ZA IZBOLJŠANJE UST A
Tak Mm V*k, U ylyiaii "OUi W»r><>" ali cm •M t« m narotelka, Via k« bvato-lw atcaa odprli poi k gara« Icpca ■alaitMo ftiru. ::
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki«
★
0TA1BJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam bosta mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno posknšnjo.
TELEPHONE ——.....— i--	: CHelsea 3—1242	Entered m Second Cbutc Matter September 21st, 1903 at the Port Office At Ne	w York. N. In under Act of Consveee of March 3rd. 1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 240. —	Stev. 240.	NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 15, 1938 -	-SOBOTA, 15. OKTOBRA, 1938	Volume XLVI. — Letnik XLVL
	V	V	M	\j.
MADŽARI PREDLOŽILI POGOJE ŠTIRIM DRŽAVAM
Federacija se zanaša na predsednika
HITLER BO PODPIRAL MADŽARSKE ZAHTEVE LE PO TISTEM OZFMLJU, V KATEREM SO MADŽARI V VEČINI
Madžarski delegati so zapustili konferenco.—Obe stranki pošiljata vojaštvo na mejo. — Hitler naj-brže ne bo Ustregel vsem madžarskim zahtevam. Isti državniki, ki so razkosali Cehoslovaško, naj urede madžarske zahteve po slovaškem ozemlju.
PRAGA, Cehoslovaška, 14. okt. — Medtem ko madžarski vstaši vpada jo v nekatere kraje Slovaške in Rutenske, je Madžarska podrla vsako tipanje, da bi bil mirnim potom poravnan spor s Cehoslovaško, ko je madžarska delegacija prekinila pogajanja s slovaško vlado v Komaromu.
Dopoldne so slov,aški in madžarski delegati dve uri razpravljali o čehoslovaskih protipredlogih na madžarske zahteve. Madžari so takoj izjavili, da ne morejo več razpravljati na podlagi teh proti-predlogov, ne d,a bi se posvetovali z regentom admiralom Horthyjem. Nato so delegati odpotovali v Budimpešto. Popoldne se je delegacija zopet vrnila in pogajanja so se pričela ob 6. zvečer.
Madžarski vnanji minister Koloman de Kanya je slovaškemu »ministrskemu predsedniku dr. Josipu Tisu izročil pismo,- v katerem mu je naznanil, da se Madžarska ne more več pogajati s Cehoslovaško. Nato je de Kanya rekel, da bo Madžarska celo zadevo prepustila v rešitev Nemčiji, Angliji, Franciji in Italiji.
Madžarska je nazadnje zahtevala črto, v katero spadajo tudi Bratislava, Losoncz, Jelsav,a in Velike Kaipusany. To ozemlje vsebuje nekatere popolnoma slovaške kraje, kakor so Surany, Le-wenc in Mivhalany. Madžarska pa je poleg tega še zahtevala plebiscit v sosednem ozemlju.
Cehoslovaška je bila pripravljena odstopiti Madžarski ozemlje s 640,000 prebivalci, med katerimi je 480,000 Madžarov.
Značilno je, da je policija v Bratislavi prepovedala prebivalstvo po pol deseti uri zvečer biti na ulici; vse gostilne in restavracije morajo biti zaprte ob 9. Nikdo ne sme nositi znaka kake narodne manjšine.	• ^
KOMAROM, Cehoslovaška, 14. oktobra. — Madžarska je pozvala štiri države, ki so podpisale v Monakovem razkosanje Cehoslovaško, da se takoj zopet sestanejo in rešijo njene zaihteve po slovaškem ozemlju.
Poziv je bil poslan predsednikom vlad Anglije, Francije, Nemčije in Italije.
Vojaki obeh držav so ob meji oddaljeni samo nekaj korakov, in Cehi so poslali nova ojačenja na most čez Donavo v Komaromu.
Na madžarski strani mostu je okoli 1 2,000 madžarskih vojakov. Cehi so na svojo stran mostu postavili tudi več topov in razpregli so bodečo žico. — Opoldne je de Kanya izročil slovaški delegaciji ultimatum, da Cehoslovaška do 6 zvečer ustreže madžarskim zahtevam, ali pa bo madžarska delegacija zapustila konferenco.
PRAGA, Cehoslovaška, 14. okt. — Vlada avtonomne Rutenske je razglasila obsedno stanje v treh okrajih in je bilo aretiranih več sto madžarskih teroristov. Aretirani »madžarski voditelji so priznali. da so hoteli po Rutenski vprizoriti nemire, da bi poljsko in madžarsko vojaštvo posredovalo.
BERLIN, Nemčija, 1 4. oktobra. — Nacijski krogi pravijo, da bo Adolf Hitler od čehoslovaškega poslanika zahteval, da Cehoslovaška takoj odstopi Madžarski ozemlje, ki ima večino madžarskega prebivalstva«
NOVA KOALICIJA V JUGOSLAVIJI:
Zivkovič in Jevtič sta se pričela pogajati s hrvatsko kmetsko stranko. — Beograd je presenečen.
- INNITZERJA JE TREBA OBESITI!
Tako je kričala dunaj-| ska nacijska drhal. — Buerckel noče imeti nobenega opravka s ka-tolliško cerkvijo.
BEOGRAD, Jugoslavija, 14. oktobra. — Nastala je velika politična senzacija, ko sta se pričela pogajati s lirvat. kmetsko stranko za sporazum pri prihodnjih volitvah bivši diktator general Peter Živkovič in bivši (ministrski predsednik Bogoljub Jevtič.
Hrvatska in srbska opozicija sta se že prej sporazumeli za skupno politično stališče.
Načrt nove koalicije je presenetil Beograd. Iz tega je razvidno, da so skoro vse jugoslovanske politične stranke nasprotne vladi ministrskega predsednika dr. Milana Stoja-di novica.
Iz pomoči, katero dajejo Sto-jadinovičevi vladi razne majhne fašistične stranke, nastaja sumnja, da zasleduje Stojadi-novičeva vlada totalitarne cilj*.
StojadinoviČ je mnenja, da priklopijenje sudetske pokrajine k Nemčiji potrjuje pravil nost njegove Nemčiji in Italiji naklonjene politike. Na to tudi stavi vse svoje upanje, da bo pri prihodnjih volitvah dobi i velikansko večino nad demokratskimi skupinami.
PROSTOOVLJCI ODHAJAJO IZ ŠPANSKE
DUNAJ, Avstrija, H. okt.— ' iNadijski voditelji so izjavili danes, da je zazijal med državo in katoliško cerkvijo nepremostljiv prepad. Na velikem ljudskem zborovanju je rekel avstrijski nacijski komisar Buerekel, da bo veliko število naeijev zapustilo katoliško cerkev.
' — (V v derkvi pridigujejo proti nam, — je zakričal, — potem pozivam vse narodne so-cijaliste, naj več ne hodijo v cerkev.
i Naciji >o včeraj pobijali šipe na katoliških cerkvah, in na Dunaj je dospel nemški propagandni minister Goebbels, da bo proučil položaj. ! Buerckel, kateremu je Hitler naročil urediti notranje raamere v osvojenem ozemlju, je tudi povedal, da je bila sklenjena pogodba med Katoliško cerkvijo in vladnimi oblastmi glede sodelovanja. Zastopnikom katoliške cerkve je očital, da so pogodbo prekršili in da so se zanašali na vojno s Cehoslovaško, ki bi jim dala priliko, da postanejo zopet tisto kot so bili.
Naciji so nosili po Dunaju j napise: — Innitzerja je treba obesiti!
CERBERE, Francija, 14. oktobra. — Med petjem in vriskanjem se je z vlakarn pripeljalo 50 mednarodnih prosto voljcev iz Španske v Francijo in je s tem šjpanska republikanska vlada pričela izpolnjevati svojo obljubo, da bo odpustila vse tuje prostovoljce.
Med temi prostovoljci so A-merikanci, Angleži, Francozi, Poljaki in Cehi.
Iz Cerbere pa je odpotovalo na -Špansko 127 mladih Špancev, ki so dokončali svoj tečaj | za letalce v, sovjetski Rusiji, j -GIBRALTAR, 14. okt. — Iz JČadiza prihaja poročilo, ki pravi, da se trije vlaki pripeljali okoli 4000 italijanskih le-gijonarjev z raznih fašističnih vzhodnih front, zlasti s fronte ob Ebru. Takoj po prihodu v Cadiz
CIRILOV SIN - PRETEN DENT ZA PRESTOL
PARIZ, 14. okt. — Sorodniki bivšega ruskega carja so .se včeraj sestali ter določili naj zasede ruski' prestol 21-letni veliki vojvoda Vladimir, sin vojvode Cirila, ki je nedavno ufcnrl.
Kakor znano, je bil ruski prestol že Ljenin temeljito odpravil, toda Romanovei se nikakor ne morejo sporazumeti s to mislijo.
i o se Italijani vkrcali na transportne ladje Calabria, Piemon-$e in Luguria ter so se odpeljali v Napolj.
Tudi okoli 400 italijanskih ranjencev se je vkrcalo na bolniško ladjo Gradišča, ki bo od-plula v Napolj.
NEMČIJA SI ŽELI PRVENSTVA V ZRAK0PL0VBI
Nemčija hoče imeti trikrat toliko aeroplanov
VEČINA IZVRŠILNIH ODBORNIKOV * A- F. of L, JE ZA SPRAVO S CIO,
HOUSTON, Tex., 14. okt. — Uradniki Ameriške delavske federacije so uverjeni, da bo začei predsednik Roosevelt v najkrajšem času posredo-
kot Anglija._Zapod-,va*i v sporu med Federacijo in Lewisovim odbo-
lago ji je angleško*'rom. Tega mnenja so tudi delegati, ki se vračajo nemška mornariška po- denlbv z enajst dni trajajoče, precej burne kon-godba.	i vencije.
