------    315    ------
Obrtnija.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
Javne seje dne 19. julija t. 1. so se pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana Perdana udeležili nastopni zbornični svetniki: Ivan Baum-gartner, Ivan Dogan, Oroslav Delenc, Janko Kersnik, Anton Klein, Franc Kollmann, Maks Krenner, Karol Luckmann, Jožef Rebek, Avgust Skaberne in Jernej Žitnik. Predsednik otvori sejo in imenuje overovate-ljema zapisnika današnje seje zbornična svetnika Iv. Baumgartnerja in Janko Kersnika.
L Zapisnik zadnje seje se odobri.
II. Zbornični predsednik naznanja, da je došlo na zbornico nastopno pisanje. Nj. Prevzvišenosti bivšega gosp. trgovinskega ministra grofa Wurmbranda: „Nj. c. in kr. apostoljsko Veličanstvo so me z najvišjim lastnoročnim pismom z dne i9. junija t. 1. na mojo prošnjo blagovolili najmilostneje odpustiti kot trgovinskega  ministra.   Ko se vsled te najmilostneje
odpustitve z denašnjim dnem ločim iz svojega dosedanjega delovalnega kroga, štejem si v dolžnost, izreči čestiti trgovski in obrtniški zbornici svoje popolno priznanje in najtoplejo zahvalo za vredno podporo, katero sem v izvrševanji svojih intencij v pospešitev interesov trgovine in obrta, zmirom našel pri čestiti trgovski in obrtniški zbornici". Zbornica sklene Nj. Prevzvišenosti bivšemu g. trgovinskemu ministru izreči najglobokejo zahvalo za krepko pospešitev od nje zastopanih interesev.
Zbornica vzame na znanje, da je Nj. Prevzvi-šenost gospod trgovinski minister odobril zbornični predlog, predložen s poročilom z dne 10. aprila t. 1. in imenoval gosp. Ivana Baumgartnerja članom carinskega sveta in gosp. Jos. Kušarja namestnikom.
Odobre se nadalje naknadno nastopna poročila: a) Vsled odloka trgovinskega ministerstva se je zbornica glede povračilnega prometa z žitom za mlenje obrnila na večje mline in na podlagi došlih odgovorov poročala na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo. Na Kranjskem se je doslej le malo mlinov posluževalo povračilnega prometa, ker so kranjski mlini z ozirom na vozne razmere nasproti ogerskim mlinom na sla-bejem in ker ti uživajo veliko ugodneje refakcije tako glede tuje pšenice kakor glede izvozne moke. Vrhu tega otežuje dobivanje tuje pšenice oziroma izvoza moke carinska manipulacija, ker so mlini izven Ljubljane prisiljeni pri uvozu žita in pri izvozu moke carinske uradnike iz Ljubljane v kraj podjetja pustiti priti, kar provzroča znatne stroške in uporabo tega prometa skoro onemogočuje. To se tiče uvoza žita in izvoza moke preko Ljubljane, 'neki trvdki izven Ljubljane pa se je za pošiljatve, ki gredo preko Pon-tabla na Laško, od c kr. finančnega ravnateljstva dovolilo, da ondotni finančni organi zacarujejo blago. Na vprašanje, če so v zborničnem okraji mlini, ki delajo za izvoz, se je odgovorilo, da je na Kranjskem le omejeno število mlinov, ki delajo včasih za izvoz in uporabljajo povračilni promet. Uvoz iz Rumunije na Kranjsko ne ugaja in kranjski mlini so nakazani, ogersko pšenico mleti in če bi na Ogerskem nastala slaba letina, kakor v letih 1872. in 1873. bi morali zopet rusko pšenico preko Trsta dobivati in bi bih torej nakazani uporabljati povračilni promet, katerega nadaljni obstanek je v interesu mlinov. Glede drugega vprašanja se je v poročilu navelo, da se je zadnja leta izdelovanje mlinarskih pridelkov skrčilo. K tretjemu vprašanju se je pripomnilo, da se je izdelovanje skrčilo zaradi velike konkurence ogerskih mlinov. Glede nadaljevalnega vprašanja se je poudarjalo, da teh za mline žalostnih prikaznij nikakor ni provzročil povračilni promet in bi z odpravo tega izvoz moke opešal in bi bila konkurenca ogerskih mlinov v tuzemstvu še občutneja. V smislu zakona z dne 26. decem. 