Poitnina plačana t |uUwlul
UpravuiSlvo Ljubljana, Knafljeva 0
—	Telefon St S122 8123, 8124, 8125 3128.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* ourgova uL — TeL 8492 tn 2492 Podružnica Maribor Grajski trg 7.
Telefon St 2455. Podružnica Cel le Kocenova ulica 2
—	Telefon flt 190. Podružnica Jesenice: Pil kolodvoru
St 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
sesta St 42 Podružnica Trhovlle: v hiSJ dr. Baum« •?s»rtn»»r1a
ponedeljek
PONEDELJSKA IZDAJA
nedolžnih žrtev pomorske mine
Nizozemski potniški parnik »Simon Bolivar« je v soboto ob vzhodni angleški obali naletel na dve mini in se potopil - Med žrtvami mnogo žensk in otrok
London, 19. nov. br. (Reuter). Vojna na morju je dosegla nov tragičen vrhunec. Vsem je še v spominu, v kakšnih okoliščinah je bila potopljena angleška potriška ladja »Athenia« takoj ob pričetku vojne. Nad sto žrtev tedanje katastrofe ob pričetku novega klanja v Evropi, s katerim prav za prav niso imele nič skupnega, je zbudilo po vsem kulturnem svetu najodloč-nejši odpor proti metodam in sredstvom, s katerimi se je pričela sedanja vojna. Snoči je ta vojna zopet zahtevala izmed ne-oboroženih in nezaščitenih ljudi, žena, otrok j ter celo dojenčkov, novih 140 žrtev.
V bližini vzhodne obale Velike Britanije je na običajni pomorski prometni progi veliki nizozemski parnik »Simon Bolivar« naletel na mino, ki je prosto plavala na morju. Četrt ure kasneje je parnik, ki je bil že na pol razdejan, zadel še na drugo mino, tako da je bil popolnoma uničen in se nekaj minut kasneje tudi že potopil. Na parniku je bilo 400 potnikov. Ladji so prihiteli od vseh strani na pomoč, izmed vseh potnikov pa so jih le 260 prepeljali na kopno in šc ponoči v londonske bolnišnice.
I
Kako se je pripetila nesreča
Parnik »Simon Bolivar« je bila 8309-ton-rka ladja, last nizozemske družbe K. N. M. S., ki je vzdrževala potniški promet na progi Rotterdam—Severna Amerika. Poleg 400 potnikov je bilo na njej še okrog sto članov posadke. Včeraj je na poti v Ameriko prispela v bližino vzhodne angleške obale. Svojo pot je ubrala kakor običajno po splošni pomorski plovni progi, nenadoma pa je nastala ob njenem levem boku silna eksplozija. Učinek eksplozije je bil strašen. Ladja je dobila na levem boku veliko luknjo in se je na mah nagnila na to stran. Večje število ljudi je zračni pritisk vrgel čez krov v morje, v nekaterih ladijskih prostorih pa je bilo nekaj ljudi ubitih in ranjenih. V naglici so pričeli reševalna dela. Pretežno število potnikov se je vkrcalo v reševalne čolne, ki so jih ob levem boku ladje zlahka spustili na morje. Težje je bilo spuščanje čolnov na desnem boku. Morje je bilo zelo razburkano, čeprav se je po njem okrog ladje razlila nafta in olie. katerih rezervoarja je mina razdejala. Prav zaradi vznemirjenega morja je število žrtev še naraslo. V trenutku, ko so spuščali preko desnega boka ladje reševalne čolne, je na tej strani ladje nastala druga eksplozija. Enega izmed čolnov, ki je bil malone že na vodni gladini, je razbilo, skoro vsi potniki v njem pa so bili ubiti.
Na ladji so bili povečini Nizozemci, mnogo pa je bilo tudi Dancev in Angležev. Kapitan ladje je bil ubit že pri prvi eksploziji. Nadalje Je bilo ubitih okrog 70 žen in otrok, M®d njimi štirje dojenčki. Okrog 150 ljudi je bilo ranjenih.
Ladji so na prve pozive prihitele na pomoč nekatere ribiške ladje ter angleške vojne ladje. Reševanje potnikov iz vode ln iz rešilnih čolnov je trajalo dobre tri ure.
Tudi dve manjši ladji naleteli na mine
Medtem sta se uro po tej katastrofi v bližini pripetili nadaljnji dve nesreči, katerih žrtev sta postali dve manjši ladji. Tudi ti dve ladji sta naleteli na mine, a so se rešili skoraj vsi člani posadke. Le dva ali trije so našli smrt v vodah. Močno poškodovani ladji sta pozneje prispeli v bližnjo angleško luko.
Medtem so okrog 260 potnikov in članov posadke že prepeljali na angleško obalo in z dvema posebnima vlakoma v London. Med rešenimi potniki in člani posadke velikega nizozemskega parnika je 50 ljudi hudo ranjenih, a tudi druge ranjence z lažjimi poškodbami, so v naglici odpeljali v bolnišnice.
Letonski partrk potopljen ob danski obali
O katastrofi je bil snoči izdan uradni komunike, ki ugotavlja glavne podatke o ladji, rešenih in utopljenih potnikih, davi pa je v London prispela vest o še eni nesreči. V bližini danske obale je bil v ponočnih urah potopljen neki letonski parnik, ki je prav tako naletel na mine.
V Londonu ugotavljajo danes, da so vse te nesreče očitno posledice povsem nove vrste nemškega pomorskega vojevanja. Ugotovili so, da so pričeli Nemci polagati mine na vso pomorsko plovno progo od zapadne Belgije do vzhodne Anglije in sicer prav na mesta, kjer ladje plovejo v eni in drugi smeri.
Zanimivo je, da sta se, kakor pripovedujejo rešeni potniki, dve minuti pred prvo eksplozijo nad »Bolivarom« pojavili dve nemški letali, ki sta napravili nad njo enega ali dva kroga ter se nato oddaljili v smeri proti vzhodu.
še nekaj podrobnosti
London. 19. nov AA. (Havas) Potopitev ladje »Simon Bolivar« predstavlja največjo katastrofo od začetka vojne, ako izvzamemo angleške ladje. Med stotinami potn kov je bilo na ladji tudi mnoao žensk in otrok. Ko so se preživeli potniki izkrcevali na vzhodni angleški obali, so nastali ganljivi prizori 32 oseb. ki so preživele katastrofo, so tako prepeljali v dve bolnišnici, trije avtobusi pa so odpeljali ostale ranjence v londonsko bolnišnico. Preživelih potnikov, ki so bili ponoči prepeljani v London, je 230 odraslih in 15 dojenčkov. Kakor pripovedujejo očividci, se je ladja potopila tako hitro, da ni bilo mogoče spustiti vseh rešilnih čolnov na morje. Mnogo potnikov je zaradi tega moralo poskakati v vodo Zd: se, da jih ie izmed 140 potnikov, ki jih pogrešajo, izgubilo mnogo življenje o priliki same eksplozije. Kakor pripoveduje neki preživeli Dotnik. je našel tud: kapitan ladje pri eksploziji smrt. Bil je ravno na poveljniškem mostu.
Nizozemski poslanik ter člani poslanstva so obiskali davi preživele potnike. ZasLsali so častnike ladje, ki so izjavili, da je eksplozija nastala pod krmo ladje. Častniki smatrajo, da so bile mine postavljene bržkone v teku noči. več potnikov pa smatra, da je ladjo zadel torpedo. Med preživelimi potniki v bolnici so Nizozemci, Norvežani, Angleži in nemški begunci Med ranjenimi so trije otroci izpod 10 let.
O katastrofi ladje je bilo izdano urad-np sporočilo, ki Dravi, da predstavlja potopitev »Simona BolVarja« ponovno kršitev pomorskega prava.
»Simon Bolivar« je zapustil v petek Tmuden ter je potoval v Curacao in Su-rino.
Komunike nizozemskega poslaništva v Londonu
London, 19. nov. br. Nizozemsko poslaništvo je v Londonu snoči objavilo komunike. v katerem pravi med drugm, da je bilo na ladji »Simon Bolivar« 400 ljudi, med njimi 230 potnikov. Do večpra je bilo v London prepeljanih 206 ljudi, med njimi 50 hujše in okrog 100 lažje ranjenih. Parnik je bil tokrat na poti v Zapadno Indijo. Približal se je angleški obali, da bi v nekj angleški luki natovoril premog. Nesreča se je zgodila po izpovedi očividcev okrog 11.30 dopoldne.
Razburjenje na Nizozemskem
Amsterdam, 19. nov. br. Vest o potopitvi »Simona Bolivar j a« je izzvala v vseh tukajšnjih krogfh pravo konsternacijo. Nizozemska telegrafska agencija ugotavlja, da je angleška admiraliteta izdala komunike, v katerem naglaša. da je parnik naletel na mino. za katero angleške pomorske oblasti niso vedele. V?aka angleška mina je točno registrirana. V seznamu na raznih morjih razvrščenih min ni najti, da bi bile angleške mine položene tudi na kraj, kjer se je včeraj pripetila katastrofa.
Kaj pripovedujejo rešenci
London. 19. nov. AA. (Reuter) Preživeli potniki z ladje »Simon Bolivar« so prispeli snoči na liverpoolsko postajo v Londonu. Policija je podvzela vel*ke varnostne ukrepe. Razen zdravnikom in bolničarjem ni bilo nobenemu dovoljeno približati se vlaku Velika množica ljudi je čakala za policijskim kordonom ter pred postajo. Mnogoštevilni ranjenci k. so j>h nosili na no-silnicah ali pa so jih podpirali bolničarji, so napravili na gledalce silen vtis Ranjen ci so imeli roke. noge ali glavo v obvezah ter so jih takoj z ambulantnimi avtomobili prepeljali v bo'nice.
Nek tujec ki ;e preživel katastrofo, je pripovedoval- Po eksploziji je večina potnikov in mornarjev skočila v vodo oblečena. kakor je bila. Ladja je bila v času eksplozije v bližini vzhodne angleške obale in se je po eksploziji takcj nagnila Vsi, ki so videli, da ni prostora v rešilnih čolnih, so skočili v morje, ki ie bilo pokrito z debelo plastjo črnega olja Rešilne čolne je bilo mogoče spustiti samo na eni strani
v morje, ker so se na drugi strani čo'ni razbili zaradi nagnjenost- ladje Ko so spuščali rešilne čolne, je nastala druga enako strašna eksplozija Po mojem prepričanju je prvo eksplozijo povzročila mina, na katero smo naleteli, drugo pa mina, ki jo je struja prinesla proti ladji.
Neki sobar je pripovedoval: Takoj po eksploziji je nastala v sprednjem delu ladje tolika razpoka, da se je začela ladja potapljati. »Simon Bolivar« je bila veHka ladja. toda poleg mornarjev je biio na njej samo 265 potnikov Število žrtev še ni znano. Videl sem mnoga trupla ki jih je ubila eksplozija, mnogo potnikov pa je tudi utonilo Odpotovali smo iz Amsterdama v petek ob 22. ponoči ter smo bili ob zori v bližini vzhodne angleške obale, ko je nastala eksplozija. Voda je začela v velikih množinah vdirati v ladjo ter so vsi ljudje hiteli k rešilnim čolnom. Zaradi eksplozije so popokale vse cevi za bencin in olje ter centralno kurjavo, tako da so bili vsi potniki v kabinah poškropljeni od olja. Mi-
slim, da se je druga eksplozija pripetila kakih 15 minut po prvi. Ko sem skočil v morje, sem videl, kako se okoli 80 ljudi bori z valovi. Ladijska radiopostaja je bila uničena pri prvi eksploziji. Plast olja na površini morja je bržkone imela za posledico. da so se valovi pomirili in da se je mnogo ljudi, ki so piavali. rešilo
Potnik Armstrong, ki se je vračal v angleško Guyano, kjer je uradnik, je izjavil novinarjem: Bil sem na zadnjem mostu, ko se je pripetila prva eksplozija Pritisk zraka me je vrgel na palubo. Ko sem se dvignil, sem videl ob sebi dva mrtveca Ker ni bilo upanja, da bi našel mesto v rešilnem čolnu okoli katerih se je prerivalo veliko število potnikov, sem skočil v vodo in zaplaval. Dosegel sem neke deske, ki sta se jih držala že dva potnika, izmed katerih je imel eden prebito roko, drugi pa zlomljeno nosno kost Malo pozneje smo začuli drugo eksplozijo in takrat se je ladja potopila Nas je pozneje rešila neka mala ladja Neki potnik, po imenu Takel, ki se je vračal v Zapadno Indijo, je pokazal novinarjem šop bankovccv po 5 funtov, ki so bili vsi zamazani od olja in tako rekoč uničeni. Pripovedoval je: Bilo se je pravkar
zdanilo ter som bil s prijatelji na palubi, kjer smo se žogali. Zaradi nenadne eksplozije se je vsa ladja zamajala. Padel sem in ko sem se dvignil, sem videl na palubi več mrtvih potnikov in mornarjev K sreči sem našel takoj svojo ženo in hčerko. Nato je nastala druga eksplozija. Hčerka je našla mesto v nekem rešilnem čolnu, jaz pa sem skočil v morje ter za menoj moja žena. Držali smo se nekega čolna, dokler ni prispela jadrnica ki nas je rešila
Uradnik ki se mu je posrečilo rešiti se s svojo majhno hčerko, pripoveduje: Ni bilo mogoče najti mesta v rešilnem čolnu. Vzel sem svojega otroka v naročje ter skočil v vodo, ki jo je pokrivalo črno olje. Posrečilo se mi je doseči neki zaboj, ki sem ga izprazni! in položil vanj otroka. Ostal sem v vodi nad eno uro ter plaval in potiskal zaboj pred seboj. Otrok se je zelo hrabro držal ter je bil preplašen samo ob prvi eksploziji in sploh ni jokal. Po eno-urnem plavanju naju je rešila neka ladja.
Soproga nekega bančnika s Trinidada, ga. Sandiford ki je preživela katastrofo ladje »Simon Bolivar«, je po prihodu v London izrazila priznanje vsem posadkam onih ladij, ki so se udeležile reševalne ak-
Cena 2 Din
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul B. Telefon St 8122, 3123 3124, 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se posebej tn velja po pošti prejemana Din 4.- po razna&al-db dostavljena Din 5.- mesečno,
Maribor Grajski trg St. 7. Telefon St 2455.
(Dalje. Strossmajrerjeva oL L Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu
dje. Ga. Sandiford je dejala, da je prispela ravno v svojo kabino, da bi vzela nekaj stvari za svojo hčer, ko je nastala strahovita eksplozija Letela je skozi temne hodnike in našla svojega moža, ki ga je eksplozija podrla na tla na najvišji palubi. Potniki so drveli proti rešilnim čolnom. Neka bolničarka je navzlic temu, da je bila ranjena, Skušala nuditi pomoč ostalim ranjencem. Ga. Sandford je mnenja, da je mnogo potnikov v sprednjem in zadnjem delu ladje ostalo v kabinah. Ko sem hitela po hodniku, sem videla, kako skušajo priti iz kabin, toda nikogar ni bilo, da bi jih izvlekel. Vsi ponesrečenci so bili umazani in popolnoma črni od olja. VeLko truda je bilo treba, da so se očistili.
„Simon Bolivar44 žrtev nemške mine
London, 19. nov. br. (Reuter) Vladni krogi naglašajo, da ne more biti nobenega dvoma, da je motorna ladja »Simon Bolivar« naletela na nemško mino. Okrog mesta, kjer se je pripetila katastrofa, ni bilo nobene angleške mine.
Nesreča litovske ladje
Kovno, 19. nov. AA. (Reuter) Litovska tovorna ladja »Kaunas« se je potopila v bližini Rotterdama. 21 članov posadke je našlo pri tem smrt, štirje pa so bili ranjeni.
Pariz, 19. nov. AA. (Havas) Po vesteh iz Kovna je ladja »Kaunas«. ki je imela 15.000 ton in ki se je potopila v bližini Rotterdama, zadela na mino. Ladja je plula v Anglijo, da bi sprejela blago za Litvo. Pri eksploziji je bik) ranjenih 14 mornarjev.
Težki dnevi v Pragi
Podrobnosti o dogodkih v češki prestolnici od 28. oktobra do včeraj — Razburjenje v svetovni javnosti
London, 19. nov. br. Agencija Associated Press je objavila snoči nekaj podrobnosti o zadnjih dogodkih v Pragi. Nemiri, ugotavija agencija, so se pričeli že pred dnevi, ko se je večje število čeških dijakov hotelo udeležiti pogreba svojega tovariša, ki je bil ubit pri demonstracijah 28. oktobra od n^r-idnosocialističnib zaščitnih oddelkov. Da bi nemške oblasti preprečile demonstracije, so narodnoso-cialistični napadalni oddelki nastopili s strojnicami. Obenem so okupirali nekatera vseučiliška poslopja in institute. V petek v prvi jutranjih urah je bilo hudo streljanje iz strojnic v bližini dijaškega doma in češke univerze. Zaščitni oddelki so tedaj navalili na veliki dijaški dom »Masarykova kolej«. Dijaki so se zavarovali z barikadami na stopniščih in hodnikih, preko katerih so morali naskočiti narodnosocialistični oddelki z orožjem v rokah. Bilo je precej žrtev. Že tedaj so bili aretirani neki profesor in 8 dijakov. Nekaterim d!jakom se je posrečilo pobegniti iz poslopja in se zateči v bližnji dijaški dom kralja Aleksandra, kjer so se jim pridružili še oni dijaki, ki so v niem nastanjeni. Postavili so se skunno v bran zaslpdtiioFim oddelkom nol;ci'e in nar^d-nosoc'alističnim zaščUnijn oddelkom. Policija je uporabila tudi solzni nlin. Po ostri borbi so se morali dijaki, ki so bili br^z pravega orožia. vdati. Aretiranih je bilo mnogo čeških in drugih dijakov, ki so bili v domu. V petek rv^čfr so v nek«»m praškem okraju oparili tovornih avtomobilov z aretiranimi dijaki.
$0.000 aretacij
Amsterdam, 19 nov. j. (Havas.) žalostni dogodki v Pragi so izzvali globok odmev v vsej nizozemski javnosti. Vsi listi objavljajo o dogodkih v Pragi obširna porekla ter ->odčrtavajo zlasti proglas obsed-n—a stanja nad Prago in okolico. Listi ooozariajo na nadaljnje težkoče. ki bržkone čakajo nemško voJstvo v protekto-ratu. Berlin.sk donisniki nizozemskih listov cenijo da je bilo zadnje dni izvr?enih vsem ozemlju protektorata okrog 50.000 aretacij. Med arefranimi je tudi generai Ne i tek, ki nu ie bil rsover^n transnort aret ranih d^kov č^MTi visokih šol v kon-centr^c^sko taborišče Buchenwald v bli-ž'ni Weimarja.
prež težavno
odločitvijo
Amsterdam, 19. nov. j. (Havas) Politična javnost sodi da bodo zadnji dogodki v Pragi imeli velik vpliv na nadaljnje odno-šaje med domačim prebivalstvom in Nemci na ozemlju češko-moravskeea protektorata Vsekakor bo morala kakor zatrjujejo uradni krogi v Nemčij' sedai češka vlada jasno izraziti svoje stališče nasproti »češkim intrigantom«. Češka vlada s končno odločitvijo napram temu vprašanju poslej ne bo mogla več odlašati. Prvi znak. da se tega vlada dobro zaveda, vidijo nemški uradni krogi v včerajšnjem govoru dr. Ha-che.
Praga izumrla
Amsterdam, 19 nov. br »Telegraaf« objavlja poročilo iz Prage, v katerem ugotavlja. da je mesto kakor izumrlo. Po radiu so bili včeraj razglašeni prvi ukrepi o obsednem stanju. Danes so bili povsod nalepljen; ogromni lepaki, na katerih je bil proglas protektoria dr Neuratha.
List pravi med drugim, da za sedai še m znano, ali ni bil med 11 ustreljenimi Cehi tudi neki vseučiliški profesor. Pričakovati je, da bodo oblasti objavile imena ustreljenih. Medtem je bilo nekaj sto aretiranih študentov že odvedenih v Nem-
čijo. Po večini so jih spravili v koncentracijsko taborišče v Buchenwaldu pri VVeimarju.
Usoda dr. Hache
Curih, 19. nov. z. Kakor poroča »Neue Ziircher Zeitung« v brzojavki iz Berlina, ni mogoče dobiti o stanju češkomoravskega prezidenta dr. Hache nikakih poročil. Dejstvo je, da se v Berlinu še niso docela odločili, ali naj ga odstavijo ali še nadalje obdrže ua njegovem mestu. 2e pred dvema dnevoma je »Volkischer Beobachter« objavil poročilo, da je dr. Hacha obolel in da se bo moral zdraviti še precej časa. Včeraj popoldne pa je dr. Hacha sam govoril po radiu. List je mnenja, da se je tedaj njegova usoda v glavnem že odločila.
Nadalje poroča Ust, da v Berlinu le malo vedo o dogodkih v protektoratu. Na jasnem so si le, da so bili praški incidenti dne 28. oktobra pričetek vseh nadaljnjih dogodkov. Vesti, ki jih je o njih objavil DNB, so bile očitno namenjene le inozemstvu, ker jih v nemškem tisku ni opaziti.
London, 19. nov. v. »Daily Telegraph« objavlja izjavo poslanika Masaryka, da je prezident Hacha dejansko konfiniran in da
je v včerajšnjem nagovoru po radiu bil prisiljen prečitati besedilo, ki so mu ga sestavile nemške oblasti.
Tajni češki radio
London, 19. nov. v. Daily Herald poroča, da imajo Čehi doma tajno radio postajo, ki daje navodila kako se naj zadrži češki narod.
Vse glavne praške ulice so zasedene od čet nemške SS in agentov Gestapo. Po sedmi uri zvečer je vsako pojavljanje Cehov na ulicah, kolikor ni neobhodno potrebno, zabranjeno. Javni lokali so zvečer zaprti. Vsak moški in ženska nad 15 let se mora izkazati z legitimacijo, potrjeno od policije. Angleški listi navajajo, da je bilo od 28. oktobra do danes v Pragi okrog 100 mrtvih.
Odmevi v inozemstvu
New York, 19. nov. v. (Reuter) Ame-rikanski listi objavljajo v senzacijonalni obliki podrobna poročila o dogodkih v Pragi in dajejo izraza simpatijam ameriške javnosti napram češkemu narodu. Na češkem poslaništvu v Washingtonu in na vseh čsL konzulatih so v znak žalosti raz-obešene zastave na pol droga.
Zuričh, 19. nov. zč Švicarsko časopisje brez razLitke posebej pa še »Neue Ziircher Zeitung« in »Basier Nachrichten« objavljajo poleg poročil o težkem stanju na češkem glasove angleškega in francoskega časopisja, ki daje izraza razburjenju in ogorčenju francoske in angleške javnosti nad dogodki v Pragi.
Mussolini o gospodarski osamosvojitvi Italije
Seja italijanskega vrhovnega odbora za avtarkijo
Rim, 19. nov br. (Štefani) Pod predsedstvom Mussolinija je bila včeraj popoldne v ministrstvu za korporacije seja vrhovnega odbora za avtarkijo Seji so prisostvovali vsi člani osrednjega korpo-rativnega odbora, ministri in državni podtajn ki tajnik fašistične stranke podpredsedniki korporacij. predsedniki fašističnih delavskih zvez in delodajalcev, predstavniki fašističnega instituta za korporacije. predsednik italijanske akademije za znanstvena proučavanja. predstavniki mnogih gospodarskih in finančnih ustanov. kakor tudi tiska.
V svojem govoru je Mussolini takoj po otvoritvi seje naglasil:
Vrhovna komisija za avtarkijo se je letos sestala četrt č. odkar so bile progla-ne proti Italiji nepravične in proti volji njihovih zasnovateljev dobrodejne sankcije. Vojna, ki se v vojaškem smislu še ni razširila prav zaradi zadržanja Italije na ves evropski kontinent, je postala z gospodarskega vidika že svetovna, ker 1e prevrgla gospodarsko in socialno življenje vseh dežel na svetu. Akcija fašizma stremi za tem, da do najvišje mere razvijemo svojo gospodarsko neodvisnost ki je absolutno defin/tivna in neomajna ter tudi dramatično utemeljena v vsem, kar smo doživeli zadnjih 20 let. Vsak se lahko sedaj prepriča, kako smešne bi bile razprave o gospodarski oportunosti ene ali druge pobude. Cene so se v tujini dvignile v astronomske višine. In zato je bila neutemeljena vsaka pripomba o naših velikih produkcijskih stroških. Vsakomur mora postati jasno, da dejansko ni razlike nad gospodarstvom v vojni in v miru. V zgodovinskem razvoju ie blo več vojnih kakor mirnih let In vojaška pripravljenost narodov je prav za prav normalen pojav, posebno za narode v Evropi. Končno se tudi na drugih področjih neprestano dogajajo vojne raznih tipov, vojna z orožjem pa od početka do kraja domini-ra v vsem gospodarskem razvoju. Italijanski narod je sedaj spoznal potrebo borbe za gospodarsko osamosvojitev'. Da-
nes se morajo koraki le pospešiti. Ne smemo izgubiti nobene energije, vsa naša volja mora biti konvergentna, vse žrtve se morajo doprinesti, vsi zamudniki in skeptični duhovi se morajo zatreti. Sedaj gre za vojaško silo in torej za bodočnost domovine.
Na svoji včerajšnji seji je komisija sprejela resolucijo, v kateri pravi med drugim: Na osnovi poročil ministrov za korporacije in italijansko Afriko ter državnega podtajnika za Albanijo o izvajanju avtarkičnih načrtov sprejema komisija na znanje uspehe, ki so bili doseženi po vzajemnem delovanju delodajalcev, tehnikov in delavcev. Pri tem izraža svojo neomajno odločitev, da nadaljuje delo za dosego vseh postavljenih ciljev. Končno poziva vse Italijane, da 9 svojo voljo, intelektom in delom pripomorejo do zmage tudi na področju gospodarske osamosvojitve.
Nemška trgovinska pogajanja z Rusijo
Berlin, 19. nov. z. Nemški gospodarski minister dr. Funk bo v decembru odpotoval v Moskvo, kjer se bo, kako* zatrjujejo v tukajšnjih dobro poučenih političnih krogih, pogajal z zastopniki komisarijata za trgovino o nadaljnjem razvoju nemško-ru-skih gospodarskih odnošajev. O dosedanjih sporazumih z Rusijo je bMo že uradno na-glašeno, da so le začasnega značaja, po nemškem mnenju pa ni nobenega dvoma o tem, da jih bo mogoče razširiti tako, da bo dosežen v trgovinskem prometu med obema državama obseg, kakor so o njem govorili že o priliki prvega sporazuma.
Medtem je prispela iz Moskve v Berlin komisija štirih zastopnikov komisarijata za zunanje zadeve, ki bodo proučili vse motnosti nadaljnjega razvoja trgovinskih odnošajev z Nemčijo, predvsem pa vprašanje povečanja izvoza nemških industrijskih proizvodov v Rusijo.
