St. 3.
У Gorici, v četvrtek 16. jarmvarja 1873.
! III.
„Sofia" izhaja vsak tetvrtek in velja a pošto prejeinana ali 7 Gorici na dom pnšiljana za drnŠabnikt polit. (irnStva „Soča":
Vse letu......f. 4.-
Pol leti	„ -J. -
Cetvrt lobv ..... 1.10
7,a neđrušahmke:
Vse leto......f. 4.&0
Pol leto , . . , .	,. 2,30___
Cetvrt leta . . . ,	„ 1.20
Poeftiuezne Številke зе dobivajo po 10 solilo v v Gotici pri Paternollija i» Sonarju; v Tista v tobaliarnicali „Via del Belvedere 179" ш „Via đolla cascrraa CO".
Pri oznanilili se plačuje za navadne trishipno vrsto:
5	kr., če so tiska 1 krat ' >• » и i> 2 kiat
6	>. » o 3 krat.
'1a vcie trke ■ po p«™torn in vsak pot ;VJ kr. za kolek.
Naročnina in dopisi naj bla^o* voljnoposiljajn^iml ni ku х^УгШт Љ-Jette« f Gorici, Con. delCriato IKfi Mizo »Vinskega trga kdor se naltdja t srdi npntv-aistve, — Rokopisi so ne vračajo s dopisi saj ne blagovoljno franku jejo, — Delal-win i it drugim поршпоадввл naroSnlna /aiHa, ako so ^ri nrofatttvii,
Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic.
Nij vse zlalo, kar se sveti.*)
V Gorici 6. jm, 1873.
Ko bi hoteli vladnim časopisom verovati, po tem naša starti Avstrija »o nikoli inj do tnooga vrhuucn dospela, kakor konec prešlega teta m celo z onega mesta, kder bi s» marala resuica govoriti, se nam financtjelni stan nnše države s takiuii lepimi barvami opisuj t;, da leh&o temelj.to izobraženega človeka preslepi.
Vkljnb temu, da sj se davki za 1. 1873 povišali, da so davki 18°/п skoz zadnjih pet Jet več douušsli kakor prejšnja leta, popisuje aus finančni minister v svojem poročilu do državnega zbora naše stanje tako krasno, da bi človek res mislil, v Avstriji teče sitliio mleko in med, v Avstriji зег razi j Iva v občo zadovolj-noet, sreču iu blagostanje. Olovek bi mislil, da je Avstrija prva država na sveti, «ko bi se le So hoteli poprijeti posamezni narodi tisto nemško kulture, ki z Dunaja, kakor avstrjskega eradisen, svoje' blagodejno žarko na vse strani pošilja. Treznemu očesu se vse drugače vidi. Ne na severji, ne ua jugu, no na vzhodu ne na zapadu ne nahajamo istega blagostanja iu bogastvu, temveč vidimo le se silo m močjo davke pobirati; vidimo, da neizmerni kolki iu brezštevilne taks? m irsikteremu z.ipro pat do njegovih pravic iu da ja vsaki spremembi poiestva težavna. Dunaj se nšpa in lepotiči, dežele pa od dne do dne, od leta do leta božajo in slabe.
Ne itn se pa tajti, da se je vprejšnjem letu na davkih več pridobilo, nego se je v začetku prejšnji vestni finančni minister nadejal, a kedor nij slep, vidi tudi tekoj, da se nj pridobilo ta le od prihranjenih dohodkov (rente) m da so nij v istiui nikakor pomnožilo premoženje. Da se je več dobi'o, kakor se je nadejalo, uzrok temu treba je kde drugod poiskati.
V letu 1872 se je ustanovila v Avstriji 48 bank, troje železniških, 12 zavarovalnih, 84 obrtuijskih društev in 4 hranihvce, skupaj tedaj 151 ustanov se skupnim kapitalom nekaj če>. Stil'/i miijonov goldinarjev; vrhu toga se je razprodajalo (um.ssija) na dunajski bor-ei Še ena turško in ena francoski posojilo; in če prištevamo h temu tista podvzelja, katera je „biirgermi-nistenum" tako radovo'jno dovoljevalo, lehko ugaiueuo, iia je davek skoz pet let od leta da leta državi več douašal vsled plačanih kolkov, taks in druzih obrtuijskih dajtl.
