda pri drugih narodih še druge težnje, ki jih ob takih prilikah skušajo izvesti. Zadnja svetovna vojna je bila prinesla Slovanom skoro v celoti narodno svobodo; Tusom tudi državno revolucijo itd. In tudi v slučaju nove vojne mnogi upajo samo pridobiti,
n. pr. Čehi in Slovaki ter naša manjšina na Primorskem in Koroškem in drugi. Edini Angleži so mnenja, da ne morejo z vojno ničesar pridobiti, pač pa je veliko možnosti za izgu- zasukale, bomo videli.
biti. Zato tudi se hočejo vojne za vsako ceno izogniti, a izognili se jo bodo le tedaj, če se pogodijo z Rusijo.
Angleži se sicer želijo pogoditi z Rusijo, a na tak način, da bi bili zavarovani samo njihovi interesi, ruski pa ne. Anglija je pač kanila tako izpeljati svojo diplomacijo, da bi obenem, ko bi zavarovala svoje interese, pustila odprta vrata ob Baltiku skozi katera bi v skrajni sili celo pomagala porivati nemške čete na rusko posest. To se Ang^ém pa noče posrečiti, kajti v Moskvi nočejo ničesar slišati o varnostni pogodbi,. če ni v tej pogodbi zajamčena varnost tudi baltiškim državam: Litvanski, letonski in Estonski, ki mejijo na Rusijo. Hitler je sicer s temi državami podpisal nenapadalno pogodbo ter je generale omenjenih republik povabil v Berlin na razgovor, a danes vsi in tako tudi v Rusiji vedo koliko take pogodbe v Berlinu vpoštevajo. Hitler pa je od svoje strani s tem skušal doseči, da do zveze med Rusijo in Anglijo ne pride. To bi se mu tudi najbrže posrečilo, če bi ne bili, kot smo že prej rekli, v nevarnosti predvsem angleški interesi. Zadnje čase so pričeli tudi Japonci, gotovo v sporazumu z Nemčijo, ogrožati angleške interese na Daljnem vzhodu.
Moskovska "Pravda" je te dni priobčila daljši članek v katerem ponovno analizira s konkretnimi dokazi neizpremenjeno stališče Rusije glede zahtev varnostne pogodbe.
Rusija torej od svojega stališča ne bo odstopila, kar je popolnoma razumljivo. S tem so Rusi postavili Angiljo pred težko odločitev in so jo prvikrat v zgodovini ponižali na moledovanje. Kako se bodo razmere
Pričakovanje kneza Pavla za časa poseta v Berlinu

Str,
SLOVENSKI LIST
" Núm.
.) 124
■
TT"TT*~——, f :,

h^mesiiiKs^i^
| Argentinske vesti *
r s ..>»š ...i :• ■	. .-jr'warfo "jirtiü. ¿ía* ■	j
^C^sbi^KÍ-S^-^v :*e< SOK	«k m* 3*e< sace i^mmk 3«&Í	:
Za živahnejšo trgovina med Uruguayem in Jugoslavijo
. Me dalj ¿¡isa opkzujemó'pogloblje-no zanimanje uruguayskih trgovcev za Jugoslavijo. Razne tvrdke trgujejo z našo državo že davno, Y prvi vrsti uvažajo naš les. Tukajšnji trg pozna tudi naše gobe, naš pyreth-rum, razne zdravilne rastline, posa-inezni se zanimajo tudi za našo klo-bučevino. V zadnjem času pa se je v raznih krogih zbudila želja, da se ta trgovina med obema držayama bolj sistematično organizira. Istočasno so se lotile te naloge tri tvrdke: Corporación Económico Administrativa, katere predstavnik je g. Juan Su-quilvide, trdka Ferratti y Cía., šef* njen je sedaj uruguayski konzul u Splitu, in na novo ustanovljena A-geiicia de Intercambio Comercial U-) ruguay-Yugoeslavia. Možnost izvoza iz Jugoslavije je velika, tudi izbe-ra predmetov je precej bogata, da se bodo le začetne težave radi deviznih zakonov obeh držav premagale.
VLOGE V POŠTNI HRANILNICI SILNO NARAŠČAJO
Zadnje ase je začelo ljudstvo v ve-} likanski množini vlagati svoje prihranke v poštno hranilnico. Tako jé bilo n. pr. 10. t. m. nič manj kakor 1575 novih v.log. To je vsekakor rp+ kord, ki ga more imeti kaka hranilnica. Iz tega gotovo sledi, da je denar tukaj vložen, varen.
Mitré, v prosíkvo 400 letnice ustanovitve Buenos Airesa, bodo podrli. Tako je sklenil'v svoji séji občinski svet, ki je v torek o tem razpravljal.
Kakor je vsem v mestu znano so lansko leto takoj drugin dan po proslavi, ki se je tam vršila, začele1 odpadati plošči obeliška. Ministrstvo javnih del je dalo takoj obelisk pregledati ter ga zavarovati, da se ne bi povsem zrušil.
Krn* ga pa ni kazalo popravljati, ker bi bili velikanski stroški in kljub temu tudi bi ne bilo gotovo, da se Iprej ali slej vendar le ne zruši in •povzroči še kako nesrečo, je tedaj občinski svet prišel do tega zaključka in sklenil ga podreti.
POVEČANJE BOLNIŠNICE PIROVANO
Bolnišnice nikakor ne morejo sprejeti v$eh bolnikov, ki iščejo pomoči po bolnišnicah. Zato si zdravstveni krogi na vse načine prizadevajo temu odpomoči ter v ta namen olvarjajo nove oddelke. Tako so pričeli z deli tudi v bolnišnici Pirova-no, kjer bodo povečali porodnišnico, napravili novo operacijsko sobo in druge prostore, ki so v zvezi z bolnišnico.
ARGENTINSKI IZVOZ IN UVOZ
Argentinska zunanja trgovina ^e #je polagoma začela zopet boljšati.
Letos je bilo v prvih petih mesecih izvoženega blaga za 645.204.000 pe-sov. Izvoz'Sé'' j'e'povéíal iS «4 9ír*oa* lanskega v teni času, ko je znašal samo 606.151.000 pesov. Povečaist' je neprimerno tudi uvoz.
URUGUAYSKI DRŽAVNI PRED- .
SEDNIK BO POSETIL ARGENTINO
V mesecu avgustu bo posetil Argentino uruguayski državni predsednik Baldomir.
Ta poset bo posebnega značaja,^ se tiče pogodbe, ki je bila sklenjena pred 50 leti med Argentino in Uruguayem.
ZAPOSLITEV V LESNI OBRTI V BUENOS AIRESU
Vseh zaposlenih v razni lesni stroki v mestu je po najnovejšem pregledu 12.688 oseb. Od teh je 728 UT-adnistva in 11.960 delavstva. Moških je 12.255, žensk pa 433. Kar se tiče narodnosti je uradništva zaposlenega 504 moških in 32 žensk domačinov, 191 moških in 1 ženska pa s<*. inozerhei. Zanimivo je pri tem, to, da pri uradništvu, kakor tudi pri /enskéin osohju prevladujejo domačini, dočim tvorijo moški delavci irtozémcí Veliko večino. Od 11.960 .jttPŠk-ih, jevueargentincev 6.715r domačinov pa samo, 4.845.
• Od. žensk pa je 327 Argentink in iS inózemk.
OBELISK BODO PODRLI
Obelisk, ki je bil postavljen na trgu Republike pod upravo Vedie y
Ana Ch
a Lnrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son'', se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in ž dežele v pojpolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
JUAN GALIFFI
Juan Galiffi je brez dvoma eden največjih sodobnih zločincev ne le v Argentini, marveč prekaša tudi dru-g* drugod. Primerjajo ga z zloglasnim Al Caponijem, ki je že več let v ječi v Združenih državah.
Juan Galiffi je bil deportiran v Italijo, kjer je doma, ter > bil kmalu eden prvih v fašističnih vrstah. Pridobil si je naklonjenost, lokalnih oblasti ter pravijo, da večkrat pride
Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za zimske obleke, suknje in površnike NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga — Priporoča se
DANIEL KOSIČ
Villa Devoto Ul. Calderón 3098
«.Hi r-' Vi;?-'" '; ■
Želiš imeti lastno hišo?
ti-
če nameravaš kupiti si lastno hišo na takojšnjo plačilo, na daljše ali krajše obroke »a kateremkoli kraju mesta ali predmestja, obrni se za informacije na uredništvo
SLOVENSKEGA JJSTA.
Želiš prodati hišo?
Obrni sé istotako do qas. Prinesi načrt, hiše in prodajne pógoje. ■Ji"'	■'■■•■■
Poškodbe na delti
>'i¿ m dSStRVlA :ovJpiiv. • ■ .¡ Radi poškodbe na delu ali katerekoli sodnijske zadeve,
■un,ki jo ne moreš sam rešiti, obrni se do nas, ki ti bomo
«^poskrbeli zanesljivega odvétnika.
Zdravniška pomoč
Želiš vestnega zdravnika ali zobozdravnika, ti damo potrebno priporočilo.

s ponarejenim potniip listom v Argentino: Ujer žiyi|n njegova žena in hčer, ki se je zadnja vec casa skrivala pred policijo 4¿r jo' je nedavno aretirala v Rosariju.	j(
Prišli So na sled' velikim svatam ponarejenega papirnatega denarja, ki jé'vse: Galiffijevo delov kot trdijo, ter njegove h&er¿ in ostalih pomaga če v.	■ 1 '	>.•:-
JTOT
•i «t- F? -i M

m». •»> ' <♦>; >??
TOVARNA ZLETELA V ZRAK
V Lomas de Zamora je zletela v zrak neka tovarna kemičnih izdelkov. K sreči ni-bilo nobene žrtve.
PRISELJENCEM BODO NAJBRŽE SPET ODPRLI VRATA
Mnogo listov ter drugih uglednih osebnosti so mnenja, da bo za Argentino samo koristno, če se vrata priseljencem -spet na široko odprejo.
5>aH8Hsrvoj.'í" v&Maaiii
" AiCOCL
f;. S potrtim in žalostnim srcem naznanjam^.yi^em prijateljem.in znancem, da nas je za vedno zapustila dne,7,; zbrana v Gospodu, naša draga in nad vse ljubljena ipa^a, gospa
Frančiška Klanjšček roj4 Mitins
v starosti' 65 let. Pogreb se je vršil iz hiše žajosti na Oslavju dne 9. maja na pokopališče v Pevmi.
Doma zapušča pet otrok, v Sev. Ameriki , hčer Matildo, tu v Argentini pa sina Emila ter hčerki Angelo in Gabrijelo.
1 ,:..,„• ŽALUJOČI OTROCI BUENOS AIRES — OSLAVJE PRI GORICI.
S ČEVLJI STA SE BILA ZALOŽILA
Dva Argentinos, eden 25 drugi 26 let star, sta bila, zmaknila z notranjosti kainjona neke severnoameri-kanske družbe čevljev, deset parov čevljev. Tatvino sta izvršila, ko je bil tovprni avto v teku, Ravno ko sta hotela stopiti na kolektivo z ukradenimi čevlji, ju je policija povabila s seboj. ■ ■ •
DVA MEDNARODNA ZLIKOVCA
Na Plaza Congreso je policija aretirala dva zlikovca, ki sta izvrševala svojo obrt ne samo v Argentini, marveč tudi v Čileju. Zaenkrat so ju spravili na varno.
' NI V PRAVI ŽEP VTAKNIL ROKO
Na nekem omnibusu se je vozil Adolf Bogel in je začutil v žepu, kjer je imel shranjenih šestdeset pesov, roko' sopotnika Mendeza. Bogel je trdo držal roko svojega "prijatelja" v svojem žepu dokler ga ni izročil prvemu ¡steažniku. ,,;,
POVOŽENEGA SO NAŠLI
V torek v jutranjih urah je dobil policaj na ulici San Juan 3496 nekega moža, ki bi bil Jeronim Raba-lier, rodom iz Trsta, star 59 let. Sodeč po položaju v kakršnem so dobili omenjenega, ponesrečenca, je bil povožen od kakega avtomobila, kajti imel je zmečkano glavo in zlomljeno nog ter več drugih telesnih-poškodb.
ZMRZNIL JE
Na nekem praznem zemljišču so dobili mrtvega Italijana Vincenca
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
Trgovina čevljev B E L T R A M
¿¡vil. \'f F* k ,¡	TAlC»-: Tfl
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
e-r" ,	; • ■'	j Vt'"iJ. •;
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
Pistocho. starega 54 let. Ubožec se je bil lačen vlegel spat pod milo nebo ter se je pokril samo z nekoliko časnikarskega papirja, ker drugega pač ni imel, ter je za posledicami lakote in mraza umrl.
ZBOROVANJE POLJEDELCEV
"Dne 29 t. m. je Asociación Cooperativa organizirala zborovanje poljedelcev. Na tem zborovanju bodo prisotni tudi poljedelski minister ter drugi agrikulturni funkcionarji.
Govorili bodo o lastnini zemlje, o kolonizaciji, prodaji pridelkov, ko?,' žita, lanu, sadja, mleka, mesa itd., Govorili bodo najbrže tudi o skupni zadružni mesnici, ter sploh o zadružnem pokretu. Znano je, da argentinski kmet nima nobenega pravega vpogleda v gospodarstvo- ter je ]JO-polnoma odvisen od trgovcev. Mnogo poljedelcev se boji vložiti svosje moči in kapital v zemljo, ko nima nobenega jamstva da bo res uspel. Vendar ima Argentina v svojem go-spodárstvu zelo lepe načrte, ki páfíjph nihče ne izvaja, ker se za to nifiče dovolj ne zanima. V Argentini;; je poljedelcem zagotovljena velikanska bodočnost. Pravzaprav, je bodbčf nost naroda na deželi,m ne v Velikih < mestih.- ^- . ¡AWi41 ;&i&Bff ' *
Na tem zborovanju poljedelce v too-: do govorili o zboljšanju splošfiib kmetskih razmer in je oči vidno, da
viadi HiiKvgu.iiia tem, da se postavi kmetijstvo na trdnejšo podlago ter bo s tega stališča ta kongres podpirala. K>¡tei>iju vprašanju se bomo tudi mi še povrnili.

• f.Tl"
PROCES PROTI PONAREJEVAL-T CEjVt ZDRAVIL
Pred tukajšnjem sodiščem se je _pričel proces proti ponarejevalcem
zdravil ter zdravilnih zelišč.
.«v inrr; ■	... ,
IVnšI IN PODGANE
Leta je prispela v reko La Plata, neka holandska trgovska ladja,, ki je pripeljala iz Indije mno-'go.^inega riža. Na tej ladji so bile 'pripeljano y Argentino tudi neke podgane,'ki/sli prava šiba božja za vsa oblaplatšfci pristanišča. Od tu pa so''bile ie' podgane pienešene na .trgovskih.jiarpikih tudi na druge kraje sveta.'