To bo Hitler tudi povedal čehoslovaškemu vna-njemu ministru dr. Framtišeku Chavlkovskemu, ki je odpotoval v Monakovo. Toda Chvalkovskemu bo tudi zatrdil, da Nemčija ne bo podlpirala nobene madžarske zahteve po kakem ozemlju,, v katerem niso Madžari v večini. Glede Bratislave je Hitler zavzel stališče, da do tega mesta Madžari nimajo nikake pravice. Nemčija tudi ne odobruje skupne poljsko-madžarske meje, ki bi nastala s tem, ako bi Madžarska dobila karpatsko Rutensko.
LONDON, Anglija, 14. okt.--Nemški listi, ki so poslušni služabniki nemškega propagandnega ministra dr. Josepha
Goebbelsa, so pričeli zelo ostro kampanjo proti prevelikemu
oborožeavnju Anglije. To je značilna nacijska metoda, da vedno prične s kako veliko kampanjo, kadar si je Hitler izdelal kak velik načrt.
Angleški vladni krogi vidijo
v tej kampanji potrdilo poročil, ki so ravnokar prišla v London in ki pravijo, da bo Hitler v kratkem predložil angleški vladi svoj načrt za *'o-luejitev" zračne sile.
V 'Monakovem sta se Neville Chamberlain in Hitler sporazumela, da .se morajo vsa pereča vprašanja med obema državama rešiti diplomatičnim potom, ne pa z vojaško silo. Ta dogovor pa ne nnore biti vre-sničen, dokler se obe državi ne sporazumete, da je med njima končana temina v oboroževanju in posebno z ozirom na zračno silo.
Da je pa mogoče vse to razumeti, je treba povdariti, kako velik vpliv ima nemški vnanji minister Joachiru von Rib-bentrop na kanclerja Hitlerja. Von Ribbentrop, ki je nasproten Angliji, vživa pri Hitlerju 100 odstotkov zaupanja, kajti von Ribbentrop je imel prav, ko je Hitlerju povedal, da Anglija in Francija ne boste šli v vojno proti Nemčiji zaradi Celi osolavške.
Von Ribbentrop je za podlago svojega načrta vzel angle-ško-nemško mornariško pogodbo, namreč, da je vsaki državi dovoljeno toliko bojnih ladij, kolikor jih potrebuje za svojo obrambo. Pri pogajanju za mornariško pogodbo je Anglija povdarjala, da mora imeti innogo večje vojno brodovje zaradi obsežnosti svojih pre-komorskih posestev, kot pa Nemčija, ki je omejena samo na evropski kontinent.
In mornariško pogodbo hoče sedaj von Ribbentrop obrniti proti Angliji. Tako sedaj von Ribbentrop in Hitler povdar-jata, da je Nemčija mnogo bolj izpostavljena zračnim napadom, kot pa Anglija. Anglija se nahaja na koncu Evrope in če nima nikakih napadalnih najmenov, ji preti zračni napad samo z ene strani. Nemčija pa ima na vseh straneh zelo močne sovražnice, posebne Rusijo, vsled česar potrebuje mnogo več aeroplanov.
Von Rilfeentrop zato pravi, da je na&odlagi mornariške pogodbe Jftemčija upravičena i-
ZAROTA NA BOLGARSKEM
Vse trgovine so bile zaprte. — Železniški promet je bil ustavljen. — . Atentator je imel naro-< čilo ustreliti kralja Bo-
risa.
SOFIJA, Bolgarska, 14. okt.
—	Ko so sofijski meščani včeraj zjutraj prišli iz svojih hiš, so zagledali, da so vojaki zasedli vse ulice in jim niso pustili na ulice. Celo mesto je bilo pod vojaško vlado od zjutraj do zvečer.
Zaprte so bile vse trgovine, kavarne in tudi mnogi uradi; ustavljen je bil ves železniški promet, vse telefonske in br zojavne zveze. Listi niso izšli-Vojaki so preiskali mnogo hiš. Isto je po nekaterih mestih po deželi.
Tekom dneva je bilo tmnogo ljudi aretiranih. Zaprtih je bilo več tisoč macedonskih ko-mitašev in mnogo pristašev polkovnika Damjana Velčeva.
Vse to je prišlo kmalu zatem, ko je Macetlonec Stoil Kl-'rov ustrelil šefa bolgarskega 'generalnega štaba generalnega | majorja Jordana Pejeva. Ki-irov, ki je po umoru Pejeva u-j strel i 1 t U41 i samega sebe, je, predno je Umrl, priznal, da je dobil orožje od macedonske re-jvolucij. organizacije "Imro'; z naročilom, da ustreli kralja Borisa, ali ministrskega predsednika, ali pa kakega visokega častnika v vojnem ministrstvu.
NEMČIJA NE BO POSLALA DR. R1TTERJA V BRAZILIJO
BERLIN, Nemčija, 14. okt.
—	Vlada je sklenila, da ne bo več poslala v Brazilijo dr. Karla Ritterja kot svojega poslanika.
Dr. Jose Joaquim de Lima je dobil naročilo, vrniti se v domovino.
meti trikrat toliko aeroplanov kot pa Anglija.
Po tem načrtu bo Nemčija v Evropi najmočnejša zračna sila. In ce bo Anglija, kot je že njena navada, tudi sedaj sedla aa nemške limanice, da saj za sedaj ohrani mir, tedaj se bo po Ribbentropovem načrtu pogodila z Nemčijo glede zračne sile.
Pobudo temu posredovanju bo dal Daniel J. Tobin. pre«i-i-ednik mogočne unije razvaža!-ce\\ bo pozval izvršilni odbor Federacije, naj obvesti predsednika Roosevelta, da je Federacija pripravljena začet i mirovna pogajanja.
Izvršilni odbor se bo dane-tukaj ponovno sestal. Tobin i nia za seboj šestnajst članov i/, vršilnega odbora.' Med njimi so: Edward Flore, predsednik unije hotelskih uslužbencev; G. jI. Bugnizaet, predsednik unije železničarjev; George H. Harrison, predsednik unije železniških klerkov, ter Mat hew Woll, predsednik unije engra-verjev.
Iz zanesljivega vira se je iz {vedelo, da bo tudi John L. Le-[\vis popustil ter bo v kratkim 'času imenoval odbor, ki bo zastopal CIO pri pogajanjih, j — Pot k zbližanju bo skušal jugladiti Dan Tracy, predsednik unije elektriearjev. Tracv nima samo v Federaciji velikega vpliva, pač je pa tudi dober prijatelj predsednika F. D. Roosevelta.
Prvič je o tem načrtu raz pravljal s predsednikom že meseca marca.
GOZDNI POŽAR V KANADI
FORT FRANCES, Out.. V. okt. — Pet tisoe Ijiidi ^kuša pogasiti požar, ki jc nastal na meji iMinnesote in Ontaria. — Ogenj je doslej '~ul<ii} /.? 70<> kvadratnih milj gozda, e ne bo veter ponehal, se je bat , da se bo še bolj razširil. Pri gaše ■nju je bilo poškodovanih 21 o-seb.
NAPOVEDUJE POTRES
RIM, Italija, 13. okt. — Sloviti astronom Rafaele Bendan-di, ki je zadnja leta napovedal že več velikih potresov, pravi, da bo v prihodnjih sedmiU dneh cela vrsta velikih potresov in zlasti v Severni Ameriki.
| Bendandi pravi, na bodo ti ;potresi posledica velikanskih sončnih peg, katere je mogoče I ob sončnem zatonu opazovati s j prostimi očmi in ki so dosegle 'velikost 9,000,000 kvadratnih kilometrov.
Se dve eksekticiji.
BERLIN, Nemčija, 14. okt. — Danes sta bila toka j obglavljena Franz Bakes is Triera- in Joseph Baranek iz Ratibore. Obtožena sta bila spijonaže. Letos je bilo v Nemčiji zaradi spijonaže usmrčenih že šestindvajset oseb.

Saturday, October 1 5/1938
THE LABeEST SLOVEMB DAILY IN KJ. ft
Iiuk Place of tit WEST
"GLAS NARODA"
(wux or m rtorut)
OvMd and Pnblldbed fej HiOVKNIC rUCfUSHINO COMPANY
(A Corporation j Prealdent	j. Lopsba, 8««.
at the corporation snu tddresses of above officer«:
NEW XOBK, N. Y.
	45th	Year	k
ISSUED CVEHI	DAT UJLCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS		
Adtertlsemeat on Agreement			
Zn celo leto velja Ust an Ameriko ln Kanade ..............94.00 8n pol leta ................u.w ^ leta................|1J0		Za Heiv fork ca celo l«lo . . Za pol leta ................ S5a iuosemstTo sa črto leto .. Za pol leta ................	97 00 f3.r-0 $3.60
=r ■ -	Subscription Yearly		
"ČILA* NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZHMgl NEDELJ »V
PRAZNIKOV
-CIA« NARODA", 21« WEST 18th STREET. NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: GHebca »—124»
sf h^^f^i ft, ^^^ * PrioWiuiejo. JJ^nar r* ^roCnJnA i POM J"tl ,>0 MoUf;y °rUcr- Prl ^'reweiiibi kraj« rsro*-
S^CST fndl prc,4n,e blr*,,We nayoafii'd> bItrej*
ČASOPISJE O CEHOSLOVA5KI
Pariški "Temps- piše, govoreč o žrtvovani <Vško*lo 'Vaški:.
"Zrušitev Češkoslovaška ki je bila članica skupine držav Male zveze in je vso svojo zunanjo politiko obrala na zapadne demokracije, je v srednji Evropi zlomila ravnotežje.
Ž njo vred je izginil ves dosedanji politični sistem za-vezmstev, ki jc tamkaj vladal. Kateri novi politični sistem ga bo nadomestil? Kajti porušeno ravnotežje bo treba obnoviti, ker brez ravnotežja v srednji Evropi ne bo trajnega «niru!