1893., drž. zak. št. 193 in deželno-vladnega razglasa z dne 28. dec. 1894., št. 16.569, dež. zak. št. 3 iz 1. 1895. je zbornica o podelitvi doneskov dopustil zidarski, tesarski in kamnoseški obrt poročila na c. kr. okr. glavarstva. Na okrajno glavarstvo v Ljubljani: Da je Matiji Koširju podeliti dopustilo za zidarski obrt za sodni okraj ljubljanske okolice, Janezu Vidoni-ju dopustilo za zidarski obrt v političnem okraji ljubljanske okolice za 1. 1895. in 1896., Val. Grumu dopustilo za zidarski obrt za občino Vrhniko, Jerneju Štirnu dopustilo za tesarski obrt za sodni okraj ljubljanske okolice, Francu Ko-motarju dopustilo za zidarski obrt v okolici ljubljanski za najmanj   2 leti, Antonu Pajsarju dopustilo
------    316  ------
za zidarski obrt za sodni okraj vrhniški in Francu Kogovšeku dopustilo za zidarski obrt v občinah Borovnica, Brezovica, Log, Dobrova, Studenec, Tomišelj, Preserje in Vrhnika. V jednem slučaji zbornica ni mogla priporočati podelitve dopustila, ker prositelj ni dokazal praktične zmožnosti pridobljene z najmanj 41etno uporabo pri zidarskem obrtu. V nekem drugem slučaji je zbornica poročala, da prositelj ne prosi za dopustilo, kakor je imata v mislih § 6. omenjenega zakona in napominani deželnovladni razglas, temveč za dopustilo za stavbenomojsterski obrt, za katerega pa priloge ne zadoščajo. Na okrajno glavarstvo v Litiji se je na prošnjo nekega tesarja poročalo, da zbornica ne more biti za podelitev dopustila, ker prositelj ni dokazal postavno zahtevane praktične zmožnosti. Na okrajno glavarstvo v Radovljici se je poročalo, da naj se Janezu Rakovcu podeli dopustilo za zidarski obrt za občine Ovsiše in Kropa in za kraje Log, Njivica, R)vte, Zgornja in Spolnja Besnica in da se naj Janezu Meziku za občino Jesenice podeljeno zidarsko dopustilo raztegne na celi sodni okraj kranjskogorski. C. kr. okrajnemu glavarstvu v Kočevji sta se predložili poročili, na podlagi katerih naj se Francu Stritarju in Alojziju Ferariu-u podeli dopustilo v vršbo zidarskega obrta za sodna okraja veli-kolaški in ribniški S poročili na c. kr. okr. glavarstvo v Kranji se je zbornica izrekla, da naj se Martinu Berniku podeli dopustilo za tesarski obrt za občini Kranj in Stražišče in Rudolfu Jegliču za kamnoseški obrt za mestno občino Kranj. V poročilih na c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku se je zbornica izrekla, da naj se Anastaziju Vetoraziju podeli dopustilo za kamnoseški obrt in Janezu Volčiniju za tesarski obrt za sodni okraj brdski. Na c. kr. okrajno glavarstvo v Novemmestu se je poročalo v prošnjah za dopustila za zidarski in tesarski obrt, in se je zbornica izrekla za to, da naj se Jožefu Lekanu in Antonu Skerbetu podeli dopustilo za zidarski obrt za sodni okraj žužemperški, potem dopustilo za tesarski obrt Francu Jakliču za občine Brusnice, Šmihel-Sto-piče in St. Peter, Janezu Kvevsu za občino Mirna peč, Janezu Avguštinu za občino Toplice, Alojziju Radin-u za sodni okraj trebanjski, Jožefu Lekanu za sodni okraj žužemperški. Ni pa mogla zbornica priporočati prošnje nekega prosilca iz novomeškega okraja, ker se ni dokazala praktična zmožnost, pridobljena z najmanj 41etno uporabo pri tesarskem obrtu.
c)  V zmislu zakona z dne 16. januvarija 1895., držav. zak. št. 26, podana poročila glede razprodaje Alojzija Milavca iz Kočevja, Albina Achtschina in Iv. Grobelnika iz Ljubljane so se vzela na znanje.
d)   C. kr. deželni vladi se je poročalo o prošnji tvrdke „Portland-Cementwerk Lengenfeld-Oberkrain Amman, Hartman & Beinkoffer" za dovolitev ustanovitve delniške družbe pod tvrdko „Portland-Cement-Fabriks-Actiengesellschaft-Lengenfeld", da ta tovarna za cement izdeluje portland-cement po načinu navadnem na Angleškem.
