Št 12.

V Trstu, sabota 23. junija 1877.
Tečaj II.
.Edinost* Uhaja vsako drago In četrto tabota vfakega meseca in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.— zunaj Trstu po posti vse leto » 2 „40 * „ . P®'« - 1 » 20 ... četrt , , —, 70 Za oznanila, kakor tudi «a „poslanice* se plačuje za navadno fristopne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 . , , „ 2 krat 6 . „ . „ 3 krat Za veče črke po prostoru.
Posametne številke se dobivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri pošti, pod obokom tik Kalistrove hiše, na Belvederu pri g. Berto litin, V okolici - Na Opčlnah v loteriji, na Prošeku pri g. (*orjupu, v 15ar-koli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Kr. Sancin M. Magdaleni zg. J, JHta.
Nnroenina in vsa pismu naj so pošiljnjo uredništvu v Trstu.
Glasilo Slovenskega političnega društva tržaške okolice.
„V edinosti je moč*.
Vabilo na naročbo.
S prihodnjo številko stopi naš list v drugo polnletje; vabimo tedaj vse prijatelje in rodoljube, kateri se še niso naročili, da to takoj store. Vse one naročnike, kateri so zaostali s plačilom, prosimo, naj poravnajo svoj dolg, ker list nas mnogo stane, posebno je drag tisk v Trstu. Mi ne moremo poleg truda, sitnosti s policijo, državnim pravdništvom in neizmernih potov še veliko materijalne zgube nositi. Mi radi storimo vse za narod, tudi žrtvujemo denar in čas, toda velike zgube ne moremo trpeti.
Naše stanje na obalih A d rije je važno, laški črv zajeda v zdravo naše meso, po« laščevanje preti nam z velikim korakom ; ako Slovenija zgubi še tržaško okolico, potem je storjena luknja v trdnjavo in sovražnik more dalje vlažiti. Domoljubi, zabranjuj-te to, ne dajte, da nam pade naša obramba. List se ne bode odslej nobenemu več pošiljal, kedor ga nij plačal, tako se moramo ravnati.
Opravniitvo.
SLOVANSKI SVET.
Jasno je, da o slovanskem svetu ne moremo govoriti v političnem pomenu, ampak le v narodnem, jezikovnem, kulturnem, sploh v narodopisnem, kakor je to tudi pri germanskem svetu. Oba narodna sveta sta zložena iz narodnih plemen, katera so po rodu in jeziku bolj ali manj enaka ali vsaj sorodna, različna pa v prispodobi in zgodovinskem razvoji. Politični panslavizem je enaka utopija, kakor politični pangermani-zem. Obe te dve veliki narodni skupini niste nikoli bile politična enota i nikoli ne boste; bile ste vedno ločeni v razne države, katere so se često mej saboj bojevale. Vsaj so i Slovani i Germani indogertuanskega plemena, a vendar nijso nikdar bili prijatelji; sedaj so bore mej sabo z duševnim orožjem ter žugajo, da v bodočnosti drug druzega siloj podvrže in satare.
Slovanski svet presega germanski osobito v tem, da so razna slovanska plemena po jeziku, prispodobnej vlastitosti i nravnosti mnogo manj različna, nego germanska. Mej Srbom i Cehom je mnogo manj razlike, nego mej Švabom i Švedom. Tudi sta mej
slovanskimi plemeni zavest in 3ut sorodnosti in prirojene vzajemnosti bolj živa, nego mej germanskimi. Skupno germanstvo poznajo in odkrivajo prav za prav le učeni jezikoslovci in zgodovinarji, posameznim plemenom pa je ptuje, mej tem ko skupno slovenstvo vsako pleme v vseh stanovih pozna i čuti. Nij brez pomena, da se vsi Slovani, razen Poljakov, mej saboj ko bratje pozdravljajo. V resnici imajo narodno bratov-sko sočutje, kakoršnega nemajo Germani. Angleži in Holandci ne govore o nemških bratih, in Danci bi tako bratovščino celo odbili.
Germanstvo je mnogo ostreje razdeljeno i ločeno, nego Slovanstvo. Skandinavci n. pr. i Nemci se mej sabo še celo nič ne umejo, še manj se ljubijo, da. celo sovražijo se. Kar se zdaj nasproti slovanskemu svetu imenuje germanski svet, to je v resnici le pravo Nemštvo. Nemci so bili od prvega začetka Slovanom sovražniki i so takovi ostali; vedno so mislili, da imajo poklic i pravico, Slovanom gospodovati, zatirati jih i ponemčevati. Pri tem se sklicujejo na staro Germanstvo samo zato, da se tolažijo v strahu pred Slovanstvom i na videz večjo veljavo dajo. Ali druga germanska plemena nemajo volje in vzroka, da bi se kakor Nemci bali Slovanov ter jih sovražili. Celo kadar in kodar nasprotujejo Angleži Iiusom, ne delajo tega iz narodnih vzrokov, ampak iz dobičkarije. V resnici nasprotuje le nemški svet slovanskemu sebi na veliko škodo, ker je manjši i slabši, če tudi ima za zaveznike Slovanožrce, ki prebivajo na madžarskem globusu.