Prav je, če se danes narodi vesele, da je bil mir ohranjen, ker je pamet zmagala nad strastmi. Toda človeško dostojanstvo zahteva prav tako, da se v teh urah spomnimo žrtev, ki jih je s tolikšno veličino duha nase sprejel češkoslovaški narod, ki je sklenil, da samega sebe žrtvuje, da bi vsem
narodom bolje bilo in da Evropa ne pade v uničujočo katastrofo.
Na to žrtev češkoslovaškega naroda in na plemenitost njegovega poguma nikdo ne bo smel pozabiti, kadar se bo postavilo vprašanje, da je temu plemenitemu narodu treba prill na. pomoč, da z neranjenim ponosom in rodoljubjem obnov! -vojo domovino, ki je ostala v službi svobode.'»
Londonski "Observer" piše o istem predmetu:
'Kar je najbolj značilnega pri fmonakovskih sporazu mih, je <Jejstvo, da so bili sklenjeni in sprejeti brez sodelovanja sovjetske Rusije.
To je sicer čudno. Toda vprašati se je treba samo, kak Ane koristi bi imeli državniki, če bi -bila Francija pripeljala * seboj v Afonakorvo tudi svojo sovjetsko zaveznico? Tisto sovjetsko Rusijo, ki je Hitlerjeva Nemčija ne more videti? Tisto sovjetsko Rusijo, ki za svojo Češkoslovaško zaveznico niti s prstom ni mignila?"
Angleški "Star" objavlja sledeča razmišljanja:
"Pogoji za mir so bili Češkoslovaški diktirani, ne da bi jG bil kdo vprašal, če privoli ali ne.
Nekateri pravijo -sioer, da so monakovski pogoji boljši od onih, ki jih je v svoji spoimenici stavil Hitler. Toda to so prazne tolažbe, ko je monakovski sporazum samo za neka j dni odložil darovanje češkoslovaške žrtve.
Nikdo ni mislil na sovjetsko jamstvo, niti med krizo niti sedaj, ko je minula. Namesto jasnega jamstva vseh velesil za nove meje češkoslovaške države — kar bi bilo po žrtvovanju Čehoslovaške satmo po sebi umljivo, je okrnjena Češkoslovaška dobila samo pogojne obljube, ki odpirajo vrata za nove bridke žrtve."
"Češke Slovo" piše:
41 Niti Francija, niti Anglija, niti sovjetska Rusija ni so hotele iti v boj za Češkoslovaško. V Parizu in v Londonu slavijo državnike, ki se vračajo i7. Monakovega, kot junaške resenike svetovnega mira.
Toda mir smo rešili edino mi, samo mi in mi sami. Rešili smo njihov mir in mir v Evropi, ker smo sprejeli naše strašne žrtve. Za te velesile takorekoč niti obstojali nismo. ,
Naši za pad ni zavezniki so nam nalagali vsak dan večje žrtve in so nam za to obljubljali jamstva za naše nove meje.
Toda zadostovalo je, da je Hitler rekel: Ne! pa so nam nači takoimenovani prijatelji takoj svetovali, naj zanikamo Že naše tisoč let stare meje."
f* Vwpnifc
DRUŽINSKA 2ALO-IGRA NA KRUPI
Posestnik Janez Ivanjšek na Krupi je letos februarja izročil svoje .posestvo sinu Jožetu, ko se je ta oženil z Marijo Muco v o. Na posestvu sta še ostala njegov starejši sin Ivan in hčerka Ana, ki pa jima je bi! dele/, že izplačan. Mladi gospodar Jože je mora! aiprila k vojakom, oče pa je dan po Telo-vem umrl.
Tako je na posestvu ostala samo Marija s svakom Ivanom in svakinjo Ano. Ivan se ni dosti brigal za bratovo gospodarstvo, povečini je bival pri svo ji izvoljenki na Krupi, s katero je imel tri nezakonske otroke, četrti pa je na poti. Kuhal je jezo, ker je oče izročil posest o mlajšemu bratu. Sovražil je svakinjo Marijo in nje gov srd se je še povečal, ko ga je posvarila, naj ne prodaja iz gozda hrastov, ki se ga nič ne tičejo. Nekoč mu je tudi odklo nila zahtevo ,po 140 din. Zaradi pomanjkanja domačih delovnih moči na .precejšnjem pose stvu sta gospodinji večkrat pomagala pri delu njen brat Avgust Muc in sestra Ana. Tako sta bila tpri njej na delu tudi dne 8. avgusta, ko je prišlo naposled do usodnega prepira in spopada, v katerem je padel Ivan Ivanjšek.
Tisti dan je Ivan začel ž" ob 8. zjutraj popivati z dvema pajdašema in je do popoldne va izpraznil kakih šest litrov vina. Pijan je prišel na dom ter zgrabil mlado gospodinjo Marijo za prsi in jo potisnil k zidu, rekoč: "To bo zdaj tvoja smrt!" Na v-pitje je pritekla v sobo Marijina sestra Ana iMucova. Zavpila je nad sva jkom: "Ali jo boš Ubil?" Tedaj 'se je Ivan obrnil in zagrozil; "Pa »bom tebe tudi!" — A,na je zbežala iz sobe in »poklicala j na pomoč svojega brata A vgusta, ki je blizu hiše pase! ko-|nje. Avgust je brž pognal kopje v hlev, prihitel v sobo in za vpil nad svakom Ivanom: — "Žan, mir!" In že sta se spri-jela in se ruvala najprej na postelji, nato na tleh, kamor sta se 'zavalila. Avgnst Muc se je osvobil Ivanovih prijemov. Skočil je v vožo in pograbi! sekiro. Dakrat je udaril Ivana po glavi, da se je ta zrušil mrtev na tla.
To žalostno zadevo je zdaj presojal novomeški velik senat. Avgust Muc je priznal na-
VRELCI NAFTE
V MEDMURJIJ
(vedbe v obtožnici, zagovarjal pa se je s silobranom, ker da je Ivan šel nad njega z odprtim nožem ter grozil, da ubije •njega in obe setri, kar bi bi! najbrž tudi storil, j Sodna komisija je našla po 'kojnika ležečega poleg postelje. Noge so »bile obrnjene k ,zidu <pnoti veži,' glava je bila [na drugem koncu postelje, vse Itrujplo pa je ležalo tako, da ni j bilo nasproti vežnim vratom, 5temveč precej stran za zidom. 'Sodna komisija je sklepala, da !je pokojnik padel ob postelji !in ne na vratih kakor je trdil iobtoženee. Žalostni družinski .dogodek je močno razburil on-jdotno prebivalstvo. Veliki senat pod predsedstvom Božida-ra Romiha je obsodil Avgusta Muca na štiri leta ječe.
SLABA LETINA GOB NA ŠTAJERSKEM
• Iz Vitanj poročajo -7. septembra: Medtem ko smo imeli lansko leto na 'bivšem Štajerskem še precej ugodno letino gob-jurčkov in se je blago ko likor toliko zadovoljivo spravilo v denar, ne moremo trditi tega za letošnjo letino. Poletne rasti sploh nismo imeli leto< in tako imenovana jesenska rast se je pojavila že v drugi polovici avgusta ter je trajala komaj do polovice septembra. Zaradi nastopivših hladnih noči in večkratne slane pa je tudi ta rast v poslednjem času skoraj popolnoma prenehala, čeprav imamo lepili in sončnih dni v izobilju.
Ker se z nabiranjem in sušenjem gob pečajo pretežno kočarji in kočariee ter brezpo selni, «*ploh mali ljudje, je razumljivo, da so le-ti ob letošnji slabih letini gob bridko nazoča-rani. Saj so z nabiranjen in sušenjem gob druga leta zaslužili lepe denaree, ki so jim omo gočili vsaj skromno preskrbo preko dolgotrajne zime. Ker zaradi omenjenih vremenskih neprilik ni letos pričakovati še kake gobje rasti, je povsem u-mevno, da pomeni to hud udarec za vse one male ljudi, ki se že leta sem pečajo z nabira njm in sušenjem jurčkov.
Peter
/e dolgo čaisrf izrabljajo naj •lene petrolejske vrelce v Med-mnrjn. :Spočetka niso mogli dobiti kaj več petroleja na dan. Letos ipa se je produkcija nafte v Medmurju začela naglo
dvigati. Medtem ko so lani do j naravi, se začno zabave v za bili iMO ton nafte, so jo letos prtih prostorih, v društvenih že v pol leta dobili f>0S ton. Se- domeh in dvoranah, kajti brez ciaj pa je .sam« meseca septem- zabav ne more živeti naše sr-bra znašala produkcija 20« ton. jn če vzamemo v^plošncni, V zadnjih osmih mesecih so jih tudi naš želodce jako samo v vasi Selniea in Peki *- greša in skoro ne more ž •niča dobili 740 ton.	brez njih.
Kakor rečeno, prodneirajo v j — Kakšne <a zabavi- v zapr |Medmurju petrolej že mnogo tih prostorih.' — bi rada vede časa, že več desetin let. Največ )., draga prijatel jica. — t) pra •nafte je v okolici Selnice ir. prijetne so in druga je d miri j Pek len ice. Koueesijc za petro (podobna.
'lejske vrelce v Selnici in Pe-, Najprej mora tajnik >esta
ZABAVE V ZAPRTIH PROSTORIH
Ko Iniinejo zabave v pro-ti selica z obširnim programom
ter da je narodna in sveta dol-žnost vsakega Slovenca in Slo venke (pa tudi iz bližnjih na se I bin so vabljeni K in d«:no rodna dolžnost vsakega posa nieznega rojaka, da se rojak o ziroma rojakinja v činunogoče največjem številu veselice ud«1 leži. To je velikega kulturnega pomena za v-o naselbino, ker l»i sieer pozni rodovi ne mogli govoriti o naši narodni zave >ti in bi bilo povsem na mestu geslo, na kdor zaničuje se sam,
pozi vet i
jklenici ima nuni mursko •petro-jviti vabilo in povedati, da s*<| polaga je tujčevi peti
lejska društvo že 50 let. Doklej bo lega 'so se del tega društva udeleževali inozemski kapitalisti, zla sti Ncmei, ki so v ta namen porabili kakih .H) milijonov dinarjev. Dosedauji nemški finančniki pa so se sedaj umaknili in so >edaj na njihovo mesto stopili švicarski finančniki. —\ Dejstvo, da tukaj že toliko let dobivajo petrolej, kakor tudi nekaj drugih okolnosti, dokazuje, da je v globočinah tam 1 kajšnje zemlje nenavadno mno->»o petroleja, katerega bodo -t-daj skušali /. modernimi stroji .spraviti na dan.