Že leta 1914 pa je pod vodstvom Joséja Penna vlada napovedala boj tem ..pudgaatam,. ki so ogrožale ljud-skoj^illr^vji'. Vsako leto dajo vse pri-staniskff- fadije prečistiti, vse tuje ladje pa morajo toliko od tal imeti dvignjene íAqpnicé, da ne morejo podgane ne gor ne dol, če jih pripeljejo od drugod. Boj proti podganam je	ífi^mPTOiv; vendar .F'te" golazni povsod dovdlj in 'préyee.'í'Zato so ji napovedali še odločbejši boj.
HJ.

CAJA NACIONAL
DE
AHORRO POSTAL
I.	— VENTAJAS EXTRAORDINARIAS. 1^0«
que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes:;;
1.°	Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000.
2."	Inembargabilidad dé la propiedad urbana o rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000.
3."	Facilidad de operar ¿oír una misma libreta desde cualquier punto, por inlteífiiédio de oficinas de correos diseminadas en todo el país.
4." Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos.
II.	— VENTAJAS ESPECIALES,
que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes: , „,t
1.°	Garantía de la Nación sobre tóda^ las operaciones.
2."	Inversión segura de los depósitos,'"en títulos de renta y cédulas hipotecarias. ,	j,
3."	Fondo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales.	*.
4."	Facilidades para mpjeres casadas y depositantes menores. Las primeras pueden ¡íépósitar y retirar sus ahorros sin intervención del' esposo ; los segundos pueden efectuar depósitos" libremente, retirar por sí solos
hasta $ 50. anuales, y. extraer cualquier importe con autorización del representante.
5."	Pequeños reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "cédula para .reembolsos'J. que se facilita a los depq^i-1 antes que la solicitan.	' ; >' . *
6."	Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para' ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías.	o»i l,u\ff¿
7."	Aceptación de depósitos mayores, ¡. sin plazo fijo, a interés. '	'j¿í k v íijj
8."	Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los derecho-habientes que acrediten• vinculó» ■ de herederos forzosos (sin jutotpn^iaisoiriolni trámite judicial alguno),' cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos dejados entre hermanos, cuando el fc^do^ de la cuenta no excede, de $ 500.
9."	Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de .cuenta, por sumas ¡jo menores de $ 5._
10." Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas.

• i
Vesti iz organizacij
I	TgR
PRIREDITEV "SLOVENSKEGA DOMA"
Velika priredite^ Slovenskega doma se bo vršila dne W avgusta. Natančneje bomo poročali pozneje.
KHKWmKi
BUHavai
Vabilo na sejo
Kordobski, Slovenci, ki ste v tem ali onem društvu, ste vabljeni na veliko generalno sejo, ki se bo vršila dne 25. junija v prostorih našega rojaka Tomaža Krpana v Sant Vicente, Estados Unidos 2716.
Kot je že nekaterim znano; imamo namen ustanoviti eno samo društvo, ki bo odgovarjalo našim potrebam in težnjam. S tem pa ni rečeno, da imamo namen že obstoječa društva uničiti, marveč jih samo združiti ter uravnati po tukajšnjih predpisih.
Torej ne pozabite na naslov ter pridite vsi, da se bomo kaj pametnega pogovorili.
Pripr. odbor.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA
K. L, C. Rivadavia. — Hvala za pozdrave. Enako sprejmite tudi vsi Slovenci v Comodoro Rivadavia!
L. P., Córdoba. — Narqcnino prejeli v redu. Pozdrav!
M. B., Rosario. — Kot vidite in je objavljeno na drugem mestu, je vaša domneva resnična. Vašega bratranca Vinkota so res ubili. Sprejmite naše iskreno sožalje!
M. Ž., Tandil. — Bomo pogledali kako je s zadevo. Pozdrav!
J. Šreb., Plaza Huincul. — Naročnino prejeli v redu. Sprejmite naše pozdrave!
t
C.P.D.S. v Villa Devoto
VABI
vse rojake na lepo ,
VESELICO M se bo vršila v nedeljo dne 25. t. m. ob 16 uri v svojih prostorih Simbrón 5148.
Na vporedu je več pevskih točk ter veseloigra v enem dejanju
"DAMOKLEJEV MEČ". Po sporedu prosta zabava in ples.
Vse rojake vljudno vabi
ODBOR
DOMAČE VESTI
IZ PLISKOVICE NA KRASU
Novi grobovi
Na dan 1. maja je po kratki bolezni zatisnil svoje oči Josip Kosič.
Pokojni Kosič je bil priden, varčen in poštenjak skozi in skozi. Radi njegovih vrlin je bil tudi vsem, so ga poznali, močno priljubljen.
Blagi pokojnik zapušča doma dva sina in tri hčere in tu v Argentini dva sina od katerih mlajši se je pred
leti ponesrečil v Rio de la Plata. *
Dne 30 aprila je legel k večnemu počitku Jožef Štolfa v starosti 79 let. Pokojni je bil zelo dobro poznan v celi okolici, kar je pričal tudi njegov pogreb, ki se ga je bilo udeležilo veliko število ljudi.
Pokojni zapušča doma enega sina in dve hčeri, v Jugoslaviji enega sina in v Argentini dva sina.
*
Prejeli smo žalostno vest, da je dne 10. maja podlegla beli ženi A-malija Širca v starosti 65 let. Pokojna zapušča doma enega sina in štiri
hčere, tu v Argentini pa dva sina. *
Pokojnim naj bo lahka domača zemlja. Preostalim pa naše iskreno sožalje.
DELO DOBI
več žensk za razna d'ela. Če ve kdo za kakršnokoli delo, naj nam takoj javi. Delo išče sobar (mucamd).
slovenska tovarna
moz
aika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
J. Pedro Varela 5233 U. T. 50 - 5383 , Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
Žrtev napada
Naš rojak Vinko Bratina, ki je bil zaposlen v Campani pri tvrdki Calcar kot čuvaj, je bil napaden od neznanih zlikovcev ter ustreljen z njegovo lastno lovsko puško. Odnesli so mu okrog 500 pesov.
Vinko Bratina je bil doma iz Skril j pri Vipavi ter je bil star 35 let. Doma zapušča očeta in dva brata, tu pa več sorodnikov.
Njegovi sorodniki naj preskrbijo, da dobijo odškodnino, ki znaša 6 tisoč pesov. Njegov bratranec, ki se nahaja v Rosariu ter je tudi naš naročnik, naj se obrne do Leopolda Bratina, Alvarez Thomas 262, Buenos Aires, ki bosta skupno podvzela potrebne korake.
Njegovim sorodnikom tu in doma pa izrekamo vsled tako tragične smrti naše iskreno sožalje!
IZ COMODORO RIVADAVIA
Po dolgem času se spet oglašamo Slovenci iz Comodora Rivadavia. To poročamo veselo vest, da sta se dne 27 maja poročila Franc Tavčar in Marija Frandolič. Svatbo smo po domače lepo praznovali. Novoporočen-mnogo sreče in veselja v novem sta-cema vsi rojaki in prijatelji želimo nu. i
SMRTNA KOSA
Umrla je v Trstu 14. aprila Marija Ukmar, doma iz Koprive na Krasu. Doživela je 85 let. Tukaj živi ena hčer. Bila je plemenita žena in dobra mati.
Naj počiva v miru, sorodnikom naše sožalje!
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?

KROJAČNICA MOZETIČ
Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj oe sam! ' -■•'■■	> >'J}.-t of ''(Sir> -f oh ob'.- (..
O S O R I O ¿625 (Paternal) — Buenos Aires
Ob obletnici slovesa iz domovine
Krasno majsko jutro je bilo 30. maja lanskega leta, ko sem zapuščal rodno vas. Solnce je sijalo tako prijazno, kot bi se tudi ono poslavljalo od mene in me obenem vabilo, naj se kmalu vrnem. Prijatelji so mi žalostno stiskali roke. Enim je bilo težko, če bom imel preveč sreče v tujini, drugim pa če premalo.
Še enkrat sem se ozrl na svojo drago rodno hišo, katero so moji pradedi, oče in jaz s tolikimi žrtvami postavili in jo ohranili v ponos domači vasi. Zapustiti sem moral o-četno hišo, četudi je moja, kot sem moral zapustiti tebe domovina, zasužnjena domovina, četudi si moja. Sin mi je večkrat pisal iz Argentine, naj pridem k njemu. In odločil sem se ter prišel. Upal sem dobiti novo domovino.
Tistega dne sem šel iz vasi v spremstvu moje družine in mnogih prijateljev v bližnjo vas, kjer je čakal ómnibus na odhod. Spet sem se dobil z mnogimi rojaki ter z enim, ki je bil namenjen isto pot kot jaz. Zaklicali smo še enkrat prijateljem zbogom. Zbogom draga rojstna vas. Solze so stopile vsem v oči. Težko je bilo vsem onim, ki so ostali in še več nam, ki smo odšli. Kakšni občutki obhajajo človeka, ko odhaja v tujino, ve samo oni, ki je to sam občutil.
Pripeljali smo se v Trst. Na postaji smo odložili svojo prtljago ter odšli na urad pomorskega društva. Tam je že čakaia velika množica izseljencev, večina italijanske narodnosti, a dobili smo tudi nekaj Slovencev. Plačali smo vožnjo do Genove ter so nam povedali, da bomo odšli ob deveti uri, a da naj bomo pripravljeni na postaji že ob osmi uri, kjer nam bodo porazdelili vozne karte.
Imeli smo še dovtílj časa, za obiske našim znancem in prijateljem po Trstu. Kmalu pa je prišla osma ura ter smo šli na postajo kjer smo poiskali vsak svojo prtljago. Dobili smo vozne listke. Bližala se je ura vlakovega odhoda. Spet je bilo mnogo poslavljanja, solzá in pritajenega joka. Mož se je poslavljal od žene, oče od otrok, brat od sestre in obratno. Zdelo se mi je kot ob rakvi. Marsikomu se je morda zdelo: danes se še vidimo in morda nikoli več.
O, koliko jih je odšlo v tujino, ki se niso vrnili nikoli več.
Zasedli smo železniške vozove. Še en pozdrav in zbogom naš mili kraj. Kar nas je bilo Slovencev smo zapeli: Zbogom naša domovina.
Drugi dan ob deveti uri zjutraj vsi moji sopotniki, ne vem. Ali so v urad pomorske družbe. Ko smo plačali izseljensko takso in so nas zdravniško pregledali, smo se vkr-

Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SITILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioleta žarki.
ZLATO SILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. .
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ÍIVCNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: KaSelj, šibka pljuča.
CBEVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
OBLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30,— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naá zavod s svojimi modernimi naprava--mi in z izvrstnimi SPEOIJALISTI 1e edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-
plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
cali na.ladjo:Erincip.essa.J\l„aria. Od-pluli smo proti Napolju. Vožnja je bila po morju lepa ter smo pbiskali pet pristanišč. Kolikor je čas dopuščal smo si to gledali krasna ^pristaniška mesta ter smo po 2+ dnevni vož- t nji dne 24. junija" srečno pfis peli v "Ti: argentinsko glavno mesto Buenos Aires.
Predno smo zapustili ladjo so nas Še enkrat zdravniško pregledali. Poslovili sjno se med Slovenci, ki smo si postali na ladji prijatelji, ter odšli vsak svojo pot širom Argentine.
Kako se počutijo po enem letu smo prispeli v Genovo. Spet smo šli se neki uresničile vsem lepe želje in upi, ki jih je vsakteri nosil skrite v svojem srcu? Težko je temu odgovoriti. Mnogo je tu razočaranih, ki so prišli že deset in več let prej sem kot mi. Zaželjene sreče niso dobili, kot je nisem tudi jaz.
Edino kar želim je, da bi naša zasužnjena domovina čimpreje svobodno zadihala ter se otresla suženjskih spon, ki jo držijo v robstvu; da bi po tolikšnem trpljenju kmalu vzšla zarja svobode.
F. P.
Prešernova rojstna hiša
Rojstna hiša največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna je 21. maja postala lastnina vsega slovenskega naroda. Pri prelepi slovesnosti v Vrbi je odbor za odkup in obnovitev Prešernovega doma izročil pesnikovo rojstno hišo državni oblasti in slovenskemu ljudstvu v varstvo. Ob tej priliki je imel pesnik Oton Zupančič govor o Prešernu v katerem je med drugim dejal:
"Današnji praznik je praznik kmečke hiše, slovenskega duha in slovenske mladine. Prešeren je rastel v območju plemenite gorenjske govorice, slovenskega jezika v katerem je izrazil vsa čustva slovenskega človeka. Prešeren je v svoji poeziji dal izraza oni pesmi, s katero ima pravico stopiti v širni svet. Ona je pravo slovensko srce, izraz strasti, čustva,
trpljenja in ljubezni. Prešeren je rasten iz svojega genija in je v tem nenadkriljiv. Prešerene ni iskal svoje lastne sreče v pesmi, pač pa je postal glasnik svojega naroda. Rek-
Ítor ljubljanske .univerze dr. Kušej je izroffil banu dr. Natlaeenu ključe obnovljenega Ribičevega doma z izjavo, da prihaja z današnjim dnem ta hiša v last vseh Slovencev v Jugoslaviji in tistim ki so izven nje po vsem svetu. Goreča želja ob tej izročitvi je, da bi bila Prešernova hiša še zlasti Slovencem izven Jugoslavije zgovorna priča o naši kulturni skupnosti preko političnih in državnih mej. Ban dr. Natlačen je prevzel hišo v varstvo in skrbstvo vsega slovenskega naroda z globoko zasnovanim govorom, v katere je dejal: "Draga nam je naša mila, čista slovenska govorica, nadvse draga naša svoboda. Prebudili smo se iz občutka majhnosti, zavest nam govori, da je slovenska zgodovina častno napisana, ker je zgodovina velikega in dolgega odpora nasproti nadmočni sili. Vemo, da je kmečka hiša steber naroda, ki s svojo priklenjenostjo na grudo vzdrži tudi stoletne pritiske in ohrani zvestobo izročilom očetov ter daje najboljše sinove v službo svojemu narodu. V nas je Prešernova vera, da je slovenstvo prvobitna vrednota, ki na njo naslanjamo ljubezen do svoje jugoslovanske države in do jugoslovanskih in slovenskih bratov. Ti pa, preprosta domačija, ki si gledala prvi smehljaj, prvo steza-nje ročic za materjo, prve korake našega klicarja, si nam prva in najdražja od vseh hiš, kjer Slovenci žive. Danes prenehaš biti dom le ene družine, od danes boš dom vsega naroda. Pa ne le dom, svetišče nam boš, kjer naj kraljuje Prešernov duh in bodri nas vse, zlasti pa našo mladino v ljubezni in zvestobi do slovenskega naroda in slovenskega jezika. S ponosom te sprejemam v last slovenske banovine in želim le-to: Tisočletja naj k tebi romajo Slovenci, tisočletja naj nad teboj bdi in te varuje močna Jugoslavija, tisočletja naj iz tebe veje plemeniti duh tvojega slavnega sina, glasnika slovenstva — Franceta Prešerna!