Slovanski svet ima okoli 80 milijonov duš. Kes je, da Poljaki nečejo vanj spadati, ali reki se ne morejo ustavljati, morali bodo pluti ž njo, ali pa utoniti v njej. Sedaj jih Rusija se sabo žene. Pravih Poljakov nij mnogo nad devet milijonov. Mej druzimi Slovani nij manj od 52 milijonov Rusov, ki so res v več rodov razdeljeni, ali Rusi so dušoj in telesom. Potem je 5'/»i milijonov Cehov in Moravcev, nad 5 milijonov Serbov, nad 3% milijone Bulgarov, blizu 3 milijone Slovakov, nad en milijon Slovencev, en milijon Hrvatov, 150.000 lužiških Srbov.
To je slovanski svet, in temu velice-rnu in mogočnemu narodnemu svetu napovedujejo Nemci i Madžari boj za gospostvo, da, na živenje i smrt. Oni ravnajo s tem
svetom kolikor le morejo sovražno, ker v državnej zvezi ž njimi živoče Slovane zatirajo, nemčijo i madžarijo, samostojna slovanska plemena v naravnem razvoji ovirajo, da, ker hočejo vzdržati turško državo v Evropi, da bi ondotni Slovani vedno ostali pod sramotnim in smrtonosnim muhamedanskim gospostvom. To početje budi jezo vseh Slovanov ter jim sili v spomin vse to, kar so uže poprej prebili od sovraštva in vla-dohlepja nemškega sveta.
Iz poročil starih pisateljev vemo, da je bila kultura starih Slovanov podobna onej, katero Tacit pri starih Germanili toliko hvali. Slovani so imeli pred Germani to, da so se zgodaj pečali s poljedelstvom in trgovino, da so prebivali v mestih iu vaseh. Kakor Germani, tako ho imeli tudi oni razvito bogočastje s podobami bogov, darovanjem in gostijami, tudi lastno runsko pisavo in bogato narodno poezijo, s katero se odlikujejo še dan danes nad vsemi narodi. Politično njihovo živenje je bilo jako svobodno, ker se je opiralo na svobodo občin i plemen. Slovani so bili sploh miroljubno ljudstvo, katerega vojna doba se je pričela stoprv v velikem preseljevanji narodov, ko so Slovane napadali osvojljivi narodi i preganjali jih s posestev, katera so zelo marljivo in umno obdelovali.
Nekdaj je bila vsa severna Nemčija na vshodnjem morji do Holstinije slovanska. Tudi sedajne nemške dežele Braniburg, Pokrajine (Vlarken), Sasonsko (pruska provincija in kraljestvo), vsa srednja in zgornja dežela ob reki Odri do Labe, Zale in Ilme
i še dalje proti zahodu so bile nekdaj slovanske. Vse te dežele so vzeli Slovanom Nemci. Ti so Slovane z ognjem i mečem prognali, ali pokončali, ali šiloma ponemčili. Tudi so bili Slovani naseljeni v Panoniji, na sedajnem Ogerskero, v Daoiji, na sedaj-nem Erdeljskem in Rumunskem, in od tod so se razširili do jadranskega morja in Soče, razprostrli se čez Avstrijsko, Stirsko, Koroško in Kranjsko na Tirolsko. Tudi so bile nekdaj Bulgarija, Mezija, Tracija, Ilirija samostojne slovanske dežele, katere so Slovani tudi skoraj popolnem zgubili, ker so bili iz njih prognani, ali v njih pokončani; kar pa jih je se ostalo, ti so podlož-niki Nemcem, Madžarom in Turkom.
Slovani ne mislijo vseh teh dežel zopet z mečem pridobiti, ampak v deželah, katere
bo jim še ostale, svojo narodnost varovati in svobodno razvijati ter odskodovati se v drugih krajih za zgubo, katero so imeli ; oni hočejo vzlasti rešiti pod turškim jarmom koprneče sorodne brate, kar nij le Slovanom, temuč splošnej kulturi v dobiček, zapoved svobode, pravice in človečnosti. Naravno je, da pri tem prizadetji Slovani obračajo oči na Rusijo, po katerej je Slovanstvo postalo vele silna moč na zemlji. Kakor taka moč ima Kusija prav tiste pravice in tudi tiste dolžnosti, kakor druge narodne moči. Rusija bi imela gotovo popolno pravico v imenu in v prid slovanske narodnosti toisto storiti, kar je storila 1'rusija iz lastne moči za nemški, in Piemont z francosko in nemško pomočjo za italijanski narodni prid.