Surovina se dobiva iz krednih in glinastih plastij, ležečih v bližini tovarne. Tovarna izdeluje na leto okrog 800 vagonov cementa. Ker je misliti tudi na izvoz, namerava tvrdka tovarno razširiti. Cement se razpečava sedaj na Kranjskem in Primorskem, Koroškem, Štajerskem, južnem Ogerskem, po Bosni in Italiji. Kakor hitro se tovarna razširi in se bo moglo več v nji izdelovati, se bo mogel tudi vspešno vršiti izvoz preko Trsta na Grško, v Turčijo, Egipet in to tembolj, ker je izdelek  po  zagotovilu  strokov-
njakov izvrstne kakovosti. Ker predložena pravila odgovarjajo postavnim pogojem, priporoča zbornica prošnjo.
e)  Vsled nekega vprašanja c. kr. okr. glavarstva v Radovljici se je poročalo, da je izdelovanje gredeš za volnu v Ljubnem smatrati za hišno industrijo. Isto vrši namreč gospodar s člani svoje družine le nekaj mesecev v letu brez pomočnikov.
f)  Prošnje J. B. iz Trnovega za spregled dopri-nesbe sposobnostnega dokazila v namen vršbe mesarskega obrta, zbornica ni mogla priporočati, ker prositelj ni dokazal, da je vsij 2 leti pri obrtu kot pomočnik delal.
g)  Istotako zbornica ni mogla priporočati prošnje J. P. za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila za brivski obrt, ker se ni izkazal, da je vsled naredbe z dne 17. septembra 1883. drž. zak. št. 149 zahtevano dobo pri obrtu delal.
h) Priporočala pa je zbornica prošnjo M. K. za spregled doprinesbe sposobnega dokazila za krojaški obrt, ker je ta dokazal, da je 4 leta obrt samostojno vršil.
i) 0 prošnji J. Č. za dovolitev vršbe pekarije za domači kruh se je zbornica izrekla, da je prositeljica v § 14. zakona z dne 15. marca 1883., drž. zak. št. 33 zahtevani sposobnostni dokaz doprinesla in da naj se ji dovoli domači kruh peči.
III.  Zbornični svetnik Oroslav Dole ne c poroča v dopisu zbornice v Linci glede sklica enkete, ki naj bi se posvetovala o potrebnih reformah kupčijskega poizvedovanja in o obligatorični uvedbi poizvedovalnic pri trgovskih in obrtniških zbornicah. Zasebno poizvedovanje naj se s tem nikakor ne odstrani in po-izvedovalnice pri zbornicah naj bi tudi pobirale navadne pristojbine za poizvedovanja, tako da bi bilo vsakemu posamezniku na prosto voljo dano, te ali one poizvedovalnice se posluževati. Odsek predlaga: Čestita zbornica naj v jednakem smislu postopa kot zbornica v Linci. Prodlog se sprejme.