*i Ovi sestavek smo prijeli od nekega tukaj Inj ega gospoda, strokovnjak v tacili zadevah in prijatelja našega lit ta. L'iiEl),
LISTEK.
Nektere opazke ruskega profesorja.
Spisal
prof. J. BauilDiiiii ite tiiurteimr.
(Nadaljevanje.)
Kar se tiče primernega stanja ženskih v raznih delih sveta, še narbolj svetlobne so ženske v Ameriki, Wer za trud (de!o; ženske plačuje se tolika, kolikor za tisti trud (delo) možkega, in kder ženske so dopuščene skoro k vsem iem opravilom, katere v Evropi so le iiključivna lastnina možkih. Kar se pa tiče svobode ženskih in njih ejiaJ^nivnasti z možkuui v Evropi, prvo mestu v tem obziru se mora priznati Angliji m llusijt. Se ve da ss v teh deželah ueouiika icev ~"žeu-skeTpostujejo ne veliko več, kakur domača živina. Angleški neomikanee rad pelje svojo ženo na trg prodat, tar na mesto volov rabi večkrat pri oranji ženske I Ruski pa kmet (a na Ruskem beseda kmet, „mu-žik", in neomikänec sti skoro enac-jga pomena }Je prepričan, da ženska ima la Poi duša in po tem prepričanji ravna z ženskami: oa je brezmejni posestnik svoje žene.
A zdaj nastane prašanje, kakoŠen je vir, iz katerega je država toliki znesek zajemat:-, in ali je upanje, da ne bode ovi studenec držuvnih dohodkov uikedar usahnil,
Ako hi bilo nvstr. ljudstvo le polovico onih 861 miijonov goldinarjev v pravom pomenu besede prihranilo, hi gotovo tudi mi se veselili hhkega iu radostnega srca z vladnimi In borsijinskimi privrženci vred, toda žalibog tistih miijonov, kateri eo se porabili za nove nstimove nij ni kder j nijeo ho snovale z denarjem, ampak s kreditom (na vero) in, kar je šo najhujše, s kreditom tujih, moetrunabli dežel in držav, namreč v-sled izplačevanja »niti milijard, katere je bila nemška država nuložila Francoski v zadnji nemško- francoski vojski.
Vsako pot, ko so je moral en uhivk iz lačati, dalo so je brezštovila bankinih in industrijalnih papirjev, a tedaj se nij mislilo, da ona izplačila le državnim nemškim blagajnieam koristjo, ne pa nemškim in šo veliko manjfl uvetrijsknn bankam ili bnream; nikakor tie )>a nijso v dobiček tistim, kutori take papirju iz* da vajo.
Staro pravilu narodnega gospodarstva je, da so ime le toliko kapitan naložiti (investirati) ali obrniti novim poilvzetjain kol kor ке je v reenice oil zaslužka in ohrestij prihranila. Kako so pa pri nas banko in obrtnijška društva suujeju, se ieliko, razvidi iz jasnega in temeljitega sestavku v Sehusohelkovi „Reformi* št. 51 str. 1C12.
Mi opozirujemu Čestite u tatelji na omenjeni sestavek in omenimo le toliko, da novo ustanovljene banke, ker se ue mora več grešiti v debelih železniških koncesijah na državno škodo, pa drugače sleparijo ; one namreč emitirajo akcijo novih akcijskih dru-šu;v ; m nij težka razumeti, da oni denar, katerega je občinstvo na akcije vplačala, nn vplačmje drugih akcij druge banke parautj ijo in tako naprej brez konca in kraja.	(Konec mil.)
Predlog
га preuravnava naših srednjih šol v narodnem zmishi.
Tako ne more dalje o iti ti, a olvisno je samo od ul&dine dobre Yalje, da se spremeni.