Vendar se Rusija neče po tem izgledu vesti in tega nij zagotovila le z besedo, temuč pokazala je tudi uže z dejanjem. Rusija hoče obdržati le pravico kakor slovanska narodna moč, zatorej ima kakor taka iz naravnih nagibov sočutje do vseh slovanskih panog prav tako, kakor je imajo tudi druge narodne moči z narodi, kateri so jiui sorodni, in hoče tedaj osvoboditi južne Slovane, katere so si Turki krivično podvrgli ter jih nečloveški zatirajo. Na tak osvobojevalni bolj bi se gotovo vzdignola tudi Nemčija, Francija, Anglija itd. ako bi pod turškim jarmom zdihovala nemška, francoska, angleška plemena; da, v tacem primerljaji bi omenjene moči uže davno bile izdrle meč zoper Turčijo i polumesec bi v Evropi več ne vladal.
Ker pa gre le za Slovane, tedaj Nemci i Madžari iz sovraštva in zavida do Slovana t va, in iz strahu pred njim, ovirajo slovanski svet v njegovem razvoji ter ne priznavajo Rusiji narodne pravice. Turkom na ljubo kličejo ves slovanski svet v boj na živenjc in smrt.
S to nesvobodno, krivično, prokletstva vredno, živinsko politiko dosego lakko Nemci in Turkom prijazna svojat anglo-german-skih njih sorodnikov v zvezi z mesečnimi Madžari prav to, česar se boje in skušajo zadržati, namreč, da se doslej le v duhu in srci zedinjeni slovanski svet v politično vojuo promeni ter vzdigne na odločilni narodni boj.
Potem pa bi vsklicali omenjeni Rusom sovražni narodi, ki sc hvalijo, da stoje civilizaciji na čelu, nad Evropo dobo divjega trinoštva, i naj pogine rusko-slovanski, ali madžarsko-germanski svet. Razvaline enega ali druzega sveta bi kazale sramoto in prokletstvo našega časa.	(Reform)*
MIRI D IT JE.
II.
V dokaz, da so Miriditje vedno svoj značaj ohranili, navajamo tu samo eno do-godbo, kakoršnih bi lahko sto navedli. Več Miriditov gre nekega večera z škadarskega bazarja (trga) proti domu; zunaj mesta najdejo na nekem drevesu blizu turške mošeje truplo nekega frančiškana. Več mladih Tur-
kov, kateri so imeli izlet v bližno okolico, srečalo je, ko so se vračali v Škadar, starega frančiškana in so ga za šalo umorili in obesli. Miriditje so ga z drevesa sneli ter spodobno zakopali. Tri dni potem ni šel noben v Skadar na bazar.
Četvrto jutro so Turki našli na istem mestu obešenega turškega popa one mošeje, kder je bil frančiškan umorjen, vrata so bila razbita in moŠeja onesnažena, ko pa oči dvignejo, zapazijo na hodniku visokega minareta drugega popa, ali ne kakor po navadi, da bi verne Turke h molitvi klical, ampak imel je veliko pipo ter pil tobak, kar je zopet omadeževalo mošejo. Turci kličejo in ga karajo, ali on se ne meni, zdaj gredo nekateri na visoki minaret in o vrag! — ko so ga ugrabili, bil je prasec, najnasprot-niša žival koranu, oblečen v popovo obleko, kar je zopet skrunilo svetost turške mošeje.
Tako so Miriditje maščevali svojega misijonarja.
Kedor hoče njih zgodovino poznati, mora preiskati politične stvari ob času padca rimskega cesarstva in nastopa Karola ve-licega, pod katerim se je plemstvo razširilo in utrdilo. Miriditje so razdeljeni v pet okrajev, po albaneško (bajrak). Na čelu vsakega bairaka sta dva načelnika, katera v vojni nosita zastavo ter je eden izmej obeh h krati vojvoda in zastavničar. Prvi in starši je tudi sodnik svojega okraja, ter predseduje raznim skupščinam, katere so sestavljene iz gospodarjev odličniših družin, ki so gosposki stan.
Vojvodska in barjaktarska čast je de-dinska pravica tako, da jo za očeti pode-dovajo njih sinovi. Ako bi ne imel umrli sina, komer bi svojo mesto zapustil, pride na njegovo mesto najstarši mož iz rodovine. Gospod vseh petih okrajev pa je knez, katerega zovejo kapitan, on je čuvar vseh pravic in previlegij, ter najvišji vrhovni poveljnih armadi.