Kakor poročajo, hočejo pri
n tega dne vršila v«* I
trije hitlerjevi črti za pomirjbnje evrope.
Začetek je ob osmih zvečer, j toda ob osmih je dvorana še =r jskoro popolnoma prazna. Le jblagajnik sedi pri vratih in ci-sgaro kadi. Blagajnika brez na	11' mogoče predstavlja
"i"-.
| Za blagajnikom pride hai-;monikar in možje, ki imajo ikontrolo mi d pijačo. Harmon.
Kakor zatrjujejo dobro po-;knrin pa ti možje imajo tudi učeni krogi, namerava Hitlcrjkontrolo nad vc-elieo. Kuhar! sestavit i cel program za po- ee pridejo tmalo pozneje. Neka mirit v Evrope. T redila naj tere prinesejo v škatljah, ne bi se vsa politična, gospodar katere v eekarjih. nekati'rirt> sk«;». in vojaška vprašanja. Vlpa možje pomagajo nositi, j prihodnjih rrif i-eciti namerava; S tem je dana veselici prava Hit h'r po teh informacijah 'podlaga. Nato začno priha jati navadnih delih zaposliti zgolj j ,>, l (||. žiti \ sem prizadetim si- gostje, domače delavce, medtem ko l»i |l«rn v Evropi tri načrte.	< Ženske ^ kar malo -,rn
za sedaj inženirji bili še tuj«*i. Pravijo namreč, da se morajo naši inženirji prej navaditi tega dela.
Kakih deset kilometrov od Selnice leži vas Peklenira. — Tamkajšnji kmetje že mnogo lot vedo, da iz zemlje teče nekako gosto črno in smrdljivo n'a, v ,
oodrehno določeni.
'I'm i.:	i: *..: _________
SO
Po prvem načrtu naj bi se v
i jo stopiti v dvorano.
■amuje
Oli, saj >eni vedela, da i ki Toda
loglednom r*:v-u sestala m <lna , , rodna konfercic^ za o.....jitevl1^ 1)0 ^ko knialu začelo—pra-
uboi oževan fa. Kra j konlVren- iT 1To,ln nase-n 110 UtW ee in način, kako naj bi s, skli-|Z'S '''' P kjP kf,» Za popiti. Saj cala, kakor tudi predlogi o omejitvi i bodo
konkretni|,,,s,',n rm,H ''' >borož va- zraT" tofa Je pa
Hitlerjevem načrtu Xa konfe-
olje, katero kmetje že od ne-] . ... kdaj iporabl jajo za kolomaz. I n n°! naj ,hl SF ^^ ~ po>» b-Kmetje pravijo, da tisto ^inmi sporaz,trnom predvsem od-
,tl||||ii||i1iIII|l||-t|lll>,ll|M|jli|lfllll!||Ht|lHllll|
tlllH-'llllllillll'-'llltiiiilM1 'lIliiiilM' 'I
Uliiiill
naroČite se na -glas
NARODA" NAJSTAREJŠI SI .OVENS KI TTXEVNTK V AMERIKI '
v tlvtjMjM Wi pm rinm anhrit W
300 SVETIH mas letno
bi smrti, ih	ef**ii "M*Jn# *v«mm Afrtk«." čiar^j-
1 rtf VMino m MIH u	owiba, žlvotfi umrio. Naslov:
■AAV. n ft »trmi
•nutrnA *V. PITKA KLAVIRJA
Š* MtrflUft« mlftljoflrf, .
pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.60 ............Din. 100
% 6.00............i>!n. 200
f 7.20............ Di«. «00
911.66............Din. 60«
$23.00 ............Din. KtoO
$46.00 ............ Dto. 2000
V ITALIJO
'/.M 9 0.36............Lir 100
f 12.25............Ldr 200
9 29.30............Ur 000
$ 67.00 ............Lir 1000
$112JW............Lir 2000
S167JM)............Lir 3000
olje
ni.;i,.,- - ,.,1.1.,	,„,r'pov dale uporabi težkih bomb-	.	- • • ...........
pnliaja tz pekla, zato mu tudi,1.. 1 ... . nreee	no n-i Ond^P Jr.
' tt ' u -p 4. , nikov ter niihovemu iz. e ova- 1 '	»,0,1,<l- 'Tf>rie< je /e laj
pravilo 1 pekel . la 4'pekel' ... V........ ».a/.	...i...
a, pa je moj silil, tudi v odbojni, ni saj v<»>. <"•«* bi odbor niki ne brigali.. .
Taki in slični pogovori tja do desetih. Ob desetih je pa dvorana že
1
«»a
i jo "peke v rcsniei ni ni«
pekel ...	, .
i	, 'nui. težki dalmostrelni artil«'-
i................ <Irngega ka- ;r..	i - i	.
•	, .	, .. i ri |i ter uporahi sti npenih pli-i
kor nafta, katero so kmetic nal	1	1	' i
... , ...	I nov.	1
svoj naein znali izrabiti v svo | ^
jj* namene. Šele pred nekaj leti'
bele • ve.
slekel in -i zavihal roka
so začeli v teh krajih z moder nhni stroji vrtati petrolejske vrelce. Kakor hitro -o prišli na delo moderni stroji, se je produkcija naglo dvignila. Za sedaj dobivajo žo 200 ton mosir-no.
Tudi na madžarski strani so začeli vrtati in tamkaj dobivajo že do 25 vagonov nafte na dan. Tamkaj pa deluje ameriški kapi t«. I. Vrtati pa so morali do 2000 metrov globoko v zemljo, preden so zadeli na prave vrelce. Sedaj so na vrtali že štiri vrelce, petega pa pravkar vrtajo.
Kadar j^ ples, otroei prn-di.igem načrtu naj bi	I»o<l »mizami in po <to
na posebni konferenci treh pri-j * P0!^1'«1" -	i" -ibkn
zadetih v.'lesil: Franeije. Ansc-I1!10111-	veni ki it.
in Itali je uredila *redozem-.,,nLstvon,,'° tešejo po taktli
K1B fli CEN® SEDAJ H1TKO MENJAJO SO NAVBDBNB CBN« PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
lipiatflU veijt* n*šk*t M sgwaj 2
Urah davaljajeaia U b«l)ie p«f«Je.
v 4InrJHi M
Izplačila v ameriških dolarjih
Š0 ^timlii* $ 4.— mmrmu »Mlati
•M— " -
181— • ««
« «i
...I 1.71 ...I1IJI
...Hi—
...iiiii
TZVRŽBANT SLOVKXSKI
KUHAR
dobi delo v Slovenskem Ommii
v Brooklvnu, N. V. M ora znafi s t reči tndi za baro. Ponivlbe pošljite na naslov: Mr. ANTON OMERZV c. of Slovenian Hall 25:; Irving Ave., Brooklvn, X.Y.
' (2x)
ska vpraš-in ja. Xa tej konfe- ^,0,k,> 1,1 valčke, dočim zna mla
renči naj bi 5e pre-h-s. in defini-r,llla nn Vsuk,» naAo VIŽO tivno uredilo špansko vpraša- 11 a»»'«sk. divjaški ples. nje in nato tudi vprašanja tu-l.	'»adio-a so proda
niskrh Italijanov. XenK-ija hi|j\,lk<i	in rož. Odpra
ua konferenci .posredovala medjVl,i J^1	tr<1,m v" »»<ero
Pen ne i jo in Italijo, t:iko da bi sr. «dipravilt* vse težave, ki so na potu njunemu sporazumu.
ki naj bi bil podeben angle-ko-italijanski ixigodbi. Zaključki obeh teli konferenc bi predstavljali tud4 realno obnovo za črm to^nejše sodelovanje med štirmni vHesilami.
Tretji Hitlerjev nfrčrt je ta, da 'bi se do-"gel sporazum mori Francijo in Nemčijo. Ta spo-Kazivm naj l>i bil podobtm onemu, ki sta ga dosegla Chamberlain in Hitler v Momakovem. Sporazum naj bi določal pretl-vseni, <ki ise Francija in X"ein-čija nikolr več ne bosta bojevali mrd sabo.
do« ▼ atmrtm krajo fsplafUo r dol^rJUi.
■OJNA M*Mn.l UVKŠDAHO PO C&Mti LUTKI SA PBI3TOJBINO
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ^GUi Nnt*9»" 4
Važno za potovanje
Kd«r J« mumiiJm poloratf v star) Kraj all Miti koga 04 tmm. Je potrebuo. (te Je p«a(M v vseli ttvareli. V »led nafte M(»-letae aknioje Vaaa iiaorn« dati imjbeljfta pejtaofla fm (ull in NnkM preskrbeti, šm Je peteraaje aiebbe In ki trk. m ta-apns ekrnlte na nas sa vsa mJudIIs.
• . Ml praakrklnM vse, bedUl proinje sa pevratna dsvsljenja. pelnl liste, vlxeje In sploh vse. kar Je za pstevanj« jietrekns v aajkitrejieni tesu, In kdr Je flnvne, sa najmanj*« strelk«.
Nedriavljanl naj ne odlniaje de zadnjega trenutka, ker se dekl Is Wnshlngtena pevratne develjenje. BBENTKV HKBH1T, trpi nnjamaj en mesec.
MHte terej tak«) sa kresplatoa anveditn In tatetavljnme Vam. da keste peeenl In adobne peursll.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street * New York, N. Y.

u splošne varnosti. Kakor ko ma rji >o za teboj, ko se pa enkrat < k vod ron i odkupiš, te ni ti pogledati noče.