Slovenska osnovna šola v Villa Devoto
VABI
- NA-
VELIKO PRIREDITEV
ki se bo vršila v nedeljo dne 18. junija ob 4 uri pop. v prostorih G.P.D.S. v ulici Simbrón 5148 s sodelovanjem sledečih društev: G.P.D.S., D.K.D. Ljudskega Odra in S.P.D. "Ivan Cankar".
SPORED:
1)	Otvoritev: Godba.
2)	Nagovor predsednika Slov. osnovne šole.
3)	H. Sattner: Pozimi iz šole. Moš zbor Ljud. Odra. E. Adamič: Kresovale tri devojke. Zbor Ljud. Odra. E. Adamič: Mornar. Meš. zbor Ivan Cankar. Aljaž: Opomin k veselju. Meš. zbor Ivan Cankar. Razne točke. Mladinski odsek Ivan Cankar. N.N.: Venček narodnih. Meš. zbor G.P.D.S. J. Laharnar: Kadar mlado leto. Meš. zbor G.P.D.S. H. Volarič: Eno devo. Moš. zbor mladinskega odseka G.P.D.S. Roža na vrtu zelenem cvete. J. ž. Barčica po morju plava. J. ž. Bratovska ljubezen. Igrica. „
Po končanem sporedu prosta zabava.
Odbor.
4)
5)
6)
7)
8) 9)
10) 11) 12) 13)
PAZITE NA VASE KORISTI
zaupajoč nam Vaše
PRIHRANKE V HRANILNICO
DENARNE POŠILJKE VAŠI DRUŽINI
LADIJSKE PREVOZNE LISTKE (za domov in poklicne)
ker naša banka, Vaš star prijatelj, Vam nudi vedno
VSE NAJBOLJŠE POGOJE
Jugoslovanski Oddelek
Banco Holandés Unido
PODRUŽNIC^ BUEN°S AIRES
Glavno ravnateljstvo: AMSTERDAM (Holandska)
Centrala v Buenos Airesu: Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo.
Podružnica v Buenos Airesu: vogal Rio Bamba. CORRIENTES 1900

Str. 4
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.). 124
Slovenci doma in po svetu
Naši fantje so ko-rajžno odhajali k vojakom?
Zadnje tedne je bilo v Gorici zelo živahno Pomlad je tudi čas, ko odhajajo k vojakom novinci. Letos je bilo vojaškega razpoloženja še prav psebno dovolj. Poleg novincev so odhajali k vojakom tudi številni drugi, ki so jih vpoklicali na redne orožne vaje, kakor jih menda res kličejo letos povsod. V Gorici se je nekatere dni nabralo toliko naših fantov, da je začelo zanje primanjkovati prostora v kasarnah in so jih zato morali za nekaj dni spet odpustiti. Fantje, ki odhajajo k vojakom, pa se seveda ne morejo zdržati, da ne bi tu? di kakšno zapeli. In tako je tudi prav. V najboljšem razpoloženju so odhajali k vojakom, saj ni bilo prav nobenega povoda za črnogledost, še manj pa za strah. Kakor nalašč so bili ti fantje letos še bolj razigrani in dobre volje kot druga leta. Petja je bilo nič koliko, tako da smo bili še drugi, ki nas niso poklicali pod vojaško suknjo, kar pomirjeni in veseli, posebno še, ko smo slišali iz njihovih grl korajžne slovenske pesmi. Vojaške oblasti niso niti malo motile razigranega razpoloženja slovenskih fantov, ki so prepevali domače pesmi. — Tako pravi poročilo.
Alojzij Strekelj je umrl
V Biogradu na moru je 22 aprila umrl naš goriški rojak deželni in državni poslanec Alojz gtrekelj. Pokojni se je rodil 3 januarja 1. 1857 v Komnu na goriškem Krasu. Njegova mati Marija je bila sestra znanih goriških narodnih delavcev dr. Jo-bipa in dr. Andreja Pavlice. V Gorici je dovršil nižjo realko in srednjo kmetijsko šolo. Zelo se je zanimal za svilarstvo in vinarstvo in je že v mladih letih pisal o tem zanimive članke. Po dovršenih študijah je postal potovalni učitelj na Primorskem. Požrtvovalno se je udejstvo-val tudi v narodnem gibanju. Leta 1880 je bil imenovan za pogodbenega učitelja na Primorskem in uspe-itio je vodil boj proti trtni uši. Vse vinorodne kraje je prepotoval ter vodil obnovo vinogradov na podlagi ameriške trte. Velike uspehe njegovega dela so opazili tudi v Dalmaciji, zato ga je vlada poslala leta 1894 v Zadar k namestništvu, kjer jo postal referent za obnovo vinogradništva v Dalmaciji. Iz Zadra je odšel po 9 letih v Šibenik, kjer je bil 19 let, potem pa v Biograd na moru. Upravičeno lahko rečemo, da je ves napredek dalmatinskega vinogradništva njegovo delo. že od mladih let se je udejstvoval tudi na narodnem, prosvetnem in političnem področju. V Komnu je bil že zgodaj izvoljen v občinski svet, v Dalmaciji pa je bil član raznih nacionalnih društev, zlasti pa Sokola. Čeprav uslužben v Dalmaciji, je bil leta 1901 izvoljen v goriški deželni zbor, kjer se je pridružil napredniakom. Šest let pozneje pa je bil na Krasu z veliko večino glasov izvoljen v državni zbor, kjer je bil trdna opora v Jugoslovanskem klubu.
Vse svoje velike sposobnosti in vročo ljubezen je posvetil Alojzij Strekelj narodu ter njegovemu go-
KROJAČNICA
Martin Turk
ima na izbero
vsakovrstnih vzorcev ter Vam napravi elegantno obleko. Prepričajte se! LORIA 1760 Buenos Aires
spodarskemu in prosvetnemu napredku v svoji ožji domovini in v Dalmaciji, kjer je aktivno deloval kot vinogradniški strokovnjak polnih 31 let. Kakor na Primorskem, tako ga je tudi v Dalmaciji ljudstvo visoko spoštovalo zaradi njegovega zelo uspešnega in zaslužnega delova lija ter ljubilo zaradi dobrosrčnosti ni požrtvovalnosti. Splitska "Novo Doba" je posvetila pokojnemu topel spominski članek s posebnimi poudarki njegovih zaslug za obnovo dalmatinskega vinogradništva in njegove ljubezni do Dalmacije. S svojim delom si je postavil najtraj-uejši spomenik ter si zagotovil med ljudstvom časten in hvaležen spomin. Zapušča užaloščeno soprogo gospo Ivanko in tri sinove Vladka, Danila in Zvonka ter brata Josipa, upokojenega sadjarskega nadzornika in plodovitega strokovno-gospo-oarskega pisatelja v Ljubljani.
Slava njegovemu spominu, preostalim pa naše iskreno sožalje.
Borba za življenje in smrt
Trst, aprila 1939. — V Trst ie prišla vest o nesreči in čudežni rešitvi? ki se je zgodila v Indijskem oceanu pred nekaj dnevi. Potniška ladja "Conté Verde" je izvršila na svojem zadnjem potovanju eno edinstveno rešitev, kar jih je mogoče zamisliti in ki so po pravici vsi in še posebe rešenec smatrali tudi za pravi čudež. Nesreča se je* zgodila, ko se je ladja odpeljala iz Manile na Filipinih v Singapur na svoji poslednji vožnji,, ki se je završila konec prejšnjega meseca v Trstu. Vest o nesreči in čudežni rešitvi so poslali v Trst po radiju, kjer je vzbudila mnogo interesa. Dne 10. aprila je zjutraj ob 6 in 3 četrt neznano kako padel natakar Anton Čebular s parnika v morje. Njegovega padca ni na žalost nihče opazil in parnik je odbrzel mimo ponesrečenca, ki je v njem videl edinega rešitelja iz razburkanih valov. Z vsakim momentom se mu j 3 upanje vfedno manjšalo, saj tudi u-pravičeno, ker zelo malo je bilo tipanja, da bi se prav njegovi bližini pojavil nov parnik, ki bi ga mogel rešiti, čez eno uso so na parniku že opazili, da ni bilo nikjer Čebularja, kar se je vsem zdelo sumljivo. Po vsem parniku so ga pričeli iskati, toda zaman. Poveljniku ladje se je zazdelo, da je mogoče Čebular padel v morje in se je odločil obrniti ladjo in odpluti na dozdevno mesto nesreče, čeprav je ladja bila v tem času že 25 milj daleč. Ob 9.30 se je ladja že nahajala na mestu nesreče in opazovalci so si prizadevali odkriti ponesrečenca. Na srečo in veselje so kmalu opazili čebularja, kako maha v pomoč ne daleč od parnika. Ladja je zavozila v neposredno bližino in mu vrgla rešilni pas in spustila rešilni čoln. Ladja je po tem dogodku nadaljevala potovanje z zamudo 4 ur. čebular je v razburkanem morju vztrajal 3 ure in 45 minut ter vedno vztrajno plaval. Kljub velikemu naporu je njegovo zdravje popolnoma dobro. Rešitev je prišla čebularja kot čudež, saj si revež ni nadejal, da bi se ladja vrnila, ko je že zginila z obzorja. Sreča in naključje sta hotela, da se je poveljnik odločil okre-niti ladjo in dospeti točno na kraj nesreče.
Ugodna prilika
za čitatelje Slovenskega Lista
n sJ E.
Kombinirano pohištvo za jedilnico in spalnico obstoječe iz 15 komadov za samo $ 225.
Avda. SAN MARTIN 2700
U. T. 59 - 0504
(Nasproti pošte)
PRERANA SMRT
Beograd, maja 1939. — V začetku maja je umrl zadet od kapi Franjo Zlatnar, višji svetnik generalne direkcije državnih železnic. Pokojnik je bil po rodu iz Mekinj pri Kamniku in je bil star 53 let. Študi-
ral je v Ljubljani in se je po maturi z veseljm posvetil železniškemu poklicu. Med vojno je bil kot postajni načelnik na različnih postajali za italijansko, fronto. V Veljčji dragi pri oGrici je tudi našel svojo zvesto družico Katico Turelovo. Sožalje 1
Drobne vesti iz naših krajev
. Ambridge, (Pa., USA) — Tu je
umrl dne 11 aprila Franc Požega, star 62 let, rojen v Velikem potoku pri Postojni na Notranjskem. Podlegel je pljučnici. V Ameriki je živel 35 let in v Braziliji 3 leta. Bil je član društev SNPJ, SSPZ in WBU. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri.
*
Duluth, (Minn., USA). — V bolnišnici leži "zelo težko bolan naš rojak Anton Valent, doma iz Št. Petra na Krasu.
*
Gorica. — Eno leto se je skrival pred oblastmi Venceslav Nalezinek, ker je bil obsojen na leto dni zapora zaradi raznih poneveb, ki so znašale preko 5000 lir. V Gorici se je izdajal za inženirja in opeharil več ljudi.
*
Gorica. — Na Kalu pri Stržiščih pod Črno prstjo je umrl posestnik Lenart Bizjak, po domače Hintner star 86 let, znani drvarski mojster. — V Šempasu so pokopali Angelo Štrukelj, gospodinjo znane Štruklje-ve gostilne v Lijaku. — V Češnji-cah pri Idriji je umrla Marijana Ko-kel. — V Šturijah na Vipavskem sta umrla 80 letni Anton Terčelj, oče zidarskih mojstrov Angela in Rudolfa in 94 letna Marija Repič, ši-yilja.
*
Trst. — Malo je manjkalo, da ni prišlo do velike nesreče v kamnolomu Faccanoni pbd Razklanim hribom. Radi dežja se je zemlja s kam-njem toliko zrahljala, da se je vsu-lua na delavce, ki so delali v starem rovu, ki so ga rabili za shrambo. Zemlja je zatrpala vhod in zasula štiri delavce. Gasilci so kmalu vse rešili. Dva delavca 49-letni Andrej Kalčič iz Gropade in Angel Jerič, star 41 let, iz Škednja, sta bila težje potolčena, ostala dva pa popolnoma nič.
*
Jonstown, Pennsylvalina, USA. — Dne 15 aprila je skočil s conemau^li-skega mosta v reko Anton Gustinčič, star 59 let, rojen v Preložah pri Ilirski Bistrici. Njegovo truplo so našli kakšne pol milje od kraja nesreče. Bil je sams'ki in dolga leta je delal v pennsylvanskih rudniki.h. V starem kraju zapušča 83-letnega očeta in ne-
Pozor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50-0277
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelie MARKO RADALJ
stro, ni pa znano, če je imel kaj sorodnikov v Ameriki. Bil je član SNPJ. — Istega dne je umrla Ivanka Semič, roj. Mohorčič, stara 52 let, doma iz Sežane. Bila je dvakrat omožena, prvič s Frankom Merla-kom, ki se je pred več leti smrtno ponesrečil v rudniku, drugič je vzela Antona Semiča, ki je že pred devetimi leti umrl. Zapušča šest otrok
v starosti od 10 do 27 let.
*
Renče. — S težkimi poškodbami na glavi so pirjeljali v goriško bol-ničnico 37-letnega Franca Špacapa-
na iz Renč, ki je padel s kolesa. *
Trst. — Pred sodiščem se je morala zagovarjati Valerija Lukežič por. Graber. Pri tvrdki Singer je kupila šivalni stroj, katerega pa ni odplačevala v obrokih, kot se je zmenila. Stroj je med tem časom prodala znanemu komiku Ceccheliniju in sedaj sta se morala oba zagovarjati pred sodiščem. Graberjeva ker ni plačala in ker je stroj naprej prodala in Cecchelin, ker ga je kupil. Graberjeva je bila oproščena radi amnestije, Cecchelin pa, ker ni zakrivil kaznivega dejanja.
*
Trst. — V bolnišnici je umrl neznanec, ki so ga našli pred dnevi v dvorišču neke hiše težko ranjenega. Ker ni imel nobenih dokumentov se je policija poslužila prstih odtiskov in tako ugotovila, da je to 47-letni Josip Simonič, ki je pred kratkem bil odpuščen iz kaznilnice, kjer je presedel več let.