Miriditje - nemajo pisanega, ali tiskanega zakonika, oni imajo ustmeno postavo-dajstvo, kateremu pravijo kanut ter si od roda do roda dalje ohranijo svoje ustmene zakone. Ako bi zgodovinarji njih zakon in običaj studirali, primerili bi ga nekdanjim Longobardom. Njih šege so še podobne azi-jaškim narodom, a katoliška vera jih je vže precej premenila.
Vsi Miriditje so katoličani in pri vsein prizadevanji duhovščine je ostalo njih me-jusobno kaznovanje časi divje. Da se Slovenci v tem važnem času seznanimo s južnimi našimi brati, ker doslej ni take prilike bilo, hočemo navesti njih družinsko živenje.
-»ailMM^---
Strah o polunoči.
Kakor hitro solnce zatone, postanejo oti\ ei nemirni in strahljivi po kmečkih hišah, kjer se zvečer inarsikakaj pove, vzlasti ko imajo spretnega čevljarja, da jim slika v živih barvah čudne strahove in pošasti; pre« dice vlečejo od strahu noge izpod klopi, da bi jih kaj ne zagrabilo, kolovrat se ustavi
in nit se zaprede, debela ko vrv. Pogumniši mladeriici se na videz llMjo in trdijo, da jih ni strah,, če tudi zdrgetajo od strahu, ko maček pod streho porožlja. Večer teče ▼ pogovoru dalje, dekle zijajo pripovedkam in slušajo vsako besedo, mej tem se bliža po-lunoč. — Hlapci, ki so od sosedov prišli vas, in ko so prej obečali drug dragemu stave, postajajo plahi, kajti pravil jim je uže njih ded, da ima strah o polunoči naj večjo m oč, takrat najpogumnejim srce v hlače pade, takrat je draga vsa prejšnja ko-rajža, katere je prej bilo tako obilo. Strah o polunoči, to je strašna beseda onim baha-čem, ki so se po dnevi in v mraku Še ustili, da store neve rjetne reči, da se upajo zoper staviti povodnjemu možu na brvi, večjemu od vaškega zvonika, da se ga ne ustrašijo poteptati v prah, ter postati strah strahu. Še neki ogoreli Cigan pri peči pripoveduje o svojej srčnosti in snrovej moči, grozi strahu, da ga počaka in več enakih kvant, pa srce mu upada, kolikor hitreji se bliža kazalec na okajeni uri polunoči.
Nočna dvanajsta ura prinese gotovo tudi jasni ali oblačni dan, vendar pa je strašna prva, a vesela zadnja. — Ta je opla-šila vse vasovalce, cigan se je stisnil in le na to misli, da ne bi treba bilo proti strahu iti, sosednji hlapci samo mislijo, kako bi mogoče bilo da se ohranijo pod streho, katera jim je dosedaj tesna bila. Polunoči je ura odbila, vse je tiho, strah o polunoči je edini gospodar, noč ima svojo moč, pravi strašljiveo, tu zaropota po dilab, tam poči v sobi, zopet na drugem mestu zabliskne, še je kak širokoustnež, da bi kljuboval, zaropota proti strahu, pa — ustraši se, postane miren, vrže pripomočke v grm in se stisne pod odejo, strah o polunoči pa gre, kamor ga tira čas, njegov čas je in vsaka reč v svojem času mora po naravnem zakonu doseči to, kar bi se v drugem nenaravnem času ne moglo.
Od kar so hreegovski orli za orožje zgrabili, od onega časa ko se je dvignol črnogorski sokol iz svojih pečin, delale so se vedno zapreke ubogim belim sužnim v Kvropi. Ko je mala Srbija za vojno priprave delala, vpil je kruti Madžar, da jo se svojimi honvedi preplavi, in ko se je hotelo ubogi raji pomoč, zarežal je Širokoustni Anglež, raja naj čaka, če tudi je strah z nočjo rastel.
Naši judovski turški listi so grmeli in delali veliko politiko; vse je prošlo, vse je vtihnolo, mogočni ruski narod in car silnih držav je stopil na noge mej enajsto in dvanajsto uro strah o polunoči, oni strah, katerega se boji vse, oni strah, kateri po pravej metodi računi in plačuje. Kje so naši „Pres-hajduki," kje surovi Madžar, kje stoji kramarska Anglija? — Vsi čakajo konca strahu in se stiskajo v kote, da bi jih strah o polunoči z kosmato roko ne podrgnol, da bi se jih ne pritaknol, ker dobro vedo, ako ž njim v dotiko pridejo, da gotovo nekaj kože zgube.