IV.  Zbornični svetnik Meks Krenner poroča o dopisu zbornice na Dunaji glede § 24. zakona z dne 8. marca 1876., drž. zak. št. 26, zadevajoč kolkovanje menic in druzih listin. Ta § ima določbo, da se, če iz menice ali kake druge v § 18. omenjene kupčijske listine in natančno razvidna okoliščina ali doba, od katere je pristojbinska dolžnost ali dopolnitev ali zvišanje pristojbine odvisna, vzame v odmero pristojbine, dokler stranka nasprotnega ne dokaže, ona okoliščina in ona doba, ki utemeljuje pristojbinsko dolžnost ali višjo izmero pristojbine. S to določbo zakona bi bili lahko v vsakem oziru zadovoljni, če bi se ta tako izvrševal, da bi se v danem slučaju stranki omogočilo zares doprinesti dokazilo, o katerem govori ta § 24. Toda kakor se vidi, postopajo oblastva drugače in da je vsled tega ta § 24, zakona z dne 8. marca 1876. v veliko nevarnost kupčiji, posebno ker je visoko upravno sodišče v nekem še le pred kratkim objavljenem slučaji, ki se je pač le zaradi načelne važnosti razpravljal pred tem sodiščem, se izjavilo, da ne more pomoči proti temu postopanju finančnih oblastij. Neka dne 1. aprila 1887. izdana in dne 30. septembra 1887. zapala menica je imela na zadnji strani žiro in acquit. Menica je bila praviloma kolko-vana po lestvici I. Čez leta se je ta menica v neki pravdi porabila za prilogo. Menica se je vsled tega pri pravdnih aktih inrotulovala, jo je tem povodom dotična davkarija nacijonovala in zvišanje oziroma globo propisala.    Davkarija se je opirala na § 24. in
—  317  —
vzela stvar tako, ker ni bil niti žiro niti acquit na menici datiran in ker iz te ni bilo razvidno, da se je žiro oziroma acquit tekom 6mesečne tekoče dobe dopisal, da se je to žirovanje oziroma acquitovanje po preteka 6 mesecev izvršilo, kar bi bilo provzročilo potrebo dopolnitve kolkovne pristojbine, vsled česar se je i za žiro i za acquit propisala ob jednem z dopolnilno pristojbino tudi globa. Rekurzom se ni ugodilo in tudi upravno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Dunajska zbornica se je obrnila na visoki ministerstvi za trgovino in finance s prošnjo, da bi se potrebno ukrenilo, da bi se g 24 omenjenega zakona v tem smislu premenil, da bi se moralo na vsak od stranke doprinesen dokaz ozirati in da bi finančna oblastva še le potem, ko se je ta dokaz dovršil, odločevala, če ima veljati ali ne. Ker bo pa premembo te postavne določbe najbrže še le po daljšem času moč doseči, in z ozirom na to, ker kakor je iz zgornje razlage razvidno in kakor je visoko upravno sodišče priznalo, § 24. prepušča finančnim oblastvom popolno svobodno presojo dokazov se je dunajska zbornica obrnila na imenovani ministerstvi z nadaljno prošnjo, da bi se naj delovalo na to, da finančna oblastva dobe iz višjega mesta navodilo, da v takih slučajih uslužneje postopajo s strankami in jim ne jemljejo mogočnosti, v § 24 omenjeni dokaz zares doprinesti, ker če bi tako navodilo izdalo vis. c. kr. finančno ministerstvo, bi bila nevarnost, ki tiči za kupčijstvo v § 24. zakona z dne 8. marca 1876., oziroma v porabi tega zakona, odstranjena. Ker je ta prošnja utemeljena, predlaga odsek: Čestita zbornica naj se z jednakima prošnjama obrne na visoki c. kr. ministerstvi za trgovino in finance. Zbornični svetnik Karol Luckmann podpira odsekov predlog in priporoča, da se sprejme še nastopni nasvet: Zbornica naj se obrne na vis. c. kr. ministerstvi za trgovino in finance s prošnjo, da se v krogih, kjer ni c. kr. davčnega urada, pooblaste c. kr. poštni uradi, da smejo prekolkovati iz inozemstva došle menice, nakaznice in čeke. V krajih, kjer imajo industrijci promet z inozemstvom, kakor na Jesenicah, Javorniku, v Kropi, na Savi, v Kamnigorici je to posebno potrebno. Industrijci dobe v plačilo menice, nakaznice ali čeke in stranke predno jih morejo rabiti, morajo prej na menice potrebne kolke prilepiti in te davkariji obliterovati dati. To provzroča stroške in s tem' se trati čas. Stranka ne more razpolagati s svoto in ima še izgubo pri obrestih. Kolek za čeke ali nakaznice znaša večkrat le 5 kr., tratenje časa in obresti pa provzročajo večkrat več goldinarjev škode, ne glede na to, da se z zneskom ne more razpolagati. Pri glasovanji se sprejmera oba predloga.