Priprave za nemško letal* sko akcijo proti Angliji
Nemčija bo zahtevala od Belgije ln Nizozemske dovoljenje za polete preko njunih ozemelj ?
Pariz, 19 nov j. (Havas) Po poročilih iz Berlina proučuje nemški generalni štab med drugimi načrti tudi možnost letalske akcije proti Angliji na ta način, da bi nemški bombniki leteli s svojih oporišč ob belgijski in nizozemski m?ji preko ozemlja teh dveh držav na britansko «toč-je. V zvezi s tem pričakujejo v kr tkem nemško diplomatsko intervencijo v Bruslju in Haagu, da bi vladi obeh držav dovolili nemškim letalom oolete preko njihovega ozemlja.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 19 nov AA. (Havas) Vojno poročilo vrhovnega poveljništva. ki ie bilo objavljeno davi. se glasi:
Ponoči ni bilo pomembnejših dogodkov.
Spopadi patrol
Pariz, 19. nov. AA. (Havas). V bližini Saargemiinda je bilo opaziti zelo živahno učejstvovanje nemških patrol, ki pa so bile o-bit.e. Pri umiku so pustile za seboj pet aH šest mrtvih. Na alzaškem bojišču je bilo nemško lovsko letalstvo med Vogezi in Wiesenburgom zelo aktivno. Nemška letala so prihajala z neposiednega ozadja nemških postojank ter so križa rila nad nemško utrjeno črto ob reki Lauter.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 19. nov br Današnje vojno po-roč lo nemškega vrhovnega Doveljništva
se glasi:
Na fronti ob zgornjem Renu na enem mestu na obeh straneh živahno streljanje iz strojnic in pušk. Na ostalih mestih mir. Samo ponekod obstreljevanje s topovi. Letalstvo nadaljuje izvidniške polete nad Francijo.
Berlin, 19 nov. AA. (DNB) Poluradno objavljajo: Na bojišču je bilo sovražno topništvo aktivno med Mozelo in Renom Močnejši topniški ogenj je bil kakor običajno na vzhodnem bregu Mozeie Dri Ber-lu in Hammelbergu Na Hamme berg ie bilo izstreljenih okoli 70 granat. V pokrajini pri Freistadtenu ie sovražnik začel popoldne divje streljati s strojnimi puškami, nakar so začeli streljati tudi z nemške strani. Izgub ni bilo Na ostalih delih bojišča ob zgornjem Renu vlada popoln mir Nemški letalci 90 zbrali o pr liki iz-vidnišk h polet ovnad angleškim in francoskim ozemljem dragocene podatke. Ti izvidniški poleti nemških letaiskh šil se vršijo pod zelo težkimi pogoji, ker se morajo boriti z meglo, dežjem, vetrom in mrazom Za vsak polet se pripravi točen načrt in izdela v vseh podrobnosth Nobena nevarnost doslej ni preprečila preizkušenim nemškim letalcem, da ne bi izpolnili danih povelj.
Nemška letala
nad severovzhodno škotsko
London, 19. nov j. (Reuter) Nad mnogimi kraji severovzhodne Škotske so se davi pojavila nemška letala Letala so se držala v zelo veliki v šini. V vseh me "tih severovzhodne Škotske je bil odrejen protiletalski alarm. Angleško protiletalsko topništvo je letala obstreljevalo, nakar so se Nemci oddaljili v severni smeri.
London. 19. nov AA. V severn in južni Škotski je bil danes dan znak. da prihajajo sovražna letala, toda v kratkem ie bil dan tudi znak. da je nevrnost minula
London. 19. nov. A A. (Havas). Ko so se danes nad Forth of Firthom pojavila tuja letala, '—terih pripadnost niso mogli ugo-tov ti. je bil s sirenami dan znak za alarm. Alarm je trajal 20 minut Ni bila vržena nobena bomba. Letala so letela v veliki višini tako da ni bilo mogoče ugotoviti, kateri državi pripadajo.
Neslano letalo ob danski obali
Kodanj, 19. nov. AA. Danski ribiči so opazili na morju trup letala ter so ga skušali spraviti k obali, kar pa jim je veter onemogočil Ni bilo mogoče ugotoviti, kateri državi je letalo pripadalo.
f^apad nemških bombnikov na angleške vojne ladje
Kodanj. 19. nov. br. »Telegraaf« poroča, da je išio na Severnem morju snoči do hude bo-be med štirimi angleškimi vodnimi ladjam: in manjšim številom nemških bombnikov. Nemci so odvrgli okrog sto bomb. id katerih pa ni b la zadeta nobena a.nglpska " iia. Eno izmed nemšk h letal je bilo sestrelieno. Borba se je razvila kakih 60 milj daleč od severozapadne angleške obale.
Nemške granate na nizozemskem ozemlju
Basel. 19. nov z. »Baseler National Zei-tung« poroča da je padlo včeraj popoldne na nizozemsko obmejno ozemlje več nemških protiletalskih granat. Sredi ulice neke obmejne vasi ie eksplodirala 3.7 cm granata ki je ranila 3 ljudi Dve prodajalki sta bili nevarno ranjeni, nek* 6.etni otrok pa je dobi! lažjo poškodbo na nogi Več granat ni eksplodiralo. Med njimi so našli tudi 8.8 cm granato.
Enotno zavezniško letalsko poveljstvo
London, 19. nov AA Posebni Reuter-:iev dopisnik v štabu poveljništva angleških letalskih sil na francoskem bojišču poroča:
Eden izmed glavnih ciljev Anglije in Francije bo sedaj, kakor se smatra, popolna koord nacija obeh letalstev tako glede na operativno udejstvovanje. kakor glede na proizvodnjo letal Ta sklep ie bil sprejet, kakor zatrjujejo, na zadnjem zgodovinskem sestanku članov vrhovnega vojnega sveta Zdi se. da bo izročitev enotnega poveljstva nad letalstvom angleškemu višjemu častniku prv" korak v tej smeri Poročilo o tem bo objavljeno takoj ko bo oadla odločitev Plede častnika ki bi bil nainripravneiši da prevzame povljstvo Sklep o enotnem povelistvu bo imel za posledico radikalne spremembe vojne strategije našega letalstva. Ako b? se začela odločilna b'tka v zraku, bo so-
vražnik naletel na polno edinstvo letalskega poveljništva zaveznikov Izdelani so podrobni načrti in čaka se samo povelje, da se sovražni vojaši" objekti takoj vzamejo poa navzkrižen ogenj s strani angleških in francoskih letal T načrti so izdelani na osnovi izkušeni skupnih vai angleških in francoskih letalcev.
Anglsško-francosko gospodarsko sodelovanje
Pariz, 19. nov. z. Novi ukrepi vrhovnega vojnega sveta bodo, kakor zatrjujejo tukajšnji politični krogi, zelo ojačili vojaški in gospodarski potencial obeh zaveznikov. Sporazum, po katerem se bo zavezništvo razširilo tudi na vsa gospodarska vpra Sanja, pomeni, da bo v bodoče tudi program angleškega in francoskega zunanjega trgovinskega prometa izenačen in skladen. Glede na to računajo s tem, da bodo tudi vse omejitve, ki bodo morda odrejene, in še posebej tudi racionalizacija prehrane prebivalstva povsem enake tako v Angliji kakor v Franciji.
Današnji listi znova obširno komentirajo londonski sporazum. »Epoaue« naglaša. da predstavljajo sklepi vrhovne?*: vojnega sveta naravnost ustanovitev dualističnega imperija, s katerim se je ustvaril nov gospodarski položaj za ves svet. Sedaj je definitivno pokopana politika ravnotežja v Evropi, ki se je včasih opirala na Francoze, včasih na Nemce. Solidarnost angleškega ln francoskega naroda je absolutna.
»Temps« opozarja na sodelovanje vseh duševnih in materialnih sil obeh zavezni-
ških narodov. NI si mogoče misliti, da ne bi ta solidarnost predstavljala nujno jamstvo zmage skupne stvari.
Ulmanis o problemih letonske republike
Riga, 19. nov. AA. (Havas) Predsednik letonske republike Ulmanis je imel govor po rad'u o priliki 20 letnice proglasitve letonske neodvisnosti Ves svet. je dejal Ulmanis. doživlja čas. ki ga napolnjujejo mračni dogodki. Sedanji čas je tako resen, da so naše nsloge na nacionalnem polju skrajno težke, enako težke kakor prve dni letonske neodvisnosti. Prob'emi. s katerimi se mora baviti naš narod. or haia-jo iz inozemstva, ter se ni mogoče izogniti njihovemu vplivu na naše politično in gospodarsko živlienje.
Storil smo vse da se izognem^ katastrofi in da si zagotovimo varnost S°dai ie naša dolžnost d">ka7ati. da cmo dovoli močni prenašati vse težave in izogniti se še večjim nevarnostim To n' lahka naloga toda prepričan sem. da bomo uspeli. ker je duh našega naroda tako močan, da ea tur' pritiski ne m~reio z!cm'ti. O izselitvi Nemcev v Nemčijo je Ulman's dejal: Naše živlienie oostaia vedno boli nacionalno ter se bomo samo okor:st;li s to izselitvijo Estoniia oo=ta'a vedno varnejša ter se vedno boli obnrož"ie N'hče ne bo n;koli zbr sal besed »svoboda in -ieodvisnost« iz src in misli Letoncev
Evakuacija beguncev iz Litve
Moskva, 19. nov. AA (DNB). Včeraj je prispela v Kovno sovjetska komisija, ki bo vod la evakuacijo Belorusov in Ukrajincev ki so pri bežali v Litvo in ki so tam internirani. Sovjetske čete so svoje pokrete v Litvi končale. Vsi so bil, izvršeni točno po sporazumu in načrtu.
SAMO DANES IN JUTRI! Največji aviatiški film sedanjosti
Vragi neba
KINO SLOGA — TEL. 27-30
V gl. vlogi Clark Gable, Myrna Loy, Spencer Tracy — Film, si na pretresljiv način prikazuje življenjske opasnosti pilota! Film posvečen herojem aviatike! — Preskrblte si vstopnice že v predprodaji! — Radi dolžine filma predstave ob 16., 19. in 21.15 uri.
kovanje goličav
Nj. Vis. kneginja Olga pri vzpodbudni akciji
beograjske šolske mladine
Beograd, 19 nov p Državni odbor z? propagandi pogozdovanja je v poslednjerr času zlasti aktiven v okolici Beograda. Vsa beograjska šolska mladina dela pod vod stvom svojih učiteljev intenzivno za po Tozdovam'"	Beograda. To delo je
podprla tudi Nj. V s. kneginja Olga ki je danes prisostvovala pogozdovanju terena na Banjici t-»r ob te-: orPiki sama zasadila drevesce. Navzoči so bili minister za pro-sveto Bož-3 Maksimov č. nvnister za vojsko in mornarico general Ne^ič minister za šume in rudnike dr. Kulenovič. beograjski župan Djuričič. prvi podnredsedn'k Rdečega kr ža dr Djaia in mnoge druge ugledne ' osebnosti. Beo^-ajski gimnazijci so ob tej priliki zasadili z direvjem ogromno površino.
Nj. Vis knoo"'njo Olgo je ob prihodu na-.■70V0- 1 minister za šume in rudnike dr. Ku-]en z n^1--1--' .j be^-^mi:
Vaše kr. Visočanstvo! V življenju naroda je igral gozd vedno veliko vlogo Gozd je neii""1^'"" vir narodnih dobrin Les je glavna dob ^a, ki ga daie. Kakor soremljn pšen čno zrno človeka na vsem potu nje govega živl'enja, sa spremlja tudi les od zibelke do rakve. Toda gozd ~aje tudi druge dobrine, življenjske moči naroda posebno v	kraiih si ni mogoče ni-ti zam sliti brez goz^a On mu vliva hrabrost, sra brani daie rosno travo za njegove črede, zagotavlja mu vodo s katero napaja kristale vrele-, ščiti ga pred vročino in mrazom V njegovi senci najdeta delavec in razumnik oddih mir n okrep čilo. Mnogi kraji v naši državi nimajo ve«'' prilike uživati dobrot go^"5 ke. so b'l: gozdovi brezobzirno u- ii ter iih še danes uničujejo Na krajih, ki so bil nekoč pokriti z bujnimi -"ozdov' je ostal danes kras ter se površina teh golih krajev ceni
na milijone hektarov. Pogozdovanje teh
ajev je mea najvažnejšimi problemi na odneha gospodarstva, ker se poleg izgubf johodkov s teh neplodnih površin pojav-' ja jo še druge slabe nosledice uničevanj-"ozdov. NTaši nlaninski kraji so postal1 pler mn^— "--vilnih hudournikov, ki uničujejr bregove zasipajo pota. železnice in plodn ->olja v	Namestn b^^ostania nasta
ja siromaštvo in puščava. To nam doka zuje da ta, ki uničuje gozd, uničuie tud kulturo, in da tisti, ki gozd ljub in gf> roji, ljubi svojo domovino. Vaše Vi;očan =?tvo! Da bi se v vseh sloiih našega np roda čimbolj razvila ljubezen do gozda da b vsi skrbeli za za*čito gozdov in dr ponovno zaze^enela pusta zf»ri|všča nr katerih *e bil nosekan gozi, so bili ustano Ijeni odbori za propagando pogozdovanj-v vsei državi. Posebna čast -ni je, ke' mam kot minister za gozdove "n rudnik danes orili o -raziti globoko zahvalo Va "•emu V!sočanstvu da kot častna predsed niča odbora za pogozdovanje ln napredei okolice Beograda tej akcij poklanjate po) no pozornost in da ste se odzvali povabil' Prosim V??e Visočanstvo. da izvolite s k) plemenito roko zasaditi drevesce ter tem dati spodbudo vsem, da na tem ki turnem polju delaio za dobro naše dr a p domov ne. Naj ž!vi Nj. Vel kralj Peter II Maj živi Nj. • Vis kneginja Olga! Naj živ-ves kraljevski dom!
Vj. Vet kraljica sa protituberkulozno ligo
Beograd 19 nov p Pod pokroviteli srvom Nj Vei kraljice Vlanje bo protitu berkulozna "iga priredila 23 t m v dvorani Kolarčeve univerze slavnostno akademijo.
Italija in B.lkan
Budimpešta, 19 nov z. V tukajšnjih zunanjepolitičnih krogih še vedno razpravljajo največ o balkanskih problemih Opaža se. da se Madžarska v zadnjih dneh še bolj opira na Italijo kakor se je poslednja leta Italijanska diplomacija ugotavljajo v tukajšnjih krogih, sicer še ni pričela nikake neposredne akcije za ureditev posameznih problemov med raznimi balkanskimi državami in ustanovitev balkanskega aevtralnostnega bloka, pričakovati pa je. da se bo to zgodilo še ta teden Italijanski poslaniki v posameznih balkanskih državah bodo intervenirali pri vladah balkanskih držav, vendar ne na iniciativni način Italijanska vlada namerava tej svoji akciji dati videz nasvetov, v smislu katerih naj bi se balkanske države same odločile za ustanovitev balkanskega nevtralnostnega bloka.
Rim, 19 nov z. Tukajšnja radijska postaja je snoči ob 21.30 prenašala oster govor o italijansko ruskih odnošajih V njem je bilo naglašeno. da Italija pod nobeno okoliščino ne bo dopustila da bi se Rusi vmešavali v balkinske zadeve. Oddaja je bila tem bolj zanimiva ker ie bil govor podan v ruščini in očitno namenjen ruskim poslušalcem
Nemški demantl o ponudbah RumuMji
Carigrad, 19 nov. AA. (DNB). Carigraj-ski »Tan« Je objavil trditev, da je nemški veleposlanik v Ankari na zadnjem sestanku z rumunskim veleposlan kom izjavil, da bo Nemčija napravila vse. kar je v njeni moči. da podpre Rumunijo pri zgraditvi Siegfriedove črte na rumunsko-ruski meji. Lidt je tud objavil, da je rumunskl veleposlanik odklonil to ponudbo, ker Rumu-nija noče ukreniti ničesar, kar bi lahko motilo dobre odnošaje med Bukarešto in Moskvo. Carigrajski dopisnik »Da'ly Heralda« je dodal tej vesti še to, da je nemški vele-noslanik ponudil Turčiji material zu utrditev turško-rumunske meje. Nemški poročevalski urad je pooblaščen izjaviti, da so te vesti brez vsake osnove in da je nemški velenoslanik najodločneje protestiral pri turški vladi zaradi širjenja takih brezvestnih in neresn čnih vesti.
Vr*tn*nska nanoved
Zemunska: Toplejše vreme, prevladovala bo oblačnost v vsej kraljevini z dežjem v severni polov"'ci
Velik zbor JNS v Skoplju
Skoplje. 19 nov. p. V SkonHu ie bilo lanes veliko zborovanje JNS Otvoril ga je predsednik stranke Peter 2 vkovič Govorili so še podpredsednik Banjanin in
irugi.
Obisk dr. Mačka v Nišu
Niš. 19. nov p. V Nišu se pripravljajo za slovesen sprejem dr Vladka Mačka, ki bo prispel semkaj v torek na obisk k pred sedniku vlade Dragtši Cvetkoviču. da mu čestita h krstni slavi
Kriza v zagrebškem vseučiliškem senatu
Zagreb. 19. nov o. Incident, ki se je pred dnevi pripetil na zagrebški univerzi, je imel svoje posledice tudi v vseučiliškem senatu. O priliki omenjenega inc denta je rektor dovolil, da je prišla na vseučilišie tudi meščanska zaščita. Skupina profesorjev je sedaj na seji vseučil škega senata protestirala proti temu ln zahtevala, da se poseben protest vloži tudi pri banski oblasti zaradi prekršltve imuntete vseučili-ških tal. Večina profesorjev pa se je pod vodstvom rektorja dr. živkoviča odločno uprla temu, češ da vseučlllška imunitetni b:la prekršena. ker je bila meščanska zaščita pozvana na vseučiliška tla z rektorjevem dovoljenjem. Pri glasovanju so ostali predlagatelji protesta v manjšini posebne še. ker je rektor zagrozil, da bo sicer podal ostavko.
Konec JugosL profesorskega društva na Hrvatskem
Zagreb, 19. nov. o. Danes je bila tu skupščina zagrebške sekcije Jugosloven-skega profesorskega društva. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki zahteva ustanovitev novega profesorskega društva skupno s sedanjim hrvatskim profesorskim društvom. Področje novega nrofe-sorskega društva naj bi obsegalo ozemlje hrvatske banovine. Imelo naj bi stanovski značaj. Izvoljen je bil tudi nov upravni odbor, ki mu je bila poverjena naloga, da izvrši fuzijo obeh. društev v novo profesorsko organizacijo.
Samomor bivšega narodnega poslanca
Vlasotinci, 19. nov. p. Davi je Izvršil samomor bivši narodni poslanec Dimitrije O. Popovič. Vzrok samomora je živčni razkroj.
'vro^fa naše II. izdaje:
Poljsko-češka sprava
Predsednik poljske vlade pri dr. Benešu
London, 19. nov. p. Včeraj je bilo svečano proslavljena sprava med Poljaki in Cehi, ki se v času miru ni mogla doseči. Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža je obiskal predsednika poljske vlade Sikor-skega, ki je nato obiskal dr. Beneša v njegovem zasebnem stanovanju, kjer je imel z njim dolg razgovor. Danes je dr. Beneš vrnil Sikorskemu obisk. Kakor se je izvedelo, so razpravljali ob tej priliki o sodelovanju obeh vlad v emigraciji na političnem področju
Sikorsfci poljskemu narodu
London, 19 nov. br. Predsednik poljske vlade general Slkorski je nocoj po radiu govoril poljskemu narodu. Ugotovil je, da je bil poljski narod presenečen in prevaran. da je moral kloniti strašni premoči, kar pa mu ni vzelo duha odpora niti pravice do lastne svobode. Ko se bo končala ta vojna in bo svet odrešen stalne grožnje in roparskih invazij, je dejal general Sikorskl. ko bo odložil orožje, bo moral priznati, da je imel tudi poljski narod svoj delež v borbi proti sovražniku. Velika Bri-
Eden o samozavesti zaveznikov
tanija je naša zaveznica in je to potrdila z besedo, ki jo je tudi izpolnila. Vlada ln opozicija v Veliki Britaniji sta izjavili, da bodo poravnane krivice, ki so bile Poljski prizadete. Zato vemo, da ne bo sprejeta nobena nemška ponudba, čeprav bi bila podana še tako diskretno za obnovo miru, preden ne bo vstala nova ojačena Poljska,
Ves svet ve za krivice, ki so bile in se še prizadevajo poljskemu narodu. Poljaki, ki so se zbrali na zapadu, da se bore proti sovražniku, bodo pomagali brisati solze poljskih mater. Ta poljska vojska bo obnovila Poljsko, bo dvignila poljski narod k novemu življenju v duhu pravice, svobode ln enakosti.
Angleško-poljska vojaška zveza
London, 19. nov. p. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da so v teku pogajanja med poljsko in angleško vlado o za-ključitvi angleško-poljske vojaške zveze za ves čas sedanje vojne. Do podpisa te pogodbe bo prišlo že v nekaj dneh.
London, 19 nov AA (Reuter.) Minister za dominione Anthony Eden je imel po radiu govor, v katerem je omenil nedavni obisk zunanjih ministrov angleških domi-nionov na francoskem bojišču. Eden. ki jih ie spremljal, je povsod opazil mirno odločnost tako med civilnim prebivalstvom kakor med vofaki Možna je sedaj celo večja samozavest kakor v začetku svetovne vojne. Sicer ni nobenih manifestacij in nobenih izobešanj zastav, kar pa ne preseneča ker naši narodi vedo že izza svetovne vojne, kaj pomeni vojna, povsod pa se zavedalo določenega cilja, povsod so odločeni, da tokrat nanravijo konec zanorednim napadalnim vojnam. Nihče ne dvomi nad kontno zmago Odnretl se mora nova stran zgodovine Angleške čete so relo dobro razpoložene in ga 1im niti slnho vreme ne kvari. Zdravje moštva le odlično, število angleških vojakov se stalno zvišuje ter se ho ta nr<v*»s nndaHpval Od začetka volne so angleški del boiišča še bolj utrdili Sedaj smo orvič videli Maodnotovo linijo, ki {o 1e zasedla voiska katere hladnokrvnost. hmaStvo. pripravljenost in udarna sila ni--najo tekmeca na svpt" Fra«ci1a ie dala »like pmotnp žrtve za zgraditev Magino--nve črte Narodi, ki Hu*>Ho svobodo nri--navaio povsod s hva'ožnost1o. kai dol-mjejo tem nenrobolnim obrambnim čr-*am in vo-iski. ki iih hrani S tem 1e Fran-•i1a in sicer ne prvič v zgodovini, napravila civilizaciji ogromno uslugo.
loj z nemškim letalom "ad Nizozemsko
Amsterdam, 19. nov. br. Davi je nemško vomotorno vojno letalo tipa »Henckel« '.nova preletelo nizozemsko ozemlje. Pojavilo se je okrog 11. dopoldne nad otokom
Schiermonnikoogom v višini par sto metrov. Letelo je proti severovzhodu. Nizozemska letala so ga začela takoj preganjati in obstreljevati. Letalo je odgovorilo s-streli iz strojnice, nazadnje pa mu je uspelo zbežati v oblake. Nizozemska vlada je zaradi tega znova protestirala v Berlinu.
Topovski izstrelk' nadli na švicarsko ozemlje
Curih, 19. nov. p. Vrhovno poveljstvo švicarske vojske je danes objavilo:
Danes je več granat padlo na ulico Sin-ninger v Baslu. Eksplodirala je samo ena izmed njih. pri čemer sta bili dve osebi hudo ranjeni. Topovski izstrelki so padli na švicarsko ozemlje tudi v porenski pokrajini nedaleč od Basla ter povzročili precej škode. Uvedena je bila preiskava.
V Pragi zopet mir
Berlin, 19. nov. p. Na merodajnih mestih Izjavljajo, da je bilo med preiskavo zaradi demonstracij v Praei aretiranih včeraj še par sto dijakov, nihče pa ne more navesti točnega števila. Precej dijakov so že izpustili, ker so vsi dokazali, da niso sodelovali pri demonstracijah. Prav tako se doznava z merodajnega mesta, da je bilo danes v Pragi in po vsem protektoratu mirno. Novih aretacij ni bilo. Ulice so bile sicer še prazne, vendar pa se zopet vrača normalno življenje.
Berlin—Bukarešta 1: o
Bukarešta, 19. nov. p. Nogometna tekma med reprezentancama Berlina in Bukarešte se je končala z zmago rumunskega moštva in sicer z rezultatom 1:0.
Uspeli delegatski zbor Narodne strokovne zveze
Narodno delavstvo je budilo državljansko zavest Zahteve po zaščiti malega človeka
Laško. 19 novembra
Ob 'zredno lepem številu S5 delegatov in raznih zveznih funkcionarjev se je vršil danes dopoldne v Sokolskem domu v Laškem delegatski letrr občni zbor Narodne strokovne zveze Zborovanje je otvoril predsednik g Tine Zupan nato pa je imel idejni programatični nagovor oa zborova ce g dr lože Bohinjec ki je med drugim na glasil, da je Narodna strokovna zveza zmerom krepila med članstvom narodno m državljansko zavest Danes divia borba za dosego velikih smotrov Ta borba se gotovo tiče tudi nas Izid te borbe mora biti tak. da nam zajamči naš nacionalni in državni obstoj
Dr Bohinjec je nadalje izvajal, da morajo biti koristi malega delovnega človeka v teh gospodarsko nemirnih časih s posebno skrbnostjo in vestnostjo zaščiteni. Socialna zakonodaja ne sme biti neokretna, temveč živahna in na vse strani aktivna Vojna ie normalno gospodarsko življenje vrgla iz tirov »n potrebni so velik napori, da v gospodarskem in socialnem življenju ohranimo red Najnevarnejši pojav je špekulacija m izkoriščanje razmer v enostranske sebične koristi Storiti moramo vse. da se zavre draginja
Zlasti je govornik naglasil da mora biti delavstvu dana pravica za svobodnejšo kritiko. pravica za samopomoč in organizirano samoobrambo Graial je usjdno napako ki je bila storjena z ukinjerjem samouomv v delavskih ustanovah. Dotaknil se je tudi sokolstva n obžaloval, da je sokolstvo predmet dnevnih političnih napadov.
Na koncu je izjavil, da narodni delavci niso izgubili vere v zgodovinsko poslanstvo slovanskih narodov in obžalova'. da letos niso mogli obiskati zbora tudi Čeho*lovaki.
Sledilo je obširno poročilo strokovnega tajnika g. Doreta Makšeta, nato pa je podal blagajniško poročilo g. Jože Ambrožič.