Prošla je oholost, opadlo bahanje, zgi-nola korajža, strah straši dalje. Strah pre-
ganja noč, za katero bo zopet beli dan. Kakor je povsod navada, da le v nekaterih krajih straši, tako ima, strah o polunoči tudi svoja mesta, tako na razvalinah ozmanskega cesarstva in podrtijah Turkom sorodnih Madžarov, tako v svetiščih nemčursko židovskih županij. Za kraje, v katerih se nij zločinstvo godilo, strah ne mara in niso v njegovem področji. Ali kodar je hodil in bo Še hodil strah o polunoči, stal bode spominek v večno svarilo, da si ne bode noben zemeljski črv več upal, dokler bo svet v toku, zarotiti severja polunočno pošast. In to je v zdajnem času.
Polunoči udari, noč stopi v drugo polovico, bolniki jo žele, ali turški bolni mož se je boji, kjer je njegova bolezen stara v Evropi, take ne bode več, to je turška bolezen, katero so obsodili vsi evropcjski zdravniki za smrtno. Cigan hoče še se svojim eleparstvom obvarovati kuge bolnika zadnji čas, ali tudi on pade beli ženi pod koso in zgine zemlji s površja. Na jugu se gode enake stvari, zatemneli zrak vlada, po katerem švigajo goreči bliski, grozoviti, veliki mož koraČi ob Donavi in stopi čez osode-polno brv, v rudečem svitu bode tekla reka, brodovi bodo plavali v slovanski krvi; to bode po polunoči, to bode proti zori, ko bo plavala veličastna danica na jasnem nebu.
Valovi ob črnem morji pa bodo poljubljali žrtev, junaška trupla se bodo zibala na srebrnih valovih, ki jih bo zlatila večna zarija. Strah o polunoči ne bode več strah, ampak on bode zlata mirna boginja, ki plete zlate cvetke v slovanski rod, in kar bode ostankov polunočne dobe, postali bodo na veke nedolžno mravljišče v samotnem gozdu, neškodljivo človeškej družbi.
Po čudopolnej noči bo sijalo svitlo solnce in ogrevalo naravo in na božji slovanski zemlji oživljalo ljudstvo, kateremu je podarjenega polu sveta, ki pa do sedaj ni znal, da je gospodar, bil je okovan v spone, sužen tujim narodom, ki so ga tlačili in mu nakladali breme, da so mu grinte rastle. Prijazno solnce bo ogrevalo z novega naravo, mir bo vladal mej narodi, zadovoljno bode vse, stari narodni mučeniki se bodo v grobu radosti obrnoli, da je po gro-zovitnej noči nastal lepši dan in posijalo lepše solnce. Strah o polunoči je imel svojo moč, z nočjo je zginol strah, z dnevom se
porodi vesoljni mir.
--
Dopisi.
Na Prošeku, dne 11. junija.
Izlet rojanske čitalnice minolo nedeljo je bil prav sijajen; tržaški pevci so pripomogli obilo h veselemu izletu, ker so navdušeno in krepko ko slavčki prepevali in navduševali narod. Prisedši na Prosek vtabo-rili so se čitalničarji, pevci in gostje na vrtu g. Nabergoja in posedli senčne prostore; ko so si jeziki opravili z sladko kapljico, začeli so tudi krepko pevati in ljudstvo se je zbralo krog njih. Predno je solnce zatonilo,
zbralo se je obilo ljudstva in pevcev, pro-seški pevski zbor se je vrstil z raznimi pes-mami, počastil je izlet tudi znani novinar in vneti rodoljub g. L. Vnličević, kteri je pri tej priliki z jedernatim govorom zbrano občinstvo segrel do vrhunca, govoril je srbsko-hrvaški takole:
„Gospoda moja! Gdje je narod ondje mora da bude i narodnjak; tko hoće da živi mora da živi u narodu, jer je narodni duh ono što oživljava čovjeka. Gledajte ^rane na stablu: doklen se drže stabla, i dokle ih stablo svojim sokom hrani, one se zelene i daju ploda, nu ako ih budete odsjeći, listje će se osušiti, grane će usahnuti, i neće biti ploda.
O mladosti, ti si slavjanska mladost, i jedan gizdavi dijel slavjanskoga blagorodnoga plemena. Slavjanska mladosti, primi moje slatke pozdrave! Moji su pozdravi kao milomirisni cvijetovi što niknu u ovoj zemlji. čisti su moji pozdravi i bez otrune kako čisti lijer i bez otrune u dolinah, gdje slav-janski pastir pase svoje bijele ovce.