V. Zbornični svetnik Janko Kersnik poroča o prošnji občega avstr. društva drožistov v Pragi za premembo, oziroma dopolnitev naredbe z dne 14. decembra 1894. drž zak. št. 236, glede nove takse za zdravila za 1. 1895. Obče avstrijsko društvo drožistov v Pragi vidi v naredbi, po kateri ima v tej taksi za zdravila razvidno podrobni popis oficijalnih zdravil biti za navodilo v izvršitvi naredeb visokih minister-stev za notranje stvari in za trgovino z dne 17. septembra 1883., drž. zak. št, 152, in z dne 17. junja 1886., drž. zak. št. 97, veliko oškodbo interesov drožistov, materijalistov in trgovcev z barvenim blagom  -Ne le, da se je že vsled ravno omenjenih ministerskih naredeb z dne 17. septembra 1883. in 17. junija 1886. splošna prodaja dišav in kemiških izdelkov močno omejila in da ljudstvu, posebno na deželi ni  mogoče
več cenenih in poprej lahko pristopnih in najnavad-nejih zdravilnih pripomočkov dobiti, se je z novo mi-nistersko naredbo z dne 14. decembra 1894., drž. zak, št. 236, položaj drožistov in materijalistov še zelo poslabšal, ker nova taksa za zdravila, ne glede na to, da hip prejšnih dveh ministerskih naredeb ni odstranila, uvršča v izključno prodajno pravico lekarnarjev tudi take dišave in kemičke izdelke, katere so celo na podlagi prejšnih naredeb drožisti in materijalisti smeli svobodno prodajati.
V  interesu drožistov in materijalistov, te sedaj v Avstriji močno zastopane vrste trgovskega stanu, ki je (nastal vsled resnične potrebe mej ljudstvom kateri trgovski stan je po številu, plačevanji davka in morebiti tudi po izobrazbi skoro jednak lekarnarjem in iz blagohotnega ozira na ljudstva, v katerega interesu je, da navadna zdravila, dobro se obnesla domača in vžitna sredstva, obrtne predmete itd. hitro in ceno lahko kupi, se je obče avstrijsko društvo drožistov v Pragi obrnilo na vis. c. kr. ministerstvo za notranje stvari za premembo, oziroma dopolnitev imenovane naredbe v rečenem smislu in je prosilo zbornico, da isto stori. Odseku se vidi ta prošnja utemeljena in predlaga: Častita zbornica naj se z jednako prošnjo obrne na vis. c. kr. ministerstvo za notranje stvari. — Predlogu se pritrdi.
VI   Zbornični tajnik poroča o tarifi mezdam za opravila, katera je opravljati pri carinski manipulaciji pri c. kr. glavnem carinskem uradu na južnem kolodvoru v Ljubljani. Za nalaganje blaga iz carinskega skladišča na vozove ali odlaganje z vozov v carinsko skladišče, potem za dela v uradnih skladiščih ali na zagrajenem kolodvorskem prostoru v namen doho-darstvenega preiskanja ali pregledanja blaga znaša mezda za 100 kg: 1.) Pri uvozu: a) v obče 5 kr., b) za žito, za staro, zlomljeno in surovo železo, železne odpadke, potem za kože, slamo, kosti, carine proste prsti, kamene težke 5000 kg in čez 2 kr. 2.) Pri izvozu: a) če se blago zvaga ali zapečati 4 kr., b) če se ne zvaga in ne zapečati, potem za močnate in železne izdelke v prometu v namen požlahtnenja 2 kr. 3.) Za vse drugo blago v tuzemskem prometu 3 kr. 4.) Poštne pošiljatve: Za vsak zavoj, ki pride v carinsko postopanje 2 kr. 5.) Za zapletenje tovornih kosov s preskrbitvijo vrvice vred, pri teži 1 — 50% za kos 6 kr., od 50—150% 10 kr. in čez 150% 15 kr. 6.) Za prevrtanje in zapletenje tovornih kosov v namen naprave zaklepa brez preskrbitve vrvice za vsak kos 2 kr. 7.) Za vsako tehtanje, katero želi stranka vštevši naložitev in odložitev 4 kr. Odsek predlaga v tem smislu poročati na c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani. — Predlogu se pritrdi.
(Konec sledi.)
------    326    ------
Obrtnija.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani,
(Konec.)
VII Zbornični svetnik Karol Luckmann poroča o vlogi zbornice v Černovicah, ki je pri visokem c. kr. trgovskem ministerstvu prosila, da bi se železniške tovorne tarife vzlasti izvozne tarife napravljale z najmanjo veljavno dobo jednega leta. Odsek nasve-tuje z jednako vlogo obrniti se na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo. — Nasvetu se pritrdi.