Pri volitvah so bili izvolieni: za predsednika Tine Zupan, za pos e vodečega podpredsednika dr. Joža Bohinjec, za II. podpredsednika Lojze Hočevar, za l. tajnika dr Branko Alujevič. za II. tajnika A. Jančar. z« I. blagajnika Jože Ambrožič, za II. blagajnika Lojze Oven, za gospodarja Avgust Jamnik, za praporščaka Lojze Ore-hek. za praporščakovega namestnika Edvard Terkuč. Nadzorstvo, ki mu predseduje dr France Kovič sestavljajo Janko Avsenik,
dr. L Rosina, Franjo Derča in Miloš Mlakar.
Po volitvah je bila sprejeta razsežna resolucija ki med drugim terja skrajšanje 48-urnika. revizijo zakona o minimalnih mezdah enotno zaščito delavstva po vsem državnem ozemlju, organizacijo delavskega zavarovanja po načelu najširše samouprave interesentov, ureditev vajenskega vprašanja. večjo skrb za brezposelne in za sezonske delavce, zakon o obveznem sklepanju kolektivnih pogodb, plačane dopuste za delavstvo, zaščito domačih delovnih sil m omejitev zaposlitve inozemcev ter razpis svobodnih in tajnih volitev v vse delavske in nameščenske socialne institucije. Dalje naglaša resolucija da se narodno delavstvo zaveda važnosti narodnoobrambnega dela. Zato poziva vs>a zasebna nacionalna društva in- oblastva. da intenzivneje skrbe za to delo.
Izmed posebnih predlogov naj omenimo samo enega, ki je predlagal ustanovitev stavkovnega sklada. Po daljši debati se je stavkovni sklad tudi ustanovil.
Nov grob
V	Tobačni ulici je včeraj po kratkem trpljenju umrla v visoki starosti 79 let ga Hedviga Ditrichova, vdova po uglednem trgovcu in postojnskem narodnjaku Ditnchu ter mati g. inž. Antona Ditricha tehničnega svetnika banske uprave, in hčerke Marije. Pogreb plemenite gospe bo jutri v torek 21. t m. iz hiše ža-iosti v Tobačni ulici 20 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji lahka žemljica, i'"'0dni rodbini naše iskreno sožalje!
BufSet v Slonu odprt
V	novi zgradbi hotela Slona, nasproti glavne pošte v Prešernovi ulici, so v soboto odprli novi buffet. Čeprav se je otvoritev izvršila na tih, intimen način, je navre-la množica gostov, da si ogledajo novi lokal, ki se nahaja ob najprometnejšem križišču Ljubljane, in da poskusijo dobrote, k' jih premoreta kuhinja in klet Lokal je opremljen v resnici okusno in udobno, a tud! kar se jedače in pijače tiče, gostje niso bili razočarani, saj je vodstvo podietja v veščih rokah restavraterja g. Križa Novi buffet je v resnici pridobitev našega mesta in se bo brez dvoma uspešno uveljavil v našem gostinstvu.
Kupon sa brezplačno „Mlnirto pomenka*
štev. 9
Severna meja — skrb ln ljubezen nas vseh
spoznamo in voo
Lepota pokrajine vzdolž severne meje je vredna, da jo svojo ljubezen navežemo nanjo, tudi kar nas je tostran Save doma
Pogled m dravskega brega pri Mariboru proti Kozjaku
Severna meja je nam tostran Save zelo od rok, zato tudi še danes nimamo pravega smisla za pereče obmejne probleme. Čeprav smo pred 20 leti dobili državne meje v neposredno bližino našega središča, še vedno živimo ko prej, ko smo z vrhov, s katerih danes gledamo v tuje države, zrli v dežele lastnih bratov, od katerih so nas umetno razdvajali.
Ko je ljubljanska soparica po močnem nalivu nekoliko popustila, sem se s težavo odpravil na pot, ki sem si jo začrtal: dognati razmere na severni meji! Pričakoval sem, da bom našel v vlaku še kakega romarja na sever a sem se bridko motil. Precej v skrbeh zaradi poti sem jo udaril skozi Maribor proti prvi točki, k Sv. Vrbanu.
Pot lz doline res ni idealna. Podobna je bolj suhemu hudourniku, vendar mi je nudila toliko lepih pogledov, da se nisem menil zanjo. Cim više sem se vzpenjal, tem bolj sem bil zadovoljen. Pred mano se je odpiral nov svet. . .
Pri Sv. Vrbanu
Sv. Vrban (595 m) z lično cerkvico in pod njo zavetišče je skrajna vzhodna točka Kozjakovega pogorja in mejnik Slovenskih goric. Vtis, ki ga je name napravil divni razgled na vse strani, je bil nepopisen. Prvikrat sem zrl pred in pod seboj ta prelepi kotiček slovenske zemlje in se mu čudil. Kakor zadnji lahki valovi v daljavi hrumečega morja se mi je zdel ta svet. Na severu, vzhodu in jugu pa prehaja v prostrane ravnine murskega polja, Prek-murja ln dravske doline. Vinogradi, v katerih so se že jeli oglašati klopotci, lepo obdelane njive in mežikajoče se bele in lične hišice viničarjev. Barve so se prelivale
letos niso odrezala. Po strmem bregu sem v mraku dospel do Sv. Križa (582 m). Lepe in lične kmetske hiše. Lična vasica z lepo lego na hribu, šola, županstvo, župnišče, cerkev in gostilna obkrožajo lep trg, sredi katerega je lipa s klopjo, vodovod ln spomenik v vojni padlim. Na vzhodni strani je zelo lep pogled k sv. Vrbanu. Bil je krasen lunin večer, ko sem sedel pod lipo in užival nebeški mir, ki so ga motili le murni. Vas dokazuje, da je moralo biti tu nekoč pravo blagostanje, še danes so kmetije trdne. Vino in sadje,les ln živina so dajali zaslužek. Malo nevšečnosti Je povzročila meja. Nemcev v občini ni, kmetje se sami Slovenci. Bajtarjerv občina skoro ne pozna, so pa velike kmetije do 200 oralov. V gostilni sem našel spominsko knjigo SPD. Vseh izletnikov je bilo ta dan vpisanih 323, od teh štirje Nemci, iz Ljubljane pa sem bil jaz četrti. Kje najti boljši dokaz za zanimanje Ljubljane za severno mejo?
Spet močno navzdol in na greben, od koder se mi je že odprl pogled v dolino Ca-kave. Skozi gozd in že sem bil ob državni meji. Kratek pomenek pri graničarjih ln nato ob žlemberških ribnikih, ki so bili suhi, po nevtralni poti dalje na Veliki Boč. Nisem se dolgo mudil. Slika ista ko preje. Velike kmetije, ki se danes vzdržujejo s trebljenjem gozdov. Kaj bo potem?
Izza hriba se ml je odprl pogled k sv. Duhu na Ostrem vrhu (907 m) Obstal sem. Ljubka in lepa vasica na strmem hribu. Mogočno se dviga na vrhu dvostolpna cerkev z mogočnim obzidjem in pod njo slikovita vasica, stari in zavedni slovenski tabor, ki ga niso mogli omajati naskoki tujcev. Največ zaslug ej imel pri tem po-
Sv. Vrban nad Mariborom
▼ večernem solncu druga v drugo. Na skrajnem vzhodu se je belila cerkvica v Kapeli, za njo pa sem slutil prostrano Prek-murje. Do te skrajne vzhodne točke pa nešteto cerkvic in goric: št. Lenart, Sv. Trojica, Sv. Anton, Marija Snežna, Sv. Ana ln v ozadju tuji hribi. Pod menoj sv. Marjeta, Sp. sv. Kungota, dolina Pesnice in daleč preko meje, pod gorami tuja mesta, tuje gore. Na jugu temen greben Pohorja ln dalje Dravsko polje z Vurbergom in Ptujem, Haloze, Črna gora in gore pred hrvatskim Zagorjem, da ne omenjam lepe mariborske okolice. Tako bogat razgled, da ml je ušel vzklik: za ta razgled razgled s vrha Triglava. Težko ml je bilo slovo od Sv. Vrba-na, ld je znan tudi po prvem Štajerskem slovenskem rodoljubu, pesniku Leopoldu Volkmeru, ki ej ustanovil tu ljudsko šok) ln deloval med ljudstvom.
Solnce se je že močno nagnilo proti sa-padu ln mežikalo Zavčerjevemu vrhu (924), ko sem odrinil na pot. Približno 50 km je dolg greben Kozjaka. Vleče se na levem bregu Drave, vzporedno s Pohorjem ln se deli kar v tri dele. V vzhodni Kozjak, srednji Remšnik ln zapadnl Košenjak. Greben je podaljšek Golice, ld se niža proti naši meji, doseže v Košenjaku najvišjo točko in se obrne tu proti vzhodu do sv. Vrbana, kjer pade v dolino Pesnice. Na Kozjaku nI plezalnih tur ln je celo nižji od Pohorja, zato pa zanimivejši. Proti Dravi so bregovi strmi, položnejši pa na severno stran v dolino Cakave. Vse Kozjakovo pogorje ali Kubansko, kakor ga Imenujejo v knjigah, dočim ljudstvo ne rabi rado tega imena, je zeleno, gosto poseljeno z ličnimi kmetijami na vzhodnem delu, obdelano z njivami in vinogradi, v zapadnem delu pa prevladuje planinski svet z lepimi gozdovi. Raztrgano Je Kozjakovo pogorje. Nešteto strmih grap, ostrih grebenov ln vrhov Ima. Slabe, da, silno slabe so poti na Kozjaku. Slabe za ljudi, še slabše za živino. Zato sem se posluževal le nevtralnih poti ln gra-ničarskih steza, ki so ml bile najboljši vodnik.
Proti Velikemu Bo£u
Po kotanji Log, kjer so kmetje naprav« lep vodnjak, ld moči vzhodni ln najbolj suhi predel Kozjaka. Svet Je skrbno obdelan. Silve ln hruške so ae šlblle pod težo, grozdje je obetalo najlepše, le jabolka se
kojni učitelj Majcen, ki je učil celih 25 let tu v tem, danes bi rekli, od boga in sveta zapuščenem gorskem raju. Res, ko trdnjava zre doli na sever v dolino, kjer se ko-šatijo slovenske lipe pred hišami, v katerih kopni slovenska beseda ko sneg v pomladnem solncu. Gospodarsko stoji vasica slabo kakor vsa meja proti zapadu. Ni dela, les brez cene, tujskega prometa nI. Gostilne so kar tri ln nudijo dobro in ceneno oskrbo. Vendar je obisk precej slab, čeprav je točka nadvse lepa in priporočljiva. Od skupnega obiska 272 oseb, ki so bile vpisane, je bilo letos gori 9 Ljubljančanov,
Mottv a Pohorja
od teh dve tretjini žensk. Tudi v tej župniji nI nobenega Nemca. Prosvetno kraj ni razgiban. Imajo le Strelsko družino ln knjižnico v župnišču. Ljudje so dobri ln prijazni. V turističnem pogledu je Sv. Duh najlepša točka Kozjaka. Razgled je obsežen. Do |r.«.«nnrn> planin, Dobrača, Visokih Tur, daleč v Nemčijo, SPD M dobro napravilo če M kupilo bivšo gostilno »Pri Lovcu« in jo preuredilo v zavetišče. Cena je baje zelo nlrirt.
Upe stražijo mejo
Pot krene lz vasice proti dolini, v Gra-! dišče. Dolgo se vleče tik ob meji. Večina | hiš stoji onstran in pred njimi mogočne lipe. Dolina je ozka, s slabo carinsko potjo drugega razreda. Ob vodi navzdol okoli hriba ln nato v novo dolino Gradišča. Gradišče Je raztreseno naselje. Pred novo CMD šolo sem opazil sledove taborjanov iz Maribora. Ljudje so jih bili veseli in ž njimi zadovoljni. Jot se vleče po dolini mimo rev-nih bajt skoraj eno uro, nakar M začne
vzpenjati proti Kapll. Kapi* (800 m), lepa m fnifSn^ vasica na meji Kozjaka ln Rem-šnika bi se lahko razvila v letno in zimsko letovišče, če bi imela lepše in udobnejše dostope. Cerkvica stoji na hribčku, pod njo pa šola, stara raznarodovalnica šulferajna. Lepe hiše so posejane naokrog in vse krite še s škodljami. Severna stran vasi je lepo odprta preko valovitega sveta, posejanega z njivami in gozdovi, med katerimi se belijo lični kmetski domovi v starem slogu. Proti jugu je vasica zaprta z Llpnikom. Prebivalstvo se preživlja z lesno trgovino in poljedelstvom. Prva je skoraj popolnoma na tleh, poljedelstvo pa prinaša za celo leto življenja. Prosvetnega življenja ni, obstoji le cerkveni pevski zbor. Iz Kaple smo kmalu spet na meji, od koder je lep pogled nazaj na vas, na sv. Pankraclj na zapadu, v dolino Cakave ln dalje proti severu. Pot se vije ob meji po grebenu preko naselja Močilnika ln čez Brezov vrh. Kmalu sem bil pod sv. Pankracijem.
Sv. Pankraclj (900 m) Je po svoji legi druga najmarkantnejša postojanka na Kozjaku. Na vrhu Je lična cerkev, obdana na vseh straneh z mejniki, tako da je komaj še naša. Pod njo je stara mežnarija, skrom-
Pohorski Vintgar
no planinsko zavetišče ln prostoren kmetski hram. Pod cerkvijo tri košate lipe. Lep je razgled s cerkvenega stolpa, okrog katerega so napravili zidan hodnik. Zavetišče bi potrebovalo malo več pozornosti, posebno zaradi številnega obiska, ki je ta dan štel 612 ljudi. Posestniki so bili v večini v druge strani. Iz Ljubljane jih je bilo letos 10.
Od Sv. Treh Kraljev do Sv. Jerneja
Lepa promenadna pot se vleče nato po gozdovih, po grebenu čez Kapunarjev vrh z mogočnim razglednikom na prelaz Radie. Preden prideš na prelaz, opaziš na desno cerkev sv. Antona, ki je onstran meje, na levo pa Sv. Tri Kralje, kjer je CMD ravno pričela graditi svojo novo šolo. Na sedlu je finančna in graničarska straža, pod njim pa gostilna z nemškim občeval-nim jezikom. Slabo gospodarsko stanje, ki se pojavlja že od Gradišča, se tu še stopnjuje. Hiše so po večini lesene, kmetije zadolžene in v rokah doline. Potujče-vanje je tu zelo močno, posebno iz dravske doline. Na sedlu je meja med Remšnlkom in zadnjim delom Kozjaka, Košenjakom. Najbolj raztrgan je ta del pogorja. Nevtralna pot drži še nekaj časa ob meji nato se pa izgubi.
Ni mi kazalo drugega, ko podati se po granlčarski poti k Sv. Jerneju. Steza se silno vleče, dvakrat prevali hribe in se spet spusti v dolino, dokler ne udariš skoraj z nosom v graničarsko hišo pri sv. Jerneju nad Muto. Priporočal bi SPD, da markira tukaj novo in bolj primerno pot.
Sv. Jernej nad Muto je zelo skromna vasica. Poleg cerkve podružnice je še šola in par hiš. Kraj je skrajno osamljen ln zapuščen. Od Sv. Jerneja pade pot prav v'vlšlno Drave, v Bistriški jarek. Od skromne gostilne sem krenil v nasprotni breg. Pot proti Pernicam se ves čas vzpenja. Prave poti sploh ni, le steze od hiše do hiše. Opazil sem lepe kmetija ln revne bajte. Voda je prvovrstna in jo ima vsaka hiša.
2e v mraku sem prisopihal do cerkvice ln župnlšča v Pernicah. Nekoliko više v bregu pa stoji šola. Prave vasi nI. Hiše so raztresene po bregovih Košenjaka. Izletnik se mora tu zadovoljiti le z mlekom ln prenočiščem na senu. Cerkvica je majhna in ima značilen stolp, pokrit s škodljami. Cerkvena bandera imajo nemške napise in tudi križev pot ima le nalepljene slovenske napise. Oboje je darovala neka nemška družina, ki se je pozneje poslovenila. Na pokopališču sem opazil edin nemški napis te družine. Ljudje so dobri ln prijazni, zaradi oddaljenosti od sveta prepuščeni sami sebi. Odlikuje jih naravnost ln pridnost, s katero morajo obdelovati svoje njive, da iztisnejo iz njih kar se le da. Razgled je lep na Pohorje, v dolino Drave, k Sv. Jerneju ln Sv. Primožu nad Muto.
Pa Peca in Obir
Pred menoj je bil še zadnji del Košenjaka. Po gozdovih se vije pot na greben ta nato po njem mimo naselja Sv. Vrbana na najvišji vrh Košenjaka, na Košenjak. Poleg male cerkvice sv. Vrbana je revna mežnarija. Dobri dve url se vleče pot po grebenu in skozi gozdove do Košenjaka. Prijetna promenada je to. Z vrha onazuješ greben Golice do najvišjega vrha. Pod seboj vidiš Labudsko dolino ln dalje tam Obir ln Peco.
Konee Kozjaka je. Treba je spet v dolino. Pot pada silno strmo mimo vasice Ojstrice (981 m). Strašno slaba in strma pot me je pripeljala v najhujši vročini v Dravograd, katerega sem si mimogrede ogledal, nato pa jo mahnil čez Dravo in Mežo
V KNJIGARNI
—	Prosim vas, ali imate knjigo »Mož — glava rodbine?«
—	V mojem oddelku je ni, poglejte, prosim, v oddelek za zgodovinsko literatura.
NKMOGOCK.
—	Dečko, koliko ti Je let?
—	Pet
—	Nemogoče! V petih letih m nM aa> gel toliko samazstl
i
Vhod v podzemske utrdbe Magtaetove Unije
Pogled Mat« la Dravograd
na koroško stran. Zadnji del naše doline. Mimo Cerneč sem pešačil ob Dravi v zadnjo obmejno vasico, LibeUče. V vznožju strojanskega hriba leži vas, pred njo pa njive ln travniki do Drava. Lepa je vas z lepimi ta velikimi hišami. Prosvetnega žlvlje' ni. Gospodarsko stoji vas slabo.
Preko Llbeliške gore v Strojno. Poti prav take ko na štajerskem. Lepe koroške hiše z balkoni ta številnimi nageljni. Nekatere hiše mogočne že na zunaj, druge prav skromne bajte, a vse v enakem slogu. Velika gospodarska poslopja. Strojna. Sprejela me je mogočna kmetska hiša. Gostilna ta planinsko zavetišče SPD. Okrog hiše lep hodnik. Velika kuhinja s štedilnikom ta krušno pečjo. Pogled lz Strojne v dolino, na Raduho, Plešivec ta Peco. Spominska knjiga SPD je Izkazovala 84 Izletnikov ta od teh dva lz Ljubljane. Jezik prebivalstva je tu na Koroškem veliko čistejši ta razumiJlveJši kakor oni na štajerski meji. Razumljivo. Na štajerskem je državna meja danes tudi že jezikovna meja, dočim je na Koroškem pomaknjena daleč na sever. Po tem se ravna več ali manj tudi narodna zavednost naših obmejnih Slovencev. Tudi tu sem stopil na pokopališče In zaman Iskal tujih napisov na grobovih.
Dobro markirana pot me je peljala skozi gozdove navzdol do Sv. Danijela. Pred vasjo sem opazil kapelo sv. Uršule, ki je brez zvonika ln Ima nad vrati ta pred vhodom dolgo streho na stebrih, na desni strani vrat pa zidano prižnico. Najbrže so se vršili tu veliki cerkveni shodi. Obširen travnik pred kapelo je zdaj spremenjen v veliko gozdno ta sadno drevesnico. Razgled je od tod zelo lep na Koroško čez mejo, na Obir ln Peco. Sv. Danijel je lepa vasica s škodljami pokritimi hišami.
Čez Logarsko dolino domov
te sem bil čez malo v dolini pri zadnji naši železniški čuvajnici, v naselju Holmcu. Je to raztresena vasica, zadnja železniška postaja tostran meje. Pot se dvigne na obmejno in mogočno Peco. Po dobro nadelani granlčarski poti sem prišel čez Ri-ško goro k Uletovi koči ta dalje preko Pece ta ob meji navzdol čez drn ta strn na prelaz Prevoje, ki loči Toplo In Koprivno. Lepi kraji, a zelo malo obiskovani. Spet sem moral globoko v dolino, v Koprivno, in nato v nasproten breg Sv Ani. Globoko pod menoj je ostala cerkvica z mežnarljo, ko sem se ustavil visoko v bregu pri zavednem in premožnem kmetu. Kmetije so raztresene po vseh bregovih, strnjenega naselja tudi tukaj ni. Gospodarsko stoje kmetije dobro. Zaradi slabih poti so odrezani od sveta, šola je dve url daleč. Prijetno in ceneno letovišče je tu. Dobra voda ta zrak, lepi izleti, žal da tako daleč.
Od daleč mi je zjutraj mežikal sv. Jakob v Koprivni, ko sem se vzpenjal po obmejni stezi čez Snežnik na planino Olševo ta nato v hudi megli na greben in po grebenu Olševe k Potočki zijalkl, kjer sem pobral par kosti za spomin, se v bližini poslovil od meje ln bežal pred nevihto v idilično vasico k Sv. Duhu. Od tod me je pot vodila mimo vrelca kisle vode v Logarsko dolino in dalje čez Kamniške planine na Kranjsko. Romantični so severni obmejni kraji. Vsakega, ki ne Išče užitka ln rekordov v skalah, bodo zadovoljili. Vsak obisk iz notranjosti, posebno Iz Ljubljane bo okrepil narodno zavest v teh krajih. Zato obiskujte našo severno mejo in čuvajte, kar imamo!
Inž. Maginot in njegova linijla
Silni utrdbeni pas na francoski meji proti Nemčiji, ki je danes svetu znan pod imenom Maglnotova črta, je zahteval do svoje lzgotovitve v sedanji obliki ogromne finančne žrtve ta napora.
Francoski višji vojni svet je po dolgem proučevanju predlagal vojnemu ministrstvu 31. decembra 1925 načrt uredbe, s katero naj bi se ustanovila posebna komisija vojaških strokovnjakov z nalogo, poiskati najefektnejši način, kako utrditi francosko
Ustvaritelj francoske obrambne črte Inž. Maginot
mejo na vzhodu republike. Predsednik te komisije je bil strokovnjak v gradnji utrdb, inž. Maginot. Po dveh letih napornega dela na terenu je komisija Izdelala natančen načrt, ki ga je 29. decembra 1927 vojno ministrstvo v celoti odobrilo.
Takoj nato je francoska vlada pričela z delom ta konec 1929 je bil odobren kredit 450 milijonov frankov sa realizacijo velikopoteznega načrta. Takrat je postal vojni minister Francije Inž. Maginot. Na tem odgovornem mestu je zastavil vse sile, da se njegova zamisel čimprej uresniči. Na njegov predlog je bil 14. januarja 1930 izglasovan zakon o kreditu več ko 3 milijarde frankov. S tem zneskom je bilo zagotovljeno nadaljevanje započetega dela ln proti koncu 1935 so bile utrdbe na severovzhodu dograjene, v prihodnjih letih pa izpopolnjene ta Izboljšane.
Ce bi se hoteli spuščati v opisovanje podrobnosti teh utrdb, bi debela knjiga ns bila zadosti; zanimive pa so nekatere posebnosti. V prvi vrsti so graditelji padli na to, da teče utrdbeni sistem čim bliže meji ta da je uporabljeno najboljše orožje. Seveda so to raznovrstni topovi, strojnice, metalci min, ognja Itd. Kakor trdijo kovnjaki, je Maglnotova črta vsled nezavzetna.	t
Na nekaterih mestih so velik« trdnjav*
s številnim orožjem težkega kalibra, drugod pa le navadni kazematl. Toda vse te utrdbe ta vsa črta sploh so sovražnikovim očem spretno kamufirane, med seboj pa povezane s podzemnimi hodniki. Prav tako Imajo številna zaklonišča za ljudi in vojni material, vse pa deluje avtomatično, kar da orožju mnogo večjo probojno silo ta brzino kakor na prostem.
Zaščitne strehe ta zidovi so zgrajeni ls armiranega betona ln vzdržijo baje vsak topovski, letalski ln plinski napad. Veliko vlogo Igra tukaj kakovost betona, ker najmanjša razpoka zmanjša njegovo vrednost. Francoski beton Je dokazal svojo pravo vrednost že 1916 na Verdunu. Utrdbe Mac ginotove črte pa so bile grajene pod vest* nim nadzorstvom oflcirjev-tehnikov.
Utrdbe so same po sebi umevno pasivne, hkratu pa so neprecenljivega pomena za Izvedbo strateških kombinacij. Čeprav bedi za utrdbami še tako mogočna oborožena sila, se bo gotovo vedno pomišljala za borbo pred njimi. Zato so zgrajene pred Ma-gtaotovo črto razne pasti, ki Imajo edini cilj, za nekaj časa ustaviti napadalca. Naj bo takšna borba še tako kratka, bo prisilila sovražnika, da pokaže svojo moč, artiljerljo, ta odkrije svoje karte.
Maglnotova črta je zgrajena na meji, v težnji, da bi francoska zemlja čim manj trpela v vojni vihri ta da bi črta čim del j ščitila veliki vojni arzenal železnega ta Industrijskega središča pri Nancyju. Slaba stran tega sistema pa je, da zaradi prevelike bližine meje ni mogoče pred glavno črto zgraditi vzporednih ovir. S tem nam
Zapreke proti tankom Is bodeče traven, rabi tih v zemljo
postanejo razumljivi Številni napori cocov, da bi zavzeli nekaj nemškega lja pred Slegfrledovo Unijo, ki je pomaknjena precej nazaj ▼ notranjost držav«.
Javna tribuna
Zaklonišče pod Gradom
Videl sem vhod v zaklonišče za Mestnim domom in sem bil razočaran. To luknjo naj trenutno najde vhod brezglava, zbegana, tieočerna množica? Ali niso graditelji premislili, da se bo tu množica za-sjvozdilla že pri vhodu, kakoT je to pri paniki že prastaro dejstvo? Računal sem, da bo vhod in rov enako velik, kakor sem ga videl v Trstu, kjer vozi skozi predor tramvaj tn je še dovolj prostora za pešce!
Čitali smo tudi, da so v velemestnih zakloniščih tudi prostori za lokale in prenočišča, tako da nudi tak prostor vso udobnost in ne samo tesno luknjo, kjer naj stoji zbegana množica ure in ure. Misliti pa moramo tudi na to, da nam nudijo taka zaklonišča, — ki jih upamo, doma ne bodo nikdar uporabili — koristi v oni dobi, ko ne bo vojne nevarnosti! Misliti moramo na to, da nam morajo ti stroški nositi trajne koristi in ne eventualno vsakih 30 let po
Pet minut vzgoje
nekaj mesecev ali trenutkov.