Jaz trdim, da je to satuo od uladine dobra volje
Pa kar za leva stališča že iskih omikanega občinstva na Angleškem i i Kn-krm, one uživajo tu veliko več pravic in evobo le, iifiga skuro v vseh druzih evropskih deželah, Na Angleškem iiui Ženska skoro polno svoboda gih-4j«uja v sO'Viilnaiii ob/.irti, V imskem pa omikanem občinstvu sj je razvil v z nI njih letih jaki občutek z.i enakopravmist žendcib z možkimi (ako ravno po ruskih postavah mažki uživajo veliko predpravic v primeri z ženskami). Razen tega ruske ženske v velikem številu izobražujejo se v višjih učnih zavodah, ter se more reči, da, če sploh v Evropi so le po žensko omikane ženske, na Ruskem se najdejo tudi res omikane.
Užo prej sem omenil, da vsled vedae podbžnosti pokvarila se je, kakor se navadno reče, natura ženskih, so se razvile v njih lastnosti sužtijili, ter narveči sovražniki ženskih so dtizdaj nimreč ženska same. Sicer vsak človek ima nektere lastnosti suž'ija v manjši ali veči stopinji, kajti Človek ja rojen suženj. Pa tiste lastnosti ne predstavljajo nič posebnega, dokler človek utj postavljen v take pogoje, ktere zu učijo (karnkteri-zirajo) tako rečeno socialno sužuosti, Posre.l pa občinstva naših časov ženske so, kakor sem nekoltkokrat omenjal, ne večnemauj, kakor sužnje možkih, iu vsled tega o.iliknjejo se г lastnostmi sužnjih v visoki stopnji. Naj le poskusi kakšna ženska izstopiti en malo iz ozkih mej, dovoljenih njenemu spolu po uavadnih pojmih
-1.Д.... m
odvisno, ker nij takih zadržkov v didaktično-pedngo-gičnem oz i ru, kukopšne je gosp. minister I. 18tJ3. za nepremagljive izrekel, da si jih nij jasneje navel, in enako je netemeljito ono sumničenje in ona bojazen, katere vzbujajo pessiinisti.
V didaktičnem oziru nij ovir, kajti drugače bi se ne hile magle ustanoviti narodne šole v drugih deže< lah; mi ne zahtevamo nič novega, nega samo to, kar je bilo mogoče tudi drugod izvršiti.
Glede denarnih zadržkov naj omenim, da če so levi nijso ustavljali upeljavi narodnih Šol na Ceekem, v Galiciji in Moraviji, se niti ne morejo samo proti nam obrniti, kajti s tem bi se žalila načela enakopravnosti in pravice.
Sumničenja in bojazen pesimistov so pa nos* pametna.
Nekateri strašjo s tem, da bi so oslabelo v našem ljudstvu avstiijsko i'titje, нко es našim željam ustreže, Gotovo pa bi bilo doslodniši misliti, da si Ц* Inda s tein pridobi in zagotovi simpatije narodov, ako ustreza njihovim Željam, Sicer pa mora priznati vgtik, kedor ve, da avstrijan ali neniec nij vse eno, da je Ieliko zvest avs trti inn tudi kedar nij neniec.
Nihče pa ne bo vestno tulil, da podučovaje latinščino ali zemljepisjj s pomočjo nemškega jezika se oživlja avstrijsko čutje, ah nasprotno, da se jc slabi s tem, da se, postavimo, računstvo ali grščina podučnjein s pomočjo italijanskega ali slovenskega jež ka.
Dalje se boje nekateri, da ako obvelja našu zahtev1, ne bo mogla naša mladina naučiti se nemškega jezika, ki je tako koristen in celo potreben.
Ta bojazen bi bila opravičena, ako bi se nemški jezik popolnoma izključil. Toda mi ga nočemo iz naših šel pregnati. Izključujem) g* le kot učni jezik, pa kur priznavamo, da je jako koristen, zahtevama, naj se mu odkaže mej učnimi pre Imati o llično mesto, eno mesto, katera se spodobi nemškemu jezika ozir jemaje na naše polit Čue razmere.