*
Trst. — Matildi Lesničevi iz Ro-cola se je nenadoma pomračil um. Odpeljana je bila v umobolnico pri Sv. Ivanu.
MILIJONI ZA VODNA DELA V SLOVENIJI
Gradbeno ministrstvo je podpisalo odlok, s katerim je odprlo sledeče kredite: 1) za izvedbo melioracijskih del na Ljubljanske Barju, ostanek kredita 478.821 din; 2) 450.000 dinarjev za izvedbo del na področju vodne zadruge Dol. Lendava, in 3) 2,775.000 dinarjev za regulacijska dela v Dravi v ptujskem okraju.
TRGOVINSKI ODNOSI MED JUGOSLAVIJO IN ŠPANIJO
Trgovinski odnosi med našo državo in Španijo so se začeli urejevati. Pred kratkim smo že poročali, da se je španska vlada obrnila na našo vlado s predlogom za vpostavitev rednih trgovinskih zvez med obema državama. Španija rabi pri svoji obnovi obilno lesa, cementa in življen-skili potrebščin, zlasti pa živine. Vsega tega je v naši državi v izobilju. Naša država se je izrazila pripravljeno spréjeti španske predloge, vendar pa bo poskušala kar najugodneje rešiti vprašanje starih dolgov, še iz časa pred državljansko vojno dolguje Španija našim izvoznikom okrog tri milijone pezet.
Slovenci na Koroškem
"Koroški Slovenec" razpravlja o lojalnosti koroških Slovencev do nemške države in navaja, kako Slovenci izpolnjujejo svoje dolžnosti do države v dejanju. Cilji sedanje nemške notranje politike so osredotočeni na tale področja: pospeševanje u-godnega razvoja v ljudski politiki, zmanjšanje nasprotij na socialnem področju, intenziviranje v gospodarski politiki in okrepitev obrambe države. Na vseh ter pdročjih koroški Slovenci sodelujejo v polni meri.
'' Koroški Slovenec'' zakl j uču j e svoja izvajanja: "Iz državljanske dolžnosti izvajamo državljanske pravice. Z raznimi podporami in posojili mladim in mnogoštevilnim družinam, z razdolžitveno akcijo, z gospodarskimi subvencijami in drugim more država od Slovencev zahtevati samo to, naj ostanejo dobri njeni državljani. Za našo državljansko zvestobo pa zahtevamo Slovenci od države, naj nam vzgaja našo slovensko mladino v slovenskem narodnem duhu, naj nam omogoča in podpira naš svobodni kulturni razvoj ter naj ne ovira zdrave slovenske narodne rasti. Kajti nikdar ne bomo izgubili izpred oči cilja naše narodne politike : Zavedni Slovenci — dobri državljani!"
PRIMANJKOVANJE LESA V ITALIJI
Ne samo v trgovskih krogih, pač pa tudi po italijanskem časopisju se opaža zadnje čase velika zaskrbljenost zaradi tega, ker je začelo zelo primanjkovati lesa. Italija je bila pri lesu vedno navezana na uvoz. To prav dobro vedo posebno tisti lesni trgovci iz Jugoslavije, predvsem iz Slovenije, ki so svoj čas izvozili v Italijo' - velike -krftf«fftr tttfc. Z jugoslovanske strani prihaja zdaj mnogo manj lesa, kot prej, poleg tega pa je znatno nazadoval tudi izvoz iz Rusije. Pomanjkanje pa se občuti tudi zaradi tega, ker se je zadnja leta v Italiji gradbena delavnost precej povečala. Še najcenejši je za Italijo les, ki pride iz Jugoslavije. Zato se italijanski trgovski krogi predvsem prizadevajo, da bi spet poživili prav jugoslovanski izvoz lesa. Z uradne italijanske strani pa se je zvedelo, da se bodo v kratkem začela pogajanja za povečanje kontingenta lesa iz Jugoslavije.
VELIKA SUŠA NA KRASU
Na Krasu je letos nenavadno hitro zmanjkalo vode in je nastopila že zdaj, čeprav je še «tako zgodaj, prava suša. Zadnje dni se je sicer obrnilo na dež, vendar se zdi, da je bilo naše upanje zaman. V Vodicah niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi kdaj že v tako zgodnjem času nastopila takšna suša. Vode v tamkajšnjem vodovodu je že davno zmanjkalo, ker so tudi studenci usahnili in ljudje morajo po vodo hoditi precej daleč. Poleg suše pa se je pojavila na Krasu še druga nadloga — strupene kače. Bilo je že nekaj primerov. da je kača koga pičila. Umrl do zdaj sicer še ni nobeden, bali pa so se za 14-letnega pastirja Antona Iiupena, ki so ga zaradi kačjega pika morali tako prepeljati v tržaško bolnišnico.
i
Facundo Quiroga 13¿¡o U. T. 22 - 8327 DOCK S U D
KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem obleke po najnovejši modi — V zalogi je tudi velika izbera vsakovrstnega blaga.
Cene nizke.
Za obilen obisk se priporača rojakom
STANISLAV MAURIč
TRELLES 2642 U. T. 59 - 1232
S
O
Q
a $
É
K
i I
uj
I i i

? *
,JB6&agoMS.< ;<♦:< yam-tza*-. >ag¡oae<	uawiaaM»
Ob
nasi severni meji
Naša severna meja je izpričala svojo narodno in državno zvestobo. V sedem dni trajajočem nadzorstvenem potovanju je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen obiskal kraje, ki leže na območju nekdanje Koroške in štajerske. V vseh okrajih, tako v slovenj egraškem, dravograjskem, mariborskem okraju za levi breg, mariborskem okraju za desni breg, ljutomerskem, ptujskem in konjiškem je prebivalstvo vprav tekmovalo, kako bi prikazalo svojo zvestobo državi. Ne samo večja mesta in trgi, ampak tudi skromne vasi so dokazale, da vedo v polni meri oceniti pomembnost obiska, ki naj bi dokazal slehernemu, da so državni oblasti tudi ti kraji prav tako pri srcu, kakor drugi predeli naše domovine. Zato je prebivalstvo v številnih vaseh napravilo ob glavnih cestah slavoloke s pozdravnimi napisi. Ob teh se ni zbrala samo šolska mladina s svojim učiteljstvom, ampak tudi prebivalstvo samo, med katerim se je marsikomu videlo, da je nalašč prihitel od dela na polju, ker ni hotel zamuditi te slovesnosti. Prav posebno pa so hoteli poudariti svojo državno in narodno zavednost večji trgi in mesta. Povsod so se sPrejemov poleg prebivalstva in šolske mladine, udeležili tudi številni gasilci v krojih in z zastavami. Prav tako so v sprejemne špalirje postavili čete in zastopstva člani Fantovskih odsekov, članice Dekliških krožkov ter člani in članice Sokola. Seveda nikjer ni manjkalo številnih' zastopnikov uradov in najrazličnejših stanovskih in kulturnih organizacij. S posebno pohvalo pa je treba omeniti številne hišne posestnike, ki so v vseh krajih, kjer so bili sprejemi, kar tekmovali méd seboj, kdo bo lepše okrasil svojo hišo. Pri tem se tudi niso ustrašili žrtev. Nabavili so male zastavice in lepo cvetje za okrasitev oken. Zato so se sprejemi Ponekod spremenili v prave manifestacije, kakor na primer v Slovenjem Gradcu. Mogočni so bili sprejemi v Mežiški dolini, Dravogradu in Marenbergu. Nad vse prisrčno so manifestirale Slovenske gorice, ki 80 se za sprejeme v št. Lenartu,, v Mariji Snežni, Radgoni, Ljutomeru in Ormožu posebno pripravile. Sprejema v Slovenski iBstrici in Konji-cah pa sta vzbujala posebno pozornost zaradi velikanske udeležbe prebivalstva in zaradi požrtvovalne o-krasitve hiš. Tako so v Slovenskih Konjicah, v katerih je imela vsaka hiša svojo zastavo, postavili po dolgem glavnem trgu ob potoku visoke drogove, na katerih so plapolale državne zastave. Domačini sami pri-^avajo, da Konjice še nikdar niso hile tako lepo okrašene kakor zdaj. Tako so te dni vsi kraji ob naši severni meji izkoristili obisk državnega- predstavnika za to, da z velikim navdušenjem manifestirajo za našo jugoslovansko državo in našega kralja ter dokažejo, da so zavedni Jugoslovani in zvesti državljani. . V teh zadnje imenovanih mestih, Je Prišlo pred tednom tudi do burnih protinemških demonstracij.
PESNIK CVETKO GOLAR
Na svetega Florijana dan pred 60 leti — leta 1879 — se je rodil Florjan ali po slovensko Cvetko Golar v Gostečah pri Škofji Loki. Tovariš ^aših prvih modjernistov, s katerimi •levPrijateljsko drugoval, je kmalu zaeel pesniti v smislu tiste pesniške °"re volje in življenskega optimiz-**la> ki jima je dal najmočnejši pou-arek Župančič s "Čez planom". In odslej je pod vplivom srbske narodne pesmi ter ljubezni do domače
zemlje, do nagelja na oknu domače vasi, do orača in sejalca na njivi, do vsega, iz česar živi naš kmet, iz ljubezni do dekleta in škrjančka, pesnil svoje sončne in vesele pesmi na pol v narodnem tonu, napol v moderni erotični opojenosti ter jih povezal v šopek "Pisano polje", pozneje "Rožni grm", še poznej "Poletno klasje". Že samoti naslovi nas povedejo proč iz mesta in njega teme na sonce, na pisano poljano, kjer cveto rožni grmi in dehti klasje v soncu poletja s žarom Švabinskega žetve, in kjer človek živi s travo prav tako kot s ptiči in se udeležuje kmečkih svatb prav tako kot ptičjih ženitev ob sv. Gregoriju, ki so dobile lepe opise v Golarjevi preprosti, pa zato prisrčni, neizumetničeni pesmici. Legenda, ljudska vera, poezija navad in šeg, starih izročil, se mu meša v pesmi prav tako kot v prozo, ki utegne bitin še bolj privlačljiva in bolj sveža.
DVORANA GRBOV V CELOVCU
Znana dvorana grbov v deželnem dvorcu je slavila svoj 200-letni jubilej. Leta 1739 je sklenil veliki stanovski odbor celovškega mesta, da je okrasi s 700 grbi deželnih stanov.
tovišče. Že 21. septembra preteklega leta je oddala gradbena dela podjetju Belcijanu iz Komende, montažna dela pa Hribarju Jakobu z Jesenic. Prevoz gradbenega materiala je bil poverjen vaščanom iz Plavškega Rovta. Celokupna dolžina položenega cevovoda znaša 750 metrov, višinska razlika med zajetjem in zadnjim ódeepo mv vasi pa 42 m. Gladina vode v zbiralniku leži 4.5 m višje kakor sleme najvišje stoječe hiše v vasi. Zajetje pa stoji 5 m višje kakor zbiralnik. Zbiralnik vsebuje ob normalnem stauju 24.000 1 ter lahko oddaja liter vode na sekundo ali pa cea. 80.000 1 vode na dan. Celokupna vodovodna naprava je veljala 107 tisoč dinarjev. Kraljevska banska u-prava je k tej vsoti prispevala 25.000 din.
ŠOLO V GRABŠTAJNU NA KOROŠKEM 80 PRENOVILI
Šolsko poslopje v Grabštajnu so prenovili. Šola je dobila vodovod in kopalnico. Stroške v višini 5000 RM je krila država.
CENA MESU NA KOROŠKEM
S 24. aprilom ima Koroška nove cene za goveje in svinjsko meso, loj in svinjsko mast. Dežela je razdeljena v dva draginjska razreda: 1. Celovec, Beljak in okolica Vrskega jezera; 2. razred pa ostala dežela. Cene vi. razredu so za 8 pfenigov višje kakor v 2. razredu.
DRVA NA DUNAJU SO DRAGA
Na Dunaju in nkolici so se drva podražila za -30% stare kupne cene in za 12% stare prodajne cene. Pričakovati je, da se bodo kmalu podražila tudi v provinci.
Obletnica ustanovitve Rima
Nedavno so po vsej Italiji praznovali 2692-letnico ustanovitve Rima. Takšna proslava je bila tudi na otoku Krku ob Jadranski obali. V Zadru izhajajoči časopis "San Marco", ki je o proslavi obletnice ustanovitve Rima v mestu Krku objavil precej obširno poročilo, v katerem pravi, da so se pri tej priliki zbrali v prostorih itauijanskega kulturnega krožka vsi Italijani s Krka. Tamkajšnji učitelj Pio Kranj je imel ognjevit govor. Izvajali so nekaj gledaliških prizovorov, ki so jih igrali člani omenjenega krožka. Posebno so se odlikovali — tako pravi "San Marco" — Otrogovič Marija, Vasilič Marija, Toič Marija in mali'' balila" Sintič Marcel.
PLAVŠKI ROVT JE DOBIL VODOVOD
Sedanja jeseniška uprava mestne občine je spet dovršila veliko javno delo, ki bo kot trajen spomenik kazalo na veliko njeno delavnost. 30. aprila je bila v vasi Plavški Rovt nad Jesenicami slovesna otvoritev vodovodnih naprav za to vas. Plavški Rovt stoji ob planinskem potu, ki pelje na Rožico in je zato zlasti našim planincem znan. Elektriko i-ma že napeljano, sedanja občinska uprava mu je oskrbela še vodovod, torej vsi predpogoji za razvoj v le-
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
IVAN GROHAR IN FRANJO MA-SELJ-PODLIMBARSKI NA NAVJU
Mestna občina ljubljanska je danes prenesla zemeljske ostanke slikarja Ivana Groharja in pisatelja Franja Maslja Podlimbarskega s pokopališča Sv. Križa v Gaj zaslužnih na Navju, kjer so krsti položili v častno grobnico pod arkadami, v kratkem pa vzidajo še nagrobni plošči. Tako sta velika slovenska moža naposled dobila trajen mir na častnem pokopališču na Navju v družbi slovenskih nesmrtnikov.
Cerkev v Jugoslaviji dobila premoženje nazaj
Važen dogodek je uredba, s katero je na podlagi zakonskega pooblastila vlada prenesla premoženje tako imenovanega verskega zaklada v zo-petno last katoliške Cerkve. Na slovenski zemlji velja to zlasti za gozdove verskega zaklada na Jelovici, v Bohinju in v oGrjancih, ki so bili last katoliške Cerkve v ljubljanski škofiji, katere pa je pred približno 150 leti cesar Jožef II. katoliški Cerkvi odvzel ter jih izročil v upravo državi. To premoženje se je še vedno imenovalo verski zaklad. Zdaj po 150 letih pa v Jugoslaviji katoliška Cerkev zopet to premožene dobi nazaj, da bo s tem premoženjem lahko izvrševala svoje poslanstvo. Ta uredba je stopila v veljavo 4. maja.