Že pred mnogimi leti je bila težnja Ljubljančanov, da bi dobili vzpenjačo na ljubljanski hrib. Če se bodo strinjali vsi iz Streliške ulice, za Mestnim domom in od Rotovža v eno celino, naj vodi iz srede te zveze dvigalo na povTŠje do ljubljanskega grada. Kar je mogoče pri ameriških nebotičnikih, tudi tu ne bo neizvedljivo. Zakaj ne delajo vhoda tudi s Karlovske ceste? Ali ni tudi tu velika množica ljudstva? Pravilno bi moral voditi predor s te ceste do Mestnega doma, od Streliške ceste pa do Rotovža. Predor pa bi moral biti tako velik, bi omogočal promet od enega dela do drugega, kar bi v veliki meri razbremenilo posebno še tesne ulice na Starem trgu in Florjanski ulici. V predoru naj bi bili lokali, kar bi oživilo podjetje in nosilo dobre dohodke, ki bi končno
izplačali vse stroške.
R. P.
mkeli straši
Obljube delajo dolg, pravijo ljudje. Iz te lepe besede so napravili krilatico, kar so obljubili, pa rajši ostajajo dolžni. Obljubil sem, da se bom še ustavil pri problemih, ki jih Miklavž prinaša vzgojiteljem. Zdaj bi tudi jaz rad ostal nekaj dolžan, zakaj priznam: stori je okoli Miklavža mi niso prav nič všeč. Toda če bi jih zamolčal, bi me zmerjali:
»Glejte ga, venomer trobi, da Je ni stvari, ki bi jo smel vzgojitelj prezreti. Zdaj hodi po cestah na tisoče Miklavžev, vsepovsod rožljajo verige parkljev, on pa molči. In še obljubil je, da bo še kaj povedal o tem! Gotovo se boji!«
Nikarite, ljudje! Saj bom povedal vse za povrstjo, kakorkoli se mi upira. Na vseh popriščih tako imenovanih znanosti o človeku, tudi v vzgojeslovju, imamo namreč Slovenci to smolo, da so se uveljavili tudi ljudje, ki to znanost »ustvarjajo« za svojo pisalno mizo, kadar se pa vendarle povzpno do primera iz življenja, vzamejo za primer sebe ali koga iz najbližje okolice in ta primer posplošijo v pravilo.
Prav rad verjamem, da so marsikateremu odraslemu človeku v spominu prijetne slike iz Miklavževanja v mladih dneh. Toda verjemite, da najdemo tudi veliko število odraslih ljudi, ki so jim ti spomini mučni in neprijetni. Celo takšne ljudi najdemo, ki od svojega mladega strahu niso nikoli več ozdraveli ln jim je Se danes zoprna samota in tema. v kateri jih obiskujejo legije in pošasti spak.
Dragi bralci, odgovorite si, prostat, na tole vprašanje: ali je za vzgojitelja važno, kako nekaj doživlja odrasli, ali Je važno, kako doživlja otrok? Kaj ne, da gre za otroka?! Za vprašanje gre, kako otrok doživlja parklja in Miklavža — po teh doživetjih bi morali uravnavati svojo vzgojo.
Povedal vam bom nekaj storjic, ki pa so krvavo resnične ln sem vsak čas pripravljen nanizati dokaze, saj jih ni ustvarila presvitla intuicija. Torej k stori jam!
Nekoč je živela tiha družinica, v kateri je doraščal ljubek in ljubljen sinček. Fant je bil v najboljšem pomenu besede dobro vzgojen. Starši so mu dajali zvrhan koš svoboščin, skrbeli hkratu za strog red ln izločevali vse slabe vplive, predvsem razne tetke, ki rade razvajajo otroke in jim na-tvezejo najrazličnejše neumnosti, polne raznih neresničnih bitij ln strahov.
In glej čudo: staršem je uspelo, da so Izločili iz otrokovega življenja tisto, kar Imenujemo strah. Ničesar se ta otro-čič ni bal. Ker se ni bal, Je bil tudi bolj svoboden ln samostojen. Starši so na primer mogli zvečer mirno oditi z doma, otrok je ostal sam. Ce je česa potreboval, si je prižgal luč, opravil svoje, utrnil luč in mirno legel nazaj v posteljo.
Tako je bilo vse dotlej, dokler ni prišel v šolo. Otrok je jel pripovedovati o rečeh ln o stvareh, ki jih sploh nI. Neke noči je doživel strahoten napad, da Je vzburkal mir v vsej hiši. šele po nekaj dneh je prišlo na dan, zakaj: ponoči se na robu njegove postelje izprehajajo parklji ln mu grozijo s svojimi vilami. Starši so potolažili otroka, da parkljev ni na zemlji, da se o Miklavžu le ljudje tako šemijo. Otrok pa se še vedno boji, ker mu je strah zlezel v kosti...
Starši so vprašali pedagoga, kako ln kaj. Hitro in lahkotno je odgovoril:
»To je razvojni pojav!«
O, blažena znanost! To Je »razvojni pojav« — in s tem je zadeva rešena. Pa vam povem: to nI razvojni pojav, ampak privzgojen pojav. Ce tega otroka ne bi bili plašili s parkljem in drugimi peklenščki, bi tega »razvojnega« pojava ne bilo! Odkod pa bi se naj parkelj snel, če bi mu ga ljudje ne bili dali?
Starši so sodili takole;
»Pogrešila sva. Najino stališče Je sicer pravilno, toda ravnala sva, kakor da svet ni tako urejen, kakor je. Pozabila sva, da so mimo staršev še drugI ljudje, ki vplivajo na otroka. Ce bi hotela preprečiti tisti živčni napad, bi bila morala otroka že prej pitati s strahom po kapljicah. Res je, ne bila bi otroku prištedila strahu, toda ne bil bi mu z vso težo hkratu skočil za vrat. Takšen je svet. Veliko se bomo morali boriti proti mučenju otrok in proti zaslepljenosti, da bomo mogli otroke zdravo vzgajati, ker tega okolica ne bo podirala.«
Rekli boste: primer teera otroka Je Izle-men primer. Prav, naj bo Izjemen. Toda pokažite mi otroka, ki ga parkelj ne plaši, ki se ga ne boji!
Čemu to prokletstvo strahu nad uboge male duše? Kie, vzgojitelji, pedagogi, učitelji dušebrižniki. starši, kje ie odgovornost do doraščajočega bitja? Ali vam Can-kariev bebec, ki se mu je zmračil um ob votli buči s svečo, ni ničesar povedal? AH
mislite, da je vrišč našemljenega parklja kaj drugega? Ali niso dovjlj zgovorne vse duševno pokvarjene nature, ki jih je človeštvu dalo strašenje otrok? Ali živčni pretresi niso zgovorni dovolj?
Z vso svojo dušo, ki bije za otroka, vas prosim: ne plašite otrok! Pri tem mi je še v tolažbo zavest, da nisem med Slovenci edini, ki vas prosi za to, in tudi ne prvi.
Pripovedovali so mi o javnih mučilnicah otrok, ki se jim pravi »miklavževanje za otroke«.
»Ko so se prikazali parklji, Je v dvora- |
ni zazijal strah. Videl si blede otrple ■ obrazke otrok, slišal si Jok, vzkrik, neka- i
teri so se stisnili mamicam v naročje, nekateri so, kakor bi mignil, izginili pod mize... Starši pa, kakor da ne vidijo, kaj se dogaja in kako so se prestrašili njihovi malčki. Ko so bili obdarovani, so jim seveda spet zardela lička ln se jim nI poznalo, kako globoko jim Je segel strah v dušo in koliko ga je ostalo tam.«
Kaže, da je za nekatere starše bil otroški strah velika šala! Kajti pripovedovali so mi kakor o prijetnem dovtipu, kako je njihov otrok kakor blisk zdrsnil pod mizo. Da to doživetje za otroka ni bil dovtip, jim niti na misel ni prišlo.
Ce hočete, ohranite »romantiko«, ki vam Je tako pri srcu in vam vzbuja prijetne spomine. Ohranite vero v Krista, ki ni nikdar učil, naj plašite otroke s človeškimi šemami — parklji. Ohranite, če hočete, obdarovanje o Miklavžu. Ce pa hočete ohraniti tudi teater s parklji, ga ohranite tako, da boste otroku povedali, da je to teater, da so to našemljeni ljudje. Toda še tega vam ne bi mogel resno svetovati. Saj še marsikaterega odraslega, ki dobro ve, kako Je s to rečjo, spreleti mraz, kadar prirožlja parkelj! Kako mora šele spre-letetl občutljivega otroka!?
Vsi pedagogi z razvito zavestjo odgovornosti vas bodo prosili v imenu otroka: ne plašite otrok s parklji! Kdor pa mojim današnjim besedam ne verjame, se naj vsaj enkrat v življenju potrudi do otrokove duše: opazuje naj otroka o Miklavževem času!
Zdaj pa dovolite, da vam povem še nekaj kratkih storjic okoli Miklavža in resnice. Saj veste, da se otrok vpraša, ali darila res prineseta Miklavž in Božiček, In si nemalokrat razbijajo glavo, kako pošta neki dostavi pisma v nebo. Razen tega pri vseh vrstnikih ni enako. Eni nastavljajo nogavice in Jih Miklavž obišče zjutraj, drugim zvečer zazvoni in še je mnogo različnih verzij. Hudo mlad deček sem bil, menda Štiri leta ali kaj, ko sem o božiču odkril igrače v sestrini omari. Vprašal sem starše, ali res Božiček prinaša igrače. Seveda so mi pritrdili ln jaz sem jim hlinil, da verjamem. Dolgo sem bil ves zmeden ln se materi nisem upal pogledati v oči. Tisti božič, kakor je bil tudi lep ln bogat, je bil mučen zame in mi je mučen ostal v spominu.
Neka mlada gospa ml Je pripovedovala, da Je bila strašno razočarana nad svojimi starši, ko Je odkrila resnico. Vsa bedna se je zaprla vase in v svojo bol, da njeni
starti lažejo. Seveda ni imela poguma, da
bi staršem povedala, kar ve, in Je tako lagala tudi sama. »Takrat sem izgubila zaupanje do staršev in takrat sem prvič lagala!« Je zaključila svojo izpoved. Takih storij bi vam mogel pripovedovati, kolikor bi hoteli, in najbrž ste nekaj sličnega doživeli tudi sami. Ali je tega treba? Ali je treba laži, podiranja zaupanja ln rušenja avtoritete staršev?
So otroci, ki vedo resnico, ki sami pomagajo graditi jaslice in okrasiti drevo, ki o Miklavžu nastavijo svoj krožnik in so prav tako veseli, da ga napolni mamica, kakor so veseli tisti, ki jim ga napolni »Miklavž«. Se to vedo: da je bil poln krožnik rezultat dela njihovih staršev, da je na tem krožniku ljubezen staršev sama. Nobena laž jih ne plaši. In ker so jim starši zaupali, je njihovo zaupanje do staršev še bolj globoko.
Saj menda veste, da verski nauk nikjer ne pravi, da prinašata darila Miklavž in Božiček. Tudi to veste, da je to laž in da je laž po verskem nauku greh. Torej bi bili prav za prav tudi duhovniki ln zlasti veroučitelji poklicani, da ta greh pobijajo. Da bi to bilo celo v interesu občestva vernikov, priča tudi tale površni sklep mladega brezverca: »Ko sem prišel v verske dvome, sem se nenadoma spomnil, kako so mi lagali o Miklavžu, ki je skozi dimnik zlezel k nam, in o Božičku, ki je z igračkami vred priletel skozi zaprto okno. Takrat sem si dejal: če je ta kamen iz te zgradbe zlagan, je vsa zgradba zlagana.«
Vidite, ne le v interesu resnice, zaupanja, avtoritete staršev, ampak tudi v interesu verskega občestva je resnica o igračah, ki jih o Miklavžu in božiču dajejo starši svojim otrokom.
O Miklavžu Je veliko lepega ln prijetnega za otroke. Prikazal sem kvarne plati. Ali bi jih ne veljalo popraviti? —ano.

Proti napadom iz zraka
' > j , £.1 %
Največje zaklonišče v Parizu predstavlja podzemski predor za novo avtostrado, ki so
ga zgradili pod parkom Saint Cloud
V. I. v LJ.:
Kateri prostori pridejo pri obstoječih hišah v poštev kot zasilno zaklonišče pred napadi iz zraka in kako ga najceneje in najugodneje uredimo? Preden se lotimo gradnje hišnega za-
klonišča, izberemo oni prostor v hiši, ki je v ta namen najbolj pripraven. Ce je hiša podkletena, bomo izbrali za zaklonišče kletne prostore. Ozki prostori z , močnimi nosiln mi zidovi so najbolj pri- t pravni. Izogibljemo se onih kletnih pro- I
Štorov, ki Imajo več oken ali vrat. in onih, v katerih so speljane cevi za plin, paro in toplo vodo. Ce pa so v vseh kletnih prostorih te napeljave, Jih moramo izven zaklonišč zavarovati z zapornimi zaklopkami (ventili), da tako obvarujemo zaklo-njene, če bi se cevi zaradi tresljajev poškodovale. Za zaklonišče ne pridejo v poštev prostori, v katerih so postavljeni parni kotli in kjer so spravljene eksplozivne ali lahko vnetljive snovi. Le v primeru, da ne razpolagamo s primernimi kletnimi prostori, preuredimo za zaklonišče srednjo pritlično vežo, ki nima direktne zveze z zunanjostjo.
V zaklonišču mora biti za vsako osebo najmanj 3 m' zračne prostornine na razpolago. Najprej ugotovimo, koliko oseb stanuje v hiši, nadalje prostornino prostora, ki smo ga predvideli za zaklonišče — dolžina X širina X višina — in delimo uotovljeno številko s tri. Na ta način dobimo število oseb, ki se v zaklonišču lahko zadržujejo 3—4 ure Ce imamo več prebivalcev, pripravimo več prostorov. Posamezno hišno zaklonišče sme biti pripravljeno za največ 50 oseb; za vsako osebo pa mora biti najmanj 0.6 m* talne ploskve na razpolago.
Prostor pred vhodom v zaklonišče uredimo kot zatvornico za bojne pline. Ta naj prepreči, da bi pri prihodu ali pri odhodu iz zaklonišča z zračnim prepihom dospeli bojni plini v zaklonišče. V njej se nudi prva pomoč osebam, ki so prišle v stik s tekočimi bojnimi strupi, ali onim, ki so vdihali bojne pline. V splošnem zadostuje za zatVornice 5 m* talne ploskve. Zaklonišče mora razen dohoda razpolagati najmanj z enim zasilnim izhodom ali z vrati, ki držijo iz sosednih prostorov na prosto. Zasilni izhodi morajo ležati po možnosti na raznih pročeljih stavbe. Mo-
VfapuHjMtL porueUčjjfot, pudZooL
Ko sem zadnjič spremljal svoje dekle in sva šla od nunske cerkve proti naši glasbeni palačici, kjer se nahaja središče naše izraževalne glasbene kulture poleg neizogibnega kinematografa in naše oddajne postaje (čeprav ne vem, ali je tam toliko prostora, da gredo vanj vse gramofonske plošče, ki jih naša radijska postaja uporabi v teku enega mesca), sem se sredi pota pobožno odkril.
Deklica — mimogrede povedano, študira arhitekturo — me je začudeno pogledala, nato pa je dejala:
»Kapur zakaj pa se odkrivaš kar takole na lepem?«
Ostrmel sem ob tem vprašanju ln sem ji odgovoril:
»Kakšno čudno vprašanje! Ali ne vidiš, da, tukaj stoji kapelica?«
Pokazal sem z roko na belo znamenje, ki tako pobožno stoji pod kostanji, in sem dodal:
»Ali ne vidiš?«
Deklica pa me je dregnila s komolcem, potem pa se je zasmejala. da sta jI zasijali dve vrsti beiih zob, rekla pa je:
»Saj to ni kapelica. Kapur! To Je vendar samo vremenska hišica!«
žalosten sem se spet pokril ln sem vzdih-nil:
»Pa Je vendar čisto podobna kapelici!« Deklica je pokimala ln ml razložila: »Seveda je podobna, ampak, dragi moj Kapur, to je Plečnik! Plečnika ne briga, kaj postavlja, temveč, kako postavlja. Njemu je vseeno, kapelica, drvarnica, vila, smodnišnica, stebrišče, čakalnica... vedno a tega zraste kapelica, grški tempelj ali svetišče. Počakaj, ko bo konec žal. Videl boš, da smo iz globokih temeljev Izkopali starorimsko mestece, čeprav z rimsko kulturo nimamo prav nobenega stika in je naša najbolj slovenska kmečka hiša čisto nasprotje te tvoje vremenske kapelice.«
Kaj sem hotel ? Na arhitekturo se ne razumem toliko, da bi oporekal, Plečnik pa
mi je všeč, čeprav sem že dostikrat Imel občutek, da so njegove stvari dobre tako same po sebi, izven okolice in izven namena. vendar pa sem dejal:
»A tako, draga moja? Potem se pa ti navdušuješ za prenovljeno šentpetrsko cerkev!«
Zamahnila je z roko ln skoro jezno odgovorila:
»Kaj še! Prav dobro vem. da je šentpe-trska cerkev po prenovitvi uničena, toda Vurnik ni taka zverina kakor Plečnik, ni taka osebnost, zato se njegovi učenci lahko razvijajo mimo njega, medtem ko Plečnik s svojo notranjo močjo kar duši okolico, ki se ne more razviti. Ali si že slišal za Vumikovo o? Plečnikova šola pa Je ... «
Nisem se hotel več vtikati v to debato, kjer bi mi naibrž iznodrsnllo. da bi padel, kakor sem dolg in širok, šel sem dalje z dekletom in govoril stvari, ki jih govori samec samici, ln ko sem se vračal od nje, sem za trdno sklenil, da se bom učil arhitekture. Za to stvar pa je treba dosti denarja, odločil sem se, da bom začel hraniti.
Takoj drugi dan sem si že preskrbel brošuro, ki so jo izdale naše hranilnice in sem jo prebral. Knjižica je namenjena naši nadebudni mladini, katero hoče prepričati, naj za vsako ceno misli na bodoče dni in naj hrani dinar za dinarjem, kajti meter na meter — daljava, kamen na kamen — trdnjava.
Toda mene knjižica ni prepričala. Bral sem namreč v njej ganljivo zgodbo o nevesti, ki je hranila v omari denar, da bi si z njim kupila pohištvo. Tisti dan, ko Je hotela iti po balo in odprla vrata omare, je opazila, da je denar izginil, kratkomalo: ukraden ji je bil. In kaj se je zgodilo, dragi moji? Ko je ženin izvedel, da Je nevesta ob ves denar, Je razdrl zaroko, nevesta pa je obsedela.
Ali iz tega sledi nauk, da hrani denar v hranilnicah? Ali ni ta nevesta prav za
to, ker ji je bil denar ukraden, spoznala, kakšna duša je njen ženin? Ali nI uvidela, da je bilo njemu samo za njen denar? Ali se ni s tem, da Je bila okradena, rešila nesrečnega zakona? Prava sreča zanjo Je bila tatvina, gorjč, če bi imela ta denar kje shranjen, kupila bi pohištvo in dobila moža, ki bi jo imel le tako dolgo rad, dokler bi imela še kaj pod palcem.
Zato sem brž uvidel, da z arhitekturo ne bo nič, kajti kaj bi nosil denar drugam, ko ml doma prinese tako srečo, da iz njega razpoznam značaje ljudi.
In nazadnje, saj niti toliko denarja nimam, da bi ga mogel hraniti. Mi vsi skupaj smo revni ljudje, vsaj večina, kajti v Jugoslaviji imajo polovico zemlje veleposestniki. jaz, Kapur pa nimam niti koščka. In Ce še pomislimo, da so cene kmečkih pridelkov v desetih letih padle za 40%, cene industrijskih izdelkov pa samo za 20%, je čisto jasno, da imamo mi majhni ljudje čim dalje manj dohodkov. In če zdaj cene naraščajo, naraščalo najbrž spet v podobnem razmeriu: kmečki pridelki bodo zrasli v ceni za 20%, industrijski izdelki pa za 40% in bomo tam, kjer smo bili. ali pa še na slabšem, čeprav je borskl rudnik izninčal lani svoiim d«»i«ičarjem za vsakih 100 frankov delnice 126 frankov čistega dobička.
Da. da! Taki ča«»l so. da ml Je kar hudo nri srcu. Pa kaj hočemo! Naša državica 1e mlada, drobna, komaj dvajset let živi. Kako bi mogla posegati kar tako v svetovni položaj. Toda nekoč, ko bo vse okrog nas Izumrlo, kjer števila rojstev padajo leto za letom, pa se bomo malo pretegnill in napravili red.
Za zdaj se rajši brigajmo zase. Skrbimo za to, kdo bo rektor na glasbeni akademiji, uporabimo zveze In storimo vse, da ne pride do glasbene akademije toliko časa, dokler ne zmaga naš kandidat, potem si izberimo poslance, da bomo lahko brali, kaj se godi v parlamentu, postavimo si banovino, kjer ne bo strank, ampak en hlev in en pastir... ln ko bomo vse to storili, se pa razglejmo po svetu, poglejmo na naše meje In šele takrat začnimo misliti na svojo bodočnost, če ne bo prepozno — amen!	Kapur.
rajo biti tako pripravljeni, da ščitijo pred
drobci bomb in da ne propuščajo bojnih plinov. Ker mora nud-ti zaklonišče varnost pred drobci bomb, moramo _ temu primerno zavarovati okna zaklonišča, ki ležijo nad zemeljsko površino. Imamo več načinov zavarovanja. Najenostavnejše je. če pred okno navozimo in steptamo zemljo. Širina tega nasipa mora biti najmanj 1 m. Postavimo pa pred okno pr merno velik zaboj, v katerega steptamo zemljo, zadostuje širina 75 cm. Ce položimo vreče s peskom, zadostuje širina 50 cm. Isto varnost pred drobci bomb nudijo leseni hlodi v premeru 30—40 cm. Najmanjši obseg zavzema gramoz, ki leži med 25 cm širokimi lesen m opažem.
Vrata plinske za tvornice zasilne izhode, okna in druge eventualne odprtine zaklonišča uredmo tako. da ne propuščajo bojnih plinov. Vse luknjice in špranje na oknih in vratih (ključavnice) moramo zadelati. Ce ne razpolagamo z drugim le-pivom, pripravimo iz odpadkov časopisnega pap rja in vode kašo. s katero zadelamo luknjice in špranje. Zamašena mesta zalepimo z močnim ovojnim papirjem. Sipe na vratih in oknih obložimo od znotraj s strešno lepenko ali z leseno ploščo. Na stikalne ploskve vrat in oken zaklonišča in zasilnega izhoda pribijemo trakove blaga, klobučevine ali gumija. Za silo zadostuje zganjen časopisni papir.
Stropi kletnih prostorov v naših hišah so običajno tako stabilni, da nas obvarujejo pred nevarnostjo vdora. Kljub temu je priporočljivo, da podpremo strop zaklonišča in zatvornice. V ta namen pridejo v poštev leseni oporniki ali železni nosilci. V Nemčiji, kjer vlada zdaj občutno pomanjkanje tega materiala, si pomagajo na ta način, da postavijo od tal do stropa s peskom napolnjene lesene zaboje, ki so odlično nadomestilo. Oporniki ne smejo spremeniti lege, če bi se pretresla stavba zaradi bombe, ki se je v bližini razpočila. Zato postavimo opornike na dve leseni široki zagozdi, s katerima se oporniki trdno zabijejo v strop. Ce imamo dovolj gradbenega lesa na razpolago, polagamo med opornike in stroo tramove in sicer zaradi enakomerne ob-težitve. Da vzdrži strop zaklonišča težo ruševin stavbe, če bi io bomba porušila, mora po našem pravilniku vzdržati naslednjo obtežbo:
500 kg na m* pri enonadstropnih.
750 kg na m* pri dvonadstropnih, 1000 kg na m* pri trinadstropnih. 1500 kg na m1 pri štirinadstropnih 2000 kg na m* pri stavbah za več kakor štirimi nadstropji.
Zaklonišče očistimo, strop in stene Da pobelimo z apnom. Za zasilno razsvetljavo pripravimo električne žepne svetilke. Sveče, petrolej ske in karbidne svetilke so nedopustne, ker rabijo pr: gorenju ki<4k. Za 20 oseb pripravimo po eno zasilno stranišče. Zato zadostuje vedro in pesek za pokrivanje. Zasilno stranišče ločimo od ostalega prostora z ločilnimi stenami iz desk ali z zastori. Napad iz zraka lahko traja delj časa, zato moramo v zaklonišču pripraviti klopi. V plinsko zatvoirrco spada hišna lekarna, ki mora vsebovati tudi sredstva za prvo pomoč nri zastrupi i en i u z bojnimi strupi. Pred plinsko zatvornico postavimo pločevinaste posode. ki se tesno zapirajo in ki služijo za odlaganje one obleke, ki je prišla v stik z bojnimi strupi Za primer, da bi blo zaklonišče ob napadu iz zraka poškodovano, pripravimo v zaklonišču še orodje: kladivo, sekiro, klešče, kramp, železen drog.
Hože-zdravilo
Poletni hrast (lat. quercus pedunculata) se nahaja povsod v srednji Evropi in je splošno znano drevo z napol zaokroženimi, krpastimi listi. Cvete meseca maja — rumene mačice. Mladi listi in skorja mladih stebel se nabirajo vse leto, a želod oktobra ln novembra. Kot čaj se uporablja: Slabotnim in sušičnim se priporoča zdravljenje spomladi z mladimi hrastovimi listi. K eni čaši listnega čaja primešamo nekoliko tav-žentrože in en listič pelina. Pije se zjutraj in zvečer po 2—3 polne žlice. Caj, kateremu smo dodali nekoliko zmečkanih brinje-vih jagod, uporabljamo proti bruhanju ln bljuvanju krvi, nadalje proti zlati žili ln mehurnim boleznim. Caj od skorje (10 gr skorje % 1. vode kar naj vre 15 minut) uporabljamo pogosto proti krvavemu ka-šlju, bruhanju krvi, driski, krvavi griži, mehurnemu katarju ln katarju sapnika ter proti preobilni menstruaciji ln mrzlici. Zunanje se uporablja kot prašek od hrastove skorje zoper nosno krvavenje in suhi nahod.
Hren (lat. Cochlearia armoracia) cvete pri nas po vrtovih, tu pa tam pa podivjan v njihovi bližini. Je to trpežna, eno ali več-glava korenika, ki je valjasta ali repasta. Korenski listi necvetoče rastline so zelo veliki ter dolgopecljatl, podolgasti in narezani. Kadar požene steblo, se pokažejo spodaj manjši pernatoloputasti listi, medtem ko so stebelno nepecljati ter enostavno linearnosuličasti. Cvetni lat Ima groz-daste veje z belim cvetjem. Cvete od junija do Julija. Korenine naj se Izkopavajo v mesecih s črko r, to je od septembra dalje. Hren pospešuje prebavo, če ga uživaš toplega kot hrano, pomaga pa tudi proti mrzlici, skorbutu, vodenici, beljakosečnosti In vnetju ledvic. Nastrgan hren Je znano zdravilno sredstvo proti naduhi in protlnu. Pri izostali menstruaciji se priporoča sirup, kakor tudi hrenovo vino. Zunanle se uporablja nastrgan hren kot nadomestilo za gorčično kašo ali obliž iz gorčice. Nastrgano korenino namakamo tudi v žitnem žganju. Ta tekočina je izborno sredstvo zoper revmatizem. Na rane od ooeklin polagamo platnene krpice, ki smo flh namočili v listnem soku. Rane se izlečijo v nekaj dneh.