Pri mizi, kjer prodajajo -en-vire, je veliko vrvenje.
—	Kakšno ineso pa je to? — Ali j.- pork ? Se mi je zdelo, da j«- pork, ker ima tako čuden dull.
—	Po čem so klobase? Po dvajset centov ena? Ali nori>.J Saj česen vendar ni tako drag, drugega pa ni v njili kot malo žaganja in česna. Bo treba poslati .leti not i protest, kei je začela tako zanemarjati svo-člane.
Tudi pri bari je lepa zabava.
Rojak pokuša, ugiblje in
vprašuje to**aja:
—	Kakšnega hudiča si mi pa na točil ? Ali je pir ali je vin?
Na pojasnilo, da je žganje, zadovoljen zvrne kozarec, si obriše usta in pravi: — No, saj
*e mi je zdelo, »la je šnops.
Otroci pospe po stoleh in klopeh... Muzikant dremlje in vleče svoj meh... Odborniki preštevajo denar... ženske zde hajo. . . moški pojejo po dva ali trije skupaj . . . Vsaka skupina drugo pes<|in , . . Dvajset skupin, dvajset narodnih pe sini se istočasno razlega po dvorani . . . Proti jutru se začne iskanje.
—	Kje pa je moj? — vprašuje rojakinja vsa zatopljena.
—	Kje pa je moja? — hoče vedeti rojak. — Ves večer jo iščem. Pa ne da bi , . . kršen duš . . .
"01K0 NKBOUX* Vifty
Saturday, October 1 5, 1938
HI T/AlftBOT	fN *TrjL *
E. A. POE:
IZDAJALSKO SRCE
Zares! — a«do nervozen —j časi, taiko da starcu nisem miotic -n<> nervozen -en?, bil in gol motiti spanja. Vzelo mL je
kar uro č-aisa, da sem porinil
/»em. Toda zakaj hočete na vsyik način, da -cm Mazen f Bolt zen mi je bila čute poostrila ni jih uničila — ne otopila. Zla>ti trnek pa mi je postal sluh. Vi-*e sem slišal, kar je bilo v »obcHh in na zemlji. Slikal M-m .marsikaj celo iz pekla. Kako morete j>otem t »vliti, da •on* blazen? Posl umijte in glejt«, kako pametno — kako mirno mi je mogoče pripovedovati v>o zgodbo!
X«mmgo<V ji r< či, kako so mi ta misel priplazila v iiiož-X«n<. Toda « nkrat spočeta, me je s pogostimi obiski ■strašila n<V- in dan. Namena nix-in imel nobenega. Tudi sovraštva ne. Kaj sem ljubil starega moža. Nikoli mi ni bil -tori I krivice. Xi'kdar me ni bit razzaJil. I)o njegovega zlata nis. m imel niti najmanjšega pohlep«. Toda zdi se mi, da n»e je vznemirjalo njegovo o-ko. I)», to je bilo! Tisto nje-govo oko i- bilo podobno očesu jn-treba — bledom od ro in s lauko k« žno pre vleč in o. Kadarkoli me je poglrdalo to oko. me je zazeblo do kosi i. In ta-\o sem počasi — prav polagoma — prišel do sklepa, da stnr-ca oropam življenja in so tako za zmerom izmbim tega očesa.
T.> je bilo ti«to! V mislite, da s ni blazen. Toda blazni ne znajo niče-ar. BFIi bi ure hk -i Ali videti. Videli bi bili, kako premišljeno r-eui se lotil dela — * kakšno pazljivostjo — s kakš-Ti" previdnostjo — kako s m se pretvarjal pri delu. Nikoli še nisem bil tako prijazen s starim možem, »kakor vel* tisti tf'don, preden »s m ara ubil. In vsako
vso glavo tako dalev skozi odprtino, da sem ga lahko videl, kako je ležal na povit] ji. — Ali bi bil nore«* kdaj tako moder?
lu nato, ko in im» 1 glavo pope, huma v s<»bi. sem previdno z«<č. I odkrivati sveitilko — tako previdno — previdno (kajti tečaji so škripali) — odkril srni jo prav satmo toliko, da je en -am droben žarek padel na jastrebovo oko. In to sem počel sedem delcih noči — vsako noč natanko o polnoči — toda v«- kokrat sem naš 1 oko zapr-t<In tako mi je bil" nemo-iti na delo, z;;kaj ni bil Starec, ki mje je mučil, temveč nje go v o zlo oko. In vsako jutro, ko je napočil slan, sem stopil predrzno v njeg. vo sobo in pogumno govoril ž njim. ara kli-eal po j in. 1111 s ta ko <rčnim s?la--«.m in ga |»ovpraševal, kako je prebil minulo noč. Tako vidite, bi bil moral biti >tari mož silno bistroumen, če bi bil slutil. rla sc<m ga hodil gledat vsako noč, natanko ob dvanajstih medtem ko jo spal.
Ko sem (Kino ii<h" odpiral vrata, sem bil že previdnejši kot po navadi. Veliki kazalec na uri se pomika hitreje, kot se je pe mikala njoja roka. Nikoli pn d tisto nočjo nisem bil tako čutil, kako so mi vso milice nap te — kako strašno preračunljiv sem. Le s težavo sem se zadrževal, da ui-em zavri s-kal od veselja ob ni i si i, da stojim na pragu in odpiram vrata, polatroma, prav po malem, nje-mu st- pa niti ne sanja o skrivnih mojih dejainjrh in mislih.
noč, kroji- polnoči, *oru prijel j Na lah ko sem se zasmejal ob tej
za kljuko na njegovih vratih in jih odprl — ah, kako nalahno odprl. In nato, ko sem bil odprl vrata toliko, da je bilo prostora za mojo glavo, tako da iii niti žardk pokukal ven, in um to sem iztegnil -akozi špranjo še trla v o. O, to bi se bili »smejali. da bi videli, kako prekanjeno sem jo iztegnil. Pomikal sem jo počn^-i — kar >e da po-
nii-li ini nemara me je slišal, zakaj nenadoma se je premaknil na postelji ,ko4 da <se je prestrašil. Vi morda zdaj mislite, da sem <e umaknil nazaj — toda ne. V njAgsovi sobi je bila tema, črna in gosta kot smoia (kajti naokniee so bile tesno zaprte, ker starec je bal roparjev) in tako sem vedel, da ne more videti odprtih vrat.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naFtova Je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva fticTilks« iKimoii« iDPspr, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In strofikov. Vas prosimo, da skuftale naročnino pravočasno poravnati. Poftljite naročnino naravnost nam ali Jo p« plačajte na**mti zastopniku v Vagem krajn ali pa kateremu izmed ca *topni kov, kojih Imena ao i iskana z drhrllmi črkami, ker so upravičeni obiskati t»ii druge naselbine, kjer je kaj nagib rojakov na**-£ I Jonih. Za*tnpnlk bo Vam izročil potrdilo ca plačano naročnino.
CALIFORNIA:
Sail Franeiseo, Jarab lauihia
COLORADO:
Pueblo. Peter Cul Ig. A. Saftič Walsenburg, AL J.
INDIANA:
Indian«polta, Fr.
ILLINOIS:
Chicago, J. Bevčh.
Oioero, J. FflMttl <Chfc**o, CEMro
l« Ulinola) Jollet, JenadUr ttrable* 1m 8aUe, J. Spellcb	'
Maabboftfli« Trilft Angintfal North Ohleago te Waukegan, Wart* " 1
MARYLAND:
KltvplUer. tfr. Vodoplvaa III < AN: DetMt^-L.
Jlj^l •,.' r
UINNUtQUA^:. Chiabolm, Frank Ooofla. J. LfM^A ElT, Jt<rt. 9. PMlMl BvaMi, Ld^ia ^	* *
. .Oilbertv Lobl^ HtHMM; Mhf'
VlrfUHa, Pritok Wrvatleh
Hlapnih
MONTANA
OHIO: Barberton, Frank Trate Cleveland, Anton Bobe k,
linger, Jacob He sulk. Jot Girard, Anton Nagode	!
Lorain, Loula Balant, John KumAa Totmgatowa, Anton CikaU OBBOON:	—
0»fon City, J. Koblar /r> PENNSTLVANIA:	M
Bessemer, John Jevnlkn: / BroagfctOD, Anfon Ipav«o ' Conemaugb, S. Bftiw UL Ooverdale In okoUea, Mrs. Ivan
i«n zato.sftm jih vztrajno odrival toda varno, varno.
Že sem imel glavo znotraj ki sem pravkar kanil odpreti svetilko, ko mi je palec .spodrsnil oJ pločevinasti zaponki in s-ta-rre v postelji je planil kvišku in zavpil: '"Kdo
Oftal ,sem čisto tih, in nrsem ničtisar rekel. Vs<» uro se nisem {?a»iiil niti z mišico in ves ta eai- nisem slišal, da bi >e starec ulegel. Se zmeraj pri-Mifsknjoč - del y postelji — prav tako. kot sem prisluškoval jaz noč za nočjo mrtvaskemai tiktakanju ure.