Potres v Litiji in okolici
Meteorološki zavod na univerzi je do 9. maja prejel nad 40 poročil iz raznih krajev Slovenije o zadnjem potresu, ki je napravil zlasti v Litiji veliko škodo, saj je nad 600 hiš več ali manj poškodoval, škodo v Li-
OBIŠČITE KROJAČNICO
Leopolda U saj
kjer dobite najboljši "Pera-mus", obleke in obleke za ženske (Traje sastre)
GARMEN-DIA 4947
Spomenik črnogorskim ameriškim dobrovoljcem, ki so dali življenje
za svojo domovino
tiji cenijo do 250.000 din. V nedeljo 30. aprila so mnogi Ljubljančani prihajali v Litijo, da so si ogledali škodo. Središče potresa je bila Litija. Potres je bil po splošnih poročilih lokalnega značaja. Mnogi ugibljejo, kaj je bil vzrok temu potresu. Nekateri so mnenja, da so se v Sitarevcu, hribu, ki je že ves v notranjosti razkopali, kjer so velike premogovne jame, sedaj prazne, razne plasti porušile in se jame zasule. To premikanje plasti naj bi pa povzročilo potres, Id se je širil tja do Celja in Savinjske doline, do Kočevja, Novega mesta, Kamnika, Ljubljane in Borovnico. Geologi, ki poznajo formacijo Zasavja, niso tega mnenja. ¡
NOTRANJI POLOŽAJ JUGOSLAVIJE NEIZPREMENJEN
Notranji položaj v naši državi se ni v ničemer spremenil. Na zborovanju Zadružne zveze v Ljubljani je govoril v ponedeljeke 8. majnika predsednik Senata g. dr. Korošec o našem gospodarstvu ter tudi o zunanjem položaju. Kakor so listi poročali, je pri tej priliki dr. Korošec spregovodil tudi nekaj besed o notranjem položaju ter dejal, da glede sporazuma niso še vse niti pretrgane ter da je sporazum še vedno mogoč. Če je bilo mogoče sporazumeti se v več ko 90% vprašanj, ki so bila težja, je vsekakor mogoče sporazumeti se še v drugih nerešenih vpraašnjih, ki niso niti najvažnejša. Prav gotovo je, da je sporazum mogoč, če je le dobra volja in mirna kri.
NOVA PRAVOSLAVNA CERKEV V BEOGRADU
V Beogradu so dne 10. pr. meseca slovesno blagoslovili temeljni kamen nove cerkve pravoslavnega srbskega svetnika in ustanovitelja srbske cerkve sv. Save. Cerkev bo največja na Balkanu.
TUJSKI PROMET V JULIJSKI KRAJINI
Tujski promet v Jul. Krajini, zlasti na Goriškem, je že precej oživel. Nekdanji strelni jarki in rovi ter s krvjo namočena bojišča zopet izžarevajo svojo privlačnost. Iz starih pokrajin prihajajo skoraj iz dneva v dan večje in manjše skupine na obisk okrvavljene, svete zemlje. Tudi gruče iz Nemčije in Jugoslavije se vidijo. Jugoslovani pridejo večinoma tudi romat k Mariji na Sv. Goro. V polovici maja je n. pr. pripeljal avtobus 36 romarjev iz Stične; vodila sta jih dva očeta cistereijana.
Slovenska dekleta za Anglijo
Ker je Nemčija odpoklicala vsa številna nemška dekleta, ki so služila v Angliji, je nastalo tam pomanjkanje deklet za službe po družinah. Že lani so se zato pojavili po našem in hrvatskem časopisju oglasi, ki so vabili naša dekleta v London. Izseljenski komisarijat v Zagrebu je vso zadevo preiskal, toda na podlagi poizvedb prepovedal nadaljnje oglaševanje in izselite\. Slovenska dekleta so se pa obračala na Družbo sv. Rafaela za svet in za pomoč, da bi mogle v Anglijo. Zato se je družba obrnila na znano jugoslovansko pi-jo prosila pojasnil in pomoči, kako bi se uredilo, da bi naša dekleta mogla v Anglijo tako, da bi bilo vse poskrbljeno za njih varnost in zaščito. Miss Hristič se je za to zavzela in je sedaj vse poskrbljeno za vso njih varnost in vso zaščito. Naš rojak g. Horvat, bivši lastnik velikega hotela v Londonu, ki živi trenutno tu v Ljubljani in ki pozna London in je tam na svoje stroške sezidal veliko sirotišnico s sestrami, ki imajo tudi dekliški penzionat, je obljubil svojo pomoč, da bodo naša dekleta imela v tem samostanu svoje zavetišče. Tudi naše oblasti bi sedaj pristale na to. da izdajo potrebno dovoljenje za izselitev. Vsa dekleta, ki bi torej hotela iti v Anglijo kot sobarice, kuharice ali služkinje, naj se priglasijo v pisarni Družbe sv. Rafaela, Tyrseva 31, v uradnih urah, kjer bodo dobila vsa pojasnila. Priglasijo naj se pa samo dekleta z dobrimi spričevali in neoporečnega obnašanja.
PISMO IZ PODRAGE NA VIPAVSKEM
Lanska trgatev nam je dala precej dobrega, prvovrstnega vina, ki ga, hvala Bogu, prav dobro razpeča-vamo. Imamo pa še nekaj sto hektolitrov prav izborne kapljice v kleteh. Naj ne zamudi, kdor je želi in naj hitro se zglasi! — Naše občinske poti so slabe, zanemarjene. Za nas, ki se radi postavimo, to ni preveč častno. Zato: zavejmo se in vzajemno odpravimo to nevšečnost, da bodo naše poti vredne naše vasi!
PREKMURJE SE PREBUJA
Slovenska Krajina, dežela kneza Koclja, hoče ob 20 letnici jubileja, odkar je ta pokrajina prešla v objem meja kraljevine Jugoslavije, manifestirati na ta način, da pokažejo Prekmurci uspehe svojega napredka, ki so jih pod svobodnim soncem dosegli s tihim in neumornim delom na gospodarskem, kulturnem in prosvetnem polju. Te uspehe bodo pokazali na Prekmurskem tednu, ki bo od 17 do 26 junija v Murski Soboti. V okvirju tega tedna bodo kmetijske, obrtniške, industrijske, trgovinske, kulturne, prosvetne in druge razstave. Ker je to za Prek-murje in za vso našo ožjo slovensko domovino velik dogodek, zasluži vsestransko pozornost.
¡•s ^SBf^nm «ta-:
FOTOGRAFIJA
"LA MODERNA"
I
Bs. Aires, Paternal
S
s
S
v
s
i i
i I
oc
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
—i Od $ 45.- dalje dobiteg
radijske aparate
PRIDITE OBISKAT NAŠO HIŠO
o
GARANTIRANI RADIJSKI § APARATI
1047 Tucumán 1047
30D0E
D
i G
Str. b
SLOVENSKI LIST
Nú m. (Štev.) 124
MLADINA IZ PREKMURJA ODHAJA NA DELO
Vlak za vlakom odhaja s postaje v Murski Sobboti. Dolga vrsta vagonov sprejema pod ,.tesno streho naj-
rodne zemlje v tujino, kjer bodo nudili svoje zdrave moči in z znojem na licu in žalostjo v srcu pomagali drugim množitii met je, Prekmurje se prazni. Nad 6000 parov zdravih in krepkih rok ga je zapustilo. Neradi odhajajo z domače grude, vendar pa jih potreba sili, siromake, da komaj čakajo na dan, ko bodo krenili na pot — zaslužku in delu nasproti. Ko pa pride dan odhoda, so spet žalostni in otožni vsi: tisti, ki odhajajo, in tisti, ki bodo ostali doma in čakali na težko prisluženi denar svojcev iz tujine.
vzgojna delavska posvetovalnica
Na zadnji seji občinskega odbora v Studencih je bil soglasno sprejet predlog obč. odbornika g. Vranca, da občina sporazumno z mariborsko "Pedagoško centralo" organizira vzgojno posvetovalnico, ki bo v delavskem predmestju velikega pomena. Kajti v-takih krajih težke socialne razmere s podvojeno silo duše mladino v njenem razvoju in šolskem napredku. V zvezi z občinskim posredovalnim uradom, ki v Studencih uspešno deluje, bo vzgojna posvetovalnica posrečena dopolnitev, zlasti ker je svoje sodelovanje obljubilo tudi domače učiteljstvo. Edinstven primer je, da delavska občina _ poleg zaščite za zapuščene otroke — skrbi tudi za vzgojne probleme naših dni. Zadeva vabi k posnemanju povsod tam, kjer so na razpolago strokovne moči, ki bodo poskrbele za pravilno usmeritev take ustanove. Zlasti mestne občine bi naj skrbele za vzgojne posvetovalnice, pa bi se vidno znižalo število jetnikov in drugih defektnih oseb — škodljivcev človeške družbe.
lo kakih 800 poljedelskih delavcev, da bi se našemu podeželju zmanjšala brezposelnost ter bi se t eni potrebnim ljudem preskrbel zaslužek. Morda bo to letos uspelo, seveda če Francija ne bo skušala zaposliti pri poljskih delih španskih beguncev, katerih ima še vedno okrog pol milijona in ki jo stanejo ogromno denarja. Za naše sezonske delavce je zaslužek v Franciji prav ugoden. Če dobivajo samo mesečno plačo, zaslužijo poleg hrane in stanovanja okrog 350 frankov na mesec. Ako pa se pogodijo za akordno delo na poljih sladkorne repe, potem dobijo samo stanovanje ter nekaj živil, kuhati pa si morajo sami, pri tem pa zaslužijo na dan v začetku 28 frankov, v času žetve pa, ko je delo dosti napor-nejše, pa tudi 40 frankov. Sezonsko delo traja od pomladi do decembra meseca, pa si zamore posamezen delavec v tem času prihraniti 3000 do 4000 din.
Sezonski delavci iz Prekmurja
V Francijo je šlo pred leti veliko sezonskih delavcev iz Prekmurja, zadnja leta pa so Francozi dobivali sezonske delavce večinoma iz Poljr ske ter so naše v čim dalje manjšem številu najemali. Poljakom je uspelo, da so sklenili s Francozi izredno ugodne pogodbe za zaposlitev svojega sezonskega delavstva ter so pošiljali sedaj na sezonsko delo v Francijo do pol miiljona ljudi. Ley tos pa bodo poljski delavci zaradi mobilizacije in drugih težav najbrže izostali, pa so se začeli Francozi zopet zanimati za naše delavstvo. Sprejeli so že precejšn kontingent Prekmrucev, sedaj pa sprejemajo delavce tudi na mariborski borzi dela. 11. maja se je mudil v Mariboru agent zadružne organizacije "Fe-me" iz Pariza, ki je sprejel nekaj sto delavcev iz mariborskega okoliša. Borza dela v Mariboru je pravočasno razglasila, da se bodo 11. maja sprejemali delavci za Francijo, pa je bil zaradi tega strahovit naval. Prišli so številni delavci iz Slovenskih goric ter Dravskega polja, veliko jih je bilo tudi iz Dravske doline. Vsem agent zaenkrat ni mogel ustreči ter so morali mnogi razočarani oditi. Obstoja pa upanje, da bo zopet prišel ter bo vzel nov transport delavcev.
Iz območja mariborske borze dela bi bilo potrebno poslati na sezonsko de-
Spominska slavnost Legije koroških borcev
Dne 21. maja 1939. je Legija koroških borcev s sodelovanjem Zveze Maistrovih borcev in drugih narodnih društev priredila v Guštanju spominsko svečanost na 20. obletnico, od kar je umrl junaške smrti nepozabni junaški nadporočnik Franjo Malgaj. S to proslavo je bilo združeno tudi odkritje spominske plošče umrlemu srbskemu borcu Jovu Za- j pundžiču, ki je padel v borbi za na-; šo severno mejo dne 6. maja v Gu- ¡ štanju ter počastitev spomina tova- i riša Rmenca, ki je položil domovini na oltar svoje življenje skupno z junakom Malgajem.
NEMČIJA NE BO SPREJELA VEČ SEZONSKIH DELAVCEV
Za sezonske izseljence v Nemčiji je bila določena kvota 6500 delavcev, ki je že popolnoma izčrpana ter ne bo nanovo najet nobeden delavec več za sezonsko delo v Nemčiji. Zadnje čase se vrši samo najemanje stalnih delavcev in delavk, ki bodo zaposleni večinoma na manjših in srednjih nemških posestvih. Kvota za stalne delavce je določena na 2500 oseb.
Koroški Slovenci in nemško ljudsko štetje
Dne 17. maja je bilo na Koroškem ljudsko štetje in "Koroški Slovenec", glasilo slovenske narodne manjšine v Avstriji, je zelo odločno poučil ljudstvo o pomenu štetja ter ga pozval, naj se brez vseh pomislekov pogumno izjavi za pripadnost k slovenstvu. Posebno značilen je v tem pogledu uvodnik z dne 10. maja, ki pravi med drugim naslednje: "Trenutni mednarodni videz moti. Še prikazuje pleme Romanov v glavni vlogi evropske igre. Kaže pa se že nova Evropa, ki bo stala v znamenju dobrega ali slabega sožitja dveh evropskih plemen: nemškega in slovanskega. Evropa ne more več mimo dejstva, da bo po dobrem desetletju vsak drugi Evropejec slovanskega rodu. Noben državnik koncem tega stoletja ne bo več prezrel 300 milijonov ljudi slovanskega porekla in že danes se vara, kdor iz sedanjega položaja sodi, da bi še enkrat tekla slovanska kri za nadvlado starajočih se zapadnih narodov. Evropski slovanski vzhod bo neusahljiv vrelec novih, svežih, mladostnih sil, vodstvo nove Evrope pa pripade tistemu, ki bo kulturne j ši in pravičnejši. — Pred tisoč leti se je slovanstvo prvič srečalo z nemštvom. Politična podreditev Slovanov pod krono nemškega cesarstva ni bila prostovoljna, to dokazujejo tedanji srditi boji Nemcev in Slovanov. Ob začetku tekočega stoletja izzveni nemški rajh železnega kanclerja Bismarcka v svetovno vojno, ki jo hočejo mnogi zmotno razlagati, kot obračun nem-štva med Slovani. V resnici je izkrvavela Rusija, Romani pa so sedli k delitvi povojne Evrope. Z Nemčijo Adolfa Hitlerja se vprašanje sožitja Slovanov in Nemcev pojavlja v novi obliki. Kjerkoli se danes nemški narodni socializem in slovanstvo, se rišejo novi obrisi bodoče Evrope. Tudi naša koroška pozornica je odločilnega pomena za bodoči razvoj, tudi na naših koroških tleh ra-
illViil M
HI fwBWMffl
Jugoslovanska torpedovka "Beograd", ki je že dospela v Split
našit
ste novo sožitje evropskih narodov. Tu so korenine naše slovenske samozavesti. Zato bomo tudi odslej ljubosumno varovali dostojanstvo naše slovenske narodnosti." — V smislu teh besed uvodnika je pozival list koroške Slovence: "Naša osebna in narodna čast terja od nas priznanje: Naš materin jezik je slovenski! Mi pripadamo k slovenski kulturni družini! Zato pri ljudskem štetju izpo-vejmo slovensko materino govorico in slovensko narodnost v besedi in dejanju, povsod in predvsakomur! Odgovarjali bomo takole: državna pripadnost: Nemčija. Materin jezik in narodna pripadnost: slovenska. To bodo naši jasni in vestni odgovori. Opozarjamo, da so neresnični odgovori po zakonu kaznivi za Slovence nečastni!"