PRI ZDRAVNIKU.
—	Gospod doktor, povejte po pravici, kaj ml je prav za prav? Ampak povejte mi po slovensko ln ne po latinsko.
—	Dobro, torej: preveč pijete!
—	Sedaj vas pa prosim, da mi napišete to po latinsko, da pokažem svoji ženi.
NIMA STRAHU.
—	Očka me je poslal sem, da vam povem, če mu pošljete še enkrat tako zamazan ovratnik iz pranja, pride sam sen In vam razbije vso barako!
—	Hm, kakšno številko ovratnika p* ima tvoj očka?
—	Sest in trideset!
—	Potem pa naj le kar pride.

Pod lupo kazenskega paragrafa
Prva o oi ancu.
druga o Ižancu
Zgodbe o ljudeh, ki nastopajo pred sodnikam občinstvu v zabavo, sebi v jezo in sodniku v prazen, jalov napor
Člavek, k! mu nič ni prav
Vsi vprelc so trdili o njem, da se nad njim, »izgreduikom« zgraža in razburja vsa javnost. Toda oprostite' človeče, ki je bilo pred sodnikom, je morda res bilo vse to, kar je »javnost« mislila o njem, toda predvsem in po vsem je bilo le šleva Ena sama velika šleva. Pa tako razburjenje zaradi majhne nemarne krote!
Iz boljše vasi v ljubljanski okolici je. Vsa občina ga ima na piki. človeče se ga rado nacuka. Pravijo, da ima »svoje periode«. Takrat ne ve, kaj počne. Na vse svete se je spravilo na grob svoje matere in tam počelo to, kar je pozneje oblastni organ imenoval »nekorektno obnašanje«. Komaj je še mogel stati, toda z jezikom je še spretno parkrat zmolil ves rožni venec psovk dragih južnih bratov in visoko-kulturnih sosedov. Ker se je »masa« zgražala, ga je morala roka postave odvesti.
Ta pripetljaj pa je biii zadnji v vrsti, ki so ga občani mogli prenesti. Zato so ga privedli pred sodnika. Nihče ni sicer hotel, da bi ga obsodili, toda vsi, ki so nastopali kot priče, so od kraja želeli le njegove svečane obljube, da se bo poboljšal.
To je tudi hotel. Vse je bil pripravljen obljubiti, toda kaj, ko pa so ga izpovedi prič, ki jih je sodnik zasliševal, vedno znova drezale in prihajal je na dan s stvarmi, ki bi lahko ostale v pozabi Namesto da bi si na njegove obljube stisnili roke, j« pela lajna o njegovih pregrehah. Orožniku je bU pripravljen obljubiti, da se bo poboljšal, toda pod pogojem, da ga bo pustil v miru.
»Kako naj vas pustim v miru, če pa me
rdejo prosit občani, naj napravim redi vaš lastni oče se zateče k meni in tudi vaš otrok je že ves preplašen!«
»Niti besede o mojem otroku!« In že je padla sprava v vodo. »Še drugega bom imel, žena je v blagoslovljenem stanju m skrbel bom za svoje!«
»Poglejte!« se je orožnik očetovsko obrnil k njemu: »Alkohol vam škoduje. Napravite, kakor sem jaz, ko sem tudi zase to spoznal: zarekel sem se, da ga ne bom več pil, pa ga res nisem!«
»Pa saj ga ne pijem!«
»Kako ne?! Poglejte, zadnjič ste Se meni s krvjo popackali vse stanovanje, ko vas je oče sam vrgel iz gostilne. Potem ste pa Sipo razbili in se prišli k meni potožit! Kje pii pridem do tega, da mi bo6te še privatno stanovanje onesnažili tn bom sam nosiil stroške za čiščenje. A vam še tega ni bilo dovolj: oglasili ste se tudi pri krojaču in mu s krvjo onesnažili nekaj novih oblek! Sicer pa bo že občina, ki vas noče, ukrenila, da se vas znebi!«
■»Kaj, mene?! Kaj sem ji napravil?«
»Razgrajača noče imeti v svoji sredi! Vsa javnost je proti vam!«
»Javnost, javnost' Saj vemo, kakšna je ta javnost! Torej hočejo, da bom crknil! Kak:ni so ti ljudje!« Nesrečno človeče ima že fiksno idejo, da ga vse po nedolžnem preganja.
Ko kot priča zaslišani krojač ni zahteval nič odškodnine, češ, poklicna kolega sva, in za odškodnino itak ne bo imel kje vzeti, je vzrojil:
»Kaj? Jaz da nimam, boste govorili? Če sem škodo napravil, jo bom tudi plačal!« In s krojačem sta načela cebato o tem, ali bi ali ne bi zmogel:
»Kje neki!« je menil krojač, »saj ne morete konkurirati!«
»Jaz da ne bi mogel? O-ha! Pazite, kaj govorite! Jaz za konfekcijo sploh ne bi šel delat, kakor delate vi!«
»Seveda, ker vam nihče ne da!«
»No, je že prav!«
Prišla je še neka gospa, ki je osvetlila značaj obtožene reve s tem, da je povedala, kako je njej ob podobni priliki razbil nekaj krožnikov. Tudi ona ni zahtevala povrnitve škode. Pred sodnika so prišli vsi samo zato, da bo vendar sprevidel neprimernost svojega početja, pa da se bo poboljšal in izogibal alkohola. Ker tudi nihče ni zahteval, naj bi ga sodnik kaznoval, ga je sodnik oprostil in ga odslovil s poukom naj se v bodoče pazi. Za zdaj se je prepričal, da v pijanosti ne ve., kaj počne.
»Pazil se bom, gospod sodnik, kolikor bom mogel!« je obljubil.
»Nič, kolikor boste mogli! Če mi pridete še enkrat ne bo več tako enostavno. Preiskati vas bom dal strokovnjaku in potem bo konec svobode!«
Pričakujmo spoznanja, da je svobodo zapraviti škoda.
Za pest detelje
Znano je, da ima ižanska kri pravdaško tradicijo. Lahko bi se temu tudi reklo, da ima izrazit smisel za pravičnost in pravico. Vzemite kakor hočete toda včasih gre to le predaleč, če mislimo na važnejše stvari.
Staremu Luki z Ižanskega je z njive izginilo nekaj detelje. Da ne bo nesporazu-la, povem, da je je bilo natanko za pest. Sam Luka je ocenil njeno vrednost na dva kovača m prav toliko je zahteval za odškodnino, češ: zase sem jo gojil, gnojil in tudi kosil. Obtožil pa je tatvine dobrega znanca, s katerim sta se celo domenila, da bo deteljo kupil.
»•Krasti nisem imel namena, gospod sodnik!« je rekel znanec. »V hosto sem se peljal, pa sem mimogrede pobral pest detelje, da bi bolj mehko sedel na vozu! Saj priznam, da sem jo, čeprav me ni videl, da sem jo jaz. Tajil bi lahko!«
Oče Luka pa je biii nespravljiv Od sodnika je zahteval, naj moža kaznuje in njemu prisodi odškodnino Sodnik je ustregel prvi zahtevi: moža je obsodil zaradi pesti 20 din vredne detelje na 60 din denarne kazni ali en dan zapora. Toda le pogojno. Za odškodnino pa je očetu Luki svetoval, naj se potrudi na civilno sodišče
Toda oče Luka sodbe ni razumel
»Koliko je dobil?« je vprašal sodnika »A, tako, nič ni kaznovan. No, drugič bom šel pa tudi jaz krast! Od tega se dobro živi! Pogojno je torej kaznovan. Na, na!«
Komaj je opravil to pravdo, je sledila druga, prav tako zaradi pest detelje Proti prilično dobremu posestniku Tudi ta je rekel, da ni hotel krasti, ampak le mehko sedeti na vozu. A oče Luka je jadikoval: »Gospod sodnik, 75 let sem že star, pa moram še deteljo kupovat. Tudi jaz bi hodil krast. Pa sem moral na vahto hodit! Samo od lani je 100 din škode na detelji, ker so vsi hoteli na mehkem sedeti!«
In oče Luka, ki je zaradi dveh pesti detelje spravil v pogon neokreten in drag sodni stroj in ga v nezadovoljstvu nad razsodbami še kani poganjati, se je na sod-
nika obrnil s ponižno prošnjo: »Pa prosim, gospod sodnik, če bi mi dali kaj za pota Veliko zamudo sem imel. pa še težko hodim, ko sem star'«
»Ne, iz tega pa ne bo nič, očka, saj ste posestnik!«
In jezen nad smolo, ki je je na vsej črti imel. je očka Luka s povzdignjenim prstom zagrozil nasprotniku: »Ti se me zamirkaj, ti ček, boš videl, kako boš še po vojaški cesti vozil! Te bom že dohtarju čez dal!«
No, lepa kaša: sodnijo vojaško oblast in še dohtarje bo vpregel očka Luka, vse zaradi dveh pesti detelje!	Nina
Galerija vsebnosti naših dni
General Maurfce Gamelin
Vrhovni poveljnik Sarneoske armade je potomec stare vojaške rodbine in najboljft učenec maršalov Joffra ln Focha
je bil dodeljen kot šef njegovega vojaškega kabineta. V tem svojstvu je koncipiraj besedilo znamenitega armadnega povelja, ki je pred bitko na Marni izdalo devizo: »Rajši umreti kakor umakniti se!« Ob koncu svetovne vojne je bil Gamelin že general in poveljnik 9 divizije. Njegova naloga je bila, da zadrži prodiranje nemške armade pod vodstvom generala von Hutie-ra, m sijajno je izvršil svoio dolžnost Takrat se je mladi generaj spoprijateljil t maršalom Fochom, ki je bil že prei na vojaški akademiji njegov profesor.
Po vojni je Gamelin odšel kot šef fran ooske vojaške misije v Brazilijo. V Evropo se je vrnil šele 1925. ko mu je bila pover jena naloga, zadušiti upoT Druzov v Siriji Podjetje mu je v vojaškem m diplomat-
V	zboru osebnosti, ki v usodnih dogodkih naših dni vzbujajo pozornost sveta, zavzema vrhovni poveljnik francoske armade, general Gamelin. brez dvoma eno najpomembnejših mest O njem gre glas da predstavlja najboljši t'p francoskega generala, pa tudi najboljši tip generala sploh Med možmi svoje armade uživa spoštovanje in priljubljenost, ker se zaveda, da francoski vojak ni nikak avtomat, temveč človek, ki misli. Znan je Gamelinov izrek: »Nekaterim polkom sploh ni treba poveljevati, dovolj je, da jih zna človek prepričati.«
General Gamelin je eden izmed tistih vojaških dostojanstvenikov, ki jim je premalo, da bi bili verzirani samo v svoji pa nogi, temveč se zanimajo za vse pojave človeškega življenja. O prostem času se rad ukvarja s filozofi »o. Kadar utegne, prebira stare klasične filozofe. Izmed modernih mislecev mu je najbližji Bergson Kakor je med oficirji francoske armade navada, je tudi general Gamelin mož vsestranske izobrazbe. A svojemu angleškemu tovarišu, maršalu vicomtu Gortu je podoben v tem. da nima rad praznih širokih besed. Njegov slog so kratki, precizni stav ki v odločnem tonu, v katerem pa vendar ni niti trohice samovolje in samoljubia Nasproti podrejenim je strop a zmerom človeški — najstrožji je proti samemu sebi Reklama mu je mrzka piav nič mu ni do tega. da bi se razkazoval pred javnostjo, in v skladu s svojo skromnostjo tudi ne kaže smisla za družabno življenje.
Maurice Gamelin je 67 let star in izhaja iz znamenite vojaške šole slavnih marša lov Joffra in Focha Po očetu je flamske ga porekla po materi Lotarinžan Rodil se je v Parizu kot potomec ugledne vojaške rodbine. Njegov oče, ded in prsded so zavzemali važna mesta v francoski armadi Nekaj vojaške krvi pa je podedoval tudi po materini strani- njegova mati ki se je z dekliškim imenom pisala Ulrich. je iz rodbine kateri je pripadal tudi zadnji francoski generalni guverner Straasbourga pred 1871. Ko je končal gimnazijo, je vstopil Gamelin v vojaško šolo v St. Cyru, kjer se je med tovariši v vsakem pogledu odlikoval.
V	svetovni vojni je bil Gamelin kot ma-desna roka maršala Joffra, kateremu
skem pogledu uspelo v največje zadovoljstvo vlade. Po treh letih je bil poklican nazaj v Pariz m 1931 je bil imenovan za šefa armadnega generalnega štaba Štiri leta pozneje je za generalom Weygandom prevzel mesto šefa glavnega generalnega štaba.
Od marialov Joffra in Focha se je Gamelin naučil, pridobivati si odlične sodelavce. Med njim in Daladierjem vlada staro prijateljstvo. Daladier je bil sam vojak in je avanzrra! do kapetana. On in Gamelin sta drug drugemu zavidanja vredna izpopolnitev. Med demokratičnim civilistom in nepolitičnim generalom ni nikoli nesoglasij. Njimi nazori se ujemajo do pičice. Oba izhajata iz stare francoske miselnosti, da je duh nad materijo.
Pred izbruhom sedanje voine je generaJ Gamelin po večini nosil samo civilno obleko, razen na vojaških inšpekcijah in ob oficielnih prilikah Če bi človek naletel nanj v njegovem velikem salonu v Domu invalidov, kako sedi in de'a za nerodno, neokretno mizo v stilu Ludvika XVI.. na kateri nikoli ni koščka papirja, v malem, zastavnem, zmerom temno oblečenem možu bi pač ne mogel zaslutiti prvega vojaka Francijc. Kadar po delu prihaja domo>v. po nekaj ur čita v svoji knjižnici. Poleg filozofije ga najbolj zanimajo zgodovina in potopisi Njegovi prijatelji pravijo o njem. da je mrzel in človeški, a pred vsem« načeli spoštuje zavest dolžnosti. Svojim sodelavcem zaupa iz vse duše. a kdor ga enkrat razočara, nima od njega ničesar več pričakovati Rad posluša mnenje drugih, po navadi pa zmerom ostane pn svojem: kakor velja to za vse odločne ljudi, tudi Gamelina ne moreš izlepa prepričati Kljub visokim letom je jeklenega zdravja in izredno močnih živcev.
Ko »o se pred meseci oblaki na obzorju zgostili v grozečo nevihto je general Gamelin prevzel vrhovno povel jstvo nad vsemi francoskimi vojnimi silami Njemu sta razen armade podrejena tudi hrodovje in letalstvo. Daladier je stvarne samo njegov najintimnejši sodelavec, ki mo je poverjeno vodstvo civilnih zadev V tem se ob navija spomin na Vasično dobo ko so v Rimu v času velikih sti»k odpravljali državljanske svoboščine m so vodstvo države izročali enemu samemu zaupan ta vredne mu možu čigar naloga p« n bila. zatreti svobodo kakor to delajo mcderni diktator ji, temveč samo — rešiti domov.no
Nova sukitia
Srečam prijatelja Jamrovčka. Ves potrt je in sključen; čisto pogreznjen v novo suknjo.
—	O, čestitam, prijatelj! Nova suknja, zdaj v teh časih, te, te!?
—	Le ko bi je nikoli ne bilo! In na čase bi se tudi požvižgal!
Zdi se, da ga srečavam v trenutku, ko mu je bližina prijatelja prav potrebna. Razvozla in sprosti se v jako obširno ploho:
—	Totalitarna ideologija, korigirana demokracija in debata z mojo ženo so tri sestre. Tri prave, pravcate sestre; rojene še v starem srečnem zakonu od istega očeta in iste matere, podobne na las.
_ O! O! odpiram usta in oči.
—	Le poslušaj! V vseh treh primerih, govori samo en človek, vsi drugi pa poslušamo, in kar je še hujše: ubogamo. Ubogamo z godrnjanjem ali brez, je brez pomena. Pride žena vsa razgreta — kmalu bo tri mesce — pa začne kar na lepem:
_ Ali boš spet vse zamudil ln predre-
mal, kakor je tvoja navada? človek božji: ali ne vidiš, da je vojska? Ali ne slišiš, kaj nas čaka? Ozri se malo naokrog, kaj počno drugi! Zalagajo se z vsem potrebnim, kupujejo živila. In tisti, ki so posebno pametni, tudi druge stvari V vojski vse prav pride. Blago, ki ga danes dobiš Se za sto ali morda za dve sto dinarjev, bo v kratkem pet sto ali morda tisoč dinarjev. - Pa mi našteva vse znance tn znanke, kaj vse da so že ukrenili, kaj še bodo, kaj se dogaja po trgovinah in koliko dobrih in pametnih stvari imajo nekatere gospodinje po kleteh ln podstrtšjih.
—	Kar nič te ne bom vprašala: tiste solde, ki jih še tiščim po očetu bom spremenila v robo! —
_Začne voziti domov kavo, sladkor, moko riž, ogromno riža. Teka po trgovinah, nosi vozi domov. Moji pomisleki, pozneje protesti, so bob ob steno. Res je, dota, odnosno poslednji ostanki dote. to je njena
Gostilna pri Starem Ritttlfanu
Te dni bodo v dvorani Delavske zbornice igrah najnovejšo dramo Ivana Mraka »Stari Rimljan« s pisateljem kot nosilcem glavne vloge in v njegovi režiji. V naslednjem prinRŠa-mo kratek odlomek iz osnutka Mra-kovega avtobiografskega romana »Gostilna pri starem Rimljanu«, ki tvori osnovo drami.
Kleti so se nazivale po debelini ključev. Tista, ki se je odpirala z najbolj masivnim, se je imenovala »ta debela«. Prijetno je dišalo v tej kleti, kjer je bilo na nebroj policah stalno razporejeno celo bogastvo najbolj različnih jabolčnih vrst. Od najpleme-nitejših do najbolj preprostih. Jabo'ka — to ni kar tako. Vsaka vrsta rabi drugo svetlobo, vsaka drugo lego. Skrbno je treba ločiti količkaj nagnito od zdravih Paziti je treba nanje, sicer se upro in zgnijejo.
Kako so se ona, najboll dragocena, ponosno šopirila po gostilniških mizah! Lepa ln dišeča so bila ta jabolka, kakor šopki najlepšega cvetja.
Kleti so bile skrivnostno mračne, samo izza gosto zamreženih oken se je kradla bleda svetloba. Pa ne da bi kdo ta okna umival! Bog ne daj! V kleteh je vendar
gočnih ln okovanih sodov šumela in se penila težka zlata vina v vseh mogočih omamnih odtenkih barv, duha in okusa.
Ko je oče vina preizkušal, je vsakikrat natočil s pobožno skrbjo, dvignil čašo proti svetlobi, gledal in užival v čistosti in prosojnem blesku barv, nato pa je počasi in s premislekom zavžil. kakor da služi mašo.
Kakšen nesmisel sem bil zanj v teh posvečenih prostorih! Saj nisem videl v sodih nič drugega kakor izvor kvant, popivanja ln pijanega petja. Njegovega zanosa za vino nisem niti malo razumel, če me je v šolskih počitnicah ali sicer prisilil paziti na škafe, v katere je curkoma šumelo vino lz sodov, sem samega sebe pomiloval kot jetnika. Vino se mi je zagnusilo. Iz dna srca sem zasovražil očetovo samovoljo.
On pa je bil običajno tako zatopljen v svoja razglabljanja o vinu ln sodih, katero vino bo treba pretočiti, kaj bo treba žveplati ln še v sto drugih kletarsklh skrbi, da vsega tega. kar je meni šumelo po glavi, niti opazil ni. če je bil moj odpor in upor le preveč očivlden. če sem kda1. preveč zatopljen v svoje sanjarije, pozabil pravočasno zapreti pipo ln se je vino razlilo čez škaf ter za-penllo po tleh, se je čez mero razburil, me udaril ter pognal lz kleti. Nobeno šolsko Izpričevalo, pa naj je bilo še tako slabo
vino! O, kako prijetno je delo, ko so lz mo- i (slaba so bila brez izjeme vsa), ml nI tako
stvar. V nekaj dneh poidejo tudi ti prihranki.
—	Pomisli, pravi, pri kontrolorjevih so slabše situlranl kakor ml ln v činu je tudi za teboj, pa so se zadolžili za petnajst tisoč dinarjev, da bodo le Imeli zalogo!
—	Zadolžili? No, to si pa kar lz glave izbi j' Zadolžili se pa ne bomo za tako neumnost!
—	Neumnost? Ali je vojska neumnost? Ali smo mar krivi ml, da je vojska? In potem: ali nič ne veš. kako je bilo ob času svetovne vojske? še veš, kako so sposobni ljudje denarce služili? Pri vsakem blagu polovico zaslužka, še ljudje od teatra so venžili, pa se ne spominjam, da bi jim kdo očital gospodarstvene talente. Pri pekovih so srebrne kronlce metali na stran v poseben pehar, kar tako za šalo; po vojski pa so lz peharja postali lndustrialcl. Glavno je, da je človek živ, da Ima odprte oči ln odmašena ušesa!
—	Vsi pomisleki, vse godrnjanje z moje strani utone v poplavi novih dokazov. Ko smo založeni z živili, vlači domov porcelan, steklenino ter novo ogromno zrcalo.
—	Za božjo voljo, kaj pa bomo s črepl- ( njaml, če bo treba bežati?
—	Seboj bomo vzeli ln živeli bomo od tega; mar misliš, da na vojski Izdelujejo porcelan ln zrcala?!
—	Resnično, dokazi drže. Naše mirno zakonsko življenje postaja pravi pekel. Nikoli je nI doma. Kosilo je ali ga pa nI. Pravočasno ln v redu gotovo ne. Vsa razgreta je žari v lica. Ponoči ne spi. Nikoli ne morem do besede. Moram — pravi — takoj poiskati še deset tisoč posojila. Branim se na vse pretege, kajti dajejo samo kratkoročna posojila in kaj bo, če ne bova mogla čez štiri mesece vrniti.
—	Jo j! Jo j! Ali si ti nesposoben človek! Ali ne veš, da je v vsaki vojski moratorij? Ali ne veš, da nI treba dolgov plačevati? Glavno je, da si dolžan, vsemu svetu se smeješ. Kaj ne veš, kako je bilo zadnjič?
zameril, kakor to malomarnost. Mislim, da ni poznal hujšega ln bolj »smrtnega greha«, kakor če se je pregrešil kdo zoper vino. V takih trenutkih se mu je še vse bolj določno zabliskalo v glavi, kako nemogoče je, da bi bil tak cigan njegov sin.
Z vinom ni nikdar pravega konca. Ob njem ni pravega počitka in ne brezskrbnosti. Zmeraj in brez prestanka mora človek misliti nanj, se mora vrteti okrog njega ln še te ukani. Kakor najbolj muhasta, najobčutljivejša žena — tako vino. če si se mu posvetil, te zavzame prav vsega, živo bitje je ln prekleto natančno. Kakor ženska, tudi vino ne pozna šale. Bog ne daj, da bi pozabil nanj. Maščuje se ti In se skazi.
Oče je vse vinske muhe kaj dobro poznal, čutil jih je, vedel zanje. Dnevno je obhodil vee kleti. Vsak sod je obtrkal. prlslanjal uho ob mogočne stene sodov, pozorno prisluškoval in tako sleherno vinsko bolezen, tudi najmanjšo zgago, takoj opazil. Namah je vse ukrenil ln pod vzel, za kar je vedel, da je nujno potrebno.
V vinu ln kleteh sem videl neprestano nevarnost. Kakor grom z jasnega. Čisto nepričakovano je zabobneJ po hiši očetov glas: Vsi v klet!
Kakor se Je dnevno stopnjeval moj odpor proti vinu ln kleti, tako se je stalno večala moja mržnja proti očetu. On pa, dasl je bil popolnoma zavzet od svojega dela, svojih sanj ln ciljev, je to občutil in me preziral. |
Za novo hišo ln še hlev zraven se je zadolžil, po vojni je pa vse plačal z eno samo
— kravo. Le ti meni prepusti vse to! In potem, hm, kaj sem hotela reči: ali kaj pogledaš samega sebe? Kakšno suknjo Imaš? že četrto zimo začenjaš s trdnim sklepom: letos pa mora biti nova. Pa nikoli nič! Zato le brž po posojilo! —
—	Kaj premorejo moji ugovori, ko so pa totalitarne ideologije, korigirane demokracije ln ženine debate prave, pravcate sestre. Najdem posojilo v znesku deset tisoč. Obresti po osem, vračunljiva 1. 1. 1940. Bo že kako, si mislim, saj mi žena garantira, da bo prej ko v enem mescu vojska, prej ko v dveh moratorij.
—	Glej, kakšno srečo Imaš! Ravno pravočasno sem še prišla. Baš ko Izbiram suknjo, pravi prodajalka: oh, gospa, srečo Imate, zdajle je prišel telegram, blago se je podražilo za 25%, toda vam jo damo še po stari ceni.
—	Zmagovito mi vrže suknjo na mizo. Za tisoč osem sto dinarjev! Mislim, da bi jo povsod dobil za dvanajsto sto dinarjev. Sebi Izbere istočasno lep bel, močno na-škrobljen bolničarskl kostim, s koketno belo čepico in rdečim križem. In Je že oblečena ln že pred novim zrcalom. Da pa mleko ne preklpi, moram skrbeti sam. Vojska je res nesreča! No, glej, in tako imam ln uživam novo suknjo ln uživam svojo neutemeljeno zavist. Staro, oguljeno je zamenjala za purana, kaj ni jo molji žrli, ln drugo leto bog ve, ali bodo purani Se na svetu?!
—	Tako teče življenje pri nas. Pripravljeni smo dobro. Samo čakamo. Vedno bolj nervozno. Vedno smo v sobi; radio odprt na vse valove ln vetrove. Toda nikoli ne slišimo tega, kar čakamo. Zdaj le bo. . . pa nikoli' tega. Namesto novih začetkov novega klanja, namesto pričakovanega moratorija poslušamo polne četrt ure kuharico. kako zelo ln pa jako je nazadovala cementna industrija, ko bi vendar s tem produktom lahko kar naprej betonirall strelske jarke. Drugič pa še bolj žalostno novico za prenovljeno Slovenijo, da je letošnja vinska letina za 30% manjša od lanske, v domačem narečju rečeno, da po dveh litrih tretjega ne bo.