Zadnjič so ugovarja, da se ga na bo mogla mladina po takem načinu dobro naučiti. Nato naj odvrnem, da če se lebko nauči toliko grškegi in lantinskega, da razume Aristotela, Homerja, Cicerona in Virgila, ne vem zares, zakaj bi se ne mogla v osmih letih naučiti tolik i nemškega, da bo razumela Kant-a, Scliil-ler-ja in Göthe-ja in pa predavanja profesoijev na naših univerzah.41
Kakor je znano našim čitateljem je zbor enoglasno sprejel Deperisov predlog, da naj se naše srednje šole pre ustroje v narodnem zmislu. Ulada šo nij imela
naš >ga občinstva, naj le poskusi en malo osvoboditi se, nap rimer dobivati si višjo omiko, prisvojeno dopdaj le niožkira, precej izbuja veliko zavist odstrani druzih žeaskih, katere hi rada moralno uničile svojo pogumno tovarišico. Kedar oui Ženski dobro gre, takrat vse druga rade bi jo utopile v eni žlici vode; kedar pa eni ženski zgoli se kaka nesreča, gotovo druge ženske so straŠuo vesele iu rade bi ubogo tovaršieo v šo večo nesrečo zagnale.
Od teh občnih opazek o stanji ženskih spioh prei-dem k popisanji stanja žensk v teh nlomiskih krajih, ktere sem im-Л priložnost obiskovati, in namreč bom primerjal gispodske ženska Slovencev a kmetskimi.
; Gatovo, so gospodske ženske bolj ponosne, bolj „štumane", kmetske pa bolj ponižne. Pa, kar se tiče omike iu razvitja uma sploh, našel sem velikokrat več zdrave - pamati in iskrene želje so izobraževati pri kmetsküi, nego pri gospeh. Kar se pa tiče znanja materinega jezika in izobraževanja se v njem, brezobzirno prvenstvo se mora priznati kmetsklm. Se mnm-ktera go^pa slovenska ne zna brati po slovensko; pa, čt) tudi zna, nu r ida b те, ker to nij „nobel.« Kmet-ske pa punce in Žene, č-j le imajo čas, strašno rade hero slovenske kujige ni Časnike, ker sicor nobenega druzega jezika ne znajo. Dostikrat so me prosile, da bi jim dal brati kakšno knjigo ali pa časnik,



—
гву
predlog) v rokah in gA morla že danes nima ~ a odgovorita jc vendar nže in sicer še zadosta. Poslala je V tnalo dnij po tem, ko je predlog T zboru obveljal — W refcs cbka. Sapienii sat!


«И
Napoleon Ш.
Ш

je umrl 9. t m-v Chislehurst-u na Angleškem i« šifer vsled neke operacije proti tcmnja, kateri seje bil pw-vrgel nekoliko dnij pred smrtjo.	.. ..
Če bi bil Napoleon pred 4. leti umrl, kako biso bita pretresla vsa Evropa; « zdaj, ko je umrl v pregnanstvu, se vladarji in tudi ljudstva jak« malo me m njegovo smrt. Njegovo ime, pred katerim se r skoz 20 let tresla vsa Evropa, bi bdo saj zaznamovano v zgodovini na bolj slavcem mestu, ker nobeden ne Ш mu mfl odrekati zmožnosti velikega politi kurja, gospo-vajca sedanju nsäe epoke; a njemu je bila Damenjena kazen za vso svoje pregrehe uže na trn »vetu ju osoda je prav njega namenila, da francoskemu narodu dokaže, kako nizko je padel pod uphvom lebkoživnosti i« najstrašnejše cbmoraltz.ieije. Narod ndan le materijah™ viitkum in razbrzdan, da зе rabiti oi vsacega mogotca za svoje namene, tla je le v matenjalnem »ma na dobrem. To je menda spoznal Napoleon lil. in skrbel je mojstersko, da si je pridobil z častmi in z denarjem privržence v vseh krogih, posebno pa v armadi.