Spomenik prostovoljcem iz Amerike
Veličasten spomenik prostovoljcem, ki so iz Amerike prišli v pomoč Črnogorcem, pa so našli smrt v valovih morja, so postavili pretekle dni na Cetinju. L. 1915. je iz New Yorka odpotovalo z ladjo v Črno goro okrog 300 izseljencev Črnogorcev z namenom, da pomagajo svojemu narodu v borbi za osvobojenje. Ko pa je ladja priplula do labanskegu pristanišča Sv. Ivana Meduanskega, se je približala sovražna podmornica in ladjo potopila. Vsa posadka je s prostovoljci vred utonila. Spomenik je visok pet metrov in je izdelan iz braškega marmorja ter brona.
OBČNI ZBOR MARIBORSKIH PROSTOVOLJCEV
Občni zbor mariborskih prostovoljcev je bil 14. maja dopoldne v restavraciji Narodnega doma. Otvo-ril ga je predsednik Grčar ter poročal o živahnem delu v preteklem poslovnem letu, ki je bilo pravo "prostovoljno leto", v katerem so se javnosti predočile žrtve in pomen našega prostovoljstva s predavanji, propagandnimi spisi itd.
STARA RIMSKA CESTA
Na prelazu pod Razklanim hribom nad Sv. Ivanom pri Trstu so postavili pred kratkim kamenit steber, ki naj tudi poznejšim rodovom kaže, kje je potekala nekoč stara rimska cesta. Ta cesta je bila, kakor se zdi najverjetneje, speljana čez ta prehod na istem kraju, kjer danes zavija cesta na kraško planoto. Stara rimska cesta je vezala nekdanji Ter-geste (Trst) s Krasom. Na spominskem kamnu je zapisano, da so tod rimski orli šli nekoč v boj proti barbarom na italijanskih vzhodnih vratih. Steber je visok 2.90 m, 1 m širok in 0.90 m debel. Izklesali so ga iz nabrežinskega kamna in tehta 7000 kg. Razumljivo je, da je bilo treba mnogo truda, preden so ta kamen postavili na svoje mesto. Za postavitev tega spomenika se je najbolj zavzel sedanji minister Ivobol-Gigli.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
| AKO HOČITE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- K
«Ü
J?
I
i
I 1
K
VORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. G O DE L
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNL IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ta pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
K
I
I
i J?
i
v
i ™
I
K'
I
i
KROJAČNICA "GORICA"
Hočete biti dobro in vedno dobro elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste postreženl.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.)
JUGOSLOVANSKI RIBIČI POZVANI KOT INŠTRUKTORJI
V PALESTINO Neko podjetje iz Haife v Palestini je že preteklo leto poslalo svojega zastopnika v Dalmacijo na pogajanja z našimi lovci na spužve, da bi nekateri od njih vsaj za eno sezono prišli v Palestino, kjer bi naučili palestinske ribiče loviti spužve s pomočjo potapljaških aparatov. Poleg tega je bil neki ribič iz Crikvenice angažiran za podučevanje palestinskih ribičev v lovljenju z mrežo "travlo" in za druge vrste ribolova. To so laskava priznanja za sposobnost naših ribičev.
bo pot iz Ljubljane do Sušaka skrajšala za 1 km v primeri s progo skozi Karlovec in za 121 km v primeri 3 potjo skozi Zagreb. Podobno se zmanjšuje tudi zveza Maribora s Su-šakom, če upoštevamo že novo prečno progo od Sevnice do Št. Janža. Pri tej priliki je minister dr. Spaho imel govor v katerem je rekel med drugim: Ta proga bo leta 1941 izgo-tovljena v kolikor je to odvisno od nas. Le ena stvar, to je vojna, bi mogla zavreti ta program. Toda prepričan sem, da bodo vodilni in odgovorni državniki poskrbeli zato da vojne sploh ne bo. Z enako odločnostjo kakor smo se lotili zgraditve te železnice smo se lotili tudi reševanja hrvaškega vprašanja. Rešili ga bomo ker smo se lotili te naloge z odkritim srcem in z odločno voljo. Morda so pogajanja nekoliko zastala toda odkritosrčnost na obeh straneh je zagotovilo, da bo naša domovina postala še močnejša in trdnejša. Ta proga, pri kateri sem jaz nastopil kot prvi delavec, naj bo znamenje našega napredka, znamenje ne samo zveze prelepe Slovenije s Hrvatsko, s Hrvatskim Primor jem in sinjim Jadranom, temveč naj bo tudi simbolično dejstvo, ki naj pomaga k rešitvi hrvaškega vprašanja. Pri tem bo naša Jugoslavija postala nepremagljiva.
RAZSTAVA JUGOSLOVANSKE KNJIŽEVNOSTI
Razstavo sodobne jugoslovanske književnosti prireja bolgarsko-jugos slovanska liga v Sofiji v tekočem mesecu. Istodobno bo pa v Beogradu razstava bolgarske književnosti.

Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal	Bs. Aires
Zveza Slovenije z morjem
21. maja je prometni minister dr. Spaho na slovesen način zastavil prvo lopato za gradnjo železnice Črnomelj—Vrbovsko, ki bo Slovenijo vezala z morjem. Slavnosti so prisostvovali mnogoštevilni predstavniki gospodarskih in političnih krogov med njimi tudi ljubljanski župan dr. Adlešič in podpredsednik skupščine Mihelčič ter mnogoštevilno- belokranjsko občinstvo. Proračun za novo progo znaša 140 milijonov dinarjev. Povprečno bo veljal vsak kilometer nove proge 3 milijone dinarjev. Dela bodo končana do konca leta 1941. Z uesničenjem te proge se
ŽUPNIK KRETIČ ZOPET MED SVOJIMI FARANI
Ivan Kretič, župnik v Kojskem v Brdih, ki je pred približno dvema mesecema obsojn na dve leti konfi-nacije in odjeljan na jug, se je te dni vrnil in zopet prevzel svojo župnijo. Kljub temu, da se je bil župniji odpovedal in je bila sedaj razpisana, je nadškof takoj poslal njega na staro službeno mesto.
R
o
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
DEKANAT V DEVINU UKINJEN
Dekanat v Devinu je bil z odlokom nadškofa pred kratkim ukinjen. Cerkvene oblasti so se prepričale, da je Nabrežina kot sedež de-kanije mnogo bolj pripraven kraj. Zato je po ukinitvi dekanata v Devinu ustanovljen nov v Nabrežini, obenem pa za dekana imenovan dosedanji prodekan "Anton Grbec. Duhovni ja Devin pa je priključena dekanatu v Tržiču (Monfalkone).
zobozdravnika DRA. S AMOILO VIC
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 1C do 12 in od 15—20 ure. donato alvarez 2181
U. T. 59 - 1723
RESTAVRACIJA
, ''PRI ŽIVCU"
jer boste postrežem z dobrim vi-.iom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe/ Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
i
124
Str.-.?
Skozi štiri stoletja
Vsa slovenska javnost, ne le tam ¡ Od ust do ust je šla ta novica, ob Soči, temveč tudi ob Savi in Dra- Urška je šla tudi do imenitne gospo-
vi s polnim upanjem upira oči v podobo svetogorske kraljice. Skozi 400 let so se zatekali "k njej po pomoč • naši predniki, mi sami smo njej izročali naše skrbi, in pri njej iskali to--Buioj opoq iouhíuez ipn; mL '.k[Z«i li, na Sveto Goro, od koder kraljuje Svetogorsk» Kraljica.
Pa poglejmo na kratko svetogor-sko zgodovino.
V zgodovini Svete Gore je gotovi) marsikaj tudi legendarnega, kar si je verno ljudstvo pobožno pripovedovalo iz roda v rod. Toda postanek te slovite Marijine božje poti je
de in | i m je to sporočila. Niso ji ho-tgljj verjeti. Toda narod sam je pa kar hitro začel hiteti na Skalnico.
Oblast, ki je bila že močno pod vplivom protestantovskih naukov, je bila temu nasprotna. Da bi se vsa Stvar polegla, so hoteli odstraniti Uršiko. Zaprli so jo. Toda glej čudo. Trikrat jo je Marija rešila iz ječe. Ko je niso našli več v ječi, so jo šli iskat k njenim čredam in tam «o jo dobili] Nazadnje so spoznali, da je vmes božji prst.
Že .samo dejstvo, da je Marijino , svetišče na Skalnici tako hitro zrast-zares čudovit in zgodoviiisko'dóvólj lo, jé tudi dokaz, da je bila Mariji-utemeljen. Naj pa kratke navedem | ija prikazen resnična. Že tisto samo tisto, kar je zgodovinsko nesporno.'. leto je stala na gori kapela, kljub
Na Skalnici, kakor se je preje imenovala tista gora "nacPSolkanom,'je stala cerkev Matere /ba$e' že v 14 stoletju. V drž. arhiVU rma> Dunajii je listina, ki govori, da jfr-1. 1383 goriški notar Matija pokMiili.'Marijini cerkvi na Skalnici' nekV- posestvo v Kromberku. Tudi na drugih1 mestih je omenjeno ono Svetišče: '-t
V dobi turških vojska je'bila' cerkev porušena in pózablj£üa. " ••'•:!» j Stoletje lutrove vere- je bilo zfi katoliško cerkev zelo usodno. V katoliški cerkvi je bilo tedaj fimo©»; zlorab. Posebno duhovščina sS-j«, oddaljila od zgleda dobregf& pastirja. Potrebna je bila réformá.'Tak položaj je pa vedno pripraveri^žkdfcri-v<? preroke, kateri pod krinko -kritike
zlorab skušajo sejliti peklensko seme. Narod pa ni ^edfeo dovolj Podučeh, da bi mogel'M5M zrno Od Plevela in tako je bila' lievarHWst tedaj resna, da tudi naš terod' zapade lutrovi veri.	foa Slovenski líarod je Máft^'od-'-líe-kdaj pobožno častil, zata je pa'Mari-Ja nad njim čuvala, in tiülS V >PisWt»i Poletju, prav v času najvé« j'-e '"nevarnosti, je ñástopila, da^nferod ob-varje pred nevarnimi nábki. c ;
Leta 1539, neko soboto v mesocu juniju, tako poročajo stari zapiski, .jépásla vaško živino IMkíi Ferligfdj, " dDrna- w- í írgarja«Mistad N¡e-nadno je Urško oblilávráfc<éSKfí" zfétj loba in na zlatih oblakih je zagledala'Marijo, ki je z desno; držala Je-zuščka, z levo roko jé pokazala vrli Skalnice in ji naročila: Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi. Tudi: ji' jé'Marija naročila, naj se nikar ne ustraši težav. ker ji bo že ona poiha£á>fi.
temu, da je bilo leto 1539. leto zelo velike bede. Hiteli so pa, da zgrade čimprej vredno svetišče in 1. 1544 je že stala na Skalnici in bila posvečena mogočna cerkev na tri ladje iz rezanega kamna.
o ¡Prvotna podoba za svetogorsko ččiikev je bil kip Marijine prikazni Uršiki. V novi cerkvi 1544 leta pa je že bila sedanja podoba svetogorske Marije, dar oglejskega patriarha Marka Grimanija.
Svetišče so izprva oskrbovali duhovniki iz Solkana, kmalu pa so jo prevzeli frančiškani,, ki so jo. vodili do- zatretja Svete Gore 1786.
- Velike množice- iz vseh dežela so se zbirale na Sveti Gori. Vedno bolj s£,je množilo število zaobljubi.]enih podob, ki so pričale o milostih, katere je Marija delila prosečim, kakor je napovedala. Žal se ni nihče zavzel zato, da bi se vodila tudi kronika o čudežih, ki so se godili.
'.Da je bilo čudežev mnogo, nam pfiča dejstvo, ker je dovolila cer-■kwena oblast kronanje Marijine podobe. Kaj takega-je bilo dovoljen le tisti božji poti, ki je nastala čudežno! in kjer so se številni čudeži vršili.
sii-'Lfeta '1717 je doživela Sveta Gora ¡svbj triurni Marijino podobo so pre-«áisii na Travnik pri Gorici, kjer se •jo m. <'kronanico" vršilo slovesno - kWmíw je Marije in Jezuščka. Krono «odbile dár ljubljanske gospe pl. Še-lenburg. Silna množica je spremila Marijino podobo nazaj na Sveto Goro'- kjer se je vršila slovesnost 8 dni. V-Opomin na tisti" dogodek se je po vsej oglejski patriarhiji praznovala "kronanica" na tretjo pobinkoštno nedeljo.
Ko je pa vodil usodo Avstrije cesar Jožef, je napovedal razdejanje romanskim cerkvam in, tudi na Sveto Goro je padla njegova sodba. Leta 1786 je bila iierkev podrta.
Marijino podobo? je odnesel solkanski kaplan- V samostanu v Kostanjevici je čakala svoje vrnitve. Zvonove je kupila,solkanska"občina, oltarje so raznesli na razne strani. Veliki je šel v marijaoelsko cerkev. Frančiškani so si smeli odnesti samo stari leseni kip Marijinega prikaza-iija. Tako je bila zatrta božja pot 28. januarja 178(i,.leta....
Toda Marija .si' ré;.zbrál&; Skalili-eo írí iiá njej je bolela kraljevati. Spet je prišla nova. doba. Leta 1792 je neka gospa Valentinčičeva iz Solkana. prosila grofa Edliriga, ki je bil cesarski svetovalec, naj bi posredoval na Dunaju. Tako se j c tudi zgodilo. Oblast je dobila nalogo, naj vso zadevo preišče in jé bila Sveta Gora spet dovoljena.
