Tel: CHeOsea 3-1242 ZRAČNA BITKA PRI SAIPANU Naglo proti Cherbourgu Ameriška armada zelo naglo prodira proti Cherbourgu in je od njega oddaljena samo še osem milj. Koliko Nenucev je bilo ubitih, ni mogoče dognati; to skrivnost za'krivajo polja, gozdovi in meje. Trupla leže vsepovsod; vsa'kdo leži, kjer je padel, Iker ni (bilo rasa jih pokopati. Včeraj so Amerikanei zavzeli med drugim tudi vojaško bolnišnico,v kateri so našli a-tmeriških ranjenih padaleev, ki so Ibili vjeti prvi dan zavezni-dkqga vpada. Povedali so, da so imeli zalo dolbro zdravniško pomoč in rane se jim naglo ee-li jo. TURŠKI VNANJI MINISTER ODSTOPIL Turški vnanji minister Xu-nmn Meiiemeiioglu je odstopil in zaveznikom, zlasti Rum ji in Angliji je ta vest dobrodošla. Menemove. Na Saipan u iSo Amerika nei Zarzel'i Aslito letališče Htio m od Toikia in 1470 milj od Davoe na Filipi na h. Kopna armada, ki prodira proti Magieienne zalivu, je sovražnikovo armado razbila na več oddeLkov in sedaj drži 'za-padno obrežje zaifiva m prodira dalje v notranjost navzlic vedno naraščajočim sovražnim protinapadom. Admiral Chester W. Nimitz v svojem poročilu ne trdi, da so jaipoiiiski aeroplani bili z matičnih ladij, ten*več. satno izrazi svoje mnenje, da so mogoče v bližini matične ladje. Kavno tako pa morejo japonski aeroplani prileteti s Filipinov s tem, da pristanejo na Pa lnu in Jap, ali pa naravnost od Trnka. Z Davao na Filipinih do Pa lami je 51 f> milj, od Pa-laua do Saipana pa 8.'*) milj. Bfrka Okoli Mariana otokov ne bije že deseti dan. Pričela se je 10. junija, ko so aerop3ami z matičnih ladij pričeli napadati Saipan in druge otoke v Mariana otočju. Za aeroplani so pričele liojiie ladje izstreljevali otoke, nakar se je izkrcalo vojaštvo. Seafoee* delavei naglo jk>-pravljajo Awtito lotalhšče in Imi v kratkem zojw t |»orabiio. Associated Press poroča, da ,Ja|M»iMM gtrvore o veliki zmagi na morju v *'bodočnosti Tokijski radio je včeraj naznanil sledeče: A*V Tokiu je Ibilo naznanjeno. da bo jaj>onska mornarica v bližnji bodočnosti izvojevala veliko zmatgo na osrednjem Pacifiku. Visi željno čakamo na to vest." Pred napadom na Saipan so ameriški letaki ]>o otoku raz-t resi i razglase, v katerih poživljajo domaČe prebivalstvo, da izprazni obrežne kraje, ker jih bo»k> aeroplani (bombardirali. Razglasi pa .so prebivalstvu zagotovili, da ga Amerikanci ne 1w)do nadlegovali. Washington vesel sporazuma med Subašičem in Titom Uradni Washington je zelo vesel poročila, ki ga je poslal marša/ Tito, da je prišlo do sporazuma med dr. Sub;hšičem in maršalom Titom. Artilerija naglo -sledi infan-teriji in 15."»-milimetersiki topovi—Jx)ng Toms — (so pričeli bombardirati veliko pristanišče. Včeraj je mrzel dez zmočil vojake in ceste in pota premeni! v mlakuze. Navzilic dežju in večdnevnih (bojev Ajmerikanei z istim navdušenjem prodirajo dalije. Včeraj je Ibil ^koro 'brez vsakega boja zavzet. Bricquebec,'ki je važno križišče cer«*-do branili. Včeraj pa so pričeli nemški vojaki odhajati iz mesta, d as i je v njem še močna garnizija. Xemei najbrže hoče-jo umakniti dve ali tri divizije proti ('heitlHiurgu iu ga iIkmIo branili. Včeraj so Amerika nei vjeli okoli 1 Nemcev, ki so bili zelo zmedeni, ker so Amerikanci prebili njihovo črto. Nemški ujetniki v dolgih vrstah prihajajo v ozadje in na njih oibraizih je videti veliko potrtost. Ceste so pose jame z razbitimi nemškimi trnki in orožjem. Na nekaterih krajih je i-stti prizor, kot v Tuniziji, ko je bila rasdbita armada generala J urge na von Amima in feld-i n a rša 1 a R orrnnel a. Med Nemci vlada velika zmešnjava, ker miso pričakovali, da bi Ibila njihova črta tako naglo prebita in so bili zajeti kot v ]>asti. Ena divizija se je skušala prebiti skozi ameriški obroč, toda je Ibila razbita in se je sled njič umaknila proti Oherfl>our-glll. Poročevalec z a Columbia Broadcasting System v New Yorfcu .j*1 sporočil, da se nemški vojaki pritožujejo, da že nekaj dni niso ničesar jedli. Nek častnik je povedal, da ženi jedel dva dni. RUSI DESET MILJ OD VIIPURIJA Kdeča armada generala Go-vorova je prebila Mannerhei-movo črto na razdaljo .'il milj iu se je približala Viipuriju na deset milj. Moskovsko poročilo pravi, da iz pristanišča že odhajajo ladje, ker ga že dosegajo ruski topovi. Kot poroča United Press, pričakujejo finski krogi v Stoe&holnm, da bo mesto padlo v 4K nrah. Proti Viipuriju prodirajo Rusi na. 2Dm fronti. \' ruski-t'inski zimski vojni 1939 40 je Vi i puri padel 11. marca 1I14H in vojna je bila končana 1*2. marca. Zavezniki pri p ra v 1 j»fc n i na plinsko \ ojno Vojaški kr<*L'i v "Waybill "tonu pričakujejo, da 'bodo Nenn-i v obupu nazaduje pričeli rabiti tudi pline. (Jeheral Eisenhower je pričakoval, da se bodo Nemci poslužili plinov j > j - i zavezniškem vpadu v Franeijo in je bil na to pripravljen. I "ni forme vojakov, U\ so vpad i na kontinent, je bila zavarovana proti plinom in vsailc vojak je imel s seboj plinsko masko. Nekateri vojaški izvedenei »lomnevajio. ilo. Ker ima jo >uivezniki veliko |»rsveto-vaiL z vnangiim ministrom Me-nem enco u(gl i j em. Prijet nemški osrleduh Na nekem vlaku, ki j«' te dni, vozi i proti jugu, je po-sebnim ozirom na pogoje premi rja. zvezi nega pra vostwlnoga oddelka, oziroma FBI. Angleškega častnika so takoj prijeli, čim je vlak dospel v Washington, in tu se je dognalo, da je ta pseu-do-častnik nek nemški ogleduh, katerega so iskali že i>ar mesecev. FRANCOSKO PRISTANIŠČE HAVRE VPAD SE JE PRIČEL... Podprite ga! Kupile bond 5. Vojnega posojila. Newyorski župan lioee iti v Jugoslavijo NewyoraRri župan je včeraj rekel, da bi ga wasbin^tonska vflada posilala v kako osvobojeno deželo v Evropi m mu da kako mesto v uipravi dežele. 