Delalec in trgovec sta bila dva nova stebra nje govega cesarstva. Princip njegov je bil menda ta: r Oonnotis du pain a la canaille pour quelle se taise." (Dajmo kruha plebejcem, da mole'jo). Le malo Francozov v pregnanstvu živečih je po.zdigovalo svoj glas tipijočega v puščavi. A francoski narod je bil uže tako omamljen, da шј bil več občutljiv za svoje pravice in za svobodo, katero so rau bili njegovi pradedje s potoki krvi priborili, — oni narod, ki se je boril in bil uzrok svobode in nspredka vseh evropskih narodov, ona zemlja, ki se po pravici imenoje zibeljka evropske svobode, oni narod postal je sužea nevedoma kako in kedaj. ona zern ja postala je zibeljka tiranstva in največe demoralizacije. Ne več svoboda ampak tazpašenost, lehkoživnost in laž je sijala iz Pariza po vsej Evropi.
In žulibože zasejalu sejerazpačenost in laž tudi v drage dežele ; sa mej našim narodom jib imamo mnogo, katerim je napredek in morala — denar in lehko živenje; narodnost in patrijotizem pa bedarija.
Zgodovina nam kaže, kako so se tirali pokaženi narodi v sužnost, v pregnanstvo, in kako so vsi dozdnj propali mogočni narodi poginili le zbog demoralizacije. Nemški narod po Napoleona I. strašno tepen in do tistikrat popolno nezaveden, je imel v sebi toliko zdravih elementov, da je po svojem padn vnel se za narodnost svojo in za lastno svobodo. NesUp!j;vo in z nsjvečimi žrtavami se je bojeval, dokler se je tešil francoskega nasilstva, potem pa je napredoval in postal tako mogočen, da je postal šiba božja francoskima narodu. 4. september 1870. o stal bode v zgodovini vojak eden najvažnejših đnevov, ker je t j m kapitulirala francoska armada, ki je štela še nad 100.000 mož, in vladar Napoleon sam. Pri tej kapitulaciji pokazal je mož, da nijtna talenta vojskovodja in drugič, da je bojazljiv; vsak vitežbi cesar iskal bi bil častne smrti v bojo, pred ko bi se vdal s tako močno vojsko, a Napoleon je nže zopet mislil, kako bi Francoze prekanil in naj brž e je v tem zmislu pomiril se z Bismarkom. Narod francoski pa se je po Sedanu zdramil in oi tistega časa postal je zopet gospodar svoje lastne osode. Se jo li francoski narod v resnici streznil in ga je strašan udarec ozdravil, to bode pokazala bližnja pri-hodnjost Dozdaj se saj vidi, da ima francoski narod resno voljo zopet postati eden najvažnejših faktorjev
tregdi se sledečim krakim ž Ljudevit Napoleon je bil
čitatelje lisom i)j_c
„,„„.......v_____ _ ._,јц v Parizž
1808. Pri krsta sta ga držala Napoleon - njegova soproga Marija Luji»», bči в I Franca !, Tist-kmt je bil* it»wda 'cenit«, Napoleon veliki, gosp Izpostavil je bil и{Љ rajneega Ш ^ .......
in dal m« je za ženo svojo popolabe-r, кгазпо Borte nzij o Beauharnais. Ta zakon bil je nesrečen, dokaz temu je, da sta oba roditelja Napoleona tretjega tle malo časa skupaj živelo.,
Po komaj 4 letnim vladanji naHolandskem položi Ljudevit, oče umrlega, krono holnndnko, ker se je skregal se svojim bratom; živel jo poteno več časa v Gradcu pod imenom grofa St Lea in ке-изеје v Rimu; njegova sopruga pa na dvoru svojega popol nočeta in svaka ob ene.n v Parizu in je šla v pregnanstvo po padu Napoleona 1. junij* ISlä.	(konec prih.)