—	žena mplčl ln hira. Tako že tretji mesec. Samo še čakamo, debate so končane; naimlajša sestrica je torej prva odpovedala.
—	Vedno čakamo na radijske vesti in česopise Jemo samo to. kar smo nagrmadili za vojsko. Opoldan riž, zvečer riž. Sovražim ga že tako, kakor da sem se vrnil lz dveletne službe v kadru. Vedno je težje; žena tudi več ne pomerja bolniškostrežnl-škega kostuma.
—	Prokleti diplomati, če so vojsko zares spridili' Kaj bo. kaj bo? Hodim na -rt v — novi suknii. Tam stoji puran, ki smo ga dobili za staro suknjo. Jako je žalosten, jaz tudi. Niega čaka božič, mene pa zadolžnica. vračljiva 1. 1. 1940.	F.
OTROŠKA.
Mali Ivo Je bil z očetom v kinu ln Je gledal, kako si Indijanska plemena mažejo obraz z barvami.
—	Zakaj pa to delajo, očka? vpraša Ivo očeta.
—	To je Indijanski običaj, kadar se pripravljajo na vojni pohod.
Drugi dan prihiti Ivo k očetu In mu ves razburjen pravi:
«Očka! Mamica se pripravlja na vojni oohod.
NI MU PRUALO.
Jaka se je vozli prvič z avljonom. Ko tzstopl. se obrne k pilotu ln pravi:
«Hvala, gospod, za te dve vožnji!»
«Za dve vožnji ?» se začudi pilot, «saj ste leteli samo enkrat!*
«Ne!» odvrne Jaka, «dvakrat — prvič m zadnjič!»
NE MOKE VE C NAZAJ.
—	Toliko let se bavim s slikarstvom — tn sem šele sedaj uvidel, da sploh nimam talenta.
—	Zakaj si pa potem ne Izberete drugega po ulica?
—	Ne morem! Zdaj sem postal že slaven
NEVAREN PREPIR.
—	In potem sem mu še rekel: če si evropski prvak v rokoborbl težke kategorije, to še nikakor ni razlog, da bi bil tako nesramen nasproti meni.
—	In kaj ti je odgovoril na to?
—	Ne vem, ker nisem slišal — odnesli so me v bolnico.
STBOU STANODAJALEC.
—	Dobro, vzamem vas na stanovanje, aH samo s pogojem, da nimate otrok, mačke, psa, kanarčka, klavirja ali radia.
—	Ne nič nimam tega. Imam pa nove čevlje, ki škripljejo — vas to mogoče ne bi motilo?
POMOTA.
—	Stanuje, prosim, v tej hiši gospod Klapič?
—	Da, kaj pa želite od nJega?
—	Dobil bom nekaj denarja!
—	Potem to nI pravi! Od tega Klapiča še nikdar nihče ni dobil denarja.
Tuberkuloza — naša velika rana
Ne ustrašite se preveč, vi vsi, ki kdajkoll prestopite prag tuberkuloznega oddelke naše bolnice. S tuberkolozo Je kakor smrtjo — pride, da sam ne veš, kdaj, in če te že enkrat zgrabi, ne boš se je otresel zlepa. Zdravnik v sprejemnem uradu preiskuje, vpisuje v knjigo Imena ln pri premnogih Se zraven majhen dostavek Tbc. Kajti vsi tile ljudje, ki stopajo v dolgi, brezkončni vrsti predenj z omršaveliml, značilno bledimi, ali spet značilno zardelimi, upalimi obrazi, z izbočenimi ličnimi kostmi, s sumljivo vročično rdečico, ki venomer krehajo, votlo, zateglo kašljajo. pljuvajo krvavo sluz v nečiste robce, ki težko, nadušljivo dihaje v pretrganih stavkih pripovedujejo večno se ponavljajočo lstorljo o nadlogah, vsi ti ljudje dajejo s svojo zunanjostjo, z besedami, skromen kratek, rezultat treh črk: Tbc.
Pa jih potlej srečaš, kako na vrtu bolnišnice iščejo poslednjih sončnih žarkov. Prav za prav bi morali ostati v posteljah, pa si že utrgajo kakšne pol urice Izpreho-da, kdorkoli je bil kdaj bolan, ta ve, kako postelja slabi ude. žalostno za pogled, kakšne človeške razvaline so to. Tale lzko-stenela telesa, sredi mladosti izmozganl, kakor Izpiti obrazi, sključenost, betežnost ln medel, kalen odrez oči. Samo izvolite nekaj
Od bojnega voza do modernega tanka
Razvitek vojne tehnike od perzijskih vojn do današnjih dni je ustvaril čuda in strahote
Prvi model avtomatskega stroja, H naj bi ga uporabljali ▼ topništvu, je zagledal beli dan šele proti koncu osemnajstega stoletja To je bil znameniti Cugnotov voz. Pa to je bil samo model. Od modela pa do prave avtomobilske trdnjave, ki je bila predhodnica današnjega tanka, je pa preteklo še polnih sto let.
Pr! nekaterih primitivnih narodih si voj-Ščaki še danes nadevajo »uniformo«, katere namen je samo, vzbujati grozo in strah
Moderne vojne so pred vsem vojne s stroji Znanost in industrija, pa tudi sposobnosti vojščakov, vse to služi razdiralnemu delu. Avtomatične puške, strojnice, letala, da ne omenjamo drugih sredstev, ki se jih poslužujejo v težkih trenutkih ti ali oni, namreč dušečih plinov, zažigalnih kroglic in podobnega, da celo, bolezenskih kužnih klic, skratka vse pridobitve sodobne znanosti morajo podpirati tehniko uničevanja
Toda od vseh strojev, ki so jih izumili v teku svetovne vojne pa do danes, je tank, ta premikajoča se trdnjava, najznačilnejši iin na njem se najbolj opažajo napori vojskujočih se, da bi zgradili nekaj velikanskega, kar bi že na pogled vlivalo sovražniku strah m grozo.
Kakor pa ni nič novega pod soncem, prav tako kot so že zdavnaj pred vžigalico bombo poznali grški ogenj, tako tudi tank v bistvu ni nič novega, ampak ima svoje dalnje prednike že v vojnah, ki so prvi dostopne človeški zgodovini.
Čirov bojni voz
Med prvimi predniki tanka je nedvomno bojni voz. ki ga je izumil veliki perzijski kralj Cir. In sicer je običajne vozove, s katerimi so prevažali poveljnike na bojišče, opremil s srpasto zakrivljenimi noži, ki so utirali pot tem mesarskim vozovom med sovražnikovimi vrstami. Pozneje je svojo
malega iz njihovih življenj — iz tehle njihovih življenj!
Samski rudar, štirideset let star. Eden tistih, ki so zgodaj v mladosti zapustili domovino in šli v tuje jame rudo kopat. Dolgo let je tam živel za silo, se reče, med dnevom in nočjo. Potlej je zbolel, saj veste, kako gredo takšne reči. Majhen prehlad, trdo, delo, razmere, prehrana, malo zraka, malo sonca. Krehati začne, suši se, rdeči madeži mu zrasejo na ličnicah, potlej omaga, obleži, nemara še celo bruhne kri. Rana na pljučih. Cavernoza. Tbc. Pride v bolnišnico, si nekoliko opomore, spet na delo do novega obolenja in tako ga slednjič tujina po petnajstih letih vrne domovini izmoz-ganega, na smrt bolnega, berača, oropane-ga zdravja in premoženja, že mesec ali dva leži v bolnišnici. Ozdraviti ga ne morejo več, kvečjemu za silo zakrpati, da bo še živel oziroma hiral leto ali dve. Mož bo moral pač v hiralnico ali v domovinsko občino od hiše do hiše. Upira se, prosi, toži.
V hiralnico. »Od hiše do hiše«. Ne! Za nobeno ceno ne! Vse življenje sem pošteno delal, in si s trdim delom služil svoj kriih, zdaj pa naj bi osebenkoval pri tujih ljudeh? Ne! Delati hočem, dajte mi zdravje nazaj! — Ne bodo ti ga dali prijatelj, ker ti ga ne morejo, sama bo";j a milost je tukaj brez moči. Tvoje zdravje je ostalo tam daleč v Vestfaliji, dvesto metrov globoko pod skladi premoga! Vestfalski hunti so ti ga počasi -"->tr--*1i i" »'-"rii — c!~h:ot si pvi šel same. s? zawš ''' * ',5,'asS ve
iznajdbo izpopolnil še s tem, da je na konec ojesa pritrdil dve dolgi sulici, ki sta prebadala vse, kar jima je prišlo naproti Končno je še zadnji del voza oborožil z ostrimi vozili in s tem omogočil, da bi se kdo mogel od tu vzpeti nanje.
Lahko si mislimo, kakšno klapje je povzročila ta pošastna priprava, kadar so jo pognali v množico sovražnikov.
Grška helepola
Za perzijskimi bojnimi vozovi moramo omeniti grško helepolo. »Helepola« pomeni osvojevalko mest. To pa ni bil od početka voz v običajnem smislu besede, ampak stolp, ki so ga nosile ogromne želve aH pa ovni.
Najbolj slavna od teh strojev je helčpo-la, ki jo je zgradil, kakor nam sporoča zgodovinar Diodor iz Sicilije, Demetrius Polior-zet. Takole popisuje zgodovinar eno izmed teh helepol:
»Osnova ji je bila kvadratna in sicer je štela vsaka stranica 50 vatlov. Zgrajena je bila iz tramov, ki so bili med seboj pri-čvrščeni z železom. Stali so si vsaksebi po en vatel. Vsa ta masa iz železa in lesa se je premikala lahko tudi na osmih kolesih, katerih platišča so merila po dva vatla in so bila obita z močnimi železnimi pasovi
Za premikanje v krivuljah pa so zgradila še posebej valjarje, tako, da se je stroj pomikal v vseh smereh. Na oglih je imel po sto vatlov dolge drogove, ki so se sklanjali drug k drugemu. Vsa ta stavba se je dvigala v višino devetih nadstropij. Tri strani so bile obite z železom, da bi jim ogenj, ki so ga pri obleganju metali iz mesta, ne mogel povzročiti nobene škode. V vsakem nadstropju so bila okna, nad katerimi je bil bakren pristrešek, ki se je dal premikati ter je okence docela zaprl, tako, da so udarci na stroj bili brez učinka. Poleg tega so bile v vsako nadstropje speljane se lestvice po katerih so donašali voj-ščakom streljivo in hrano. Tritisočštiristo mož je porivalo ta stroj, bodisi v notranjščini bodisi od zunaj. To je bila. kot pravi Diodor, elita vse armade, najmočnejši in najhrabrejši vojaki. Demetrius je uporabljal trideset tisoč mož, ki so po navadi tvorili ladijsko posadko, da so pripravljali pot, po kateri se je pomikala ta velikanska prikazen.«
Priznati moramo, da so današnji tanki v primeri s tem velikanskim strojem, ki je
Turška pehota, konjenica In topništvo v času vpadov v Bvrope
pe obleganega mesta Po navadi je imel stolp v enem izmed gornjih nadstropij poseben pridvižni most, ki so ga spuščali na obzidje in po katerem so naskakovalci udrli v mesto.
Ker je vsa ta zgradba počivala na majhnih kolesih, ki so jih krepki možje, skrito v osrčju tega stolpa, poganjali s težkimi vzvodi, je bilo videti, kot da se ta ne-stvor vali sam od sebe dalje. Na ta način so ga po potrebi premikali okoli obzidja obleganega mesta.
Kako pa je bilo z obleganci? Ti so se proti tem pošastim, ki so se premikale na videz same od sebe, upirali z različnimi sredstvi, bodisi da so metali nanje s svojimi metalnimi stroji težke skale bodisi da so jih zažigali tako, da so metali nanje posode z užigalnimi snovmi ali pa so se posebno drzni vojščaki približali stroju v neposredno bližino in podtaknili požar. Zopet drugič so izpodkopavali zemljo, na kateri je 8tolp počival, kajti ko se je enkrat
In2« Balbi In njegov izum
šele v prvi franoosko-pruski vojni je bila uresničena zamisel stroja lri ga nc bi poganjala moč človeških rok, ampak bi te samo uravnavale njegov tek. Njegov oče pa je italijanski inženir Balbi. Leta 1854 je predložil francoski vladi mapo načrtov, ki jih je izdeloval dolga leta in ki so nosili naslov »Načrt za premikajočo se železno trdnjavo«.
Sami dobro vemo, kakšna usoda večkrat čaka ljud; ki presenetijo svet s kakšno novo, nenavadno mislijo in kako večkrat nalete na nerazumevanje in celo na sovražen odpor. Prav nič bolje se ni godilo Bal-biju. Francoske oblasti so z nezaupanjem motrile Balbijeve naklepe in nadarjeni izumitelj je trkal s svojo iznajdbo na gluha ušesa. »Da bi kdaj trdnjava sama hodila sem in tja, kaj takega se lahko porodi samo v možganih bolestnega prenapeteža,« so mrmrali postarni francoski birokrati in so Italijana gladko postavili pod kap.
Ta Italijan pa ni' bil eden izmed tistih, ki ob prvi oviri vržejo puško v koruzo.
Polnih šeateajst let je čakal na ugodno priliko, in ko je leta 1870 tretja republika zmagoslavno otvorila svojo dobo, se je moš zopet pojavil v ministrstvu za narodno obrambo, upajoč, da mu bo sreča to pot milejša in da mu bo uspelo to, kar se m« ni posrečilo za časa cesarstva.
Izkusil pa je, da se mentaliteta vladnih uradnikov kljub temu, da je cesarstvo vzel vrag in da je sedaj živel v republiki, niti za las ni izpremenila. Tudi sedaj so ga odpravili z izgovorom, da je to Ie plod fantazije, da na kaj takega sploh ni misliti rfd.
Tudi sedaj ni Balbi obupal, ampak se Je zatekel po pomoč v drugo smer. Hodil je od tega do onega imovitejšega državljana in vsakemu posebej podrobno razlagal svoj, za tiste čase fantastični načrt Marsikoga je njegova navdušenost in trdo** nost ogrela, da je podpisal obveznico v obliki nekakšne subskribcije. Med temi »naročniki« je stalo tudi ime takratnega mont-martreskega župana Clčmenceauja, poznejšega »tigra«.
Takole je Balbi razlagal pariškim meščanom svojo zamisel premikajoče se trdnjave: »Ta stroj, ki ga goni para in je podoben oklopnici, je pravcata trdnjava, iz katere štrle cevi pušk, strojnic in topov različnih kalibrov, se lahko vali prav tako po ravnem kot navkreber m s svojo težo, ki znaša petnajst tisoč kilogramov, polomi in uniči vse, kar se mu postavi nasproti. Z eno besedo, to je neranljiva utrdba, katere učinki so strašni...
če bi jo hotel napasti, lahko požene v tek stožčasto streho, ki je oborožena s krepkimi, britvam podobnimi rezili, s tako hitrostjo, da pokosi m razprši vse, kar se jI približa Široka kolesa so zgrajena tako, da omogočajo stroju zdaj napredovanje zdaj umikanje, skratka, gibanje v vseh smo-rch..
Tank — pošast moderne vojne
Do svetovne vojne pe nobena evropska armada med svojimi vojaškimi sredstvi ni štela takega stroja, čeprav nekateri zatrjujejo, da je leta 1897 Viljem II. sam določil načrt, da se njegova armada opreud s temi stroji
Danes imamo opravka v resnici s trdnjavami, ki pomenijo zadnjo besedo tehnike in ki sejejo okoli sebe smrt kar na veliko. Od starih perzijskih časov pa do danes smo napredovali, če se dobro povprašamo, kljub vsej ogromni tehnični civilizaciji, v glavnem v tem, da se ljudi spravlja na oni svet na bolj prekanjen in zato v nekem smislu »kulturnejši« način. Saj takale zvez, kot je sodobni tank, brez dvoma poveličuje »lepoto in veličino« medsebojnega človeškega klanja, namreč tisto mentalizacijo človeka, ki jo tako zanosno opeva italijanski fašistični pisatelj Marinetti. Pa naj kdo reče, da nismo napredovali!	Luddas
Viteški turnir v XV. stoletju. Takrat so si vitezi In vojaki nadevali oklepe in štite, ki jih v moderni vojni nadomeščata oklopnica in tank
zahteval več kot fr! tiso? patov roK za svoj pogon in celo vojsko, ki mu je uglajevala pot, da so tanki, s katerimi se tako zelo ponašajo nekatere države, prava igrača Skoro bi človek mislil, da je ta opis sicil-skega zgodovinarja plod njegove domišljije. Pa ni taka Tudi drugi sodobniki, na primer Plutarh, potrjujejo njegove podatke in navajajo približno enake številke. Tako prav znani zgodovinar Plutarh navaja še to zanimivost, da so ti stroji bili tako dobro zgrajeni, da se ogromni stolp ni prav nič tresel in ni visel v to ali v ono stran. Pri napredovanju pa je povzročal neznanski trušč, ki je že sam po sebi vliva! strah nasprotniku.
Obleganje mest
Vprašati se moramo, zakaj so ti stolpi imeli takšne ogromne dimenzije in čemu so služili
Kadar je bilo treba osvojiti kakšno mesto, so privahli takole, rekli bi pošast k mestnemu obzidju, ki je seveda večkrat segalo v znatno višino. Zategadelj je morala biti tudi višina napadalnega stolpa temu primerna, da je lahko obvladovala oko-
Mko resnico ln, da na kraju te resnice lepo umreS....
Družinski oče, trije otroci, žena. 2e petič v bolnišnici, zmerom se mu odpirajo rane, vzeli so mu že pljučni živec, zdaj mu bodo morali sekati rebra in na ta način zaceliti rano, če bo šlo vse po sreči in če bodo prilike za to.
»Prilike! Hm, zdaj že dolgo ne delam, od podpor živimo doma, saj veste, kako je s podporami pri nas. Zdravniško navodilo pač veli: nobenega dela, popoln mir, zdravo, sončno stanovanje, dobra hrana. Vraga, kje si pa moremo privoščiti kaj takšnega, ko živimo iz rok v usta če si sproti zaslužimo grižljaj. Moja družina stanuje v kleti. Prostorna je soba, zdrava pa ni, precej vlažno je in temno, toda česa boljšega si ne moremo privoščiti. Dokler je šlo, sem delal, zdaj bi že tudi ne mogel dobiti več službe. Na obrazu se ml pozna, izogibajo se me ljudje in se me boje, da se ne bi nalezli bolezni od mene — jetičnika.«
Zdaj mu je zbolela že žena. Dispanzer ji je vzel otroke. Branila se je, ni jih hotela dati. Otroci so bili njeno edino premoženje. Da bi vsaj otroke obvarovali bolezni! ža-libog, da pri nas ni dispanzerjev, ki bi mogli obvarovati tudi starše pretečega pogina. Ali ni to strašno ln hudo, kako neusmiljeno brezbrižni in nedopovedljivo brezobzirni znamo biti ljudje drug do drugega Dosti, dosti tega! Bolj tuji in brezobzirni smo si med seboj, kakor so si tam zunaj na frontah sovražne armade .. L.
la zvrnfl, ga nI bilo več mogoče postaviti na noge. Prebivalci mesta Tira so se na primer branili, ko jih je oblegal Aleksander Macedonski, na prav svojski način. Metali so na te stolpe ogromne mreže, v katere se je vsa stavba zamotala In medtem, ko so se naskakovalci otepali teh zank. so branilci mesta zažgali stroj.
Pa niso uporabljali teh premičnih stolpov samo, kadar so oblegali mesto. Prav dobro so jim služdi tudi v bitkah.
Že omenjeni Cir ni opremil svoje vojske samo s srpastimi vozovi, ampak jo je oborožil tudi s temi dvojnimi stolpi Pet stoletij pred Kristom $o imeli v bitki pri Tim-brah zelo važno vlogo. Njegovi stolpi so merili v višino približno štiri metre in poi. Vsak je skrival v sebi dvajset lokostrelcev in vleklo ga je osem parov volov. Ti stolpi pa niso opravljali te naloge, kot jo danes vTŠe tanki, to se pravi, niso čistili teren pred pešadijo, ampak so ostajali zadaj za pešci, in lokostielci so s ploščadi, ki je bila na vrhu, merili preko čet, ki so stale pred njimi, na sovražnika.
Srednjeveški tank
V srednjem veku so pozabili na stroje, s katerimi 90 se borili perzijski in grški vojščaki. Viteze bi bilo sram uporabljati kakšno drugo orožje kot nj'hove sulice in meč. Saj je bila to doba, ki je najbolj pozdi-govala drznost in osebne podvige posameznika, kar pa pri takih skupnih napravah, kot je bojni voz, ne pride v tolikšni meri v poštev.
Zato šele v šestnajstem stoletju zopet zasledimo nekaj podobnega, kar nas spominja na stare vojevalne načine ali pa na današnji tank. Neki vojaški strokovnjak te dobe opisuje v svoji knjigi »Strategija«, ki je izšla leta 1536, torej pred dobrimi šti-sto leti, podobo stolpa na kolesih, opremljenega s strelnimi linami, skozi katere mole cevi topičev, katerim strežejo topničar-ji, ki nosijo na glavah prav takšne čelade kot danes.
Angleži so za vlade Henrika VIII. uporabljali prav takšne vozove. Inženjer na francoskem dvoru Agostino Ramelli je proti koncu šestnajstega stoletja zgradil velik, dobro zaprt voz, iz katerega je šest strelcev bruhalo ogenj skozi line na sovražnika. V notranjščini tega voza je nekdo poganjal s posebnim ročajem nekakšne vzporedne lopate, ki so se zajedale v zemljo in na ta način potiskale stroj dalje.
Ne moremo pa teh stolpov in vozov primerjati še z modernimi tanki, kajti pri njih se je pogon vršil še z rokami mož.
Po stopinjah ajdovske deklice
Vrhnika, Cankarjev prečudni kraj na veliki žegnanjski praznik Martinove nedelje. Prav zares živahne so postale ulice sredi dneva in poznojesensko sonce je kazalo pot množicam izletnikov iz bližnje in daljnje doline šentflorjanske. Prijazne in čiste so nekam preveč utesnjene trške ulice in ceste, Sv. Trojica kakor zmerom ponosna in vznesena zapira pogled očem s svojo belo cerkvico sredi tihega gaja, zatočišča vseh trudnih, odpočitka in miru željnih popotnikov tega prelepega sveta. Na osemsto metrski hrib Zaplano so se danes namenili prenekateri, kajti tam zadaj, še preko za-planskega vrha je v vasici istega imena žegnanjska slavnost, in to vendar ni majhna reč. Vsako leto se tam zbirajo pastirji pred staro zaplansko cerkvico k praznovanju Martinovega godu, pa ne samo ti — vsa Vrhnika takorekoč jih pospremi in se z njimi po domače, iz srca po veseli.
Hodimo navkreber, po stari skalnati cesti, ki so jo pred davnimi, davnimi leti zgradili Rimljani, da bi si po njej s svojimi legijami osvojili dežele naših pradedov. Veliki časi so bili to ln Vrhnika — Auportus je tisti-krat slovela kot važna bogata naselbina, da, mnogo bolj kot poznejša Emona. To vam ve sleherni Vrhničan od otroka do starca povedati in se prav za prav čisto upravičeno ponaša s slavno, imenitno preteklostjo rodnega kraja. Trdne kraške skale so nudile tujim osvajalcem dovolj solidnih temeljev za njihove ceste v svet — Se danes stoje, niso in ne bodo jih premaknila stoletja, tisočletja. Hodiš takole po vijugasti tisočletni cesti, ki jo obrobljajo ograde kraških kotlinic, hodiš in nehote premišljaš, kako neki je bilo pred davnim tisočletjem tu doli. Zamisliš se mimogrede v čase junaških Hanibalovih zavojevalnlh pohodov in v duhu korakajo mimo tebe brezkončne vrste rimskih pračarjev, lokostrelcev, vojakov iz neštetih dežela vzhoda in zahoda, ki ju je vezal mogočni imperij rimskih oblastnikov. Vidiš sužnje, kako pehajo zvrhane vozove dragocenega blaga premagancev, ki bo zdaj krasilo palače rimskega mesta, vidiš uklenjene ujetnike v dolgih vrstah, ki bodo Sli na čelu slavnostnega sprevoda ob priliki zmagoslavnega vkorakanja zmagovitih osvojevalskih vojska imperatorja, gospodarja milijonov podložnih, cesarja nad kralji, imenitnika nad imenitniki. Kdo ve, nemara so se vprav po tehle tleh, po tejle cesti valile njegove vojske, kmalu nas ne bo več dosegel svetega Pavla Visoko smo že, poti se ožijo in oddvajajo, zvon. širok razgled se ti odgrinja pred str-mečimi očmi, kako daleč pred nami je že Vrhnika, tako majhne oostajajo hišice, grič Sv. Trojice se je ponižal, do krtine. Vidiš stene Močilnika, štejeS domačije na BetaJ-novi, ki so kakor prislonjene v bregu. Vzpenjamo se v strmine Zaplanskega hriba, daleč spodaj, v vtesnjeni kotlini bruha »lin-tvernc zelene valove iz svojega podzemskega kraljestva. Tod so izviri kraških voda, na vsakih toliko ur ln dni se odpre po-nikovalnica ln obilica vode se razlije po strugi podzemskih kanalov in lukenj — pravijo, da takrat lintvern bruha. Gorje, če bi se kdaj razsrdil nad grešnimi Zemljani, na široko bi se mu raztegnila usta in celo morje vodovja bi bruhnilo skoznje ter se
razlilo po dolini, da bi nihče ne mogel utečl smrti, potonili bi vsi ln izravnala bi se tla zemlje.
Todle je nekoč stal grad, pripoveduje prijatelj domačin, seve, tega je že dolgo in niti razvalin ni več. Misli s tem šiljast grič ob ZaplanL No, kaj jim je padlo na um, temle vitezom srednjeveške slave, da so si postavili svoje domače gnezdo v takšnih strmih višinah? Nemara so kaj posebno hudega in zlega počenjali, da so se skrili ln si z nedostopnimi bregovi zavarovali imetje in svoj hrbet. Prečkamo vrsto gladkih, obtalnih skal, ki jim pravijo ajdovske stopnje. Zakaj? Le poglej natančneje to videl boš na tleh v skalo vsekane sledove nekakšnih ogromnih stopinj, ena Je polovico manjša od druge. Ljudska govorica trdi, da so to stopinje ajdovske deklice — velikanke, ki je tod nekje domovaJa. O teh velikanskih ljudeh — ajdih, ki so živeli neki pred mnogimi tisočletja, vedo ljudje povedati dosti pravljic in čudovitih zgodb. Tolikšni so bili, pravijo, da je ajd stal z eno nogo na šmarni gori, z drugo pa na Sv. Katarini. V sloviti Crngrobski cerkvi blizu škofje Loke visi zraven oltarja kos velikanskega okla, ki ga je nosil kdo ve kdaj kakšen predzgocovinski mamut, sorodnik pred letom izkopanega kamniškega mamuta Ljudje pa pravijo, da je to rebro ajdovske deklice. No, tale deklica Je morala biti šepasta in kruljava, se šalimo, ko ogledujemo človeške stopinje, ki jih je tako neenake ustvaril zob časa na skali Z Zaplanskega hriba je še dosti lepši razgled daleč naokrog. Prav jasno se še vidijo hribi onkraj meje, lepote notranjskega sveta nam leže na dlani. Globoko spodaj vodi serpentinasta cesta na logaško stran, Vrhnika se nam je že malce skrila za spodnjimi griči. Od vasice Zaplane sem že ču-Jemo ukanje, Se nekaj korakov navzdol po nasprotnem bregu nas bo stalo do žegnanj-skih radosti in dobrot.