4'Tubaj nisem srečen," je rekel župan Fiorellb La Ouardia, "kajti onstran morja je mnogo dela, (ki ga je trdba oj>raviti in mislim, da morem mnogo pomagati vojalškim oblastim in delati pri upravi dežele v Franciji in tudi v Nemčiji, kadar pride naša armada tja." La Guardia je že pred mnogimi meseci poslal predsedniku Rooseveltu prošnjo, da ga pošlje v katerokoli deželo in mu podeli bik oshtžbo. Župan mu podeli kako službo. Župan *)il poslan na Balkan in zlasti še v Jugoslavijo. NAJMANJ KARDINA. LOV IZZA LETA 1880 Katoliška ceifcev ima sedaj samo še 42 kardinalov, kar je najmanjše (število izza leta 2800. torej v 144 letih Običajno število kardinalov je 7J, pa skoro nikdar ni polno. Papež Pij XII se je odločil, da tokom vojne ne bo imenoval novih (kardinalov, kajti po njegovem mnenju pomeni imenovanje (kardinala veliko slavje za ljudi, medtem ko vojna ni primeren čas za to. V koi&lavn lera 1939, ko so izvolili sedanjega papeža, je bilo (>2 kardinalov. Dva kardinala sta umrla, predno se je pričela vojna, pozneje pa jih je »mrlo 17. med njimi kardinal Mundelein iz Obieaga in O'l *on-nel iz Bostona, ter je ostal še "dini aerLški kardinal Dougherty iz Philadelphije. Med 42 kardinali je 25 ita «jamskih, štirje -so Francoz je, (K a Nemca, en Amerikanee, e-den Kanadčan, eden Argcnti-nec, eden Španec, eden Madžar, Men Irec, eden Avstrijec, ebegniti z otoka. Z zavzetjem Eltoe so Francozi vjeli okoli 1800 Nemcev. Italijanska fronta Zavezniška peta armada, ki prodira ofo zapadni obali Italije, je včeraj zadela na največji sovražni odpor po pa«len Rima. Nemci so poslali v il>oj veliko airtilerijwfco rezervo, da za vstavijo zaveznike. Včeraj so zavezniki napredovali deset milj od zavzetega Grosweta in zavzeli Oampagnatico. Osma angleška armada je za-vzela Assisi, kjer je sv. Frančišek vstanovil frančiškanski red in kjer je umrl. Nemei As-^isija niso branili, umaknili so se proti Peruigi, ki jo ibodo naj, hrže Ibranili do zadnjega. ^ Nemški radio pravi, da so Nemci odlbili zavezniški naj^ad neverno od Perugie, kar pomeni, da so zavezniki Peruuio ali obšli, aili pa jo zavzeli. United Press naznanja, da je neimki radio sporočil, da so Nemei iz-praenili Perngio. ALI SE BO PETER SESTAL S TITOM? V Londonu je bilo neuradno naznanjeno, da se l>o mogoče kralj Peter nekje vKredozemlju sestal z maršalom Titom, da >e sporazumeta. g>ede jugoslovanskega edinstva. V Loinlonu se govori, da je kralj Peter že odpotoval na konferenco. Ranjence bodo prepeljavali z aeroplani Poveljstvo anmadnega zra enega prevoza je naznanMo, dit IkkIo pr\i ranjenci pripeljani tekom enega tedna na La Gruardia in Floyd Bennett le-tališči. Nekateri bodo pripeljani naravnost z letališč v'Normandiji, drugi pa iz Angli je. Ranjence (bodo prevažali v velikih štirimotornih tovornih aerobnih, katerih vsak bo i-meli prostora za /kakih 24 ranjencev. Kadar bodo aerou'ani prileteli na letališča, jih bodo takale ambulance, ki jih hod > odpeljale v vojaške boJnišmee. Ko se ibodo nekoliko pozdr.:\ i! li, l>odo ranjenci prestavljeni v vojaške bolnišnice v notranjosti dežele, kjer (bodo iiajbliž;.-svojemu domu. KUPITE EN "EXTRA" BONO OANESI Upelj ava brezzičnega telefona po vseh državah Brazila Havre, najvaiiiejšt* fran<\»sko pristani^V, ki so ga bombardirale zaveznice l*ojue ladje. Iz Rio de .Janeira se tudi javlja, tla je vlada Zedinjeuih držav Brazilkkih dala ilovolje-i»je The Iikteriialioai^l TVle-plK>ne »ml Telegraph i'orp. v Zje«liiijeiuh tlrzHvah Severne Amerike, ustamniti brezžični telefonski sistem j>o vseh državah in teritorijih Zje*J. držav BraziK4ili. Tozmievno dovoljenje je ravnokar podpisal preil-swlnik (ietulio Vargas. Ker so Zjetlinjene države Brazilske po teritorij« večje, kakor naša republika, bode omenjeua telefonska druaba potrebovala de- let zji spojitev vseh brazil-^kili držav in teritorijev putoni brezžičnega telefoiia. \V> za to velikansko delo potrebni ma-terijal, bode ti^ea uvoziti iz naše repi rt) like. O^edaj je le sedem brazilskih držav opremljenih z brezžičnim telefonom. Omenjena severo-an»erišk» druaiba bode takoj pričela 7. gradnjo 14 ikmktropnega pi-sarniškt^a poaJopja v Rio de Janeiro. Poslopje bode veljalo $2,000,000. GLAS .NARODA ilpsl ■ f 2 %NDS IJsf slovenskih delaveevr Amerikt felfl^^^/ HI M ■ I I I I II I, » 1 ..............".......ril M RmnI Ommm MmtUr IM»kr ZBth 194« al the Port Office ml New Yerfc. N. .ate Act mt Cmitm *f Man* M. Will ^^^ _ No. 120 — Štev. 120 — VOLUME LIL — USTNIK Lil NEW YORK, TUESDAY, JUNE 20, 1<>44 — TOKEK, 20. JUNIJA, 1944 --Tel - PHetl •-• TUESDAY, JUNE 20, 1944 VSTANOVLJEN L. IMS NOVA IZDAJA - Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako po-trebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi bo v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NAROD A'\ 216 West 18th 8treet, New York 11. N. Y. wnrwiirmmi: srn*; iraiajsnac^r^'r.: ■mM* vi • tmrnmsm. -v aaiu.skbjflEEjeuaxnuaB .-essbk: m Mali Oglasi imajo velik uspeh III I 8 Prepričajte se! 235323484853535323234848485323489123484853232323484848535353 f-GLAS NARODA** , I __(»uici ur w— rcorur- u«aa* Ui r in III *y SIa«ania nniMiit o«pi7. (A emm«tm) Trmmk Mm, IMtalt IpM HM«, Trmanr; Joe*«* Uprt«, Mm. ftmm afl Maw «1 IN MmdM IMI adHraaaaa al a bor« tttMHi >M wm 1šm VTKIVr, K1W YOKK 11, M. X. _51st Year "••M naroda- to laauad erery day except Satordaya, today« and Holidays. Babtrlpdoa Teerly fT._Adrertleement on AtmrmfT ■A OKLO LJBTO TOLJA LIST ZA ZDKDŽEVK DUŽAVB IN £ANAIM>j »T—: ZA FOL UfA »8.8»; ZA ČETHT LETA «2.—. "at*a Naroda" UhaH raaM dan lnr«andi aobot, aadolj tm prmlkor. NAHODA", ti« WEST IMA ITKUT. NEW IOK U. N. t Tatophaoe: CHeUea »—Ilia FOTff: SI.EDNJIČ VENDAR ODPUŠČEN l>-!>an . dan. ki -o ga v>i »vohodlourtmi narodi m« -will pričakovali « toliko nestrpno>ijo. dan. ko >o zavez niki zač-li invazijo frnn<*osVe obalo, jo odprl novo stran v po-v >ti človečanMva. Ravnoiako. kakor boo opaža razčiščevanje dokaj m-ja^ie situacije. Rc> je. da nova Pn pand rojeva vlada nima /u>topnika nnjmočiiejiega iribanja v domovi i KAM, a vprašanje kraljove«a povrarka v domovino je rešeno. Narod bo vprašan jo rešil s plebisc itom, in samo v noverjotnom prime da bo narod glasoval /a kraljevo vrnitev, se bo kralj smol x mili. j Kar so tiče Juuoslavije, ki jo edina država, ki ni čakala .n rešitev od zunaj, so nastopilo v zadnjem času velike izpro-»ti«-mln». Puričeva vlada, ki jo javno in odkrito delala proti o-- voUhI i 1 nem prhanju, jo razpuSčona. Narodni izdajalec Dra-' ■1 Mihajlovič je slednjič prenehal biti vojni minister. Bivši Hrvatsko, dr. Ivan ftnbašič, je sprejo! od kralja mandat, d.\ sc.taA i novo vlado z namenom, d« doseže sporazum s Ti-;•> n. Dr. Š«»Viašič l»o odšo' v prihodnjih dneh v Bari. Mod lom pa je pred svojim odhodom uredil vse. kar so v*i iusjoslovan-r ' demokrali prirakovali od njetra. Odpuslil je tukajsnjoea juiroslovanskena** veleposlanika Konstantina Poliča i> \ -«kdo. ki -v jo udeleževal javnega do'.