Tedaj s«m zaslišal slaboten vzdih in vedel s. m, da je l»il to vzdib smrtne afroze. Xi bil to vzdih btflečine ali vzdih tuare — ah. ne! — bil j • nizek, pridušeni ulas, ki .se i zvije iz «lna dKse, kadar j«> prena:polnjena z srrozo. Dobro se.m poznaj ta jarlas. Skoraj vsako noc. natanko v polnoči, ko je vos svet Kpal, je privr. 1 iz mojih lastnih pr*i in s svojim strašnim odmevom je še povečeval #tozo, ki me je vznemirjala. Dobro sem poznal ta Grla s, pravim. Vedel sem, kaj je starec občutil, in zasmili'l ist-* mi je, da=i sem £e moral sam pri sebi nasmehniti. Vedel s«in, da je ležal bedeč, orlkar je bil zaslišal prvi šum, odkar se je bil premaknil v postelji. Njegov M rab je odtlej venomer naraščal. Starec >i je skušal prigovarjati, da se boji za prazen nič. toda
Beračica z luksuznim avtom
ni mogel. Rekel si je
n
Nič
Ejt^faif, L	_
F«rtfeH, Jerry Okarn 96r*ik dtjtf
9r\ Blodni kar Oreenstmrg; MtAr^MWtak Homer C1 ty^ Fr. FVi eMOiak Johnstown,- Mkm Nun *ray». Ant. TauMj3 -Lusetilp. Frah5Mlal!Wi -i Hldtray, Ju'ud'&M Pittsburgh m okoffči, Philip Steetton, A. Brenr Tor«*
Weirt Newton, Joseph Jovan • WISCONSIN: Milwaukee, West AHla, FV. Sheboygan, WYOMING: R<vk Springs, DlamondvIIle, Jos IMks
Pragnr
Mv
ni, samo veter je potegnil skozi dimnik, samo miška je stekla preko sobe," ali "saj je bil le cvrček, ki je zaevrčal." Da, s takimi domffievami se je skušal potolažiti, toda vse je bilo zaman. Vse zaman! Zakaj smrt ki se mu je bliižala, se je s svojo črno senco plazila prod njim in ovijala svojo žrtev. In bil je pošastni vpliv skrivnostne sence, ki nmi je dal čutiti — čeprav ni niti slišal — ki ma je*, da'1 čutil i navzočnost moje fflave v tsobi.
Ko sem bil čakal dolgo, dol-prav poti"pežljivo, ne da bi g?a bil slišal, da bi se ulegel, som sklenil, da bom odkril svetilko za majhno, kar moč majhno špranjo. Odprl sem jo torej — me morete si pred sta v-Ijaifri, kako kradonna, Jtraduma — dokler ni naposled šinil i« ^prtmje en sam slaboten žarek, drdben kot pajče vina sta nit, in je padel na jastrelbovo oko.
Bilo je odprto — odprto na ptežaj — pobesnel sem in za-sttrmei vanje. Vklel sem ga .jasno in natančno — motno-modro oko, prevlečeno z girus-no mavno, da nw je otrpnil mo-eeg v kosteh. Toda sicer nisem mogel razločiti, ničesar dragega, ne starčevega obraza me telesa. Šakaj cisto na: gonsko sem bil nameril žarelk natančno na zakl"«no poigo.
In zdaj — ali Tam nisem rekel, da je bila prenapetost mo-jiih čutov, kar ste vi pomoto-mja šteti za blaznoBtt — Zdaj, pravim, mi je prišlo na ušesa nizko, zamolkle, naglo udarjanje prav tako tolče ura, če je zavita v vate. Tudi ta gdas smii dobro poznal. Bilo je bitjo starčevega srca. Mojo ibesne-* lost je to bitje le povečalo, kot rqpot£nje ibolbna izpodbode vo-jalovo hxabrast.
Toda celo zdaj sem se zdržal iin o&tal mireiL Zadrževal sem sapo Svetilko sepi držal ciste negibno. Poskusa! sem, kako dolgo bom mogel držati žarek, namerjen v njegovo oko. Medtem! je peklensko bobnanje srca venQmer naraščale. Posta-
(Nadaljeviaige na l steni)
Mnogo let je bila Cecilia Ma'-, stvar. Slabotna, s K pa beračica rotnva tipičen pojav marseil- j se je zveičer zivlekla do vrat ele-
leskib ulic. Ljudje, kri so .jo ^rečavalu sicer ^wimoma niso vedeji uiti za njeno ime, zbujala jim je pa sočutje s .svojo ble-doto, tesmnimi naočniki in rev-no obleko. Malokdo ji je odrekel miIn/ščino. Kako naj bi ji odrekel, ko je ipa visela okrog vra^i deska z napisom: *'Oslepela soni pri neki avtomobilski iiesr.^i jn sem s svojim otrokom sama na svetu. Prosim vse, naj nama ne dado od .gladu umreti." Tem v<'čje jo bijo tedaj presenečenje na policiji, ko je prisp+lo tja sledečo pismo: ''PogV jte i-ai' vendar beračieo Marotovo malo natančneje! Ni niti slepa, niti uboga, temveč ženska v najboljšiih letih, ki živi življenje elegantly dame."
Zavoljo te ovadbe so (naložili n«kemu .policijskemu urarlni-kn naj Marotovo zasleduje. Dol^o mu mi bil
gantne hkše, ki jih je hitro zaprla. Uradnik je ugotovil, da živita v tej vili bivši glasbeni professor Rouze in njrgova žena. I>ve uri poraneje je prišla skozi vrata vile elegantna dvojica in tsedla v luksuzni av-trmofliLl. Dama, ki je slonela z vso udobnostjo v blazinah, je bila Marotova. Sprem nila se je tako, rla je skoraj ni bilo več speznati
Ko jo poteen poklicali na polieije. je Marotova brez zatrjevanja priznala, da je vodila dvojno življenje in videti je bila ponosna na to, da toliko let spretno igrati vlogo boračice. Marotova je hči no-krga pariške^;;' pisatelja, ki jt ob koncu nretckloga -tolotja spadal me<i zvezde na franeos-kem literarnem nebu. Kot dekle j: bila potna romantičnih
toda njegotvi doliotlki niso zadostovali za njene muho. Tako si jo izmislila, da bi se prt žiy-ljala kot beračica. Oblasti pa za taklšr-n za-govor nil-o pok azale umi sla. Zagovarjati so bo morala kot slepartka. '
DIVJI LOVCI Z LETALI.
o treba onazo- domislic. Končno se jo poročiva^, da jo dognal neverjetno I }a z uči tel jem ™la<ibo Rouze hw,
i
Bogastvo Severne Kanade in AI jaške temelji po velikem delti na n.ienf m živalskem bogastvu. V lad i/bo.h dežel sta bili pri<il.ii ni izdati stroge ukrepe o v.aščifaiih dobah za kožuhovi-m rjo in tudi za ribe, ker jo prehudi lov že pretil, da bo mnogo živali iztr. bil. Toda fbrezofbjirrni elen?enti -o malo brigajo za odredbe. Kanadska je moirla'^vln^lsr. ki s t«m računa, so jo i zato odločila povečati število let.'il za lovsko čuvaje. Tndi na Aljaški >n v ok« mljn Maim* so uvedli takšna lovska letala proti divjim lovcem. Sedaj šolajo celo vrsto po<ebni>h pilotov. ki borlo dHali slorpno z Iraškimi čuvaji.
divji lovci. V množili primerih so ugotovili, dai letijo pravi množeKtveni merilci v samotna ozomLja, kjer si nalovijo v nekoliko uraih pele mase kožuho-vinarjev. Lovski čuvaji so na primer izsledili dva Im-ca, ki sta delala po no vein sistemu. Letala sta. v ozemlje, kjer je še mnogo bobrov, nalivala sta v votlino teh živali kioroforma in jih potom zamašila. Xaslr*l-njegsi dno jima ni bilo treba drngega, nego sta votlino razkopala in se iK»la--tila živali, ki so »bili zavoljo klorofor-tana vso poginilo. I vov-ki čuvaj X. Hutchinson je poletel zadnjič za tema lovcema, uspelo pa mu je. da ju je zalotil pri delu, naložil ju je v isvoje letalo in predal najbližjemu sodišču.
l.etai pa so poslužujejo Indij
'iiiaiii|||-f|iiiiitii||..||iittitii||. ,|iiiHii()|||i|itit
tiiiiHi^^nnuuni^h.HUHin^iniiinnn^imi
ADVERTISE IN "GLAS NARODA"
*f>if|)ii|iiNHiU||.1.tir9Mit||I .ilUNtli,„.„11111111 mii'n>«iiiiiait,Ht«nimiH'f"»inHmi'!i'innu^

Spisi Josip Jurčiča:
X	.K	'
T. ZVRZKK: V vod — X a r o d n o pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozja k. — Jesenska noč med slovenskimi polhar— Domen. — Dva prijatelja.
n. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir. — Grad Roji nje. — Gol i na.
m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlov ska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmotskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer.
VTI. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd* med bratoma.
VILI. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbali. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz novoščljivostl — Opomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Robovnjači. — Kako jo Kotarjev Peter pokoro delal, ko jo krompir grad.-;. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov $10
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zomjo. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlmintra v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani . . . $1.20

Ivan Pregelj: Izbran
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska
novefe. 253^ strani.
V Štefann Golji nam podaja Pregelj edinstveno Bliko^ trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Gol je, ki da v pravem pomenn besede "življenje za svoje ovep." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki 4'Pus tin a pridiga,,, in "Pulver und Blei" ter bi«?er nase ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost."
Cena $1.50
Naročile pri:
rni
Glas Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y.
Bogovec
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisateld je posegel t dobo, ko se je začel , širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal Romana so dodana do-trebna pojasnila.
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospod* Lanspreškega. 269 strani.
V tem UL zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico tema deln trori že pred leti napisana večera i ška zgodba o mla- , dostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozai^a mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena . najboljša slovenska ljndska povest. Knjiga nam po-ustvarja kos slovenske preteklosti in is nje diha slovenska zemlja sama.
Cena $K50
)

t—v

m
DM"-Wim Tisf
Safur3ay, OctdBer 15, 1938
CUOSST RLDVJBM D33LY IN V. A
JIIMMIIIIIIII^	.....
IZDAJALSKO SRCE
(Nadaljevanje s 3. strani.)