S
Hf,
Z druge straoi, in kar se tiče občnih narodnih zadev, sa kmetske ženske veliko > več z njimi pečajo, nego tako rečene gosposke. Tabo n. pr. v malih Zabljih našel sem dve dekleti, kateri stt izvrstno poznali slovenske narodno-politične rnzmero na Goriškem. Ena izmej njiju jo bila, le 16 let stara, pri Šenpaskem tabora, ter je znala povedati od njega svoje popolnoma samostalno mnenje. Mej drugim jak> lepo omenjala je dr. Juavriča in je namreč rekla, da na tabora najboljša je bila beseda La\;ričeva, ker to, bar je Lavrič govoril, se je najbolje razumelo in zadevalo v srce. S tem moremo primeriti mnenje o Lavne«, katero sem imel priložnost slišati od uebterih predstaviteljev slovenske inte'igence, namreč da „Lavrič je norec", se ve da zavoljo tega, ker je tako brezinteresno vnet in vse tako brezmteresno žrtuje za, svoje idej«. Tudi moremo go pri, tej priložnosti v misel vzeti neprenebljivo ne-vošČljivoet in rogoviljenje zoper tega slovenskega narodnega voditelja od straoi večine neke baže slovenskih
, ~.. „jvi in da je svoboda zopet našla svoje častno mes'o na Francoskem. Mi Slovani moramo iz svojega stališča le želeli, da se ta narod zopet povzdigne, ker močna fraiicoBŠft jiJ odslej najboljša zaveznica Slovan-stva proti NeMtvu.
NapolsoeiSfr padec ostane narodom in vladarjem: nepo njnst, gorje pa vladarju, ki ■ zuje. Ker je vsled svojo n jega nizkega padca Napoleoo. oseba tega stoletja, bomo D
zatir je mogoč rda n«jic
spominek pnbod-lemorali-in svo-mtnejSa ;ovo os-Karol Aprila ti sam in сезагј» m i dov v Evrope, loliindskega



mm шатт
VI,
Dopisi.
V	Gorici 14. juimvarjđ. [Izv. dop.] V Gorici Slovenci še sami ne vemo, kako deroče da napredujemo. Co ne bi bilo na svetu »N. F. Ргеззе", „Deutsche Zeitung", „Triester Zeitung" „Gürzer Zeitung* in kakor se uže vse te kulturonosne „Zeitunge" zovejo, bi nam marsikaj večna skrivnost ostalo, kar one onus Slovencih celemu svetu in tedaj tudi nam razkrivajo. Tako 80 nedavno raztrobili „izvirni" telegrami in „iavirni" dopisi v omenjenih BZaitungah,e da je naš vrli dr, Lavrič sklical lepo število tukajšnjih Slovencev v shod, v katerem so sklenili osnovati novo politično društvo, ki ee je po nasvetu pri tej priliki izvoljenega predsednika dr, Lavrič-a „Soča" krstilo. Zraven druzega je la prvi zbor novorojene „Soče'* posebno pretresal velevažno u-prašanje, ali ne bi bilo prav, da bi preslepili goriški Slovenci „mit Sack und Pack" v ustavoverni tabor. Po srditi berbi, v kateri so se naši klerikalci na vse kri-pije branili ustavaške uniforme, zmagal« je sijajuo liberalna stranka in obveljal je sklep z ogromno večino glasov, da p r iz na v a „nova S)ča* brez pridržka ustavo. .Šembrejte, — bi rekel neki dekan na kranjsko-goriški meji, zdaj vidite, —da sad ne pada daleč od drevesa; kuj nijtoead vaš h svobodnjaško-učenjaskih shodov?
Dobro, da m» lehko boj odvrnemo: ne, ne, gospo! „nnnec"! Oni telegrami ii poročila so gole mistifi-kacije, sad praznih žepov nekaterih tukajšnjih nemških kliitivitezev, kateri, kernijmajo druzega gradiva fu *rh tega tudi nobenega razuma za naše razmere, pošiljajo take vesti posebno v dunajske liste, — da sj kaj prislužijo.
V	občoem zboru uže štiri leta obstoječega političnega društva „Soča", kateri zbor mislijo omenjena popačena poročila, se nij nič druzega godilo, razpravljalo in sklepalo, nego to, kar smo priobčili v našem prvem letošnjem listu.