« med našimi iz- « lj« n<-i. ve, kako fatalno vloijo j«« isjral v naši -redi K. Fotič. : Im fiiovnn za poslanika od 11 it le rje vetrn in Ooorin^ove^a pri- : jarelja Milana Stojadinovie« je Fotie ves ras -voje^a biva- i nja v tej deželi vodil i«»litiko proti intoroRom ljudstva r Ju«o- < slavi ji. Po zlomu bivše Jugoslavijo ko je vlada pob<*cmila v i inozemstvo, je Fotie postal opora reakcionarnih jiiaroslovan- -Icib politikov v begunstvu V«o njocrovo delo je rt^ilo naperjo- i no proti odinstvn jugoslovanskih narodov. Zakulisno je stal i za 41 Vmoriškim SH>obranom" in <4Si+>4co Narodno Odbrano" \ njihovi profa-i>t ični in ozko-šovi ni stični delavnosti. Samo 1 njegova zasluga je, d. srbska emigracija v tej državi ni solzna. 1 i Takoj [*■» vojni kapitnlaeiji Jugoslavije so prišle preko , /.»tiča veMti o izdajstvu hrvatskega naroda. Krivda ni bila vr- -/.•na na Pavoliea in uri| proti odinstvu. Ko jo Fo^-ičJ videl, da Mihajlovie ni "nevaren" za interese njegove klike, , »emvec pripravljen, odilnomu gi)»anju prihajali naravnost iz poslaništva. ; Fotie, predstavnik preživelo apizarske klike, jo kmalu videl, 1 i da j<- maiša! Tito iu njihovo ljudsko gibanje največji sovraž- f iii'c v-eh profa-ističnih elementov v državi. Zaradi toga so je 1 i.otil z Vsemi s rods v i, da diskneditira v očeh svetovmo demo- ( \ aei je najlepše gibanje v zgodovini našega naroda. V svo-jem peklenskem dolu je na žalost imel začasen uspeh, vendar J !»a ni mogel -/mršiti narodnega gibanja 5n neminljivega teka i zgodovine. Fotič nikdar ne bi bil ime] tvspeha, če bi se bil na- * lanjal -nmo na jugoslovansko reakcijo, toda kot profašist jo < i il v tesni zvezi z mednarodno reakcijo in apizarskimi krogi, ki J s,i podpira i i njegovo destruktivno delo. * 1 >«'inokra<*ija koraka v vseli državah zmagoslavno naprej. s Sla ri, pn živeli ostanki predvojne apizarske Evropo eirnda!je p 1..» j i gi nja jo in -n obsojani na (Militieno snirl. Nove, zdrave t( moči stopajo na čelo Jmro-lavije in drugih evroiwkili držav ' JS Nova doba, — « ,4malega človeka" se poraja. (ZOJSA.) l liUU NARUliA "^NtH VOKk TITOVE "PRASKE" PORASLE V VOJNO Ta č anek jo bil objavljen v londonski izdaji dnevnika THE.STAltS AtfD STT?tPES dno 23. maja. Izdaja ga ETOFSA ali Europon Theater of Operations of the 1'nited States Armv. Zdniženi odR>or južnoslovan^ih Amerikanecv je drJ natisniti brošnro, katera nključuje originalne članke, na katerih bazira 1o poročilo.—SANS.) I Na Titovem ostro vklesanem obrazu, podolbnem ameri-šikemit ludiancu, se navadno poigrava sjnehljaj, -Maršal i-ma dol>er vzrok za to. Kot poveljujoči general partizanov — jugosiSovansike narodne osvobodilne vojsko — i-ma veliko opraviti z jugoslovanskim načinom goriUko borbe. o kateri so zavezniški vojaški izvedenci reiki i. da "nemška armada lovi svoj Lastni rop v Jugoslaviji." Titova vojska partizanskih mož in žena, katerih povprečna starost jo le 2."» let, bo kma-in doprinašnln več direktno in močnejšo pomoči zavezniški vojni kampanji. Take želode vsebujejo depeše, poslane som od za voz niški h po ročova leov, ki so sedaj prvikrat intervjnvali Tita v njegovem gorskem stanu. Sedaj bi lahko (>oslal zaveznikom na razpolago l."»0.0001 vojatov za akcijo »kje drugje, t če bi bila vsa Jugoslavija osvobojena," jo dejal Tito, "kasneje pa mogoče še dvakrat toliko. '•Polovica Jugoslavijo je že osvobojena, vzlic 'šestim nemškim ofenzivam proti nam. — Prepričan sem, da Nemoi ne 'bodo zmožni nadaljnje ofenzive v Jugoslaviji, Če se zadosti zgodaj odpre druga fronta, in! narodna osvobodilna vojska bo pričela protiofenzivo na vseh sektorjih fronle. "Na rod na osvobodilna vojaka Jugoslavije so bo vojskovala skupaj z zavezniki, dokler ne bodo nem>eki in drugi sovražniki popolnoma uničen L" To jo, kar jugoslovanski general pričakuje od svoje armado in sledečo so nekatero točiko o tej vojski, ki jih \je prod kratkim omenil partizanski oficir, ki jo dospel v London : Titova armada ima danes preko 10,000 ranjencev. Operacije pogostokrat izvršujejo ži-vi no zdravnik i z nerodnimi noži, ker primanjkauje zdravniških ]W)trob.Ščin, instrumentov in treniranih kirurgov. Polovica vojske je brez kruha že tri mesece. Na neki vetrom izpostavljeni ravnici, ki jo obkroža strmo skalovje, kjer sta (britanski major in ameriški letaosodc. Dobro! Srečnp som dospel v partizansko ozemlje, deset milj - za bojno črto. Potoval sem 2f> milj z avtomobilom. A'idol sem » pihajoči vlak na partizanski železnici. Sel sem skozi partizanske pat role ob cesti. Opazoval sem procesijo lakih dveh tuea-tov ust a škili in čet ni ških ujetnikov iu obiskal zadnje zasedanje kongresa protifašistično mladine Jugoslavijo. Vso to v treh urah. Zame je bi! ta teritorij zadosti "osvobojen Osemsto dolo^atov in dele-gatinj v starosti mod 15. iu lotom jo prisostvovalo tej mladinski konvenciji. Za nekatere izmeri njih jo to pomenilo dni težavnega pohoda preko go-, rov j a in -popade mod potjo z nom.^kimi in kvizlinškimi četami. Ti mladi Jugoslovani, ki tvorijo hrbtenico Titove vojsko, so stali in ploskali, ko so bili imenovani Roosevelt, Churchill in Stalin. , "Toda šum. ki jo dobesedno j pretresal ^tono,"* poroča Pri-bičevič, "jo bil ritmični krik 'Tito. Tito' in ploskanje z rokami v tempu, kakor ropot a nje številnih tom-tomov.' Petnajst nemških na-kočnib bombnikov jo skušalo bombardirati Tita v njegovem glavnem stanu, visoko v gorah, toda dosegli so isti efekt na njegovo trdnjavo, kakor -bolha, ki pika bika po hrbtu. Titov glavni stan jo zaporedna vrsta naravnih duplin, ki se stekajo v galerijo ob strani g'oboke vrzeli. Njegova delovna soba jo opremljena preprosto, razen nekaj nedomačega— kosi svile od padal pokrivajo steno in iz isto ro'bo so uaprav-Ijen; tudi sončrrrki nad električnimi luči. Dolira obodna miza. pi^alnik, divan, nekaj lesenih stolov, tvori vso opremo. Prebičovič iu John Ta foot, britanski poročevalec, opi^ujota Tita takole: Srednjo, toda atletske po^ta-j ve jo, dviarnjono glave, skoraj iblondinoc. sivih oči in velikih obrvi in fino izklesanega obraza liki ameriški Indijanec. Stal no se smehlja. Tito je tudi voMk kadilec. Samo 1'avorovi peresi na o-vratniku in roka\"u njegovo suknje ga označujeta za vrhovnega poveljnika narodne osvobodilno vojsko Jugoslavije. ITivaščino govori s slovenskim naglasom, angleščino gla diko čita in razume, toda jo no govori, ker so sramuje