VIII. Zbornični tajnik Iv. Baumgartner poroča o vlogi zbornice v Ljubnjem, ki se je obrnila na vis. c. kr. trgovsko ministerstvo s prošnjo, da bi vi-sokoisto primernim načinom na to vplivalo, da bi se carine prosto uvažanje v inozemvstvu zgrajenih morskih
____    327    ------
ladij zabranilo s primerne premembo § 1, carinskega in monopolskega reda, oziroma da bi se isti potrebam industrije primerjenje tolmačil in da bi se sploh interesi domače industrije — tako posebno tudi z oj-strejo vršitvijo zakona z dne 30. marca 1873. državni zakon št 51 — pri gradnji ladij, katere je še v prihodnje oddati, odločneje varovali, kakor je bilo to doslej. Odsek smatra prošnjo za utemeljeno in nasve-tuje: Zbornica naj podpira prošnjo zbornice v Ljubnem.
—  Nasvetu se pritrdi.
IX.  a) Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča o prošnji občine Spodnja Idrija za pomnožitev doslej obstoječih štirih semnjev za dva živinska semnja v dan 17. marca in 2. junija vsakega letav Pomnožitvi ugovarjajo sejmske občine Škofja Loka, Žiri in Rovte. Ker doslej v mestu Idrije in v sosednjih občinah obstoječi semnji zadoščajo zahtevam in prošnja z narodno-gospodarskega stallišča ni utemeljena, pridružuje se odsek mnenju okrajnega glavarstva in nasve-tuje: Zbornica naj se izreče proti pomnožitvi semnjev v Spodnji Idriji. — Predlog se sprejme.
b)  Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča o prošnji srenjskega odbora na Studenci pri Blokah za dovolitev treh živinskih semnjev na Studenci. Sejmska občina ribniška ugovarja tej dovolitvi živinskih semnjev, ker bi ti z onimi v Ribnici kolidovali. Tudi okrajno glavarstvo ne priporoča dovolitve semnjev na Studenci. Ker v občini Bloke, potem v Loži, Grahovem, Žerovnici in Cirknici obstoječi semnji za okolico zadoščajo in z narodnogospodarskega stališča pomnožitev ni utemeljena, predlaga odsek: Zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado izreče proti dovolitvi semnjev.
—  Predlog se sprejme.
c)   Zbornični svetnik Jož. Rebek poroča o prošnji vasij Videm in Podstruga za dovolitev štirih, oziroma dveh letnih in živinskih semnjev tik kolodvora Dobropolje. Ustanovitvi teh semnjev ugovarjata občini Krka in Višnjagora, ker bi zaprošeni semnji škodovali njihovim. Občine Sodražica, Ribnica in Gora so proti semnjem iz razloga, ker so v občini Videm že štirje semnji in bi ti vsled pomno-žitve trpeli. Odseku se prošnja ne vidi utemeljena, ker dosedanji semnji popolnoma zadoščajo in če je prostor v bližini kolodvora prikladneji za semnje kot oni v Zdenski vasi, se semnji lahko premeste. Ker prošnja z narodno - gospodarskega stališča ni utemeljena, se odsek pridružuje mnenju c. kr. okr. glavarstva in predlaga: Zbornica naj se izreče proti dovolitvi semnjev v Podstrugi. — Predlog se sprejme.