Boj med „konservativci* in „reformatorji* se јз bil vnel le Zaradi volitev; ob „ustavi" so niti nij govorilo, ker smo mladi in stari o tem vprašanji enega in istega neomabljivega prepričanja. Sicer bi radi
V mojem prvem podlistku sem bil omeuil, da v so mislili ngkteri, da eem hudič ali pa da
učim novo vero. Nikdar nijsem pričakoval, da s tem razžalim vlgf tudi omikane Ajdovce. Mej tem sem poizvedel od enega gospoda, ki se je vrnil iz Ajdovščine, da vsa ajdovska iiiteligenčija je strašno huda na mene in se posreto je mej ^saboj, kaj da ima z manoj storiti. Jaz nijsem hotel tei&i- verovati ter sein mislil, du se ta gospod iz mene le uorca dela, kakor je njegova navada. — Pa pri Presir.iovi besedi imel sem priložnost prepričati se, da oni gospod je, vsaj deloma, povedal resnico. Nekteri ajdovski gospodje, videč: me pri omenjeni besedi, so me komaj pozdravili in so me dosta kislo in mračno gledali. Pa vendar celo zdaj nijsem hotel verovati svojim očem in sem mislil, da se le motim. Žal:bog, nijsem se motil. Kajti slednjič eden izmej ajdovskih omikancev m« je energično prijel ter me je začel popolnoma resnobno zmerjati. Poleg tega gospoda jaz imam pravico pisati le to, kar sem videl z lastnimi očmi; drugače pa moram molčati ter ne smem z lažnjivim popisovanjem delati krivico celt občini. To pa, kar sem jaz pripovedaval, je bilo bajž podvrženo v Ajdovščini strogi preiskavi, ter se je pokazalo, da nij nič res. — Na to sem odgovoril razžaljenemu gospoda, da sicer nijsem nič tega videl z j lastnimi očmi, pa vendar so to meni povedale popolnoma I zanesljive priče, taködaimam pravico trditi, davsoje'ras.
prašali gospode goriške korespondente zgoraj naštetih „Zeitung?: Kaj jim pomenijo besede: Soča je priznala ustavo? „Wie heisst Verfassung anerkennen r" Društvo Soča je ustanavljeno na ustavni podlagi, ker no more biti drugače, dokler sloni društvena postava na ustavi; tabore sklicujemo na enaki podlagi zaradi eoacega razloga.
Enakopravnost v šolah, uradih in javnem življenji zahtevamo opiraj» se na §. 19. ustave same itd. Vse to doknznje, da faktično priznavamo ustavo vai Slovenci, kakor vsi Avstrija nci sploh; soj je od Njegovega Veličanstva potrjena postava in jo tedaj moramo priznati. Razloček mej nami in vami je samo ta, da mi priznavamo ustavo, ker jo moramo, vi pa, ker ste je veseli, ker vam üaja gospodarstvo v roke. Vi se js tedaj trdno oklepate, nas pa ona trdo oklepa; vi vi bi je ne izpustili iz rok za ves denar, mi pa komaj čakamo, da bi se je po postavni poti zuubili.
„Ж F. Pressi* in Uwar.Sicam bi pa svetovali, naj se varujejo takih dopisuttov, kateri so jim uže lani in letos toliko izmišljenih in popačenih vestij i k Gorice in iz Goriškega sploh poslali, da bo mej nami kmalu obveljal pregovor, kedar beremo v č&stitkih kako neverjetno novico: je tako zanesljiva, kakor goriški telegrami iu dopisi v „Pressi!"