morebitnih napak. Oovori tudi per-foktno nemško, rusko, kakor t u-di francosko. (Slovenski akcent v niogovi hrvaščini mogoče izvira iz dejstva, ker je bila njegova mati Slovenka, kar jo tudi njegova druga žena. Opomiba prev.) Mod fkosilom v Titovem stanu je bil serviran kaviar, darilo ruške vojake misije, in — * pumpkin pie\ ' Jeep \ s parašuto spuščeno darilo zavezniško misije, je Tita prijetno razveselil in poročevalcem je povedal, da na njega in privezni voz ilahko naloži mož in jih popelje kamorkoli. Kekoč je z "jeepom" pre-bredel poplavljeno polje. Glede Nemcev se je Tito izrazil takole: Nemški vojak ni več, kar je ibil. Mc\ra>lo vzdrži le pri občutka prvega udarca. ČJe prvotni naskok ne uspe, te-da jt mu pade srce v hlače. Vodja partizanov je priznal, da so zavezniki precej pomagali z dovažanjem potreibsčin po zraJcn, toda že po lastni naravi taka pomoč ue more biti oibsežn«. Je kot kapljioa vode v morje. Toda pristavil jo, da je dostavljanje potrebščin po zraiku odpravilo partizanom Maršal Tito [?izba iz knjige, ki jo je spisal Howard Fast : 4"The hierodiblo _ Tito". problem težavno in nevarno transportacijc. ^lesto, da prevažajo potrebščino peš ali jih vlačijo z voli iz enega kraja v drugega, sedaj partizanska komanda dajo direktivo letalom, kje jih naj spuste na zemljo. Moč svoje armado po šesti nemški ofenzivi letošnjo zimo je Tito na kratko opisal s temi besedami: '*V d ob j med šesto ofenzivo in-današnjim rinem so je večina naših divizij številčno povečala od 10 do 40 od-tot kov. Polog toga smo ustanovili nove divizije in brigado, tako da smo lahko formirali več vojaških zjhorov in zvišali «-e|oto na precej zborov." (Vsiod opreznosti se no smo navajati točnih podatkov. Op.) Titova armada sestoji: 44'' iz Srhov, iz Hrvatov, 10<~# iz Slovencev, .V' iz < rno^or-eov, dva in pol odsto;.k:i i/, muslimanov in iz drugih narodnosti, nkl.Mičivši italijansko e-noto. tJazpravijajo** t* povojnem zuledu narodnega o-vohodi!nc-ira gibanja, je Tito rekel: "Želimo močno iti nozavisno Jugoslavijo, zgrajeno na demokratičnih načelih . . . Naša želja jo nadaljevati tesno z našimi zavezniki tudi pn vojni, posebno 7. Veliko Britanijo, Združenimi državami in Sovjetsko unijo." Prišlo je poročilo, da -o tisočo nemških čet zbira v sovero-zapadni Bosni, ter prodirajo v ta sektor. Tito je bil vprašan, če bo presolil -voj sedanji stan. "Morda, morda pa no," jo odgovoril. "To ne pomeni dosti. To je drngo vrsto vojna." Alkoravno bi močni nemški skupini bilo mogoče prebiti -o Čez gorovje po poznanih co->*ab, je poročal Talbot, nimajo Nemci zadosti moči, da hi obdržali kraje, skozi katere bi prišli in partizani bi jih obko Jili od zadaj. Zavezniški vojaški izvedenci prikazujejo, da sestoji partizanski način vojskovanja z n-mikanjem pred tanki, nato pa od zadaj udarijo po Nemcih in odsekajo sovražnikovo pehoto. Kadarkoli Nemci prodirajo, drže lo zemljo, na kateri stojo, in vsaka njihova kolona so mora boriti na dveh straneh — spredaj in zadaj. To jo proces, o katerem pra\ ijo, da nemška vojsika "lovi svoj lastni rep v Jugoslaviji." POUČNE KNJIGE KlekmrstTo Aplaal Anta« Pcml 8 allkaari. m atranl. — Knjiga aa mlekarja ta farmer Je t aploflnem. Cetia 50c Pohorske poti Spisal Janko Glaser Cena 50e Obrtao knJifoTodstro m strani, anna. UJUi Ja pamanjnaa ▼ prvi natl m atav-bno. UHtM lo strojno UJufev-nl^ntie car liliiolliMtio. Cena $1.— inglelko Slomške Berilo (F, J. Kan) — Vaiaan tajlca ' < Cena ^2.— Knjigarna aiovenic Publishing Co, W. 18th St., New York It [razgijednik^F UMETNI GUMIJ SE IZDELUJE V POVOLJNIH KOLIČINAH Iz f.os Angeles, Cal., so javlja, da izdelujejo sedaj v južni ('ali for ni j i mueini guniij, ki baje bolje in l»olj trj>ožno kakovosti, kakor gumij. katerega j izdelujejo iz gumijevega drevja v tropičnih pokrajinah. Dose.' daj je delo v t<-h tovarnah v to-! liko napredovalo, da se izdela te vrsto gumija vsako leto poj !Kl,rjrio ton. '/. izdelavo le vrste gumija so dosedaj ha vi šest i raznih družh. katero so s0 zdru-' žile v skupno družbo pod ime-!nom"California Synthetie Rub-i i bor Projeet (Inmiju, katerega ! izdeluje jo te »Iruž^e, so dali ime j**Buna-S". in lastniki teh tovarn izjavljajo, da bodo ljudje, ko so seznanijo z izbornostjo I kakovosti tejra irumija, kupova-' jli Jo te vrste gumijevo izdelke. • j Ako hi omenjenih OO.ilCd ton te vrsto gumija uporabili le za izdelovanje i;uinijevih <»hročev •za kolesa avtomobilov za eivil-I no pora>K». potem l»i lahko iz deliilj i/, t«, ko ičine vsaki dan po .">4,00n takih ohročov. Toda za sedaj se izdeluje iz imenovane količino umetnega gumija, j veliko število ohročov za truk«* in za razno vojne pot ri«bščine. zlasti za aeroplan«». Omenjenih šestero družb j.-izgradilo v južni Calit'orniji ve 'ikansfco tovarno. \'ečina streh teh tovarn je s trčeni h in samo v jod ni teli tovarn je toliko jeklenih iudrtmi eevi, da bi segalo v oni sami vrsti vso do mo>ta San Franciseo, na -overil < n jlifornije. Zoj>et v drugi izmed teli tovarn, porabi jo vsako mi nuto po l-JOO ga Ionov mors ke vode. To vodo sesajo potihne parne sesalke iz Paejfika, in jo rabijo za ohladitev svojih izdelkov. Pri izdelovanju nmetnoira gumija se porabi tudi ogromne , količino mila. 1 Omenjeno tovarne za zgraje-: ! no na zemljišču, ki jo I'oOakrov veliko. Povsem naravno je, da ; bodo to tovarne obratovalo tu lili v povojnem časti, oziroma, I ko bodo zopet i zelo lova I i nara-! vni gumij. kajti te vr-te gumi jii se hf» tekom prvih povojnih let le maio pridela jo in izde lo. ker so nasade jia otočju Siiuda Japonci in tudi \"izo i zoniei skora j popolnoma vničili v kolikor pride staro drevje v poštev. Omenjeni ••Rniia-S" gin ni i . se Izdeluje v prvi vr-ti iz -uro i vin, katerim pravijo znanstve iiiiki "butadiene" in pa "Stv-; rene *. Te vrste surovin je v o biliei ob paeiričueiu obrežju, katero pokrajine takorokoč !e«line v Z«lji>b-. nih ko ičinidi v K;iis« rjevih o-gljainah v Fontani, < iil., do-eim prihaja oglje imli iz Port-lauda. i M-egon. Za z go rji j imenovano letno i količino umetnega gumija se : pot rf buje le l'sihi d.-laveev, kateri izvrši« ravno toliko gotovega umni ja. kakor bn,(M>, » domačinov. ki nabirajo naravni gumij iz dreves gumijev na<>\ i.iva-joč nekje v It rook I v nu. Zanj ima neko važno sporočilo: — KWeiyn liii|uiry Serviee of t lie Rrrtoklyu ChajUer ol'the Amo-riean lied i ro.ss, ;;7."» .