Ove gore slavjanske su gore, slavjanska ih Vila posveti. Nemojte da se ovdje udomaći ono što nije naše. Nedajte da ovdje neprijatelj posije sjeme otrovnijega ploda. Bog vam je dao ovu zemlju da bude vaša, djedovi su ju vaši natapali njihovim znojem i krvavim znojem. Ovo je sveta zemlja, slavjanska je ovo zemlja; pokli ste vi na njoj, vaša je ova zemlja, čuvajte ovu zemlju, i nastojte da se neoblade vaše muške prsi te da u vama neumre duh slavjanskoga naroda; onaj duh koji ovih dana krijepi i snaži rusku, srbsku i crnogorsku mišicu; onaj duh koji tjera Turčina iz Europe; onaj duh koji se većkrat opriječi divljačkoj i okrutnoj sili da nebi pritisnula i podivljačila Europu.
Ja sam srijećan kada govorim našoj slavjanskoj mladosti, srce mi se pomladja, duša mi kuša, uživa rajske sladosti.
Puca zora, bit će dana! Mi vidimo ono što su žudjeli vidjeti naši davnorodi-telji, ali im je loša srijeća bila; u grobnici su bez vidjeti što mi vidimo.
Slavjanska mladosti, velika su naša držanstva, jer je velik i naš narod. Tko će mu naći kraja budućnosti ?
Svijet na nas gleda, ali svijet nas još nepozna. Mi moramo se pripravljati na velike posle, moramo raditi da uzmnožiino otčinstvo naše. Ovo ćemo naslijediti ako budemo živiti u slogi, u ljubavi. Blago onima koji su u povitku! Oni će vidjeti slav-jansko sunce u podpunoj jasnoći njegove sjajnosti.
Uzgor srca! Puca zora, bit će dana ! Nemojmo spavati, pijetli pjevaju, mati nam je uranila, i jurve u red stavlja kuću: bila bi sramota da bi smo ini tilili u postelji. Puca zora: dan je. Ljubezna braćo, dignite se, radimo, pamtite da smo Slavjani, i kli-kujte: živio narod slavjanski od studenoga do jadranskoga mora! živio CeBar i Kralj naš Frane Josip! živio prijatelj našega Ce-sara Aleksandar ruski car! živio Milan Obrenović srbski knjaz ! živio Nikola Petrovič-Njeguš crnogorski knjaz!"
Po končanem govoru je zaorilo iz stoterih grl živio, ko se poleže klicanje, zado-ni pesem V boj in zopet so leteli klobuki v zrak, trobojnica pa je v večernem vetru divno plapolala nad svojimi zvestimi sinovi, vže je na jasnem pasu primigljala zvezdica, ko bengalični ogenj naznanja odhod. Pevci stopijo še enkrat v kolo in združeni z pro-seškimi zapojo V boj, potem pa odidejo vsi pri svitu bengalskega ognja skoz vas na Opčine; proseski pevci so jih spremili do polu pota pevajoč Naprej in Rado idc. Srce se je radovalo slehernemu, ko je videl, kako so mali dečki v prvi vrsti pred proseškimi pevci žnjimi, pevajoč korakali. Blagor tebi, mladina, ki te navdušujejo domoljubni glasovi, katere je domorodna iskra vžgala.
S krepko popotnico je koračilo občinstvo mimo vojaškega taborja na Opčino. Slovenski resevisti so stopili vsi kraj ceste in spremljevali s živio klici pevajoče, zadaj pa je neka črna duša hudobno vrgla kamen mej množico ter ranila na glavo z robatim kamenom pevca; gotovo je hudobnežu slovensko petje morilo umazano dušo furlansko v vojaškej obleki. Ko so se bratovsko poslovili pevci, korakali smo na Opčine k Ma-lalanu, ki je brzo ohladil vroča grla in suhe jezike, tu se je prepevalo zopet krepko in znani proseški kvartet je počastil došle z lepimi pesmami. Pozno ko se je uže noč prevalila, zapustili smo izletci Opčine mirno, redno in taktno, pa vendar so žandarji bili v velikem strahu, da ne bi morda Slovenci v črni noči kake slovenske zastave razpeli, svetili so za občinstvom z bajoneti. Naj bi tržaški rodoljubi večkrat kak izlet
napravili v narodno korist.
----
Politični pregled.
V notranjej politiki nij nič posebno važnega. — Slovenski državni poslanec g. Pfeifer je interpeliral fin ničnega ministra zarad posilnega iztirjevanja zemljišČnega davka i dokazal, kako neusmiljeno davkar-ske gosposke s kmeti delajo. Minister je odgovoril, da se ne dela sila, če pa so kde bile napake, da se te odpravijo. Na drugo Vošnjakovo in Pfeiferjevo interpelacijo za-stran razpuŠČenja kranjskega deželnega zbora, odgovorilo je ministerstvo, da iina krona pravico deželni zbor razpustiti, kder i kadar koli hoče i da so se volitve uže zdaj razpisale zavolj posebnih razmer kranjske dežele. Te razmere poznamo tudi mi, kranjski nemčurji so bili uže zanje pripravljeni. Ilud boj bode pri volitvah na Kranjskem. Zakaj ? O tem moramo molčati zdaj, pride pa Čas, ko bode vse očito.