12 ŽIVLJENJA
ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: L H. =71	—
Ta tiha vdanost v u&odo, iki si jo je sani zaslužil, je ven dar imela nekarj velikega na sebi. In ta tiha velikost ga je v njegovi notranjosti vedno bolj ločila od žene in hčere. Njune plitve to i ali, njuna .površnost ifn njun prenapeti ponos mu vedno jaBnejše pridi aja do zavesti. Out i, četmdi se nwi niste upali priznati, da Dagmar zatvidaie njeno dedžčino in bi jo ji radi vaeli. Težko <msu leze na srcf, da se ni dovolj pobrigal za vzgojo svoje hčere in da je v svoji popustljivosti svoji ženi preveč dovolil, da je vplivala na svojo hčer. Sedaj pa se počuti prefcnxlnogiarf iai preslabega, da bi mogel v tem ozira kaj prenarediti. Tudi volje mu je manjkalo za to, ker je vedel, da vse nič ne bi pomagalo. In tako je putetil, da je šlo vse srvojo pot. Toda, ko fbi vedel, kalkisii načrti so tičali za čelom njegove žene in hieere, tedaj fbi ee mogoče še enkrat zbudil iz svoje zaspanosti. Toda o tem ni ničesar v^del.
Ko tako žalostno premišljuje, ste mati in liči zatopljeni v živahen pogovor o modernih oblekah, ne da bi se kaj zmenili :*-anj. In hrepeni po svoji .skrbni strežnici Dagntar in se vprtai-ša, ako se je nijogoče z njegovo oskrbo preveč izmučila. Bal se je, da jo bo moral kmalu oddati, pa vendar si očita, zalkiatj že prej glede tega n: pisal Rudolfu Straserju. Svoje sebičnosti se sliramnje očita si, da jo je imel pri sebi samio zaradi plačevanja, četudi zaradi tega, ker jo je imel ecIo rad.
Da je bila Dagmar denarja, katerega je plačevl njen oče zdnja leta vedno manj deležna, je dobrp verlel. Skoro vse ste njegova žena in hči po rab rt i za obleke, medtem ko je morala biti Dagmar -zadovoljna s cenejšimi in bolj priprostimi
oblekami, ki jih je nosila dvakrat, trikrat, tako dolgo, kot pa » ■ « »■ • j ,, * _, 1
jalo je hitreje in hitreje in gla-Jei, da bi odšli. * Glava me je
ene je m glasneje vtsalk treirratek. Starčeva groza je morala biti brezmejma. Postajalo je glasneje, slišite! Glasneje vsak trenutdk — ali mle razumete! Rekel sem vam, da sem sem nervozen, in tudi sem. In zdaj v tej nočni uri lamrtme groze, sredi strašne tihote te stare hiše, nni je ta čudm i ropot vlil tak strah, da se nisem mogel več obvladati. Vendar, nekaj minut sem -se še zdrržal popolnoma tih dn miren. Toda udarjanje je postajalo glasneje, glasneje. Mislil isem, da 11 m mora s roe raizgnati. In tedaj me je obšel nov -strah — kade sosed bi mfogel slišati ta glas. Starčeva ura je prišla. £ giatenim krikom isem svetilko popolnoma cndstrl m skočil v sobo. Zakričal je enkrat — saiuo enkrat. V tremutfku sem ga potegnil na tla, in nanj zavalil težko posteljo. VeMo sem -se zasmejal, ko sem totiko opravil. Toda nekaj minut je srce že zmeraj bilo s pridušenim glasom. To me ni več plašilo, saj ga skozi steno ni ibilo 1 mogoče , slišati. Naposled je prenehalo. Starec je ibil mrtev. Pastel jo sem postavil nazaj in preiskal truplo.
žena in hči svoje drage loibleke. Pa navszlic temni je bila v . njih vedno talko ljubka in mikavna. Kako srečen in zavidanja' Bl1 kakor ^ Pr*vi, docela v ml en bi moral Ibiiti Rudolf Strasser. ako vzamte svojo hčer mrtev- Položil sem mu roko na domov. Egon pa si je iskreno želel, da bi za vedno zatisnil oči, kakorh-tro bo Dagmarino življenje prisilo na varno pot.
30. POGLAVJE.
Nasle<hijega jutra Dagmar, zelo bleda toda skrbna in ljubezniva, kot vedno, zop^t nastopi svojo službo pri bolniku. Stric Rgon ji pravi, da jo je sicer zelo pogrešal, da pa je zelo bleda in «zmft)čena, da jo mora zopet poslati na prosto. f'ez njen obraz pa se razlije truden naismfh.
11 Toda ne grem, stric Egon, kajti očitala sem si že, da sem te, ko sem se le malo slabo počutila, predolgo pustila samipga."
Egon jo skrbno pogkda.
* * Ne, ne, Dagmar, zdi se mi, da še nisi popolnoma dobra," ji pravi z bolestnim ansmeharn.
44Pa sem, stric Egon, prav ničesar mi več ne manjka."
"S postrežbo preveč napenjaš svoje moči.'*
Dagmar ga pogleda ter ga 'boža po redkih lasieh.
44Dobri stric Egon ko bi ti le mogla še kaj več dobrega napraviti," pravi z zadržanim glasom.
Egon prime njeno roko.
Mogoče bo sedaj vise doibro za tebe, Dagmar; čutim, da je moje pLsiuo na tvojega očeta imelo nameravani uspeh. In — potem me boš zapustila."
V njej se dvigne kot krčevito ihtenje. Zelo težko ga zaduši. Oh, vedela je, da se nikdar ne bb smeia izdati, da. ve vse in da bi od tukaj šla samo, da bi nato isama tavala po svetu. Kajti to je Ibilo pri njej sklenjeno, po vsem tem, kar je doživela, da na tem gradu ne more in tudi noče več ostati, kadar je stnic Egon ne bo več potreboval. Tn boji se, da je njegov konec bližje, kot pa je sam mislil. Zadnje Čase se je preveč premori i 1, postal je prevč slab.
Dagmar pritisne svoj-.* lice na njegovo ter premaguje solze.
14Ne bom te zapustila, dokler me potrebuješ, stric Egon," pravi tiho.
Egon jo nemiirno pogileduje. Tako prearugačena se mu zdi. Ali jo 'tako zelo muči, ker od očeta še ni prišel ddgovor?"
44<Ne bodi nepotrpežljiva, Dagmar, od tvojega očeta ne more še priti odgovor rta moje pismo; moramo računati na oddaljenost. Pa tudi ne vemo, ako je imel tvoj oče dovolj Časa, da je talko i odpisal."
Kot v strohni zatisne Dagmar oči, ko je govoril o njenem očetu. Le z veliko težavo si ohrani mir in njen glas je truden, ko odgovori:
44 Nisem nepotrpežljiva, stric Egon — in bodi tudi popol-nonna pomirjen, ne zapustim te, dokler si bolan. Sedaj pa ti bom nekoliko brala.
8*«Je mu nasproti in prične brati ter »bere, dokler ne pride Giuseppe s pošto, kntero je še vedno prinašal iz Sorina. Toda « 'kolesom mu ni vzelo dolgo.
Egon 8tra«ser takoj epaei pismo Rudolfa Straaperja na časopisih, toda poseže po njem tako, da tega Dagmar niti ne ypaai. Brati ga je hotel šele, kadar bo sam. Ako ni prejel dobrega poročila, je hotel Dagmar prizanesljivo na to pripraviti. In tako skr:je pitano pdd čabopise in ga nato vzame k sefci, ko Dagmar zopet pogleda v »knjigo. Čez nekaj časa Egon prime njeno roko. .
41 Za dane« naj bo dovoflj! Sedaj boš za eno uro šla na prosto, da ise boš popolnoma razvedrila."
"Saj sem ti rekla, da se počutim popolnoma dobro. Pusti me, da ostanem pri tebi."
"Ne, »edaj greš pred kos* lom eno uro na prosto, da boš imela dober tek. Tudi bi rad malo spal."
Dagmar takoj vstane.
"To je kaj drugega. Pot*«i te pustim samega."
Pojfrravi nw še blazine, mu da piti in ga poboža po čelu. Dane« se počuti še mnogo slalbejšega kot sicer. . Celo noč ni apal, ker je bi! sam ;n je bil zelo nervozen vsrled "postrežbe" svoj« -žene in hčere Elena ga je sinočd p redno je šla od njega, trekka:
"Saj mendar ni potrebno, da bi kdo pri tebi čez noč ostal?
In oče jI naglo reee, da tega ni treba. Bil je vesel, ko{£a&ja erčno odgovarjal in oni je mogel zopet biti sam.
(Vila* urihodnjiS.)
srce in jo talko držial več minut. Nič več ni bilo. Bil je čisto mrtev. Njegovo oko me ne bo več vznemirjalo.
Ce me še zmerom imate za blaznega, ne baste več dolgo tako m&ttli, ko (bom opisal, kako modro sem vise .ukrenil, da sem truplo skril. Noč je že izginjala in jaz sem delal z vso naglico, toda popolnoma tiho. Najprej sem telo razkosal. Odrezal sem stran glavo in roke in noge.
Odtrgal sem tri deske s poda in jih dvignil in raizmiestil kose trupla med pirečno tra-movje. Nato sem položil desko nazaj tako spretno in skrbno, da bi nobeno človeško oko —-niti njegovo ne — ne bilo moglo opaziti kaj sumljivega. Nič mi ni bilo treba pomikati
—	ni bilo niikakšnega madeža
—	nič krvi. Bil -sem preveč pazljiv, da bi se je ibilo kaj raz-lilo. Vsa se je odtekla v nastavljeni čeber — liahaha!
Ko sem ibil delo dokomčal, je b?Ia ura Štiri — še zmeraj je 'bila taka tema kot opolnoči. Prav ko je ura udarila, je nekdo potrkal na ihišna vrata. Z lablkim srcem sem šel dol odpirat — kajti česa se mi je bilo zdaj bati ? Vstopili so trije možje, ki so se z viso vljudnostjo predstavili za policijske uradnike. Da je neki sosed ponoči zaslišal krik, in da se mu je vzbudil sum, da ise je nekaj hudega zgodrlo. Da je to sporočil policijskemu uradu, in da so nje (vstopi v še uradnike) določili, da hišo preiščejo.