|;,y St., Brook!va, N. V. i -ttLAS NARODA »-NEW YORK TUESDAY. JUXE 20, 1*J44 VSTANOVLJEN L IN) Rev. Josip Volarič svojimi prijatelji tain. povoj jim resnico o naši domovini, kakor li pišem. Reei jim. »la >r približuje dan vstajenja našega I lačeniega in izkrvavljonega naroda. Ljudsko vstajenje prihaja ! Zora so svita in že so vidi jo prvi obrisi sončnega dne svotooule. S |>omoejo naših veJi kili zaveznikov, bratske Rusije, Amerike in Anglije in z našimi napori in s pomočjo Pravie.o Hoy.je, homo zmagali. Naša do movina. federativna Jugoslavija Im> postala svobodna. Oii-| vela bodo nasi jw/^ana sola, povrnile so bodo razanano dru-jžine nazaj v svojo domove, sovražnik ho p roma,ara,n. a mi svo. ♦ hodni v miru. >voji na ovojem. Pozdravlja le JOSIP VOl.ARTr,- h rig. vojaški duhovnik. Zona oporae.ij. 7. V. 1044. 0SVQB0JENJE I J V i J Naša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade s tem, da kupimo Voj-Bonde do naše skrajne zmožnosti. intf.r.vatiovai. m si\i:ss iiArni.VKs mnpoRATiox Pomanjkanje moke? iz nevtralne švedske prihajajo i napravili Rerlinčanje glede vpada zavez-! niške vojske t Pram-ijo. in kako jim nemška vhidina propaganda sklica dokazal!, »la je vso v najlepšem redu v kolikor pri de Xe?tn'-ija v poštev. Potniki, ki prihajajo iz Nemčijo na Svp-dsko. pripovedujejo, da je bilo prebivalstvo Berlina dokaj mirnejše, kakor je pripovedoval harlokin <;oebbel> javnosti, ko je |>oročal n vpadu. Polovica prebivalstva nem-i škega glavnega mesta tvorijo sedaj delavci iz inozemstva. no pa X e n h * i. Obrazi teh ljudi soi vedno veseli, ko prihajajo po-! drobno-1 i o vpadu zaveznikov} v P ra nei jo — in veselje je opa-j žiti t udi na obrazih domačih J Berlinčanov, kajti oni upajo i na jlkil jš»'. (ifH-bbeJ- je pripovedoval! ljudem, da s o zavezniki pričeli z vpadom v F ra nei jo po Stalinovem nalogu. ill da bodo invazija žalostno propadla. Xas-Icd-j njeira dno, jo Ooebbel- to porodilo popravil na ta način, da je poročal prebiva 1stvu. da je' bilo na tisoee zaveznikov pobitih. Po tem poročilu je trobil v svet. da jo vpad v Francijo priredil naš predsednik Roosevelt kot svojo propagando za zopet no izvolitev predsednikom. Samo nekaj teh knjig je na razpolago! SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO lllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllillllllllll Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: $3.50 Združeni narodi potre bujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki ... Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT Pripravite se za to delo že sedaj! V UflNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI Skoro 1400 strani — 750 Slik Popolni voditelj za va$ vojni vrt. Poptlm vsaka tmwds, vitka itrtn, vala slik* — bmh NOVE mvl mvIk UartraeiJ! EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO POTREBO! NW rlMkih besed -THje Jum, Tukaj Je v eni sami knjigi VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! I Mit člankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstva. s saditvi In sejanja, o gnojenju In oskrbi vrta. Najnovejše pa je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE: nova metoda za nnilevanje ikodljireev, rojenje divjih rastlin, nove sestavine cvetlic! — Abeeedno kazalo vam pove takoj, kar telite. Prirejeno ta vsako ponebj« v Združenih driavah, za vsako lemljo In vsako sezono. To knjigo Je o redil E. L. D .SEYMOUR. B. S. A* poznana oseba v vrtnarstva, k) r* cenijo vrtnarski I* *'fflas Xaroda". New Vork.i Cenjeni: Potrjujemo prejem1 Vašega čok;t v znesku 1 .:)'>. nabranega na pikniku Si. pevskega društva "Slovan'*, dno 11. t. ni s prodajo partizanskih zvezd. V iinenn Slovenskega ameriškega narodnega sveta in trpeeega naroda, v stari domovini. >o Vam kakor t iu ti Mr. Vavpotien in mali Mis- Josephine Peshel kar naji-kremj-šo (zahvalimo za ta velikodušni dar naši orgga nizali ji v pod po ro. V-o hvale vorden čin i<' Mr. ! O izgubi Rima je Goobbols .enostavno poročal, da je to velik uspeli Xemeije, kajti na I a način hode "italijanski pro b!om"—v kolikor pride Xem-eije vpoštev — popolnoma in za vodno odpravljen. KmaJo potom .je Goehhels javil svojim naeijem, da hodo nemške voj-ke kmalo poena le zaveznike — v morje. Toda njegova porofila ni nihče v Berlinu vpoštoval. kajti prebivalstvo >i je napravilo o položaju povsem svojo in neodvisno sodbo. In ako bodo vpad zaveznikov še v nadalje tako uspešen, kakor do.-edaj, — za ta slučaj je (lOeW)t-ls ze pripravil; -voje naznanilo: v tem >lu/*aju bodel jedno.-ta.vno naznanil "dvojemu" ljudstvu. da jo Franci-1 ja itak brezpomembna privesa —'"trdnjave" Kvroj.k*. in da so pravo obranilnie črte te tr-j dnjave nekako oh r«*ki Reni. o žirom oh mejah prave Xemeije.i Te trdnjavo so seveda — "ne-J premagljive kakovo-l i." < 'im I »olj pa ta propaganda: na.pnMluje. temveč j.i postaja > mizorija prebivalstva Xenn'ijo.' In ko hodo prebivalstvo Xem-I čije izvedelo resnico, so bodo; tndi (Joebbe's prepričal, da .je s svojo propagando za vezni-! kom izdatno bolj koristil, ka kor pa Škodoval. KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. BUY A^k EXTRA BONDS 5 WAR LTAN V knjigi Je nstsiitao popisano iiv-ljf»nje p^^ftna^soiJh žirall, živečih ns suhem, v morju in ▼ zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo t>ral s velikim zanimanjem, ker l>o v njej naSel mar* slkaj iz življenja divjih živali, kar mu doeedaj še nI bilo znano. Prvotno je bilo nameravano tO veliko delo izdati v petib knjigah, toda je slednjič izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju pri naga POPOLNI POPIH ŽIVLJENJA AMflk RlfiKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral lovse. ker navaja in popisuje vse živili, Id Jih Je dovoljeno ln prepovedano streljati; fonaer. ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribtt. ker so v knjigi naStete VSB RIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (f* tografij); C slik v naravnih barvah, v velikosti eeie strast, ter l«a 778 strani. Velikost knjige Je 9 z < la«er. Knjiga opiraje sesavee, ptiče, rib«, kn-fe in ilvaii. ki so vavnetako na nhca kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno s slatiml črkami. r*r v ANGLEŠČINI -S^l Cena $3.5§ Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST 18tk STRKT New York 11, N. Y. < i-asoui poroi'.il, ki prihajajo iz zapadnih in juiiozapadnih (držav. |K>staLa je za Inge pšeni-ee v naši republiki dokaj maj-; Ima v primeru z koiieino moke in pšeniee prejšnjih lei. Tudi >e porooa. da 1>odo tokojn pri-i hodnjih j»ar tednov mnogo par-: niJi mimo v za ni-doloeen ča> za.joli vs|ed jM>manjkanja pš:> i uieo lanskega pride -ka. Farmer-ji imajo -ieer doka j r»šeni j <> vladi na pšenleo, j svojiii lanskih pridelkov sedaj no pošiljajo na !ra;. i Počet kom ju'ija, ko so prične žetev, so Ivo.to zalogo pšeniee naravno povečale, toda to dejstvo še no bode Izboljšalo sod'i nji položaj lastnikov velikih J parnih mlinov. Letošnjo psejii-; co jo treba namreč mešati z 'lanskim pridelkom, kor lo ' na ta način jo mogoče zadovoljit i ; zahtevam velikih pekarn v vseh državah. Običajno v teh mlinih pomešajo početkom žetve deset od-tot kov nove pšenico z fK)-imi odstotki pšenice pridelka prej-' šnjoira lota. Ti odstotki so po-■tem polagamo povečujejo. Vlad i na admi n is t rac i j a t eh pridelkov običajno pridrži nekako 125.000,000 bušljev stare pšenice, oziroma pšenico pridelka. prej.šnje.ga leta. Ako bi administracija izdala dovoljenje, da se ta pšenica sedaj pošlje mlinom, fei bilo vse v redu. v kolikor pride vsakdanji kruh v pošte v. Toda imenovana količina je pred vsem namenjena za krmo gnvejo živine. Posledica 1 emu bode, da hode veil Urim pekarnam primanjkovalo moke. Te pekarne so sicer že pod-;pisale potrebne pogodbe 7. par nimi mlini, toda slednji ne bodo za mogli ugoditi tem pogodbam vsled zgoraj omenjenega pomanjkanja pšenice. Iz »vpadnega Kansas a so tndi javlja, da bode pšenica, ka tero bodo posejali prihodnjo jesen, dokaj dražja, kakor je bila pšenica, ki so jo posejali ^minulo jeseni. OITATSIjJEM je mano, kako m je vso podražilo ta mmotako tudi tiskovni papir in druge tiskar ake potrebščine. Da si rojaki zasignrajo redno dopoittjanje fista, lahko gredo upravniitvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŠE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upravništvu nepotrebne stroške? fcDELO DOBE f'istilei pisarn, samo izurjeni. Uro od 7 zvečer do 1. zjutraj. Plača $24 na teden. Vprašajte na: 16Ti Fulton Str.. Soba 307, Now York City. 6—20—2G NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA. DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti. Članstvo: 64,600 Premoženje: $11,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ * ■ .<■.«» Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago. 111. PISMO NEZNANEM!7 PRIJATELJU (Sled* •ei članek je bil napisan specialno za naš ti-^k v A me ri»ki od katoliškega duhovnika pri Xarodmo Osvo ^xxlilni vojski, JOSIPA VOLARTt 'A.» .....* IV«'Š.!o je že nekaj lel. odtai je na-a domovin,I v plameni! in ii »je ve>, kaj d^»uaja Ti |iri nas. Ker s,- mi j,, imdila pri lik«, da napUem par vr^ti«-, t IkmViii v kratkem |M»vedati. ka je dodajal«t iu Wo-^ajj, pil na-\ |lo4irn ve- koliko >t. pripovet\'om modrih y«-iieralov \ koliko so govorili o naseiri ediii.-tvii in eiiak(»pravi|o>ii< <1 dciiratiju iiaroitm-^n ^osjwwlar «Jnf itd. Mofllem pa ««» jo aprila 41 pokazala prava -lika Jnuo-^lav 1 je, P.ili smo iMmadoma in |m» kriviei napadeni, n4. ,la bi irrozili komurkoli in prerili komu z vojno. Xaii slavni vodje. » K ilni in voja-ki so poKe^nili v prvih dneh, a mi ^110 ostali na hojnem polju brez prtvolj ^tva in pravega orožja. Rili smo prevarani in izdani od do ina/t'Ca sovražnika, pro^aženi in ponižani od tnja- iMiselbine -o uon-le, na-e prebival-tvo j«» bilo uhijano v masah. I.jml-ivo ni dolrn pre-mi-!jevah>. \T brda, v gozdove! Tako -e jo z.nVlo naše Xaroflno dihanje, prvi partizani brajii-l« !ji Ijnd-ke praviee in -voU»-de. ma-/eva|ei nedolžnih žrtev la-i-lit-no naei-tiene a**regije. Že tri leta m na- I • >j na življenje in >mrt. Y-i -e l>ori-jo: mo-ki, ženske, mladi in stari, l.ai ni in raztrirani. v vročini in mrazu, s po-mij » ii: -^ne-hom a redo v l>oj. ak dan nas je več. V hribih in uozdovih je v-«' živo. Zraven teua pa vlada po v-od popolna di-ipliint in red. Tam -o boreif žene in o-Ihkm. -tarei in mladeniči, kmetje in uradniki, zdravniki in duhovniki, učitelji in profesorji, vsi pokliei in stanovi, pa raj ripripadajo katerikoli veri in na-h rodnosti. \'si imajo i - r i eilj: u; pregnati sovražnika iz domovi-i- ne in zatreli njegove služaJ.ui-i ke, ustave, N^ličev«^^ Rupni-j km*ce in .\J ihajlovič*eve čet nine, h ki -o oskrunili sveta Homača «» tla in pieirre-ili svoje di^ 11 pnilivanjeiu bratske ki vi. \*-i Vdelajo, vsak |>o -voj<*m znanjiij - in sposobnosti. I Hli-ft] >e«m, llraiii prijaU'lj. . da pri va- navori mnogo proiij i;nam. da smo banditi. ki ropi j,J » in požiirajo. ki ne -po>t uje.;o -j ail i vere. niti privatne la-tni-, ^ no. Povem ti po praviei. do-tij 1 v-oga som videl. k«*r som edin! -jod onih JOO.fKm interniramo v, 1 ki -o -Ii skozi fašistične ječe i in tabori-ča po Italiji in na- j. - >edaj majhen del na -voh .d! . m v vrstah Xarodnn-asvoliodii i ne Voj-ko in Partizanskih od-i ori za ljudsko svi-i ImvIo in boljšo t*of{očnošt. Spoštujemo tuje stvari, a - -vojl-f 1 mi -e ponašamo. Imamo naj-' • strožje zakone zoper kršitelj"' javne moralo. Vera jo svobodn i , in naroflne svetinje -j»oŠtuje-i j mo. Imamo v svoji vojski du-> hovnike. Mnogo jih na t ere- , ! tin in v borbi. Še več. -voji! I -»*«•< I i n i imamo nekoliko višjih *iirkvenih dostojanstvenikov. I Ihakor zfigrehš-ka kanonika dr. T?ittiir in rnič sr je izjavi!J za partizau-ki pokret kot edini j pokret za o-vobo jen.je. Xe veruj lažni propagandi peščic Iw4»graj-kili lM'guueev, ki so na- izdali in ki ves čas naše bot4>e živijo hrezhližno in nd<»lmo nekje v inozemstvu,! prepuščajoč mučeni narod u-j: -<»nli vojn«« vihre. < »ni bi so ra-| di vrni-'i po končani vojni v i-te; na-lan.jače, kj«*r -o -odeli prenV nekda j kradli ljudsko premože-1' nj«'. Kasno, pa vendar o pra }' vem času jo ljudstvo odprlo o-j] či in vzelo v svoje lastne roke 1 Krmilo svojega broda in ne ho ; \ »•<"• dovoli lo, da ga vodijo -e • hičneži, 'katerim je bil ideal ta-—'rti intere-. ne pa narodov bla- 4 gor. IT konen. draci prijatelj, šo nekaj: kadar let. Xa levem rokavu svoje bluze ima pri.šit -rebrn napis "Adolf Hit_ h'r* . Te dni -o ga vjeli na franeo-ki fronti in medtem, ko drugi nemški jetniki stali pozorno v vrstah, se jo l.udwig enostavno v sode I na travo, in sploh ni hotel odgovarjati 11:1 vprašanja zavezniškega č:istni-ka. Potom jo pa vendarle kla-verno povedal, da je tri mesece služil v Hitlerjevi gardi v R<*r-linu kot vojak. 