Zaplano imenujejo nekateri vrhniška Švica, gotovo zaradi svoje idilične lege in naravnih lepot To je priljubljena izletniška točka, sem si hodijo naši vrli Vriiničani ob sončnih nedeljah dušo in srce privezovat. Ni velik kraj, na prste bi lahko preštel vaške hiše, ki obkrožajo starinsko cerkvico. Zgradili pa so Zaplanci imenitno šolo, ki je prej podobna prostorni, visoki vilL Tb vam Je danes veselo in živahno tu gori, seveda, enkrat samkrat na leto lahko do* živiš žegnanjski praznik. Zraven cerkve so postavili stojnice, ki še zmerom zvesto spremljajo slovesne žegnanjske dni vsepovsod. Mlado ln staro se tere krog in krog, zlasti mladi svet si daje opravka z nakupovanjem odpustkov. Srce iz lecta s tipkanim povsvetilom — najbolj zaželeni ki najdragocenejši odpustek žegnanjskega sejma! Kolikokrat šele s takšnim lectastlm srcem vzplamtri ljubezen v zaljubljencih, saj posvetila 90 pisana za vse radosti ki Skrivnosti človeškega srca.
V prijazni gostilni so napolnjene sobe dO slehernega kotička, vroče Je od tolikih teles, toda prijetno. Prijetno je posedeti r prijateljski družbi, kjer se merijo besede po odkritosrčnosti oči in iskrenosti srca. Svečano, praznično razpoloženje dopolnjuje posfeočoa godba harmonike in ubrano petje veselih 1;<- 1 . To so naši vrh domači ljudje, zrasli z naSo domačo zemljo, U
Reorganizacija slovenskega nogometa
LNP
Včeraj so slovenski nogometni klubi ukinili svoj prejšnji višji forum ln ustanovili v okviru VNS Slovensko nogometno zvezo s 4 podzvezanu
Ljubljana, 19. novembra.
Osem ur razprav in govorov, in sicer sinoči na konferenci delegatov klubov in danes dopoldne na dveh občnih zborih, je bilo treba, da se je izvedla likvidacija Ljubljanskega nogometnega podsaveza in ustanovila nova samostojna organizacija v okviru VNS — Slovenska nogometna zveza. Da bo vse poteklo v redu in bomo red v slovenskem nogometu tako ali tako prilagodili novonastalim razmeram, smo po vseh znakih sodeč pričakovali v naprej, vendar se je pokazalo, da so se pojavile med nekaterimi našimi klubi izven Ljubljane struje, ki so na organizacijsko in finančno stran nove nogometne organizacije gledale zelo ozkosrčno in iz preveč lokalnih vidikov. Delna posledica tega je bila tudi, da so se razprave o nekaterih nebistvenih poglavjih zelo zavlekle, razen tega pa je brez pravega pomisleka prodrl tudi načelni sklep, da se v okviru Slovenske nogometne zveze ustanovijo kar štiri pod-zveze, in sicer v Mariboru, Celju, Trbovljah in Ljubljani. To pomeni z drugimi besedami, da bo uprava našega nogometnega športa odslej poslovala v več: maniših edinicah, ki bodo predvsem močno obremenjevale že tako slabe fnančno stran nogometnih klubov, razen tega pa bo delovanje teh posameznih forumov brez dvoma še bolj bir^kra+izirano kakor je bilo doslej. To so bežni vtisi z vseh razprav na sinoč-njih in današnjih zborovanjih, vendar je treba glede končne sodbe, ali bo novi aparat posloval v zadovoljstvo vseh, ki jim je na srcu, počakati na nadaljnji razvoj dogodkov. Dobro je, da smo v tei soortni panogi pred mrtvo sezono in bo zdaj nekai mesecev časa, da se vsi ti sklepi docela izvedejo in tudi praktično preizkusijo. Mi smo prepričani, da se bodo že do otvoritve nove sezone nokazale vsaj glavne slabe strani te nove ureditve in bodo odločuio-či še pravočasno ukrenili vse. da slo-VPT1cVi nogomet zaradi prevelike delitve s;l ne bo trpel škode.
V nasl^dr^em glavno o dneor?k;h na ko^'"renči delegatov in obeh občnih zborih:
Konferenca delegatov
Da bi se občna zbora zaradi likvidacije LNP in ustanovitve SNZ preveč ne zavlekla, je upravni odbor LNP v soboto zvečer v društveni sobi »Zvezde« sklical konferenco delegatov vseh včlanjenih klubov iz področja podsaveza. Udeležba je bila zelo velika, kar je bil znak, da je vsem klubom mnogo na tem, da se nova ureditev v nogometu pripravi z upoštevanjem želja vsega članstva. Konferenco je otvoril in vodil predsednik LNP g. dr. Kosti, ki je na kratko obrazložil namen tega sestanka, nato pa prešel na dolgotrajno podrobno razpravo o posameznih določbah v okvirnih pravilih SNZ in posameznih pravilnikih za poslovanje raznih odborov. Zanimivo je, da se je med prvimi govorniki oglasil za besedo delegat Čakovečkega SK, ki je kategorično izjavil, da zahteva za svoj klub nadaljnji obstoj pod okriljem SNZ in nikakor noče v HNS. Posebno živahne in mestoma tudi burne so bile razprave glede pravilnikov o podzvezah in pa o finančnem poslovanju posameznih zvezinih organov, ker so klubi iz posamezn'h okrožij skušali tako ali tako doseči čim večje koncesije. 2e ta večer je bilo sprejeto načelo, da se bo zaradi nejasne finančne situacije vprašanje financ v celoti reševalo šele na rednem občnem zboru SNZ, ki bo sredi januarja v Ljubljan1'. Debate so trajale nekaj čez polnoči in je kljub temu vprašanje nove ureditve sodniškega vprašanja ostalo prav za prav neobdelano.
Likvidacijski občni zbor LNP
Malo po 9. dopoldne je predsednik LNP dr. Kosti v beli dvorani »Uniona« otvoril zadnji občni zbor LNP zaradi likvidacije te organizacije. Pred prehodom na dnevni red je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel kralju Petru II. in pozdravna brzojavka ministru za telesno vzgojo. Verifikacijski odbor je ugotovil, da je bilo na občnem zboru cd 58 včlanjenih klubov navzočih 46 s pravilnimi poverilni-cami, naknadno pa sta se prijavila še dva delegata, tako da jih je od vseh manjkalo samo 10.
Na dnevnem redu je bila potem točka o računskem zaključku poslovne dobe do likvidacije, glede katere se je razvila spet
precej dolga razprava, ki se je v glavnem nanašala na nekatere večje postavke iz bilanc. To je bil v prvi vrsti znesek 20.000 d:n. ki ga je LNP prejel ob priliki likvidacije JNS in glede katerega so posebno delegati izvenljubljanskih klubov zahtevali najpodrobnejša pojasnila Prav tako so mnogo pozornosti posvetili tudi večjim j zneskom v poškodbenem fondu, glede katerih so bila prav tako potrebna mnoga pojasnila raznih funkcionarjev. H kraju ! je nato nadzorni odbor vendarle prišel do predloga za razrešnico, ki je bila tudi . soglasno sprejeta
Kot samostojna predloga sta bila nato sprejeta predlog Hermesovega delegata za
posojilo v višini din 2.500.— zaradi nadaljevanja del na novem igr.šču in pa predlog delegata SK Celja za črtanje odškodnine za neodigrano tekmo med Celjem in Hrastnikom
H koncu tega občnega zbora je nato upravni odbor stavil formalni predlog, da se z današnjim dnem ukine poslovanje LNP in ustanovi Slovenska nogometna zveza z lastnimi pravili za vse klube iz dosedanjega področja. SNZ prevzame vso imovino LNP z vsemi pasivi in aktivi. Sklep je bil soglasno sprejet in ob pol 11. je predsednik dr. Kosti zaključil občn: zbor, ki je likvidiral Ljubljanski nogometni podsavez.
Ustanovni občni zbor SNZ
Ustanovni občni zbor, ki se je začel za tem po kratkem odmoru, je vodil najstarejši odobrmk g. dr Milko Kuhelj. Predsedujoči je uvodoma opozoril delegate na velik pomen tega zborovanja, ki naj da novi nogometni organizaciji v Sloveniji dobre in zdrave temelje Pozival ie vse klube, naj zdaj še bolj skupno, složno in \ smotrno delajo za napredek nogometa in opustijo vse prepire in razprtije. Takoj nato sta bili prav tako kakor z likvidacijskega občnega zbora, odposlani tudi od tod vdanostna brzojavka na najvišje mesto in pozdravne brzojavke ministru za telesno vzgojo.
Besedo je nato dobil kot referent prejšnji predsednik LNP dr. Kosti, ki je podrobno še enkrat obravnavali sporne točke v pravilih SNZ dokler niso bile soglasno sprejete vse potrebne spremembe po željah delegatov Ta del razprave je potekel zelo stvarno in tako so bila pravila SNZ že okoli 11 ure soglasno sprejeta Pri izvolitvi kandidacijskega odbora je prišlo do majhnega nesoglasja, ki je 1 imelo za posledico da so se volitve v novi odbor SNZ morale izvesti tajno (Mimogrede je to imelo za posledico, da je bila zadevna določba v pravilih prmerno spremenjena) 2e razpoloženje v dvorani je kazalo, da 1e kandidacijski odbor rešil svoj posel sporazumno z vsemi in res je. glasovanje za predloženo listo prineslo ogromno večino predlagateljem. (43:2 glasovoma 3 pa so se vzdržali).
V prvi odbor SNZ so bil 'zvoljeni:
predsednik- dr Janko Kosti, podpredsednika Miro Martelanc in dr. M Kuhelj, tajniki Stane Verhunc, Rado Zaje in Stane Logar ter blagajnika Viljem Slamnik in Ludvik Sefic. v odbor pa gg.: Jngovec, Lnšan, Hartman, Heidegger. Grm. Albin, Turk, Guzina. N Buljevič, Kern, Fiseher (Maribor) Presinger (Celje in Kralj (Trbovlje) V nadzorni odbor so prišli gg.- Vosnemflt. Kačar, Pertot, dr. Vauh-nik in Pndlesnik.
SMepi
Po končanih volitvah je na kratko spre-
govoril novoizvoljeni prvi predsednik SNZ
dr. Kosti, nato pa predložil naslednje samostojne predloge, ki so bili z neznatnimi spremembami tudi soglasno sprejeti. Prvi je bil na vrsti pravilnik o podzvezah glede organizacijskega in administrativnega poslovanja, iz katerega so bila vsa finančna vprašanja izločena za poznejši občni zbor. Potem je bilo sprejeto, da se da posameznim pod zvezam po din 1.000.-— akontacije za ustanovitvene stroške, obenem pa odobreno, da se morajo občni zbori vseh podzvez vršiti na dan 10. decembra t. L Posamezni klubi na meji med posameznimi zvezami bodo pozvani, naj se v 8 dneh izjavijo, kateri podzvezi želijo pripadati. Osem dni pozneje, morajo vse podzveze predložiti SNZ svoje proračune, v 10 dneh pozneje bo morala SNZ izdelati pravilnik o finančnem poslovanju ter ga poslati vsem podzvezam v proučtev. Ves kompleks teh vprašanj se bo nato dokončno reševal na rednem občnem zboru SNZ v januarju Važen je bil tudi nadaljnji formalni sklep, da ostanejo do nadaljnjega v vellavi vse določbe pravil in pravilnikov, ki so dozdaj veljali na teritoriju LNP, kolikor n;so v nasprotju z novo sprejetimi Prvenstveno tekmovanje za sezono 1939 1940, ki je v teku. bo do nadalinjega vodil tehnični odbor SNZ, definitivno pa se bo o novem načinu prvenstvenega tekmova-n1a sklepalo tudi šele na rednem občnem zboru Slednjič 1e bil skorai brez razprave in le po kratkih ooiasniVh sprejet nov nravilnlk o sodnikih, ki so z današnilm dnevom tudi v območju SNZ dobili avtonomijo NoPompfni sodnik* bodo poslej delovali samo^toino in bodo le v nekaterih finančnih in organizacijskih ooeledih deloma odvisni od zveze. Predsedn'k je Izrecno prMavil. da ie treba elede učinka te preureditve počakati na praktične us-nehe.
Po kratki repliki na nekatera vprašanja med slučalnostmi, ki zaradi že veljavnih pravil VNS sploh niso mogla priti v razpravo, je predsednik ob 13. zaključil to -pomembno zborovanje. Dobili smo — SNZ namesto LNP in LNP. MNP. CNP ter TNP namesto starih okrožnih odborov LNP.
Dogodki na zelenem polju
Zagrebški železničar v Ljubljani — Prvenstvo LNP — Prvenstvo v obeh ligah
zvesto hrani in b" zmerom hranila in ohranila običaje naSega rodu. Naša pesem bo zmerom in povsod ostala trdna vez in izročilo narodne zavesti in ponosa, naj se Zgodi kdaj, kar se hoče. Možje modrujejo za mizami, govore o radostih in br dkostih kmetskega življenja, o gospodarstvu in kupčijah, o miru in vojnd, o raznih modrih, velikih rečeh. Fantje in dekleta pa pojo in se zaljubljeno spogledujejo — noč in dan bi poslušal njihove pesmi. Kdo bi si mislil, da domača dekleta tako lepo in ubrano pojo. No, potlej pa zaigra kdo na harmoniko in mladi pari se zavrte, koder je še kaj prostora. To žare lica, to vre kri in udarja srce v omamnem vrtincu plesa! Seveda. včasih se fantje malce s poreče jo zaradi deklet, kakšen prenapet ljubosumnež glasno izpove srčne bolečine, pa se kmalu pomiri; če mu je kdo lirubioo odpeljal na ples, si za ta čas drugje poišče tolažbe, no, pa je spet vse, kakor je bilo, veselo, domače in prijetno nadvse.
Vse prehitro, vse prezgodaj se mrafti, treba se bo posloviti od prijaznega žeg-nanjskega kraja, toda to bo veselo slovo. Sli bodo vsak v svoj kraj, dekleta in fantje se bodo držali za roke. razigrani vriskali bodo po poti :n peli, lepo bo in lahko pri duži. Pa prav nič nerodno, saj v temi ne vidiš zardelih lic in pove*5" se oči..
lAdo K«au*a.
Ljubljana, 19. novembra
SK Ljubljana je porabila današnji prost termin za trening z dobro opisanim moštvom železničarja lz Zagreba. že takoj na tem mestu je treba pripomniti, da današnja tekma glede priprav za skorajšnji nastop ligaške enajstorice v Zagrebu ni prinesla mnogo koristi, ker ta nasprotnik ni bil posebnih kakovosti, razen tega pa tudi domači te Igre niso vzeli z resne strani in so z nepotrebnim igračkanjem omogočili celo železničarju dva nepotrebna gola. Ker je bilo tudi vreme bolj klavrno, je bil tudi obisk precej slab in tako je vsa prireditev minila več ali manj neopaženo in bo skoraj tudi pozabljena.
Ljubljana : železničar (Z)
5>:2 (3:2)
železničar: Bačič, Koprivnjak (Pavič), Lončarič, Kozič, Janjič, šepek, Balič, Kola-kovič, Melnak, Krnič, Vinkovič.
Ljubljana: Lindtner, Ceglar, Jerman, Presinger, Gomezel, Sercer, Smole, Cankar, Grintal, Jež I., Erber.
Sodnik Mrdjen. .
Publike okoli 300.
Današnja Igra ni bila na veliki višini ln je nudila precej povprečen nogomet. Moštvi kar velja prav za prav samo za Ljubljano, sta le sem in tja pokazali nekaj smiselnih kombinacij, sicer pa so žogo vsi preganjali precej brezglavo sem in tja. Tekma je bila večinoma odprta in le na trenutke je bila Ljubljana v lahni premoči, kljub temu, da železničar razen po enega igralca v napadu in med krilci, res nI imel v svojih vrstah nobenega vidnega človeka. Edina dva njegova uspeha gresta — kakor rečeno — na račun igračkanja ljubljanske obrambe. O domačih smo že rekli, da se današnje naloge niso prijeli niti najmanj resno. V enaj-storici smo spet gledali Cankarja v napadu, ki mu bo na vsak način treba najti drugo mesto, in pa Sercerja med krilci, ki še zmerom po nepotrebnem zadržuje žogo. Za Erberja bi bil tudi že skrajni čas, da privadi tudi desno nogo za strel. V ostalem so bili dobri Ceglar v obrambi ter Presinger in deloma tudi Gomezel med krilci, med tem ko sta bila v napadu polnovredna samo Smole in Grintal. Slednji je bil odlično razpoložen, vendar pa zaradi prepočasne okolice ni prišel v polni meri do izraza.
Po nekaj minutah obojestranskih napadov je prvi prišel do zgoditka železničar. V 11. min. je Krnič zaradi nesporazuma domače obrambe potisnil žogo mimo vratarja v mrežo. 1:0 za ž. Ljubljana Izvede napad na nasprotnikovo stran, Grintal odlično preigra Ježa ln slednji je na mestu; rezultat je Izravnan. 1:1. V 14. min. dobi po odbitem strelu žogo Erber na golovi črti in centrira vlsaka pred gol; tamkaj jo ujame Smole ln z razantnim udarcem poviša na 2 :1. V 22. min. se loti Grintal strela iz 25 m daljave in res premaga nepripravljenega vratarja. (Ta gol pa je po mnenju nekaterih sporen.) Toda je pa — 3:1 za 14. V 88. min. je 2. pred vrati LJ- in le-
vemu krilu uspe znižati na 3 : 2 za Lj. Do konca potem nI nobene spremembe.
V	drugem polčasu je že v 2. min. Erber pri žogi, ki jo dobi po krasnem predložku Grintal ter z glavo podaljša v mrežo. 4 :2 za Lj. Takoj nato ima Lj. še dve krasni šansl za povišanje, toda Jež in Cankar zastreljata enega za drugim. V 30. min. preigra Grintal Cankarja, ki mimo vratarja postavi končni rezultat 5 :2.
Dve prvenstveni tekmi v celjski skupGni
Amater : Atletik 6:2 (3:2)
Celje, 19. novembra
Celjski Atletiki so doživeli na svojem igrišču občuten poraz. Amater je v vsakem pogledu prekašal domačine. Bil je boljši v tehničnem pogledu, glede povezanosti Igre, brzine in starta. Z lepo igro Je dosegel zasluženo zmago. Moštvu Atletikov se poznajo vsi znaki hude krize. V srečanju z Amaterjem nI moglo moštvo niti trenutek pokazati enakovredne igre. Zlasti Šibek je bil napad, ki se je le redkokdaj povzpel do smotrne akcije in nI Imel strelca pred golom. Mnogo sta pokvarili slabi krili. V splošnem je moštvo igralo brez sistema.
Amater je takoj v začetku krepko napadal ln je že v 5. min. dosegel prvi uspeh, ko je Miklavčlč po hitri akciji potresel mrežo Atletikov. V 13. min. Je Šuštar s kazenskim strelom lz daljave 16 m povišal na 2 :0. Dve minuti kasneje je sodnik diktiral enajstmetrovko proti Amaterju in Koželj je znižal na 2:1. Amater je obdržal začetno premoč. V 18. min. je Sajovic s krasnim strelom lz daljave 20 m postavil 3 :1, v 28. min. je Ki tak po lepem prodoru Atletikov znižal na 3 :2. Kljub premoči Amaterja je ostal do odmora rezultat nespremenjen.
V	drugem polčasu je postala premoč gostov še bolj očitna. V 6. min. je Jordan dal četrti gol, v 7. min. Kus iz razdalje 20 m petega. V 12. min. je Šuštar s kazenskim strelom lz 20 m povišal na 6 :2. Gostje so bili do konca Igre v premoči. Igra Je bila nato precej ležerna. Atletiki so imeli nekaj lepih prilik, da zvišajo rezultat, niso pa znali tega izkoristiti. Tekma je ostala vse do konca živahna in razgibana.
Sodil je g. Vrhovnlk iz Ljubljane.
HRASTNIK : CELJE 3:1 (1:1)
Hrastnik, 19. nov.
V	današnji prvenstveni tekmi je domača enajstorica premagala favorita skupine, moštvo SK Celja s 3:1 (1:1).
Iz XI« kola hrv.-slovenske Uee
Bačka s Slavija (O) 1:0 (1:0)
Subotica, 19. novembra.
Danes je bila tukaj pred 1.500 gledald odigrana ligaška nogometna tekma iz hr-vatsko-slovenske lige med domačo Bačko in osiješko Slavijo, ki hi. jo moral« oba .
v
Ct hočeSkmu kcu pok^M-fi, nokjPovui Peti kavi
naMima -pJiAcr /
kluba z ostalimi odigrati šele prihodnjo nedeljo. Zmagali so domačini z 1:0 (1:0), vendar pa zmage niso zaslužili, ker je bil napad zelo slab in je med drugim za streljal tudi enajstmetrovko. Osiječanl bo se mnogo trudili, pa jim ni nič uspevalo.
Z današnjo zmago si je Bačka priborila dragoceni dve točki in se v tabeli uvrstila zaradi boljše razlike golov s 7 točkami na sedmo mesto pred Ljubljano, ki je morala na naslednje. V onem delu (od 6 do 8. mesta) kaže tabela naslednjo sliko: Slavija (O) 10 3 S 4 19:27 9 Bačka	11 3 1 7 15:29 7
Ljubljana	10 2 3 5 20:32 7
Srbska liga
BSK je ušel Jugoslaviji
BEOGRAD: Na igrišču BSK je bila danes pred 2.500 gledalci odigrana prvenstvena tekma med sarajevsko Slavijo in BSK. Slavija že dolgo ni gostovala v Beogradu in zato je za tekmo vladalo precejšnje zanimanje. Slavija je predvedla prav lepo igro, kljub temu pa je BSK zmagal s 4:0 (2:0). Čeprav je njegova zmaga zaslužena, je rezultat previsok. Gostje so se v drugem polčasu zelo trudili, da bi dosegli vsaj častni gol, a brez uspeha.
Na igrišču Jugoslavije pa je bila tekma med Baskom in Zemnnom. Rezultat je ostal 2:2 (2:1).
NOVI SAD: Beograjska Jugoslavija je gostovala proti Vojvodini. Domačinom je uspelo, da so beograjskim gostom odvzeli eno točko, ker je ostal izid neodločen 2:2 (2:1).
SKOPLJE: Gradjanski : Jedinstvo 2:0. BOROVO: Bata : ŽAK 5:0.
Po teh rezultatih v vm kolu jesenskega tekmovanja se vrstni red v tabeli m spremenil v mnogočem. BSK je slednjič za točko pobegnil Jugoslaviji na svoje sigurne prvo mesto, potem pa je za vse, razen za Jedinstvo. ki se je moralo precej umakniti proti koncu, ostalo pri starem Na koncu tabele so še zmeraj v starem vrstnem redu Bask, 2AK in Zemun v strnjeni skupini, ki je močno z veliko razliko ločena od ostalih sedmih klubov.
Lepa zmaga Zagreba
Zagreb s Bratislava
3:1 (l:o)
Zagreb, 19. novembra.
Na igrišču Gradjanskega je bila danes pred 6000 gledalci odigrana medmestna nogometna tekma med reprezentancama Bratislave in Zagreba, ki se je končala s 3:1 (1:0) v korist domačih.
Prve večje napade so v tej zanimivi igri uvedli gostje, potem pa so se polagoma začeli zbirati tudi domačini. Bila je cela vrsta nevarnih napadov na obeh straneh, toda do 30. min. ni bilo nobenega številčnega uspeha. Takrat je Antolkovič podal dolgo žogo Medariču in ta je z ostro bombo dosegel vodstvo. Vratar Bratislave je bil pokrit in ni mogel braniti. Po odmoru sta imela oba napada mnogo prilik za spremembo, toda oba vratarja sta enako odlično branila in pokazala .več krasnih parad. V 35. min. je imel smolo vratar Bratislave, ki je sam zakrivil drugi gol. Streljal je žogo iz gola Medariču na noge, ki je prisebno izrabil priložnost in jo takoj vrnil naravnost v mrežo. V 42. min. je Zagrebčanom uspelo z leve strani po Ma-tekalu povišati celo na SK). 2 min pred koncem je srednji krilec lepo oddal levemu krilu Vuknarju in ta je dosegel častni gol	.....
Zagrebška reprezentanca ni povsem služila današnje zmage, ker je bila napadalna vrsta mnogo premalo odločna pred golom Med ostalimi pa sta ugajala Jut* ln Beloševič
Slovaki so igrali mnogo bolje kakor se je računalo ter predvajali enostavno, toda zelo koristno igro in bi bili po vsej pravici zaslužilil neodločeni izid. Najboljši igralec je bil Bolček na desnem krilu.
Tekmo je vodil objektivno in dobro domači sodnik Mlinarič.
Ostale nogometne tekme
LJUBLJANA: Juniorsko prvenstvo:
Svoboda : Moste iun. 4:1, Ljubljana : Jadran iun. 4:0. Prvenstvo v ljub-lianskem okrožju ie končano in so na Drvem mestu iuniorii Liubliane z vsemi dosegliivimi točkami in rekordno razliko golov 40:1.
RIM: Državno prvenstvo (IX. kolo): No-vara : Bologna 0:0, Lazio : Juventus 4:0, Milan : Venezia 2:1, Genova : Napoli 2:0, Fiorentina : Liguria 4:0, Ambrosiana : Torino 1:0, Modena S Roma 1:0, Bari : Triestina 2:2.
Sušak: Zagreb n : Sušak 2:1 (1:1)
Emil Allais hudo ranjen
Iz Grenobla poročajo, da Je bil sname« niti francoski smučar ln večkratni svetovni prvak v alpskem smučanju hudo ranjen, ko je bil v izvidniški patrulji na službeni dolžnosti. Zdravniki so mnenja, da so njegove poškodbe tako hude, da jih bo težko prebolel, v vsakem primeru pa je njegova športna kariera končana. Res škoda mladega, mnogo obetajočega smučarskega prvaka, ki je bil nekaj časa tudi dober mentor nadih smučarjev. Allais je bil mobiliziran že takoj v začetku vojne in je moral že prve dni na fronto, kjer se je izkazal na nevarnih izvidniških pohodih na hriboviti meji med Francijo in Nemčijo.
dijaka tehnike
Zagreb, 19. nov. o. Snoči ob pol 11. je izvršil dijak tehnike Mladen Š imuno vič samomor. Vrgel se je iz četrtega nadstropja na dvorišče in obležal mrtev. Postal jO žrtev živčne bolezni Samomorilec je brat hrvatskega slikarja Frana Simunoviča ter sin književnika Dinka Šimunoviča.