Kusi v Aziji Turke razganjajo na vse strani, ne bode dolgo, da bodo imeli trdnjavo Kars in Erzerum v rokah ter bode vsa Armenija njihova. Cez Donavo do danes še nijso sli, ker je reka Še zelo napeta i ker silna vojska, kakoršno imajo Kusi ob Donavi, potrebuje marsičesa, predno se mora lotiti velicih del. Iz poslednjih poročil pa je jasno, da prihodnji teden gotovo udari
severni stric čez veliko reko i potem se bodo godile slavne reči, ki doneso svobodo Slovanom na Turškem.
Zoper Črnogoro so udarili Turki z vso močjo, po najnovejših, popolnem verjetnih poročilih, vzdignoli so zoper njo 91,000 redne i neredne vojske. Ce tudi so bili Turki dvakrat hudo tepeni, vendar so se morali Crnogorci prevelikej sili umikati. Tako so Turki živežem preskrbeli trdnjavo Nikšič in od treh strani prerili na črnogorsko zemljo. A tukaj so strahovito izkupili. 20. t. m. je zgrabil Božo Petrovič pri Spužu turško armado, katerej je bil poveljnik paša Ali Saib, ter jo popolnem vničil. Popolnem verjetna poročila pravijo, da tako sijajne zmage se zgodovina nij zapisala ! Le toliko Turkov se je rešilo v Spuž, da so mogli naznaniti muhamedanskemu ljudstvu, kaj se je bilo zgodilo! — Zadnje dni se je mnogo pisalo, da je s Crnogoro pri kraji, ali vse to je bilo iz preboječih, ali Crnejgori sovražnih src. Ce se Črnogorec umika Turku, dobro ve, zakaj to dela. Ker ima Crnagora malo vojakov i ker je vsak vojak slaven junak, zato treba, da jih varuje, kolikor le more. Se dve taki bitvi, kakor je bila 20. t. m. — tako pravijo telcgrafna poročila — i vse tri turške armade so pokončane.
Poročilo
političnega društva „Edinost* obravnav o XV. občnem zboru v dvorani „Slavjanske čitalniceu v Trstu dne 17. junija 18 7 7.
Predseduje g. podpredsednik J. Primožič, zapisuje g. tajnik Doliuar, vlado zastopa g. višji komisar Vidic.
G. podpredsednik pozdravi navzoče in odpre zborovanje.
I.	točka: Branje zapisnika zadnjega zbora, potrdil se je.
II.	točka: U zadevi časnika „Edinost.44 Govoril je g. urednik Dolinar ter pojasnil slabo plačevanje od strani naročnikov ter navedel, da mora list imeti podporo.
G. Piščanec L. svetuje, naj bi list rajši nelial izhajati, nego, da bi še dalje moral materijalno škodo trpeti.
G. Nadlišek se ne strinja s predlogom g. predgovoruika, tudi ne, da bi se list z kakim drugim združil, on apelira na rodoljube, da bodo, ker je neobhodno potreben list, segli v žep za blagi namen in nasve-tuje, naj bi se drug občni zbor sklical in stvar za zdaj odložila.
G. Purič podpira predlog g. Nadliška, ki pa pri glasovanji pade.
G. Križman je tega mnenja, da se pri drugem občnem zboru prav toliko opravi, ko v denašnjem, sicer pa je to urednikova stvar, on ima list in on se mora brigati, je li zguba ali ne, s tem nema društvo ničesa opraviti, naj ne pošilja več nikomu lista, kdor ne plačuje, in naj jih samo toliko tiska, kolikor je plačanih.
Trobec pojasne stroške in dohodke, oziraje se na minolo leto, ko je list imel obilo podpore, pa je še težko izhajal.
G. Križman meni, da to ni društvena stvar, naj pošlje urednik vsem dolžnikom listek, da iztirja dolg.
Gerdol J. podpira predlog g. Križma-na, in predlaga, da bi se sklcnola debata, ker je teško sklicati drug občni zbor.
G. Križman predlaga, naj se napravi okrožnica, v kterej naj se natanjko pojasne stanje lista in naj se razpošlje vsem po okolici, predlog je bil soglasno sprejet.
III. točka posamezni predlogi in nasveti ; ker se nihče ni oglasil, zaključil je g. podpredsednik zborovanje.
V Trstu, 17. junija 1877.