Zasmejal sem se — zakaj, česa se mi je bilo bati? Prijazno sem jiih pozdravil. Jaz Sam da sem zakričal v spanju, sem rekel. Omenil sem, <ia je starec odpotoval nekam ha deželo. Vodil sem obiskovalce po vsej hiši. Pozval sem jih, naj preiščejo — dobro preiščejo. Nazadnje sem jih peljal v njegovo sobo. Polkazal sem' jim njegove dragocenosti, varno zaprte, nedotaknjene. V svojem samozavestnem navdušenju sem prinesel v sobo stole in izrazil željo, naj se tukaj od-počijejo od svojega napornega dela, moirtoem ko sem jaz sam divje trmmfirajoč v svoji varni smelosti, postavil svoj stol. prav na tisti kraj, pod katerim je počivalo truplo moje žrtve.
Policijski uradniki so bili zadovoljni. Moje vedenje jih je bilo prepričalo. Nenavadno neprisiljeno sem se vedel. TJ-eedli so se, jaz sem jim na vpra-tšanj
j so zače4i prav po domače kram-J jati. Toda kmtehi sem začutil, »da sem ves bled, in želel sem
bolela in zdelo se mi je, da mi zvoni v -ušesib: toda oni so že aneraj sedeli in se še zmeraj pogovarjal L Zvonenje je po-'sltajalo razločne je — ni prenehalo — in nastalo je še raz-ločneje. Govoril sem še bolj nebrzdano, (da bi se iznebil tega občutka. Toda zvonjenje je trajalo naprej in dobivalo vedno bolj razločne obrise — dokler nisem končno ugotovil, da ni ropotalo v mojih ušesih.
Monal sem tedaj zelo preble-deti, — toda še živabneje in glasneje seni govoril. Kljub temu je glas naraščal — kaj mi je foi'lo storiti ? Bi'lo je nizko, zamol k 1 o. naglo uda r jan je; prav tako je udarjalo, kot tolče ura, če je zavita v vato. Lovil sem sapo — in vendar niso uradniki nič slišali. Se hitreje in močneje sem govoril, toda hrup je vztrajno uranaiščal. Za-IkaH niso hoteli oditi? Hodil sem po tleh gor in dol s težkimi koraki, kot da me je opazovanje teh ljudi razdrazi'lo do skrajne besnosti — toda razbijanje je vztrajno naraščalo. O Bog! kaj mi je bilo storiti ? Penil sem se — razgrajal sem, preklinjal! Zavihtel sem stol, ki sem bil na njem sedel, in ga zalučal ob tla, toda razbijanje je ivse prevpilo im neprestano naraščalo. Postajalo je glasneje — glasneje! In še zmeraj so se možje prijazno pogovarjali in se smejali. Ali je bilo mogoče, da niso slišali? Vsemogočni Bog! — ne, ne! Slišali so — (sumili so! — vedeli so — norčevali so se samo iz mojega strahu — tako sem mislil in tako mislim. Toda vse bi bil imel rajši kot ta smrtni strah! Vse ina svetu bi bil laže prenesel kot ta zasmeh. Nisem mogel več s trpe t i tega hiim^skega smejanja, r-util sem, da moram za^ričati ali umreti — in tedaj spet — čuj! — glasneje, glasneje, glasneje!
"Ničvredneži!" s»em zarjul, 44ne pretvarajte «e več! Priznam svoj zločin! — Dvignite
Z
EMLJEVIDI
Z N I 2 A N E CENE
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI
JUGOSLAVIJA ........... 25
CANADA ...........................40
ZEMLJEVID CELEGA SVETA
Cena JS5
ZEMLJEVID AVSTRIJSKE-ITAUJANSKE FRONTE
(L. 1918) ..........,35
ZDRUŽENIH DRZA?
Mali zemljevid (velikost 12x20 itičev) .............10
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alibi—, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana. Montana, MiftsippI, Washington, Wyoming
Cena 20 centov
TURISTIČNI VODNIK
Illinois, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Yirftinia, Ohio, New York. Virginia
Vsebuje glavne ceste, železnice, električne proge, okraji, mesta, trgi, vasi, poštni uradi, jezera, reke Itd.
Posamezne drŽave 50«.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino. rekom*ndi-rajte pisni..
KNJIGARNA ,CGLAS NARODA"
216 W. 18 St., New York
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence za stopa:
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18tb St.. New Vorlc. N. Y.
.je Brazilija, na «e?tem <pa ameriške Združene države. Te razpolagajo s 3,000.000 kvadratnih milj površine.
TOM MIX IN ROMANTIKA DIVJEGA ZAP ADA.
Tom Mix, ki ma je z*laj 58 let, in iima že isive lase, je eclcn' qcI prvili pionirjev ameriškega filma. Že leta 1908 se je ta i d ran i jezdec* im mojstrski stre-' Icc pojavil na pla.tnu in ni<* ni prev-t^* rečeno, če pravijo, da je bil prvi veliki zvezdnik ame-j ri^kega filma. Na svojem l>e-leiiv živbcu 4 4 Tony ju" v beli, lični obleiki im s s i rak okrajni m kavbo.jskim klobukom na glavi se je "vjezdil in vigneRdil" v srca milijonov gledalcev vseh dfael (s-veta. Irwlijanci so prav tako kot Rskinni sledili njegova junaštva na platnu, saj je s svojimi pustolovskimi filmi o-življal že uinrlo romantiko cliv-joga Zapada.
Zvočni film pa je uničil nje
, r , ^ ~ *	i»ov«> si.Wno isra^ko pot. Ven-
deske! -Tu, tu! - eujte, ka-;dar je M on	tl' jši wl
kako nazbua n.iegovo nesrečno mi -h Tlj vih tovarušev: srce!'	- ■ - - - -	- -
RAZDELITEV SVETA.
Tri četrtine črnlie zemlje, na kateri živijo ljudje, so last šestih. narodov, četrto četrtino pa si »deli med seboj prilbližno 60 držav.
Na zemeljski krogli je v celem 57 milijonov kvadratnih milj dcrtjre im slabe površine. Od tega. iamajo Angleži v lasti 13,172.000 kvadratnih miitj, približno četrtino. Druigi največji lastnik zeanlje na našem planetu je Rusija, ki razpolaga z
kot bogataš se je lepo pqslovil od filma in že v HoMywoodn začel uživatr pokoj. Ž njim je šel v pokoj tudi ibelee "Tonv" ki ni bil nič manj slaven kot njegov gospodar, in ki zdaj kot 34-letni veteran preživlja starost »ma farmi Toma Mixa v Texaisu. "Tonv" je že pred 30 leti natstopil v prvem filmu Toma Mixa, in isti čmopolti s%iga, ki ga je oskrboval tedaj, ga oskrbuje tudi današnje dni. V hlevu bivšega četveronoga-lega zvezdnika ni le petrolejs-k«a peč, ampak celo radio aparat, iz čiigar zvočnika posluša "Tonv" stare popevke kavbo
z*<mljiščem 8,144.000 kvadrat nih imilj, ali s prifbližno sedmi- je\T iz divjega' Zapajda. Ker se
no celokb'pne zemlje n<a svetu. Na tretjem mestu je Francija, ki zavzema 5,000,000 kvadratnih milj, za Francijo pride Kitajska, ki obsega 4,250,000 kvadratnih milj, na petem mestu
bo zdaj Tom Mix, ki se je naveličal lenarjenja, spet pojavil na odru in je nastopil s svojim ciriouisoim, tki ga je sam sestavil turnejo po Evropi, je pri vedel zdaj v London novo^a "Tonv-
ja", kVasmga, belega žrebca ki je v Rlymoutihu z igračkasti-ini korakci sredi potnikov sto-pi-cljal po mostu z ladje na suho.
Tom Mix je bil zmeraj eden tistih, ki .jiim ni nikoli treba po-magača. Svoje nore senzacije jo pi-oiavajal sam in si ji* 7>ri tem večkrat polomil rebra kot epi oh krak drug igralec njegovih dni. Kar 27-krat je moral iti v dobi svojih filmskih nastopov v bolnišnico. Še ko je bil mlad fantič, je moral nastopati kot (kavboj za nepozabnega Buffala Bil'Ita. Nedavno so ga hoteli nastaviti kot režiserja za Buff al o Bi Hov film, a ko je Tom Mix prebral vsebino igre, je odklonil reži ran je, češ, da kot osobni znanec Buffala Bil-la ne more sprejeti režije take, zgodovinsko popolnoma nepra v i I,ne vsrbine.
Tomov oče je bil nekoč šerif v Texasn. to je bilo pač se takrat, ko si v srednjem Zapadli rlosegel ugled in čast samo s
KRETAWJE
PARNIKOV
SHIPPING NEW«
18. oktoura :
Nieuvv Amsterdam v Boulogne
10. oktobra:
Qiieeu Mary v 1'lierhuurg
20. oktobra:
I Europu v Bremen ■
22. oktobra:
Chaiuplaiu v Havre Conte d i Savula v <ieuua
26. oktobra :
Aquitania v Cherbourg
28. oktobra :
lie tie Fram-e v Havre 20. oktobra:
Brt-ineu v Bremen Ilex v (teiioa Ve«-u«lam v Boulogne
tem, če si znal odlično streljati in jahati. < Ki njtga. se je Tom naučil svojih nnietnij, in še zdaj zna z lasom ukrotiti pet konj hkrati,
"JKmaške dobe Zapada ni vfč," je otožno dejal Tom, zvezdnik nemega filma, ob prihodu v London. 4'Iz kavbojev so nastali fičferiči, nihče ne zmore več tega, kar je zmogel njegov ided. Rdeči Indijanci pa znajo l>oljše vezti kot streljati."
saniTfi r L*!! n i!!: un n iisn^i irt^iiniiiiimiiruiitimzRniisii^nnsBoni^	
	mmmtmm^vraummnnm«* ft
g tIHIlifT* ^ ^ il^Htii - IT^T^Hf'TiBilSfln^'^^^m^^'V ^	
Mali Oglasi
imajo velik uspeh

■ ■ (i
snmori
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Nasi Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA'

V

Bohinjsko jezero
216 WEST I8th STREET, NEW YORK