Požar v orient-ekspresu
Vinkovci, 19. nov. p. Orientekspresu, ki prihaja zjutraj v Beograd, se je pripetila med potjo nesreča. Vnel se je namreč ns-njati prehod med dvema vagonoma ter sO plameni zajeli oba vagona. Vlak so mocaJi ustaviti in so požar pogasili Skoda je precejšnja, človeških žrtov p« oL
»JUTRO«, ponedeljska Izdaja
Poln uspeh razstave likovnih umetnic
Ljubljana, 19. novembra.
Minilo je 14 dni odkar je bila v Jakopičevem paviljonu odprta razstava del likovnih umetnic iz Zagreba Beograda, Su-šaka in Ljubljane. Vrata razstavnega paviljona se bodo danes zaprla. Zato ne bo odveč, če na praju zapišemo še par stavkov k temu pomembnemu kulturnemu dogodku.
Ob neki priliki je mojster Ivan Vavpo-tič dejal, da se mu je ta akcija naših umetnic, za katero je dala iniciativo simpatična slikarka Bara Remčeva, zdela tvegana v toliko, ker so se vrata razstavišča za ženska dela odprla takoj za tem, ko so se odlično predstavili s svojimi deli »Neodvisni«. Toda strah, da je bila korajža naših umetnic tvegana, se je izkazal kot neutemeljen.
Danes lahko rečemo zakaj. Naše umetnost ljubeče in uvažujoče obč'nstvo, pa z njim tudi brez pridržka strokovna kritika. sta razstavo in dela na njej sprejeli ne le simpatično ampak tudi s pohvalo. Tudi najstrožji kritiki razstavljalkam niso odrekali kvalitet, ki jih je žensko umetniško prizadevanje pokazalo v" razstavljenih delih. Tako je bil Jakopičev
se je vršil v torek 14. t. m. v preurejenem klubskem lokalu in je pokazal tako po številu navzočega članstva, kakor po svojem gladkem poteku, da niti sedanji, skrajno napeti časi niso sposobni zavreti stalnega napredovanja te naše reprezentativne, žilave fotoamaterske organizacije. Časi ovirajo do neke mere morda delo na zunaj, tem bolj pa se je poživilo notranje delo, kakor je mogel ugotoviti po uvodnih formalnostih z zadovoljstvom klubov predsednik g. Rado Merhar v svojem poročilu. V preteklem poslovnem letu je bilo poleg običajnih uspehov zabeležiti celo nekoliko dogodkov, ki so izredno važni tako za klub
AMERIKA
Bistven vzrok za nesoglasje obeh značajev tiči v dejstvu, da si ne zaupata vsega, kar jima teži dušo. Prevel ka občutljivost in premajhna avtokritika na obeh straneh pa to nesoglasje še poveča. Pri njem je opaziti neko gospodovalno črto, pri njej pa nekoliko trme. Zaradi tega se tudi redkokdaj sporazumeta v vprašanjih, ki se dotikajo obeh. Drug drugemu sta brusila značaje, pozabila pa sta opiliti vsak svojega. USODA.
Bolj kakor rokopis, ki ste mi ga priložili v analizo, me je pritegnil vaš rokopis Vaše visoke inteligenčne zmožnosti, zvezane s precejšnjo samozavestjo na eni strani, na drugi strani pa taka nebogljenost, kar se tiče najosnovnejših življenjskih vprašanj — to me je na prvi pogled osupnilo. Dalje pa sem opazil, da so vaše strasti prav tako razvite kakor vaše duševne lastnosti. Vsa vaša tragika pa je v tem, da pri vas razum ne vlada strastem, ampak strasti razumu in tako vam kljub vsej razgibanosti ne morem ničesar svetovati. Iz rokopisa, ki ste mi ga poslali v analizo, pa seim razbral, da je ta oseba oblasti željna in neodkritosvčna. Kako se boste počutili v njegovi bližin ? Ne prenaglite se ne na to ne na ono stran! LUŠTNA NEZNANKA.
Vaša vedno vedra narava je dokaz in merilo dobrega zdravja. Vendar pa previdnost nikdar ne škoduje. Ne dvomim, da bi ljubezen do otrok ne našla pravega načina za njih vzgojo, če imate pred očmi cilj, vam ne bo težko najti prave poti. Kdor liubezen seje, bo ljubezen žel. ŽIVLJENJE.
Vaša * sa je zdaj podobna oropanemu svetišču: Ljubezen Vam je bi., najvišje božanstvo vi pa njena najvnetejša sveče-nica. Noč in dan ste klečali pred njeno podobo in ji kadili z najizbranejšo miro svojega srca. Pa je pr šel nekdo in vam ukradel to božanstvo in vi zdaj nemo strmite v oropane stene svojega svetišča. Prešla je ljubezen, z njo nemir srca in okoli vas je zdaj sama mračna praznota. Večna lučka je ugasnila in zdaj ste v temi. Prav ta tema vam je vzela vero in spoznanje, da še sije zunaj svetšča sonce, da je svet tam zunaj prav tako lep, kakor je bil v prejšnjih časih. Stopite iz oropanega svetišča tn poglejte okoli sebe. Sonce bo spet posijalo v vaše srce. vzcvetela vam bo nova pomlad in zgradili si boste novo svetišče, lepše in polno sonca. JAN, LJ.
Pomanjkanje samozavesti in premajhna vztrajnost vas ovirata, da nimate sreče pri dekletih, če boste gojili ti dve lastnosti, smete upati v srečo in v uspeh v življenju.
Priporočam vam nekoliko več notranje kot
—-
paviljon teh zadnjih 14 dni središče pozornosti kulturnega Ljubljančana. Pa^ se je zato moralnemu uspehu, ki so ga žele razstavljalke, pridružil tudi gmotni uspeh, ki gotovo ni brez tehtnega pomena za umetnika v današnjem času in še posebej v naši sredi. Ljubljana, ki še pozna marsikatere stvarno neutemeljene pridržke in predsodke zlasti kadar gre za pozornost, ki bi jo bilo treba pravtako izkazati ženskemu prizadevanju in delu kot se jo izkazuje moškemu, je to pot skoro prav nepričakovano široko odprla svoje zaklade razumevanja. Prav to. kar je gotovo prišlo tudi po nemali zaslugi poklicnega tovariša naše umetnice — našega umetnika, je Ljubljani šteti v dobro obenem z željo in pričakovanjem, da bo znala tudi v bodoče hoditi po tej pravilni poti z objektivnim korakom, ki ne bo oviran z napačnimi predsodki.
Našim umetnicam, ki so se opogumile stopiti s svojim delom pred našo izbirčno javnost, pa kličemo naj v bedoče tudi one tako energično kot so doslej vztrajajo na torišču umetniškega ustvarjanja, vsemu ženstvu v čast in naši umetnosti v korist!	nkn
sam, kakor za razvoj vsega slovenskega fo-toamaterskega gibanja. V mislih nam je tu zlasti ustanovitev vrhovne matice tega gibanja, Zveze slovenskih fotoamaterskih društev, pri kateri so imeli člani FKL aktiven delež in ki je s končno ustanovitvijo svoje Osrednje slikovne zbirke, istotako s sodelovanjem kluba in njegovih članov ustvarila slovenskemu fotoamaterstvu popolnoma nove pogoje za delo in uspehe Pravi pomen teh ustanovitev se bo pokazal šele v bližnji bodočnosti Končno je mogel g. Merhar kot prvi predsednik FKL. odkar ta obstoji, članstvu sporočiti res razveseljivo vest, da je klub premagal vse
zunanje toalete in pa varčnost v denarju
besedah in željah.
NTJŠA.
Čaka vas še vse polno majhnih sreč, in če boste znali kar največ vzet' iz njih, vas življenje ne bo več tlačilo, ampak dvigalo. Vi ste podobni arabskemu lovcu Omer-ben-Kalefu, ki je hotel loviti samo leve. za gazele in antilope se pa še zmenil ni. Pa se mu je zgodilo, da vse leto ni srečal leva in postal je potrt in naveličal se je življenja. Preden pa je šel sam v smrt, je še poslednji poskusil svojo srečo in je šel na lov. Glej, in tedaj so se mu odprle oči in videl je okoli sebe vse polno gazel in antilop in vzel je lok in nekaj izmed njih ustrelil. Ko se je vrnil domov, je pozabil na smrt. Izrabite vsako najmanjšo priliko, ki vam pride naprot;, da se vam spet vrne veselje do življenja.
MAMSELLE NITOUCHE
1) To, česar si želite, boste našli, samo potruditi se morate. 2) Tega, kar zdaj počenjate, vam zdaj še ni žal, pač pa vam bo žal pozneje. Zato vam svetujem, da to zvezo prekinete, če je rana zastrupljena, je bolje odrezati prst kakor celo nogo. 3) Da se vam razmere izboljšajo, vam svetujem previdnost, potrpežljivost in vztrajnost in pa nekoliko več samozaupanja.
HAVAJKA
Zaupajte se nekomu in tako zvrnite s svojih nežnih ramen ogromno breme malenkostnih težav in nadlog, ki vas stiskajo, da ne morete svobodno zadihati. Vam se zdi marsikatera stvar važna, je pa v resnici malo pomembna. Zato jo skrivate v svojem srcu, tam vam neprestano rase in vas mori. Zato so vaši dnevi brez sonca in vaše noči brez miru. Zato ste nezadovoljni sami s seboj in s svojo okolico. Zato vam je življenje kopriva, ko bi vam moralo biti dišeča vrtnica.
MALI GRABEN
Vaš zadržani, preveč samozavestni — včasih tudi brez vzroka — in nekoliko ne-čimurni značaj vam prav gotovo ne bo pomagal k uspehom v življenju, čeprav ste natančni in marljivi. Nekoliko več odkritosti pa ljubeznivosti in vljudnosti v občevanju z okolico bi vam utegnilo zelo koristiti. Vaše samoljubje vam zastira pogled, da ne vidite ničesar razen samo sebe. Zato proč ž njim! B. C. 1920
Vas potare vsaka malenkost ln nesreča, ki ste jo preboleli zapusti v vas velike brazgotine, ki se zelo počasi celijo. Zato ste vedno potrti in žalostni, čeprav včasih nimate vzroka za to. Nekoliko več poguma bi vam vrnilo veselje do življenja ln ž njim zadovoljnost in srečo, ki jo tako zelo potrebujete.	L. Azkuin
svoje dosedanje finančne težave ter si tako ustvaril podlago za novo, še intenzivnejše delo v bodočnosti. Zahvala za to gre v veliki meri trgovinskemu ministrstvu, kr. banski upravi in ljubljanski občini, ki so z znatnimi podporami pokazali, da more klub odslej pri svojem plodnem delu računati na upoštevanje odločilnih činiteljev. Zahvala pa gre tudi domačemu tisku, ki Je vedno podpiral stremljenja naših organiziranih amaterjev, kakor je ugotovil v svojem poročilu klubski tajmk. g. Ivan Lombar.
Iz njegovega poročila posnemamo nekatere številke, ki najbolj zgovorno kažejo delo v preteklem letu. Klubski odbor je imel s svojimi odseki 16 sej. vršila sta se dva dobro uspela tečaja za začetnike in nadaljevalni, dva sta pa v pripravi, fotografskih izletov, sprehodov in piknikov je bilo 27 v vse mogoče kraje Slovenije vršilo se je 18 večerov slikovne kritike 1 večeri so bili diskusijski, nič manj nego /H pa je bilo fotografskih predavalnih večerov klubskih članov v lokalu, kakor tud' izven Ljubljane. Skupno število teh poučnih večerov pa zna?a 54, s čimer je klub v svojem dosedanjem delu postavil rekord, ki ga menda ne prekaša nobeno drugo društvo istega obsega pri nas. Iz tajnikovega poročila kakor iz poročil načelnikov poedinih odsekov, razvidimo nadalje, da so se vršili v poslovnem letu 3 članski sestanki ozir. zborovanja. število članov se je zvišalo s številnimi novimi pristopitvami, tajništvo je prejelo 240 dopisov ter jih odpravilo 460. klubska temnica je bila upor j bi jena 62-krat. Knjižnica, ki so jo člani pridno uporabljali, se je povečala za 62 knjig, mnoge pa so pripravljene za vezavo, člani so po slali skupaj 924 slik na 25, skoraj izključno inostranih mednarodnih razstav in 6 mednarodnih nagradnih natečajev. Tako po številu razstav, kakor po številu slik ie klub malo zaostal za prejšnjim letom, ko se je udeležil 39 razstav in 4 nagradnih na tečajev s 1063 slikami, baš v tem se odraža ovira.-ki jo postavlja negotovi čas klubskemu delu na zunaj deloma pa je treba upo stevati, da postavljajo slovenski fotoama terji svoje udeležbe na tujih razstavah in natečajih na nov*. podlago in =e bo kmalu izkazalo, da v resnici ne gre za nobeno na zadovanje. Sam^ ob sebi se razume da so oili tako klub sam. kakor njegovi čiani na zunanjih razstavah in natečajih deležni zopet impozantne vrste novih odlikovanj in nagrad, med imeni odlikovancev pa se jav ljajo poleg že znanih, kakor Kornič Peter Kocjanč.ič. Oskar Kocjarčič Ivo Gogala Slavko Smolej. Ivo Koželj, dr. Frelih. Jan ko Brane itd., tudi nova imena, kakor Ja nez Marenčič, a v razstavnih kata'ogih ie brati čedalje več novih slovenskih imen kar je najboljše znamenje, da ima vzgojno delo FKL med članstvom uspeh in da je tvorna si'a njegovih vrst neizčrpna.
Ni čudno, da je po tako zadovoljivih poročilih morale biti zadovoljivo tudi blagajniško poročilo, k? ga je podal g. Ciril Bohm. Račun dohodkov in stroškov ter splošni materialni položaj izkazuje prebitek navzlic temu da klub letos ni priredil razstave in ni iskal drugih podobnih virov dohodkov Sevedr pa je treba imeti pred očmi, da v novem poslovnem letu iz samih svojih sredstev ne bo mogel ojačiti svojega de'a.
Po poročilu nadzorstva in predlogu raz-rešnice ki jo je podnl-občni zbor soglasno s posebno zahvalo in pohvalo zlasti predsedniku. tajniku in blagain-ku so se izvršile takoj volitve novega odbora ki predstavlja nespremenjeni stari odbor. Isto je tudi nadzorstvo lr razsodišče, prav tako je os*ala skrraj nespremenjena sestava odsekov med katerimi bo imel posebno važne naloge odšel za razstave in druge prireditve ob bližnji desetletnici kluba ter stoletnici slovenske fotografije.__
■m— i m m mini'' iimii Tin——T
Sonja Ivančičeva
odlična sopranistka, ki je po končanem ljubljanskem konservatoriju izpopolnila svojo umetnost v Milanu, bo 1. decembra
Po spremembi zadnje točke pravil, ki določa v novi formulaciji v glavnem, da pripade društvena imovina v primeru razida ali razpusta Zvezi slovenskih fotoamaterskih društev, s čimer je hote. klub še v svojih pravilih poudariti svojo povezanost s fotoamatersko organizacijo ostalih slovenskih krajev, in po nekaterih sklepih med slučajnostmi, sse je občni zbor zaključil.
Podal je za te čase, ko sili vse v razdru-
Ptuj, 19. novembra.
Davi je poslal graščak iz Turnišča pri Ptuju svojega zapriseženega 271etnega lovskega čuvaja Franca Forsteriča v Dražen-ce k sedlarju Štefanu Weisu zaradi nekega sedlarskega dela. Pred Weissovo h šo je čuvaj našel gospodinjo ter ji naročil, naj nokliče iz sobe moža. Ko je ta prišel, je nato med razgovorom povabil čuvaja v kuhinjo čuvaj se je vabilu odzval zato je nrislonil k zidu svoje kolo kraj njega pa tudi nab to lovsko puško.
Medtem je bil poslal Weiss svojega 15-■etneera sdna Vinka v trgovino da bi prinesel nekaj živil. Ko je sin opazil zunaj prislonjeno puško, je takoj pozabil e>četovo
Mokronog. 19 novembra
V petek proti večeru se je po Mokronogu raznesla vest, da se potika razbojnik Hace. ki ima na grbi vrsto zločinov in je osumljen tudi več roparskih urrorov, po mokro-noški okolici. Pojavil se je tudi v Mokronogu samem.
Te dni je ob cesti proti Trebeljnemu počival poleg kolesa neki neznanec, ko ga je dohitel tovorni avto, ki prevaža bukova drva. šofer je na njegovo prošnjo neznanca povabil na avto. Prav ko je hotel neznanec položiti kolo na avtomobil, je zagledal orožnika, ki sta bila na službenem potovanju. Tujec je hitro spustil kolo. segel po samokresu ter oddal proti orožnikoma več strelov, ki k sreči niso zadeli Neznanec, ki ni bil nihče drugi kakor Hace, je nato hitro zbežal. Orožniku, ki je hotel streljati za njim, pa se naboj ni vžgal.
Kmalu zatem se je Hace pojavil v Mokronogu. kjer je v Strelovi trgovini nakupil razne reči: žarnice, električne baterije, sir in bonbone. Vprašal je tud: po pekariji. Ko so mu povedali, kje je Bulčeva pekarija, je šel tja in kupil nekaj kruha. V Strelovi trgovini je bila v času ko je bd v njej Hace. soproga orožniškega komandirja. Ker je po
žitev med ljudmi in mrtvilo, svetal zgled organizacije, ki mirno nadaljuje svoje delo, opirajoč se na duh tovarištva med član-. stvom, na brezpogojno demokracijo in po-; žrtvovalnost vsakega na svojem mestu — j ter ima zato tudi uspehe. Slovenske foto-' amaterske organizacije v drugih krajih: od i vsake med vami bi bilo potrebno, da bi mogli tako poročati kakor o ljubljanskem I fotoklubu!
naročlo. Vzel je orožje v roke in šel pod okno spalnic 3, kjer sta spala sestra in 7-letni bratec, da jima pokaže puško. Na Vinkove klice se je odzval 71etni Slavko in stopil k oknu. Starejši brat je obrnil puško proti Slavku, ker je mislil, da ni nabita, in napenjal petelina. Nenadno se je orc"ie sprožilo, in r>osledico so bile strašne. Naboj je zadel malesra Slavka, ki mu je odtrgalo zgornjo polovico glave, da so se možgani razleteli po sob:. Strel in krik je privabil nesrečne starše, ki so pa našli malega Slavka že mrtvega.
Forsterič je takoj hitel na orožniško postajo na Bregu in prijavil žalostni dogodek.
sliki spoznala v razburjenem nakupovalen zasledovanega razbojnika Haceta, je hitro o tem obvestila orožniško postajo Preden pa so prišli orožniki, jo je Hace že odkuril. Orožniki so nato telefonično obvestili sosedne orožniške postaje, naj na nevarnega zločinca pazijo.
Zloglasni Hace, kateremu so postala tla na Gorenjskem in v ljubljanski okolici prevroča, se je torej preselil na Dolenjsko, kjer pa so očesa postave že povsod opozorjena nanj, tako da se najbrž ne bo dolgo veselil svobode.
Kakor so piscu teh vrst povedali, je bil omenjeni šofer že opozorjen od orožnikov, da se po mokronoški okolici klati Hace Ko je potem šofer opazil na poti proti Trebeljnemu ob cesti zraven kolesa počivajočega popotnika je takoj zasumil. da je neznanec Hace. Zato je ustavil avto in se sukal okrog vozila, kakor bi bil moral nekaj popraviti Tujec ga je nato zaprosil, naj ga sprejme na avto, v kar je šofer privolil. Ko je Hace vrgel kolo na avto in hotel prisesti, sta se pojavila orožnika in Hace jo streljajoč zbežal. Kolo ki ga je Hace pustil na cesti je shranjeno na orožniški postaji Gotovo je bilo ukradeno.
NAGRADNA KRIŽANKA
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. bogataš, 9. tujka za razmah, polet 10. vas blizu Ljubljane, 11. vladar bivše italijanske države, 13. morska žival, 14. obrazilo, 15. naziv, 17. okraj-
Nagrado v znesku 100 din
šava imena Ludvik, 18 staro ime za Ljubljano, 20. kraško vino, 21. reka v španščini, 23. zrak v latinščini, 25. jaz v bolgarščini, 26. moško krstno ime, 28. predlog, 29 kos pohištva.
Navpično: l. tujka za Sredozemlje, 2. mesto v Sremu, 3 neresnica, 4. veznik, 5 stara beseda za pivo, 6. ne, 7. zatočišče, hiralnica, 8 slikarski izraz za popravljen, 12. negacija morale, 15. naziv, 16. števnik, 18. medmet v srbohrvaščini, 19. žensko krstno ime, 22. predlog, 24. števnik, 26. veznik v srbohrvaščini (dialektična oblika), 27. zlato v francoščini.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: karat, šofer, Azori, Ornega, bik, Ant, nad, ej, kri, or, di, ladja, radij, le. bi, oje, Nil, Eva, čast, osem, ime, Tea, Edo, Manju, kolar.
Navpično: kabel, Azija, Rok, ar, Tiara, šotor, om, -fen, Egadi, Radij, ni, kje, Rab, glesan, Diesel, vile, očim, Jama, veda, Amor, tu, ak
nastopila na novinarskem koncertu z dvema izbranima točkama, v katerih se bo našemu občinstvu predstavila v svojem specialnem žanru koloraturke.
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 20. ob 15.: Antigona.
Torek, 21.: zaprto.
Sreda, 22.: Kozarec vode. Red sreda.
OPERA Ponedeljek. 20.: zaprto. Torek, 21.: Figarova svatba. Red B.
Objave
je žreb tokrat naklonil Mari Slapničar-jevi, dijakinji v Moškanjcih pri Ptuju. Troje nagrad v knjigah pa si dele Vla-
sta Cernigojeva, Ljubljana, Mariborska 21, Franci Bitenc, St. Vid pri Lukovici in Irena Kotnik, Celje, Mariborska 1.
V zadnjem času obiskujejo razni umetniki svetovnega slovesa Ljubljano. Tako imamo pogoste koncerte znamenitih pianistov in violinistov. Redki so na našem odru čelisti svetovnega slovesa. V petek 24. t. m. bomo imeli priliko slišati v veliki filharmoničn: dvorani slavnega italijanskega čelista Majnardija, ki uživa po vsej Evropi sloves pravega umetnika. Natančni spored bomo javili. Sedež: se dobe od danes naprej v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Mladina in časopis je naslov predavanja, ki ga bo pod okriljem šol. ure v ljubljanskem radiu imel jutri ob 11. urednik J našega lista g. L. Mrzel.
t
Umrla nam je danes po kratki in mučni bolezni v starosti 79 let naša nadvse ljubljena zlata mama, babica, tašča, sestra in svakinja, gospa
Hedviga Ditrich
rojena VIETEN
Pogreb blage pokojniee bo ▼ torek 21. novembra ob 14. iz hiše žalosti, Tobačna ulica 20, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 19. novembra 1939.
Inž. ANTON DITRICH, *3n; MARIJA poro*. HERRISCH, hči; TEODOR VIETEN, polkovnik v pokoja, brat; PAVLA DITRICH rojena PODBOJ, snaha; ostalo sorodstvo.
-—-^- ■
f
9. letni obrni ihm Fatokluba
Minuta p@m@fika
Velik požar v Frankopanski ulici
Lastniku Daj dama g. Zupanu je nekdo zažgal skladiščno zgradbo
Ljubljana, 19. novembra
Davi okrog pol 2. sta se vračala dva uradnika domov v šiško. Ko sta prispela izza Keršičeve kavarne v Frankopansko ulico, sta že od daleč opazila močan svit. šla sta v smeri svetlikanja, in ko sta prišla do Frankopanskega dvora, kije last g. Julija Zupana, solastnika Dajdama, sta videla, da je gorel pred hišo kup drv ali zabojev, iz katerega je plamen naglo lizal leseno ogrodje skladišča laške pivovarne, ki je na dvorišču Frankopanskega dvora. Ogenj je zajel spodnjo steno in se nato razširil na ostrešje. Ko sta oba šiškarja prišla bliže, sta videla pred gorečim poslopjem nekega moškega in neko žensko, ki sta na njun klic »Gori« takoj zbežala po Frankopanski ulici.
Oba gospoda sta nato zbudila stanovalce v bližni hiši in setro g. Zupana in nato hitela telefonirat gasilcem. Veliko pa je bilo njuno začudenje, ko sta videla, da je tudi telef. vod prerezan. Morala sta v drugo ulico, da sta lahko telefonirala gasilcem in g Zupanu, ki se je ta čas še mudil v Dajdamu.
Poklicni gasilci pod vodjo Ogrinom in podpoveljnlkom Rozmanom so pohiteli z
dvema motornima brizgalnama s-Graft« in »Steyer« na kraj požara in se takoj lotili reševalne akcije. Medtem sta bila že oba uradnika znosila razno pohištvo in opremo lz pisarne in sploh skušala rešiti, kar se je še rešiti dalo, kajti ogenj se je precej hitro širil. Gasilci so napeljali tri cevi in kmalu so mogočni curki vode padali na goreče skladišče, ki je bilo 24 m dolgo in 8 m široko. Po skoraj dveurnem gašenju se jim je posrečilo, da so ogenj omejili in preprečili večjo nevarnost. Kljub temu je škoda precejšnja, kajti zgoreli so vse ostrešje, okrog 120 zabojev s steklenicami in okrog 100 sodov, tako da ima g. Zupan okrog 100.000 din škode. Poklicni gasilci so se vrnili kmalu po 4. uri v Mestni dom.
Kako je ogenj nastal, še ni povsem pojasnjeno. Vse okoliščine kažejo, da gre za zloben požig, kajti pred skladišče je bil nanesen gorljiv material. Sumljivo je tudi, da je bila prerezana telefonska napeljava. Oblastva so uvedla preiskavo.
G. Zupan, ki je sicer zavarovan za večji znesek pri zavarovalnici »Jugoslaviji«, je za izsleditev požigalca razpisal nagrado v znesku 7000 din.
Sedemletni dečko žrtev neprevidnega brata
Igral se je z lovsko puško in ustrelil bratca v glavo
Razbojnik Hace v mokronoški okolici
S streljanje« na orožnika se je ognil aretaciji
w Urejuje Davorin ftavljen. — Izdaja a kouzcpdj »Jutra« Stanko ViranU — Za Narodno tiskarno d. (L kot uskarnarja Fran Jeran. — Za	del j« odgovoren Alojz iovak. — }fak £ 1 j^^rvA