--«D0ae--
Domače stvari.
0 Tiskovna pravda. Zoper urednika našega lista, kakor je : Iriesterca 19. t. m. pisala, vložena je pri deželni, kakor tiskovni sodniji, tožba zoper žaljenje časti in sicer od nekega okrajnega glavarja in nekega župnika tržaške okolice. Mi do danes nismo Še nikakoršnega poziva od sodnije dobili, radovedni smo, kedo sta ta dva korenjaka, pregledali smo vse liste in nismo našli nikakoršnega žaljenja kake osebe.
Čudimo se pa toliko več stvari, da ptuji časniki prej o tožbi znajo, nego mi, ki bi imeli vendar prej znati.
" Konfiscirana je bila zadnja št. „Edinosti" zaradi nedolžnega uvodnega članka To da. Prosimo naše naročnike naj nam ne jemljo v zlo da niso lista v roke dobili, mi izpuščamo vse besede, ki bi državnemu pravdniku ne bile po godu, pa vse je še prenevarno, odslej hočemo le o vremenu pisati. Kakor seno v uradnem listu brali, bil je uzrok draženje narodnosti, kec je pa v Trstu nad 15 narodnosti *), ne vemo, katero smo dražili, če tudi smo potipali vse dobre in slabe naše obisti To da našli nismo ničesa, vzeli bi Diogena, da bi posvetil z sve-tilnico greh, ako bi še živel. To da zdaj so Diogeni ki najdejo precej, kar bi bil historični zastonj iskal, živela tiskovna svoboda!
" Slovenska trobojnica strah. Na
OpČinah so imeli mladeniči ob priliki narodnega plesa (sagra), ko so z godbo hodili okrog, slovensko trobojnico na drogu; tega se je tamošnji žandarski vodja tako prestrašil, da je ukazal, takoj jo raz drog vzeti. Lepo se godi z našo zastavo, ktera je v državnem zboru pripoznana, da jo policijski organi zabranjujejo nositi in zobesati. Ako bi bili Openski mladeniči imeli turško ali angleško zastavo, ali katero drugo si bodi, ne bi bili žandarji je nositi zabranili. Okoličani in tržaški Slovenci, vsak, kdor le ped zemlje premore, naj vsadi drog in naj vsako nedeljo in praznik izobesi slovensko zastavo, da pokažemo, da smo na naši zemlji mi
gospodarji, ni treba se bali, da je kedo zabrani izobesiti; pri krčmah in društvih pa je zapovedano zraven narodne zastave še cesarska ali pa rumenočrni trakovi. Urednik našega lista ima vsako nedeljo in praznik na svojem posestvu trobojnico izobešeno, posnemajte to drugi Slovenci.
* „II Nuovo Tergesteo," list, glasilo magistratove stranke in žalostni sin rajnkega Progresa, nehal je izhajati. Bil je proti-avstrijski, zatoraj je raji sam umrl, nego da bi ga bila zgrabila kosmata roka in ga vdušila.
Obsojen na dva meseca zapora in povračilo stroskov pravde je bil urednik lokalnega lista La Verita, ki je toliko o slabem in nepoštenem gospodarstvu magistrata pisal. Ljudstvo je tega mnenja, da je bil le zarad oblike pisave obsojen, zarad obsega pa bode morda še kako nadaljevanje.
" Na poti je umrl ta teden neki raa-šinist avstrijskega Llojda, ko je proti velikem trgu šel, zadet od mrtvouda. Ljudje so ga nesli v bližno lekarno, pa v malih trenotkih je umrl.
" Steklo je palo iz nekega okna na glavo deklici, da jo je vso obrezalo, drugej gospej, ko je na pomolu stalo, pa celo okno, in jej jo glavo razbilo.
* En milijon frankov je zaigral neki gospod v Milanu en večer na en hip, stavil je na kvarto v igri in zgubil. Plačal je denar čisto mirno, kakor bi se ne bilo ničesa pripetilo.
Zahvalji^Jemo s«
za obilo vdeležbo pri pogrebu našega umrlega deda, oziroma očeta
Ivana Smerdu.
Žalujoči sin Jože, vnuk Frane in Marija, rojena Lenaršič.
Na Bazovici, 15. junija 1877.
Velika zaloga
dišav, barvil, omel za zidarje slikarje, firmeža gob, pijavk zdravilnega olja, kemičnih priprav, esence, mila vsake vrste črnila v steklenicah, sveč ste-arinkih, žvepla finega romanskega za trte se dobiva po niski ceni pri Girolamu Hirschu zraven gostilnice pri „Luni."
*) I še več nerodnosti. Stavec.
Lastnikizdatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.