44 Hitlerjevih mladenieev'\ Govoril liitro in pri tem tudi omenil, da je elan 4'gosposkega nemške 2 a naroda.'* Vprašali so ga, jo li vedel, da prihajajo zavezniki v Francijo. Odgovoril jo: ".Ta'\ in pristavil, da vojna šo ni končana. . T^ndwig je vso svojo mlado življenje proži val v Hitlerjevih sanjah, kajti v vseh lotih njegove mladosti so mu vbijali v glavo, da jo on član naroda, ki bode gospodaril vsemu poznanemu svotn. Xa dan vpada zaveznikov v Francijo, jo bil Ludvvig io pet minut v pravi vojni — in potem — jo nataknil bel robec na bodalo svoje puš4ce in se predal zaveznikom. Vavpotiča, ki sojo potrudil, da je partizanske zvezde izdelal in jih na to brezplačno naklonil v plemeniti namen, in ravnota ko je tudi vso hvale vreden t rud male Mi>s J. Poshel. da -o se te zvezd«- spravilo v denar. Za to še enkrat : i-krena hvala o hema za njiju požrtvovalnost in naklojijeno-t. Z bratskim in jut rodnim pr> z^l ra vom. SI o ve 11 s ki A11 lerišk i X a ro< I n i Svet. Mirko Kuhe L izvršni tajnik. Zahvala za velikodušni dar "CLA8 .VI MO UA - TO« TUESDAY, JTNE 20, 1944 mANOTUDI L 109 ■F PROKLETfl Spisal EMILE RICHEBOURO Is francoščine prestavil J. L. Baet/teMrcrt/ (59) "Xo, naposled je tukaj, brhka nvoja brairanka!" zakliee stari Parili z glasom, kakor bi prihajal iz trdbente. 44Iri še vedno lep£a postaja!" To rekši jo poljubi na obe lici, ne da ■bi ga bilo kaj sram. Fran je gledal ter se muzal. Rouvenat pa se je čudno namrdnil. Sedejo k mizi. Stari Parizel je popil precejšnjo množino burgiindea ter je postajal vedno glasneji. Čenčat je o vsakovrstnih neumnostih, kar mu je *4sploh padlo v dobelo glavo.*' A njegovi dovtipi niso nikogar veselili, razen lepega Frana, ki se je svojemu očetu dobelo smejal in mu odobraval vsako izjavo. Etrkrat pa reče Parizel, hehetaje se, gospodu Mellieru: •4Ti, poglej le Blanclieo in Frana! Ali ibi ne bil to lep par? On je osemindvajset let star, ona bo kmalu devetnajst . . — Kekši udari v glasen smeh. Rouvenat je trepetal jeze . . . 16 Po obedu je šla Blanche v svojo sobo, kajti čutila je potrebo, da sama razni ju je. Kako se jej je bilo izpremenilo življenje v teh treh dnevih! Kako rudno jej je bilo pri srcu! Vsa brezskrbnost jo je billa minula, i^gnrfbila je ibila vso neprevzetnost, pa si pridobila zavest, da živi in čemu da živi. Oče Parizel je v tem sledil Mellieru v njegovo sotl>o. ** Reoiva zdaj pametno (besedo, gospodine bratrance!" reče, stopi vsi v sobo. Meni .je prav!" odgovori Mellier. "Kaj mi imaš po vedali? Lahko si mislim, da nisi prišel sem le gledat svojega sina. Ali potrebuješ zopet denarja?" 44Haha! < e človek ni »bogat, potrebuje vedno denarja. Dol žan sem ti že h-j>o svoto, Jacques? Pa, če ti ni pretežko, lahko bi mi tudi danes pomogel s tisočalkom.". 44I)dbro, dati ti ga hočem!" "Dobro! A to -še ni vse, kar mi je na srcu; rad bi še nekaj izpregovori.1 s teboj v zadevi mojega Frana." "Nu, kaj je s Franom!" 44AU ni čvrst dečko to?" 44Da, precej močan je." "To ti je orjak, bratranče moj. pravi Golijat! Gotovo dočaka ato let! In ali si zadovoljen ž njim?" 44 0 tem mora« vprašati Rouvenata" Parizel se grdo namrdne. potrelba!" se zarezi. 44Jaz vem, koliko je vreden moj sin. To ti je delavec! Pravi vprežni konj! Poln je slavoblepja, a njegova tfflava je železna! Ce ka'J vtepe v glavo, mora to izvršiti! Pri tem pa je inteligenten, spreten, ročen. Priučil se je kmalu gospodarstva, in zdaj bi že prav lahko nadomeščal starega Rouvenata." 4 4 Rouvenat a ne more nihče nadomestiti!" seže mu Mel-Her v besedo. "Seveda ne, seveda ne! A mi smo vsi umrjoči!" "Pomiri se, Parizel. Stari moj Rouvenat je zdravejši in trdnejši, ka&or pa marsikak mladenič! On me iavestno davno preim," '•Lepo, bratranče moj; pa star je Rouvenat vendarle, in ne bi škodovalo, da mu das zanesljivega pomočnika." * Rouvenat ne zahteva nikakršnega. Hlapci ko vsi pridni iu zanesljivi." 4A Fran naj 'bi bil sčasora vendar nekaj več tukaj kakor priprosti hlapec! Saj je vendar tvoj sorodnik, Jacques! In kot takemu vendar pritiče, da malo vodi tvoje gospodarit vo." "Rouvenat »i v tem oziru ne pusti ugovarjati, Parizefl. In ima tudi prav, kajti služi že mnogo let vrlo in zvesto. Tako vidi*, da mi ni mogoče ..." 44In vendar Ibi bilo mogoče!" ' / J 44Kako pa?" ' * •'Blanche je za možitev, in Fran je zaljubljen vanjo do oše«." Jacques Mellier nemirno pogleda ter vpraša: "Kaj tako jet" "Da; ti umeš . . . <(epa šenitnina ibi bilal to! 4'Samo, ee »bo Blanche zadovoljna." 44Z dvajsetim letom ima v^ka defcflbca veselje, možiti Seveda z možem, 'ki jej ugaja!" 'odgovori Mellier. "Fran je prav brhek mladenič, katfor se meni zdi." 44A to vselej že ne zadošča. Sicer ne poznam še Blanche inih misli. Vsefeako je treba vprašati v tej važni zadevi Rou-v ena t a za svet." * "Rouvenat in zopet le Rouvenat!" *i(kriči Patrlzel ne-voljno. 44Ali je Rouvenat tukaj gospodar?" "Stari moj prijatelj je tukaj na pristavi vse!" ••Pa saj je vendar tvoja prijstava; ne-li?" Saj si ti tukaj zapovednik, ali kaj-li?!" "Jaz?" odgovori MeJlier na to, z zatajeno jezo izrečene Parirfbve Ibesede, 44jaz nisem ni6 ver!" ' Neumni slabotnež!" si misli Parizel, in oči risatnost. Že Slovenci nuni seboj, smo tu taki in če pa hočemo stvar toliko raztegniti, »la pričnemo irovoriti o Jugoslovanih, potem je par kar že |khI na-šo čast, da bi ne pokazali s prstom mailo po naših bratih; in o štirinajst vojaških bolničark. Toouidevni raeiuii iu podatki S4» nanašjijo na vse dneve od pričettka leta 1!M4 do danes. Največ vojaških Iniliii-čark, se poroei na otokih južnega Pacifika. Samo tekom prvih štirih mesecev tekin'ega leta se je omožilo 140fi vojaških Uolni-ča ifc. Jugoslovanski pomožni od bor v Ameriki. — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko iz vrši svoje tako nujno potre bno delo v pomoč našim v domovini. z i v i IZVIRI Spisal IVAN MATIČlC Knjiga je svojevrsten po jav v slovenski književnosti, kajti v nji je v l.'i dol gib poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v sta rein s-lovanstvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. ISth Street New York 11 Nepotrebna Ali se mogoče ne varamo, ko pripisujemo v>e propaga ndi, in smatramo vse