Sedem let in oseiy: mesecev so romali verniki na razvaline. Tudi tisti čas so prihajali v velikem številu. 29. septembra leta X792 je.pa že spet bila.posvečena obnovljena cerkev ob navzočnosti silne, množice vernega ljudstva. V slovesni.procesiji se je Marija spet vrnila na kraj, ki si ga je zbrala za svoje prebivališče in za kraj milosti.	. r
Cerkev so od tedaj do 1890 leta uporabljali svetni duhovniki, leta 1890 pa so jo spet izročili v oskrbo frančiškanom.
Največje grozote, je ^oživela sve-togorska Marija v ¡času svetovne vojne. Spet je bilo njeno svetišče porušeno skoro do tal. Marija sama pa je bila begunka z drugimi begunci. V Ljubljani pri, frančiškanih je čakala svoje vrnitve.,
Leta 1922 jo je spet velika množica naroda nesla, na Sveto Goro, kjer je čakala v,,«ái¡Uni kapeli, do-
kler ni bilo dovršeno novo svetišče, sedanja svetogorska bazilika, ki je veličastnejša kot vse prejšnje. Sedanja cerkev je bila posvečena leta
1932 leta.
• . . • .■ \ • • i ; .'■•i)i i i . ' j ,-j , * .. . ...... ,
Pač nialokat.ero svetišč,^ je m velo tako. burno zgodovino. In prav ta dejstva, da je tolikokrat vzdignila Marija svoje mesto iz razvalin v novo slavo, je najtrdnejši dokaz, da res Marija ^ma bedi nad tem krajem in na njem hoče. še nadalje deliti ,milosti in dobrote.
Ali ni mar ta njena zgodovina kakor podoba naše narodne borbe? In kakor je ona vselej zmagoslavno vstala iz razvalin, tako bo tudi narod, kateremu hoče od tam gori kraljevati, vstal in zaživel v lepšo bodočnost.
S Sveto Goro je povezana naša zgodovina, v Sveto Goro je treba torej tudi staviti naše upanje. Ona, ki je Tolažnica žalostnih, ne bo prezrla prošnja in solz njenih otrok, ki pri n jej pomoči iščejo. In pi'av letos, za njeno 400 letnico je treba, da naše prošnje podvojimo in Ona, ki je pred 400 leti obljubila Urški s sladko slovensko besedo, da bo sprejemala dobrotno prošnje, ki jih bo kdo lijej predložil, bo gotovo tudi letos potrdila svojo obljubo.
Janez Hladnik.
CERKVENI VESTNIK
IS. junija slovesnost svetogorske 400 letnice.
Ob 10 uri v kapeli Av. del Campo
1653. V sprevodu belooblečene mladine bomo prenesli Marijino podobo v kapelo in jo blagoslovili. Nato bo sveta maša. Med mašo "ofer", pri katerem se bodo delile svetogorske podobice.
Popoldne ob 3 uri na Paternalu A val os 250. Najprej procesija, nato
pete litanije in posvetitev svetogor-
ški Kraljici.
v 25. junija maša na Avellanedi za Alojzijo Krkoč rojena Cigoj iz Ma-lovš.
Na Avellanedi se praznuje slovesnost tretje obletnice naše službe božje z vso slovesnostjo. Bo tudi blagoslov podobe svetogorske Marije in potem tudi popoldanska slovesnost s posvetitvijo Mariji.
Vse starše in tiste, ki imate v skr-.bi otroke, prosim, da jih pripeljete to nedeljo (18. jun.) belooblečene k svečanosti 400 letnice. Oblečejo naj kar bele šolske predpasnike ("guar-dapolve"). Zbero naj se že četrt ure preje, da se b° °b 10 uri že vse v re-duJzaeelo. .
Podoba sve.togorske Marije je krasno delo naše'umetnice sestre Alfonze v Rosariju.
Za spomin pa bomo imeli lepe po-Idobice v treh barvah, ki jih boste . lahko poslali domov za spomin. Mogli jih boste kupiti tudi več za malo odškodnino.
Janez IHadnik.
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 142 <,••-.
—	Ali pa bo vaša žena dovolila, da boste odpotovali? >J 'i: Ji
—	Mila stori vse kar želim. ' -— Pa ne bo ljubosumiia&r
—	Moja žena ve, da pripadaj ino-je srce samo njej — ona ne ve, kaj j« ljubosumnost.
—	Prav torej, vrniva se in za enkrat ne izdajva, o čem. sva govorila !0 kaj sva sklenila, -rr.h
In vrnila sta se k tfstali družbi.
Ko je Elizabeta kmalu ostala s svojim dedffm na samem', je nastalo živahno razpravljanje.
Stari Voroncov ni v začetku hotel ničesar slišati o temi'. da bi se njegova ljubljena vnukinja zopet ^postavljala toliki nevarnosti.
Zamišljeno je hodil sem ter tja.
Njegov glas je drhtel.
—	Ti hočeš v Carskoje selo — sama — brez mene, — brez vsakršnega varstva ? — Mar ne veš, da * je tam pekel, iz katerega» ne boš več prišla. Ce te bo Katarina spoznala, tedaj si izgubljena — Katarina te »o dala tokrat umoriti.
-— Ded, se bom vsaj rešila tega Življenja, — odvrne Elizabeta s solznimi očmi. — Kakšne vrednosti je ^arne življenje? —. Čemu naj bi živela? — Saj me tudi tark^ «áka sania žalost in razočaranje.
—	Moje življenje bi postalo zopet lepo samo tedaj, če bi se izp.oi-| nilo moje hrepenenje, če. bi pridobila ljubezen tistep^' In s'éVn 'ga nekoč ljubila iii ki ga se'vedno nisem pozabila.
—	Ded, tako ne moreni
véí'Síveti!
—	Ded, moram — moram se boriti za Potemkina.	,fr,-..
—	Ded, na kolenih te rotim, blagoslovi me in mi dovoli, da odpotu-
, jem v Petrograd.
rr- Oh, moja Elizabeta! — vzklikne starec. — Komaj sem te našel, pa naj bi te zopet izgubil. Če boš odšla v Petrograd, vem, da te bom ?opet izgubil.
—	Ali si ne moreš iztrgati iz srca sliko onega človeka, ki ti je postal nezvest? Mar ne moreš pozabiti na tega Aleksandra Potemkina?
Elizabeta je zaječala in tiho 'rekla:
—	Ne morem, ded, ne morem ga pozabiti. Ali more človek kedaj pozabiti na svojo prvo ljubezen? Ali bi mogla pozabiti na človeka, ki mi je bil nekoč vse?
—	Saj veš, ded, kako si je Potemkin osvojil moje srce.
—	Ti veš, kako sem ga vzljubila.
—	Ded, mar naj te spominjam na tiste prekrasne trenutke, ki sem jih preživela v tisti majhni in ozki pe-trograjski uličici in na katere ne Tbdm nikdar pozabila.
ki— Mar misliš zares, da bo kedaj 'Ugasnila moja ljubezen napram A-leksandru Potemkinu?
—	Toda Potemkin ljubi carico! — vzklikne Peter Voroncov. — Nesrečnika, ali si popolnoma pozabila, kaj se je zgodilo v zadnjih letih?
—	'Potemkin ljubi carico? — vzklikne Elizabeta in iztegne svoje roke: — Ded, pravim ti, Aleksander je ne ljubi! On ne ljubi carice Katarine !
—	Katarina mi ga je ugrabila in se posltižila najnižjih in sramotnih srakjtf*L Ni borila kakor se bori poštena žena; — Ñe! Ñohélio sredstvo ji ni bilo doVolj nizko in podlo --borila se je z lokavščino,
s strupom in z bodalom!
—	Kdo naj bi ti pa povedal, če ne sili carica svojega miljenca, naj ostane pri njej ? Kdo mi more dokazati, da mu ne preti s smrtjo, če bi jo zapustil?
—	Ni dolgo tega, ko sem stala pred Potemkinom. Zazrla sem se mu v oči, videla sem ga, ko je svet mislil, da sem žena Arona Katza. Videla sem, kako se je zdrznil, ko je zaslišal moje ime in kako je uagr-bančil čelo, kadar je govoril o carici.
—	Videla sem ga, iz njegovih oči sem prečitala, da me še vedno ljubi, kakor me je ljubil nekoč.
—	Da, ded, Aleksander me ljubi še vedno, jaz pa — oh, zame bi bila največja sreča, če. bi mogla zopet pripadati njemu!
—	Grdo bi bilo od mene, če bi ne bila tako pogumna, da bi si vsa.] poskušala osvojiti človeka, ki ga ljubim.
—	Če je carica uporabila lokavost •n prevaro, ko. mi ga je ugrabila, jo bom uporabila tudi jaz! Prekanje-nost proti prekanjenosti — in videli bomo. kdo bo zmagal.
—Meni gre samo za to, da bi enkrat, samo enkrat govorila z Aleksandrom Potemkinom.
—	Carica pa pazi ljubosumno nn svojega miljenca, — odpeljala ga je y seboj v Carskoje selo in jáz vem, da se-tam niti- ¡¿a trenutek ne nahaja sama zase, pa tudi Potemkin ni nikdar sani.
—	Vedno ga zasleduje vohuu, njegove sobe pa so tik caričmih in jaz sem prepričana, da ima Katarina v da ga .lahko nadzira.
stenah tajne odprtine ali pa vrata.
—	Če pa ne bom mogla s Potemkinom nemoteno govoriti, mu ne, bom nikdar mogla povedati vsega, kar imam pri srcu.
—	Radi tega se bom poslužila zvijače. Z Apraskinom bova odšla v Petrograd.
—	Ded, prosim te, dovoli mi, da odpotujem v Petrograd, blagoslovi .me za to pot, ki bo odločilna za moje življenje.
Elizabeta je hitro govorila. Bila je razburjena, — njene besede so bile
prepričevalne--Peter Voroncov
pa je postajal vedno bolj molčeč, dokler niso naposled jele kapati debele solze na njegovo belo brado.
Ko pa je Elizabeta pokleknila pre-denj, je starec iztegnil svoje roke in jih položil na njeno glavo.
Globoko ganjen je starec spregovoril :
— Pojdi, moje dete, — podaj se v sveto borbo, — bori se za svojo ljubezen--daj Bog, da bi zmagala --vredna si zmage.
Elizabeta mu poljubi roke, starec pa jo nežno dvigne.
Ta večer so se še dolgo skupa.] pogovarjali in se šele pozno ločili.
Osem dni pozneje so odpotovali Elizabeta, Apraskin in stari Lebrun v Moskvo, od tam pa so nadaljevali pot proti Petrogradu potem ko so svojo zunanjost znatno spremenili.
127. POBLAVJE.
Tobačnica grofa Panina
Za svojega bivanja na letovišču v farskojem selu ni carica Katarina v nobenem oziru prekinila svojih poslov.
Nasprotno — v Carskojem selu je vstajala še bolj zgodaj kakor pa v . Petrogradu, že z zgodnjim jutrom je «odela pri svoji pisalni mizi in pisala.
Pptem pa je šla po navadi z Aleksandrom Potemkinom po parku na sprehod, žarki pomladanskega soln-ea so se poigravali med vejevjem.
zajtrkovala v kakšni ipolčeči in skriti senci.
Med zajtrkom se jima ni smel nihče približati razen prvega Katari-ninega ministra grofa Panina.
Grof Panin je smel med zajtrkom obveščati carico o dogodkih in ji je
lagal ji je svoja mnenja o politiki in ;je sprejemal njena povelja.
Prejšnja leta je grof Panin redkokdaj prišel v Carskoje selo, letos pa se je skoraj zaljubil v caričin dvo-(rec, tako zelo mu je ugajal. Zdelo se je, da je tudi on težko prenašal pe-trograjski zrak, ko je žgalo solnce tako neusmiljeno po strehah palač in .po tlaku, je prihajal vsak dan v svoji kočiji, ki sta jo vozila dva iskra in lepa konja v Carskoje selo.
Toda tudi to je imelo svoj vzrok.
Za vse, kar je Panin delal, je imel razloge.
Neprestano je hotel biti na dvoru, da bi mogel braniti in zaščititi Aleksandra Potemkina.
Ministru Paninu ni ušlo, da je Or-lova stranka v pričakovanju dvignila svojo glavo, opazil je, da je tudi major Platon Subov našel na dvoru svoje privržence in da je ta mladi pustolovec sklenil, da bo strmoglavil Potemkina z njegove višine in da bi rad postal caričin miljenec.
Zdelo se je da se minister Panin za te dogodke sploh ni zmenil, njegova okolica je mislila, da se grof ni zanimal za ničesar drugega kakor samo za svoje državne posle.
Z dvornimi damami in gospodi sploh ni govoril, redkokdaj je spregovoril s katerim kakšno besedico. Le včasih je privoščil komu prijazno besedo in mu ponudil svojo tobačni-čo s tobakom, katere ni nihče odklonil.
Baš te dni je igrala njegova to-bftiMca zelo važno ulogo in njej mo-
Rosa je pokrivala travo in^vetke ^ ta+Mca zelo važno Katarina pa je s svojim miljencéfm^'fooGfcití hvaležni ne samo zato, da
nam je znana usoda rodbine Orlov, temveč da so tudi Romanovi še do nedavnega vladali Rusiji.
Ta Paninova tobačnica je bila darilo ruske carice Elizabete svojemu ministru Bestuševu. Ko je minister Bestušev padel v
mnogokrat prinašal važne yesti, raz- nemilost in ko so mu vzeli vsa po-
SLOVENSK
LIS
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Indijanski ogenj
Gozdarjev Janezek je bil star enajst let. Njegov učitelj je bil prepričan, da bo deček postal še nekaj prav posebnega, če bo zmerom tako pošten in ubogljiv.
Janezek je bil najpogumnejši deček v razredu. Včasih je tudi on kakšnega kozla ustrelil, kakor pravimo človeku, ki neumnost stori. A kje je na svetu deček, ki bi zmerom in povsod samo pametne razdiral?
Najraje se je Janezek s svojimi tovariši podil po gostem gozdu. Tam so se igrali roparje in orožnike ali pa Indijance in belokožee, kakor je pač naneslo.
Nekega dne se je Janezek s svojim prijateljem Tončkom domenil, da se bodo prihodnjega dne spet zbrali v gozdu. Tonček se je sklonil k Janezkovemu ušesu in mu skrivnostno šepnil:
"Prinesel bom vžigalice s seboj, da si bomo napravili pravi indijanski ali kakor se tudi pravi: taboriščni ogenj!M
Proti večeru je oče poklical Janezka in mu rekel:
"Janezek, pojdi z menoj v gozd. Napravila bova kratek sprehod."
Janezek si tega ni pustil dvakrat reci. Kar koj je bil pripravljen na odhod. Oče je obesil puško čez rame, požvižgal lovskemu psu in odrinil. Janezek je veselo skakljal ob njegovi strani.
Spotoma je oče dolgo molčal. Bog ve kako gostobeseden itak ni bil nikoli. Kar nenadoma pa je obstal in šepnil: "Pst!"