VTormnii l2.j»n.(Izv.dop.)V „Sočinem"poslauemv2. štev. naznanja č. g. M. Vales svoj prostovoljui odstop od kandidature r rSjčmu odbor m prrari, da bode brž ko ne eden slov. listov upravičenje tega njegovega koraka prinesel. Jeli Vale so v čin opravičen ali ne, to je go-tivo, da zaradi njega ne poj de Slovenija še tako hitro pod zb. Da bi bil pa vrodui članek v zadnjem „Glasu" res g. Valesa opravičeoje, te^a nij g. Vales dosta jasno izrazil. To pa lehko trdimo, da * njegov manifest: „Bo liioo složni v geslu!1 je le pomanjkljivo opra-vičenje in da je gotovo bolj pripraven za cerkveni list, nego za čisto polit „Scčo". A to tudi lehko trdimo, da ta Valeiov glas »ij ne zložen, ne lojalen.
Nedosledno je, da Btari sodelovale« „Sočo" po zraku mlati, v katerem јз mnogo let zboroval in narodno žito vel; nečastno pa je brez dokazov sumni-čenje in trditev, da so udje „Sočo" brez verni, ker tako ue še teči rnzpor mej narodnjaki širi. Stari odbornik, mene, da je javni list prižnica, povdnrja samo božjo previdnost, katol. dogmatiko i. t. d.
Po srečni bitvi Francozi je pruski kralj Viljem svoji protestanski soprugi pisal: „Božji previdnosti se je dopaditlo i, t. d.11
Biiimirk je v drž. zbora svojo muhe zagovarjal: „Gospodje naj vedo, da sem v aprilu rojen1* , . ,
Garibaldi je imel to prazno vero, da ga le neka skrivna moč srečno podpira in vodi. Ves svet oi beračev do kraljev, cesarjev in papežev, na neki viši upliv svoje nade stavi, od prvega do najzad njega. A le tisti pravo zadene, bi je v boji delaleu, ki se naravnih sredstev poslužuje pripusti vsi Bogu lastna skri vna pota, theolo-gom pa dogmatiko.
En Slovenec je na Goriškem vsem znan; ali je znan po božji ali svetni previdnosti, to ve Bog sam, a to je g itovo, da je ta mož več dobrega semena v 10 letih тдј narod vsejal, kakor vsi drugi narodnjaci. Uže iz hvaležnosti do tega poštenjaka se etranka v njegovi senci bolje ojačeuo čuti, nego mej strastnim monopol ceni. Zatorej Bog živi dr. Lavriča, ki nijma nobenih skrivnih potij.
_ (En duhoven.)
V Bovcu 9. januvarja, [Izv. jdop.] Kedaj bo pri nas nemšbntnrenja konec? Menda ne tako hitro iu gotpvo ne preje, dokler se ne uvedejo povsod v našem okraju dobre ljudske šol*'. V narodnem ozira pač nijso nibder na Goriškem razmere tako žalostne kakor
Kedar sem bil v Ajdovščini, so hoteli nekteri gospodje pripeljati k meni enega moža, ki zna veliko pripovedati; pa za odgovor je rekel ta mož, da noče nobene nove vere, in da jo ze svojo zadovoljen. To so meni omenjeni gospodje koj naznanili. Kar pa zadeva moj hudičev značaj in tepenje otiok, reč se ima tabo-le ; 29. junija je bilo dosta ajdovske gospode na Razdrtem. Eden izmej njih je priobčil meni, da nekteri vt li riši v Ajdovščini so tepli otroke za to^ kerso prigovedovnli pravljice i. t. p. reči o hudiču iil^sploh so naredili' z "njimi tako, kakor sem popisal v štev. ДЈдЈ^г^ „Soče." Jaz nijsem hotel precej verovati ter sem prašal druge ajdovske gospode; vsi so le pritrdili onemu gospodu, in sicer popolnoma resnobno, tako da ве štejem opravičenega priznavati to za fnkt, ne oziraje se na vsa sedajšnja zanikanja. Prepričan sem, ds če bi ne pisal o tem in ne priobčil javno po „Soči", celo zdaj ajdovski gospodje ne zanikali bi tega, kar so meni naznanili na Razdrtem; ber sploh ljudje imajo strah pred pisanim, posebno pa pred „drukanim.'* Dokler se le govori resnica, je še prav; pa bog obvari popisati jo tsko, kakor je.