za propagando/ Kil čas se že vzame, tenia kar naprej in vsalko stvar, ki nam ne ugaja, pripisati propagandi, je pa skoro nesmiselno. Vsakdo ve. da nekaj jo je; in mogoče jo je še celo veliko, toda mnogo te propagande pa temelji na dejstvih, ki jih ljudje poznajo in so jim ja'ko jasna; pravzaprav (postajajo jasnejša z vsakim dnem. Vsa stvar se čezdalje l>olj predeli; kot težka lava, ki leze po poibočju hriba; in nekaj nas je, ki gledamo malomarno, ker drugega tako ne kaže in drugi pa zo}H»t rinemo z vso močjo, da. vse nekako hitrejše gre. Pri vseh naših početjih in pri v-eli naši h simpatijah, je pa tam narod. ki govori in bo govoril, ter je ]K>|K>lno, ali če se poskusijo zamegliti tako, da bo narod spoznal, da se ga hoče vleči za nos, ne bodo vse šole in vse učenje nič pomagalo, ker narodu je prav tako škodljiv učen sovražnik, kot vsak drug sovražnik. Vsakdo ve, da je slovenski narod pobožen; ponižen narod in ubogljiv. In če hoče eden vzeti naš narod in ga primerjati z drugimi, ki mogoče stoje v luči mnogo svetlejši, 1k> našel, da sii niikjer tiste iskrenosti. Prišli smo daleč in videli srno precej sveta; toda vprašam vas; kje smo še prišli do naroda, kjer bi se molilo, ko dan zazvoni ; pred jedjo in ]>o jedi ; ko Marijo zvoni; ob |K*tkih ob treh, ko zvoni po cerkvah in Angleški Uolitveniki TIuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiii V krasni vezavi, najfinej-/ sega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.50' "KEY OF HEAVEN" v imitiraneni usuju $1.— NaroČite pri: 8LOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11. N. Y. zvečer na kolenih cel rožni venec, p red no gredo k počitku. »Se se spominjam, ko sem šel po vasi, ob času, ko je noč legla na zemljo in se je slišalo iz temnili ali malo rsi^sv tplenih hiš, kako so družine klečeč na podu glasno molile rožni veins.*; ne v eni, pač pn do malega v vsaki hiši. Pa to j|i vse; naš narod ni molil, da 1>i se razkazovali, ker se ni imel razkazovati nikomur. Xi molil iz lirnavtščine, ker jo iti poznal, pač pa je molil z resnično vero v Boga in ist polnim zaupanjem, da Bogu ust reže s svojo molitvijo in, da na en na-ein a i drugi, mu l>o B<\g nekako pomagal iz težav in zadrege. Tak je bil naš narod; in jaz verjamem, da je še danes. Le ta razlika mogoče da je, da je sjHjznal svoje prijatelje in ob enem tudi svoje sovražnike. Vsakdo ve, da pšenica raste iz zemlje proti nebni, ne od neba profi zemlji in tisti, ki sejejo po zemlji; to je med narodom, smejo pričakovati, da bo ozele-nelo li j ill seme. tisti pa. ki sejejo na vrhovih nebotičnikov, imajo pa kaj slabo upanje, na kakšno žetev, ker tam se nične prime; zato ker je veter od-m^sel tisto zemljo, katero je po-tem pustil v vznožju hriba. Ali ni mogoče, da naš narod črpa svojo moč ravno iz tiste vstrajne vere v Boga iu pravico? iz tiste brezpogojne uda-nosti in, da znajo ravno tisti, na katere se je vedno kazalo z žugajočim prstom, priti najbližje resnici. Seveda, mi Ik>iiio to zanikali; to je naša navada in najlepši izhod, kajti, mi si vse po svoje tolmačimo in s tolmačenjem je križ. Verzije in teorije so trdi orehi in se množe, kot gobe po dežju. Pri vsaki pomembni stvari se pojavijo in se potem cepi vse navskriž, na vse pretege. Ljudska misel gre pri veri nazaj, do križa, ko ibi šli še drugi. katerih naloga je učiti Njegov nauk; in bi le malo pomislili, kam so jih privedle verzije Ln teorije, bi mogoče prišli do prepričanja, da kfljub vsem, mogoče bi bila pa le Njegova beseda, kot taka še najboljša. Bil je ljudstvu poslan, je ljudstvo razumel in govoril ljudski jezik, tako. da Ga je J j lid's t vo razumelo. (M tal sem iz dveh virov, ki bi si morala biti v sogjla*\ju; in vendar sta si tako nasprotna, kot ogenj ln voda. En vir kaže realnost in d^rugi setga le po raizklanem praznem mehiu; to je—tava po praznoti, ki jo vsa- organizacija Ku Klux Klan, organizacija starih lokalnih zagrizencev. or-ganizovana še pred državljansko vojno, katere namen je bi i čuvati 4 4 pravice" lastnikov sužnjev v naših južnih državah, je nedavno prišla do uverenja, da sploh ni več potrebna in tako so se člani te organizacije baje za vedno razšli. V mestu Atlanta, Ga., je imela ta organizacija svojo veliko palačo. In ta palača je sedaj postala katoliška katedrala v imenovanem mestu—kar je dokaj značilno. Nazadovanje omenjen e g a 41 Klana" je tekom zadnjih let neprestano napredovalo vsled rntolerantnosti, kajti "Klan" je vedno natoTceval, da so njegovi nazori edino pravi in ne zmotljivi. Sedaj se pa lx>re pro-testantje, zamorci in katoliča ni, ramo ob rami proti skupne mu neprijatelju. NAŠI ZASTOPNIKI Catitornia: San Frtadsro, Jacob 1 jiualiiu* Colorado: Puet»l<>, IVter Culig Walsenburg, M. J. Bajuk* Indiana: luph Bevči^* Chicago. J. Fabian (Cbicago. Clco-ro lu lUlnula) Jot le t, Jennie Bamblcb La Salie, J. SpeUeb Maaeoutab. Martlu l>oleuc North Chicago ln Waukegan, Matb Warfiek Michigan: Detroit, L. PUnkar« Minnesota: Chiabolm, J. Lnikanlcto Ely. Joa. J. Peabel John Teraa, Ely, Minn. E velet b, Louia Ooufle Gilbert. I^oula Veaael Montana: Roundup. M. M. Fanlaa Nebraska: Omaha, P. Broderlck New York: Gowanda, Karl Btrnlaha* Little FaUa. Frank klaalft* Worcester,' Peter Kode* Ohio: Barberton, Frank Troba* Cleveland. Anton Bobek. Otutrle* KarUnger*, Jacob Reanlk GIrard, Anton Nagude Lorain, Louis Balant, John Kanile Youngstown. Anton KlkelJ Oregon: Oregon City. J. Koblsr Pennsylvania: Bessemer, John Jernlksr Conemaugb, J. Bresorec* Coverdale In okolica. Joa. Patarad Riport, Louis SupantiC* Farrell. Jerry Okorn Forest City. Math Kamln* Frank Blodnlkar Greensbnrg. Frank Norsk Homer City. Joseph Kertn Imperial. Vence Psldcb Johnstown. John Polants* Krsyn, Ant. TauielJ Lucerne, Frank Balloch Midway, John žuat* Pittsburgh ln okoUca, Philip Progsr Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. 8chlfi*r* West Newton. Joseph J or an WlBMUflki • ■ »1 VUBUI s MUwankee, West AUla. Prank Skok« Sheboygan, Anton Kola* Wystting: Rock Springs, Louis Tauchar* DtamondTlHa, Jea RoMch TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Mart of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano se nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povest v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po pošti. Ker Je zaloga teh knjiži«' telo omcjfna, Je j>rl|»nro/Mjlvo.