X.   Zbornični svetnik Karol Luckmann poroča o zadnji seji držvnega železniškega sveta. Pri razgovoru o naknadni premembi poletnega voznega reda je poročevalec imenom prebivalcev mesta Ljubljane izrekel glavnemu ravnateljstu najtoplejo zahvalo za dobrohotno in krepko podporo, katero je to naklonilo v veliki nesreči, ki je zadela Ljubljano in še dostavil prošnjo, da naj bi se takozvani potresni vlak pustil v prometu do pozne jeseni in raztegnil do Jesenic. Prometni ravnatelj je zagotovil, da ostane ta vlak toliko časa v prometu, kakor dolgo bo potreba; glede podaljšanja do Jesenic se bodo pa vršila poizvedovanja. Glede nove osobne tarife na c. kr. avstrijskih državnih železnicah sprejel se je nastopni odsekov predlog: »Državni železniški svet odobruje od vlade predloženi prenaredbeni načrt osobne tarife pač iz namena na le zmerno zvišanje sploh, dalje napravo mirijameterskih   pasem in  obdržanje  dosedanjih cen
prve pasme do 10 hm, ne more pa odobravati sicer predlaganih tarifnih jednot, ker zvišanje za posamezne razrede ni primerno in je v III. razredu najobčutneje in preveliko. Državni železniški svet priporoča vladi, da se severovzhodni železnici in državnoželezniški družbi dovoljene osobne tarife pri državnih železnicah ne prekoračijo, pri tem naj se zboljšanje razmerja II. in III. razreda skrbno preudari, ob jednem pa se naj, toda čez največ 150 kg, dovoli zdatno znižanje tarifnih jednot vseh treh razredov, da se promet v daljavo resno olajša; konečno se izreka državni železniški svet proti temu, da bi se uporabljal za promet z blagom veljavni kilometorski kazalec tudi na osobni promet." Potem se je sprejel od poročevalca v maji 1894. stavljeni predlog glede uporabe voznega naklad-nega postavka za težo, ki se je res naložila, za slučaj, če železnice dado vozove, ki so tako narejeni, da z blagom, ki se ne da zapreti, onemogočujejo uporabo nakladne teže V podobor za eventuvalno predposve-tovanje načrta nove tarifa za blago so se volili gg.; Helm, Kocourek, Mauthner, Popper in poročevalec, ki še pripominja, da se bode nova nekaj zvišana osobna tarifa s 1. septembrom uvela. Zbornični predsednik se imenom zbornice najiskreneje zahvali poročevalcu za toplo zastopanje interesov v državnem železniškem svetu in ga prosi, da mu naj je kakor doslej še nadalje stvar pri srcu Zbornica temu pritrdi z dobroklici.
XI, Zbornični tajnik poroča o dopisu g. c. kr. dež. predsednika, ki zbornico prosi, naj voli 16 članov, ki naj bi v izvršitvi zakona z dne 6. julija 1895, drž. zak. št. 94 glede dovolitve podpor iz državnih sredstev povodom potresa, kot zastopniki v sveto-valstvu s posvetovalnim glasom, s svojim krajevnim in sobnim znanjem sodelovali pri rešitvi prošenj za podporo in posojila. Poročevalec predlaga: I. Ivana Baumgartnerja in Frana Kollmanna v svetovalstvo za oddajo posojil in podpor v namen poprave poškodovanih poslopij v Ljubljani; II. Oroslava Dolenca in Janko Kersnika v svetovalstvo za oddajo posojil in podpor v namen poprave poškodovanih poslopij izven Ljubljane; III. Ivana Perdana in Avgusta Skaberneta v svetovalstvo za dovolitev ponapredščin in podpor trgovcem in obrtnikom, ki so postali pomoči potrebni. Ker so predlaganci izjavili, da sprejmo mandate, se je predlog sprejel.
XI. Zbornični svetnik Avgust Skaberne govori o voznem redu na dolenjskih železnicah in omenja hib, ki se pojavljajo posebno* s tem, da morajo potniki na glavni progi Ljubljana • Novomesto-Straža ob vožnji v Ljubljano ali v Novomesto na postaji v Grosupljem se presedati, kar potnikom na stranski progi Grosupljem • Kočevje ni treba. Osobni promet na glavni progi Ljubljana-Novomesto je precej znaten in želja prebivalstva je opravičena, da se presedanju v Grosupljem izogne in da se uvede direktna zveza vlaka, ki se da, če ne drugače tudi z uvedbo direktnih vozov napraviti. Predlaga torej: Čestita zbornica naj se obrne na c. kr. glavno ravnat, avstr. drž. železnic in naj prosi za odstravnitev hib. Zbornični svetnik Luckmann pripominja, da se mora obrat železnic ekonomično voditi in da so bili najbrže le financijelni razlogi, ki obratnemu ravnateljstvu doslej niso omogočili odstraniti hib, katerih je omenjal gospod pred-govornik. Vendar je pa za to, da se stvar zopet sproži in podpira predlog. Pri zborovanji se je predlog sprejel.