Iz prve večerne megle se je izmotal trop srnjakov. Previdno so se ozirali na vse strani. Potem pa so se sredi gozdne jase začeli brezskrbno pasti.
Janezek je te ljubke, prijazne gozdne živalce dobro poznal. Mnogokrat jih je že videl. Pa še zmerom ga je pogled nanje radostno prevzel.
Oče je počasi odkorakal dalje.
"Glej," je s poudarkom rekel, "kako miren in tih je gozd. Toda nekega večera pred petnajstimi leti ,ie bilo drugače..."
"Drugače?" se je začudil Janezek. "Kako, drugače?"
"Šel sem prav tako kot nocoj skozi gozd," je začel pripovedovati oče. "Lahko si misliš, kako sem se prestrašil, ko sem zdajci zagledal črn
Mladinski kotiček
di;n tesno nad vrhovi dreves. Zavohal sem požar, ki se je širil z veliko naglico. Mnogo se ni dalo več rešiti. Ognjeni zublji so kmalu zajeli ves gozd. Drevesa so tožeče dvigala svoja črna, ožgana debla proti nebu, ki je žarelo v krvavordečih barvah."
Janezku je ob teh besedah nekaj tesnobnega, trdega zadrgnilo grlo. Ves zmeden je izgoltal: "Kako pa je ogenj nastal, oče?" "Dognali so pozneje," je odgovoril oče, "da je neki dečko, ki je bil prav toliko star, kot si zdaj ti, med indijansko igro zanetil taboriščni ogenj. Suho dračje se je vnelo in kmalu je bil ves gozd v plamenih."
Obrnila sta se in se vračala proti domu. Niti besedice nista več izpre-govorila. Bila sta zatopljena vsak v svoje misli. Šele ponoči, ko se je goz dar odpravljal k počitku, je rekel svoji ženi:
"Naš Janezek namerava jutri s svojim prijateljem napraviti v gozdu indijanski taboriščni ogenj. Slučajno sem slišal njun pomenek."
"No in kaj si storil?" je vprašala žena. "Ali si ga našeškal po zasluže-nju?"
"Ne", je odkimal gozdar. "Povedal sem mu zgodbo o gozdnem požaru pred petnajstimi leti. Mislim, da bo to zadostovalo."
In res, zadostovalo je! Ko je prihodnjega dne Tonček na vso sapo pritekel na dogovorjeno mesto v gozd in potegnil vžigalice iz žepa, mu jih je Janezek hitro vzel iz rok in rekel:
"Škoda bi bilo lepega gozda, če bi zgorel. Tudi brez indijanskega taboriščnega ognja se lahko igramo Indijance."
Tako odločno je to rekel, da mu Tonček ni upal ugovarjati. Z lahkim srcem in mirno vestjo se je Janezek tistega dne vrnil domov.
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
V TIHEM GAJU
— Maidica, kuku, zlati maj je tu! v gaju je zapela ptička. Majdi so vzžarela lička.
Bratec Francek pa — sanjarček v mislih majniški oltarček že prav skrbno je gradil, s šmarnicami ga krasil.
"Jaz za mamo bom molila, pri Mariji izprosila zdravja, sreče bom za njo," Majda rekla je toplo.
"Jaz bom molil, naj se vrne očka iz tujine črne," Francek trdno sklenil je. Majde se oklenil je —
in sta šla skoz tihi gaj rajajoč domov nazaj.
Kokun.
MAJ V DOMOVINI
Mlad in srečen, lep kot zarja, majnik k nam prišel je. V širne, nepoznane dalje muhasti april odšel je.
Zvon srebrni v mlado jutro z lin skrivnostno zadonel je, slavček v grmu pesem zvonko majniku v pozdrav zapel je.
Maj prinesel je v deželo sončnih žarkov polne vreče. O, še meni daj veselja, daj mi dneve tjhe sreče!
Olga Kurentova, Zagorje.
OD ŠTIRIH DO ENE...
Od štirih do ene, od štirih do ene; so zarje rumene, so traté zelene, od štirih do ene
vodá nam kolesa, mehove nam žene,
nad nakli smo sključeni;
vsi, fantje, možje in dekleta in žene
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
vodá nam kolesa, mehove nam žene,
od štirih do ene,
od štirih do ene.
(Žebljarska, Oton Župančič)
SPOMINI
Beseda sladka v srcu poje: O, moja mati!
Kako spomini v tvojih zarjah so topli, zlati...
Prav vsaka solza, ki je lice mi orosila,
ob tebi se v utrinek zvezdni je spremenila.
Prav vsako žalost, ki je v srcu mi zakljuvala,
v smehljaj svetal jo roka tvoja je prekovala.
Beseda sladka v srcu poje: O, moja mati!
Kako spomini v tvojih zarjah so topli, zlati...
Svetogorski Materi
O svetogorska Mati, prikaži se nam spet! Kot nekdaj si se Urški ined ta nemirni svet.
Sovraštvo med zemljani ter vojske nain groze; Kraljica svetogorska odvrni to gorje I
Ljubezen nam prinesi in mir na zemljo daj! Oh svetogorska Mati, ves svet te prosi zdaj!
Oh, svetogorska Mati, je štiristo že let, odkar deliš nam milosti, podeji nam jo spet!
Kraljica svetogorska, pri Bogu prosi zdaj, da s Tabo se združimo po smrti vekomaj!
Kokun.
F. hozar
2= D
o
IOE

"SLOVENSKI LIST
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan.
ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj.
VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje.
PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah.
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh.
se tiše naših ljudi,
D AKO IZVEŠ ZA KAKO NOtftóO, ki ______________,
sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom.'
NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tei naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo,
L POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, kj oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem.
I0E30I
aoi
301
ao
sestva in carske darove, se je vrnila tudi ta tobačnica v caričino lastnino. To tobačnico je pozneje carica Katarina darovala ministru Paninu.
Ta tobačnica je imela dvojni pokrov.
O tem pa carica ni imela niti pojma.
Zadostoval je samo pritisk na tajno pero in izginil je prvi pokrovček pod katerim se je zasvetil majhen košček papirja, ki je bil namenjen tistemu, kateremu je grof Panin ponudil cigarete.
— Če je grof Panin imel torej kakšen namen, mu ni bilo treba o njem govoriti.
Stopil je h kakšnemu dvorjaniku, o katerem je vedel, da je zanesljiv in da pripada njegovi stranki, potegnil je tobačnico iz žepa in mu ponudil cigarete ter mu pustil, da si je ogledal dragoceni predmet.
Dvorjanik je v takem slučaju glasno hvalil lepo dozo, občudoval prekrasne rubine, s katerimi je bila tobačnica posuta in je hitro vzel iz nje listek, ki mu je bil namenjen.
Nekaj trenutkov pozneje je vedela cela stranka, o čem mora govoriti in kar je morala carica na vsak način slišati.
Po navadi so bile to stvari, ki so poniževale Gregorja Orlova, obenem pa tudi Platona Subova.
Tudi danes se je minister Panin poslužil svoje tobacnice, na listku pa, ki se je danes nahajal v zgodovinsko znameniti tobačnici je bilo napisano:
Knez Orlov je prispel v Kronstadt. Pred družbo častnikov se je javno hvalil, da je zopet storil nekaj za carico, da ji je storil velikansko u-.slugo in ji zopet rešil carsko krono.
Razumljivo je, da je bila Katarina vsa iz sebe radi Orlove klepeta-vosti, ko je tako slučajno zvedela za
to. Jezila se je, ker Orlov ni molčal o tajnem vzroku njegovega pohoda, kajti razen Aleksandra Po-iemkina, ministra Panina in Gregorja Orlova bi ne smel nihče vedeti, da ji preti kakšna nevarnost.
Katarina še ni vedela o tem novem govorjenju na dvoru, ki je izšlo iz Paninove tobačnice.
Katarina je sedela z Aleksandrom Potemkinom v neki vabljivi utici in zajtrkovala.
Vse daleč naokoli je bilo tiho, slišati je bilo samo šumenje vodometa.
Uta je bila obrastla z divjo trto in drugim grmičjem, da ne bi mogel nihče pogledati vanjo. Vhod v to uto pa je bil zastrt s svilnatimi zavesami.
Na mizi je bilo razpostavljeno mnogo dobri stvari. Tu so bile redke delikatese, kakršnih bi človek ne mogel tako hitro kje najti. Katarina je odslovila sluge in sama stregla Aleksandru Potemkinu.
Bila je nežna in dražestna, podobna je bila mladi ženi, ki je bila komaj malo časa poročena.
Njena obleka je bila čisto enostavna.
Bila je oblečena v modro obleko iz fine svile, njena enostavna frizura pa jo je predstavljala kot dobro, lepo in mlado soprogo.
Potemkin je imel na sebi slavnostno uniformo.
Na očesu je imel črni ovoj, njegov obraz pa je bil kakor vedno resen in žalosten.
—	Dragi moj, ali se ne boš niti čisto malo nasmehnil? — je vzkliknila carica in ga pogladila po njegovih bujnih laseh. Mar te nihče več n.-more razveseliti?
—	Ali ni vse okrog tebe tako zelo lepo?
—	Poglej, kako krasna je narava. — Mar ti ne ugaja ta lepa okoli-
ca? Poglej mene — jaz ne poznam nikogar drugega razen tebe — vse bi storila, da bi te razvedrila in te razveselila.
—	Da, Katarina, ti si dobra in nežna, — odgovori Potemkin in prinese caričino roko k svojim ustnicam, — toda —■ kdo ve, kako dolgo boš še tako dobra napram meni.
—	Prav dobro vem, da ne boš vedno ljubila enookega moškega, na svetu je toliko lepih moških, ki imajo dvoje zdravih in lepih oči.
—	Prepovedujem ti, da tako govoriš — vzklikne carica, napol razžaljena, napol pa razžaloščena. — A-leksander — verjemi, — da te ne boin nikdar prenehala ljubiti — vedno boš ostal to, kar si mi sedaj.
—	Na dvoru pa mislijo drugače)
—	Kdo misli drugače? — vzklikne Katarina. — Ko se le ti dvorjaniki ne bi vtikali v stvari ki jih prav nič ne brigajo!
—	Toda, Potemkin, povej mi, kaj mislijo — kaj pripovedujejo o najini ljubezni.
—	Pripovedujejo že o mojem nasledniku, — odvrne Potemkin.
—	Ivoga so omenjali¿ — je vprašala Katarina in vztrepetala.
Dolge caričine trepalnice so zasenčile njene oči.
—	Pravijo, da bo tvoj čitalec Platon Subov moj naslednik in da se bo kmalu naselil v mojih sobah v zimski palači.
Carica se je igrala s svojim dragocenim krožnikom iz najfinejšega francoskega porcelana, sedaj ji je ta krožnik padel iz roke in se razbi! i»a tisoč drobcev.
—	Subov? — vzklikne Katarina in se prisiljeno nasmehne. — Ilaha-ha, Potemkin, kdo pa ti je to povedal? Kdo si je drznil imenovati moje ime v zvezi s slugo, ki ni ničesar drugega kakor moj tlačan, moj su-
ženj — kateremu sem ukazala, da mi čita?
—	Ti veš, Aleksander, da so tudi odličnim Rimljanom morali med obedom čitati osvobojeni sužnji.
—	Katarina, dvor pa misli drugače. Brez posebnega vzroka in kar nenadoma si ga odlikovala z Vladi-mirjevim redom, imenovala si ga za majorja, ukazala si mu, da ti čita razne francoske romane in pesmi.
—	Aleksander, mar nisi vedno prisoten? — vpraša Katarina. — Ali ne prihaja Subov k meni vedno samo takrat, kadar si ti zraven?
—	To je resnica! — odvrne Potemkin. — Vedno me vabiš, da sem pri tebi, kadar ti ta človek čita, čeprav me niti malo ne veseli, da moram poslušati prekrasne stihe francoskih književnikov, pri tem pa ti neprestano udarja v uho nesimpatič-ri glas tega Subova, ki me vedno spominja na hlapca, ki se pogovarja v hlevu s svojim konjem.
Katarina je pordečela in se vgriz-nila v ustnico.
—	Če te ta Subov vznemirja, — je rekla Katarina tiho, — tedaj bom...
—	Da bi mene vznemirjal? — vzklikne Potemkin. — Oh, Katarina, motiš se, ta človek me prav nič ne vznemirja —toda spominja me, da ima dvoje zdravih oči, jaz pa imam samo eno oko.
Potemkin se je obrnil. Ni hotel, dn bi Katarina opazila, kako mu je bridkost v tem trenutku spačila o-¡ braz.
Katarino pa so baš te besede ganile, — bilo ji je, kakor da jo je zadel nekdo z bodalom v srce — objela je Potemkina in ga poljubila na usta in na lice.
—	Ljubljeni, — dovoli, da preže-nem tega Subova na kako oddaljeno posestvo — vzrok bom že našla.
—	Za sedaj nimaš še nobenega
vzroka, — odvrne Potemkin, — če pa bi storila kaj takega brez pravega povoda, bodo rekli, da sem tega jüz kriv in ljudje bodo mislili, da sem se bal tega mladeniča. Radi tega te prosim, Katarina, ne preženi ga, počakaj rajše, da se ti bo nudila kakšna ugodna prilika.
V tem trenutku se je pojavil v utici komornik in javil carici, da je prispel grof Panin in da ponižno prosi, da bi ga carica sprejela v av-dijenco.
—	Ah, Panin, prišel je baš o pravem času, —• vzklikne Katarina, — naj zajtrkuje z nama. Potemkin, ne Oo ti neugodno kajneda?
Potemkin je prikimal. Minister Panin mi jé bil vedno dobro došel. Vedel je, da mu je dober in iskren prijatelj.
Nekaj trenutkov pozneje je komornik odgrnil svileno zaveso, na pragu pa se je pojavil grof Panin s svojim pretkanih! diplomatskim o-brazom.
Panin se je globoko priklonil, carica mu je ponudila desnico, ki jo je stari minister poljubil, potem je Potemkinu stisnil roko.
—	Ali izvolite morda cigareto, moj dragi knez Potemkin? — vpraša grof Panin in ponudi Potemkinu svojo tobačnico. — Zelo dober in svež tobak, radi tega vam ga priporočam.
—	Zelo rad, moj dragi grof. Vaše cigarete so vedno zelo dobre, — je dejal Potemkin.
Vzel je srebrn« dozo in medtem ko se je Panin pogovarjal s Katarino, ]e odprl mladi knez tobačnico in vzel iz nje cigareto.
Potemkin je bil slabe volje in se ni spomnil, da mu je dal grof Panin tobačnico morda s kakšnim posebnim namenom.
(Dalje prihodnjič)